4
IV '78905
PROSVETNI
Štev. 1 in 2	Ljubljana, 11, januarja 1958	LETO IX.
Orejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In oprava Nazorjeva 1-L Telefon številka 22-281. — Letna naročnina din 800.— Štev. ček. računa 60-KB-1-Z-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja •Slovenski poročevalec«

GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNI H DELAVCEV
Občni zbori okrajnih združenj
Kaj in koliko moremo že zdaj storiti?
Poročilo Drage Humek na zborovanju mariborskih prosvetnih delavcev
V Mariboru
potrebam in še precej več, da bi zasedli 500 do 700 učnih mest v našem okraju, ki so zdaj Prazna.
Cs na drugi strani ugotavljamo, da je na učiteljišču v Mariboru danes 584 kandidatov (156 moških in 438 žensk), je razumljivo, da so možnosti za izpopolnitev učnega kadra minimalne, zlasti še ob ugotovitvi, da vzgaja mariborsko učiteljišče učni kader za mariborski in še murskosoboški okraj. Po Izkušnjah zadnjih let pa je prirast za mariborski okraj letno le 50 učnih moči, ,od tega okrog 35 z učiteljišč in le okoli 15 z višjih šol.
1 Vzroki nezanimanja za učiteljski poklic so jasni in bi bilo skrivanje dejstev nesmiselno:
1.	Splošno je znano, da so življenjski pogojj v gospodarskih organizacijah neprimerno boljši kakor v prosveti.
2.	Učitelj mora biti pripravljen službovati v najbolj oddaljenih in samotnih krajih-
3.	Neudobne, ponekod celo nemogoče stanovanjske razmere. 34 odstotkov stanovanj prosvetnih delavcev ne ustreza. Manjka pa 101 samsko in 298 družinskih stanovanj.
Vse to so razlogi, da je kader, ki prihaja v šole za vzgojo prosvetnih delavcev, kvalitetno sorazmerno slabši, da so vpisi v te šole uspešnejši šele potem, ko so dijaki na drugih srednjih strokovnih šolah odbrani in zavrnjeni, ter končno, da v našem poklicu prevladujejo pretežno ženske, saj je razmerje žensk in moških vsako leto večje. Letos je stanje B3 : IL
Razumljivo je, da vse to negativno vpliva na stanje šolstva pri nas, saj .imamo primere, da na novo ustanovljeni osemletki poučujejo 4 predavatelji, med njimi 'celo absolventi letošnjega učiteljišča. Na šolah niso redki primeri, da posamezni predavatelji poučujejo 35, 40 In celo šeN.več ur. Poleg tega, da nadure 'hišo stimulirane tako kot v gospodarstvu (s 50 odstotnim dodatkom), ugotavljamo.
da tako delo ne more biti kvalitetno, da ti ljudje nimajo dovolj časa za primerne metodične priprave. Drugo vprašanje pa je, kako dolgo bodo vzdržali ob taki fizični in psihični preobremenitvi.
Postavljamo tudi vprašanje, kako bo ob uvedbi zakona o javnih uslužbencih, ko si bo vsakdo svobodno Izbral službeno mesto na osnovi razpisa službenih mest- Resno se vprašujemo, kdo bo zainteresiran za tako službeno mesto, kjer ni mogoče dobiti primernega stanovanja. Vse to resno kaže na to, da bodo v bodoče ostale nekatere šole brez učiteljev ali pa, da bomo morali z administrativnimi ukrepi reševati problem pouka na takih šolah. Toda to ne more biti trajna rešitev problema. Morda bo še bolj odbijala ljudi od tega poklica. Problem je treba zagrabiti v jedru, torej v načrtni kadrovski
poli tiki.
Vprašanje zase je inšpektorska služba, saj imamo primere, da ima en inšpektor 1^0 do 200 oddelkov in tudi z 200 prosvetnimi delavci, ki jih naj pedagoško vodi in inštruira.
Vsi gornji podatki naj bi bili dokaz, da posvečamo prosvetni personalni politiki premalo pozornosti. Ugotavljamo, da število šol, ki vzgajajo učni kader, ni v sorazmerju z dejanskimi potrebami. Prav gotovo tudi naše stanovske organizacije niso v celoti izvršile svoje naloge. Verjetno smo bili premalo borbeni, da bi pokazali resnično materialno stanje našega šolstva in analizirali vzroke, zakaj naš prosvetni kader zlasti številčno od leta do leta nazaduje.
Prav glede na našo odgovornost do družbe sem prikazal te pereče probleme, pred katerimi preveč radi zapiralno oči-
Mislim, da je skrajni čas s tega mesta opozoriti vse odločujoče činitelje, da se v problem prosvete resno poglobijo in .priznajo prosvetnemu delavcu tisto mesto, ki mu v današnji družbi pripada.
Občni zbor okrajnega odbora ZUP Ljubljana
»Prepričana sem, da bi bilo danes odveč govoriti o potrebi reforme. Temeljite in globoke spremembe v našem družbenem življenju, predvsem pa delavsko in družbeno upravljanje, sta to zahtevo postavila s tako odločnostjo in nujnostjo, da mimo nje več ne moremo. Zato se danes postavljajo . pred nas vprašanja, kakšna nai bo nova šola, kako in kdaj jo bomo uspešno realizirali.«
Nato je govornica podala kratek historiat v prizadevanj,ih za šolsko reformo, pobude zanjo iz vrst prosvetnih delavcev, javnosti dn množičnih organizacij, ki so dale Zvezni komisiji za šolsko reformo vzpodbudo in zagotovilo o upravičenosti in pravi poti reforme. Poudarila je:	»Reformiramo šolstvo naj
postane sestavni del procesa družbe,nih preobrazb in aktivni činitelj socialističnega družbenega razvoja.«
Dotaknila se je tudi pripomb k Predlogu, ki ga j® preučevala Zvezna komisija na novembrskem zasedanju in jih bo tudi upoštevala v končni redakciji. Med njimi je bilo pogrešati pripombe najvišjega organa ZPU, ki je sklical svoj plenum šele mesec dni po roku, ki ga je postavil Zvezni izvršni svet za diskusijo.
Govorila je o realizaciji šolske reforme v mariborskem okraju, kjer so se združile nižje din višje stopnje osemletne ob-čeizobraževalne šole povsod tam, kjer so bili dani pogoji. Čeprav so se pri tem pokazale precejšnje težave, foj bili v zmoti, če bi mislili, da smo s tem izvedli reformo, kajti »reformo, ni mogoče dekretirati niti jo ustvariti čez noč. To bo dolgotrajen proces. Način in tempo bo odvisen od tempa našega materialnega razvoja, od razvoja in napredovanja socialistične zavesti delavskih množic in še posebej prosvetnih delavcev.«
V nadaljnjem j-e predavateljica potrdila, so za Uresničenje reforme sicer važni materialni pogoji, vendar bi bilo napačno čakati na najprej doseženo ureditev materialnih vprašanj, katerih rešitev ni odvisna neposredno od nas, prosvetnih delavcev, čeprav se bomo za njihovo realizacijo borili tudi mi.
Osvetlila je zadevne naloge v bližnji bodočnosti o tem, kaj in koliko že moremo zdaj storiti, da borna šolo približali zahter vam sodobnega življenja.
To je predvsem poznanje naših vzgojnih ciljev: »Novi družbeni odnosi, zasnovani na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in na samoupravljanju delovnih ljudi, predpostavljajo zavestno in aktivno sodelovanje vsakega delovnega človeka v ustvarjanju materialnega blagostanja pa tudi sodelovanja na ostalih 'področjih družbenega življenja. Zato se mora v našem šolstvu uveljaviti načelo: slehernemu državljanu več iizolbraz.-be, več praktičnega, uporabnega’ znanja, da bo sposoben uspešno opravljati svoj poklic, da bo znal uspešno in enakopravno sodelovati pri reševanju problemov naših komun in naših komunalnih skupnosti. Družba pa mora našemu vzgojitelju, ki daje vse svoje sile ih sposobnosti za to, da vzgaja mladi rod v duhu teh naših socialističnih vzgojnih ciljev, zagotoviti im priznati vlogo, ki mu pripada po funkciji njegovega dela in mu tudi dostojno uredi njegov materialni položaj. Sicer je bilo v tem pogledu v zadnjih letih marsikaj storjenega, čeprav ne vse, kar bi bilo mogoče. Trdno pa sem prepričana, da je med nami le malo takih prosvetnih delavcev, ki bi probleme šolske reforme pojmovali tako, da bi postavljali ureditev materialnih vprašanj pred svoje šolsko in Ijudskoprosivetno delo. Učiteljski in vzgojiteljski poklic je namreč že po svoii naravi tak, da zahteva mnogo požrtvovalnosti, optimizma, vere, delovne pripravljenosti in tudi idealizma. Ogromno jih je, ki v svoji vsakdanji praksi tiho in požrtvovalno že uresničujejo zahtevo šolske reforme.«
Tov. Humekova ie med nalogami, ki naj hi jih začeli reševati v najbližji bodočnosti, naštela naslednje: 1. Temeljito poznanje bistva šolske reforme in s tem v zjveizi zahtev in stališč Predloga Zvezne komisije. 2. Dobro poznanje našega družbenega življenja in njegovih •gnememib ter sodelovanje piri graditvi nove družbe ter novih
odnosov v njej. 3. Uvajanje pravilnih odnosov v šoli v smeri sproščenega razvijanja otrokovih sposobnosti in pozitivnih lastnosti njegovega značaja. 4. Kvalitetnejše delo in večji čut odgovornosti v šolskem delu z upoštevanjem otrokove zmogljivosti in aktualizacije potika, povezovanje teorije in prakse ter koordinacija predmetov. 5. Uporaba primernih in najboljših oblik in metod dela, ki bodo povečale interes in aktivnost mladine. 6. Pravilno usmerjanje in pomoč jzvenšolski dejavnosti naše mladine. 7. Učvrstitev pedagoškega kolektiva na šoli v smeri enotnih učnovzgojnih ciljev v duhu šolske reforme. 8. Razvijanje delovnih navad v mladini ter negovanje njenih interesnih nagnjenj in nadarjenosti. 9. Skrb, da bo mladina v šoli uspevala in dobila tako delovne vzpodbude za življenje. 10. Razumljivo podajanje učne tvarine, kar je zlasti važno zato, ker danes mnogo staršev ne zna ali nima časa, da bi pomagali otroku pri učenju. 11. Vnašanje vedrine in življenjskega optimizma, večje upoštevanje estetske, tehnične in telesne vzgoje. 12. Izpopolnjevanje lastnega znanja s strokovnim, pedagoškim, psihološkim in političnim študijem. 13. Inšpekcijska služba naj ima v bodoče bolj instruktažni kot kontrolni značaj. 14. Sodelovanje prosvetnega delavca v ljudskih odborih, raznih svetih, komisijah, da bi se praktično vključeval v družbeni proces In naloge ter jih prenašal v pouk. — Vse to so zahteve,- ki se dajo takoj realizirati.« — Predavateljica je zaključila z besedami: »Reforma nam ne bo padla kot zrelo jabolko v naročje, nihče nam za njeno realizacijo ne more dati kakih točnih in podrobnih receptov. Zato delo zanjo ne bo niti lahko niti enostavno. Tudi združitev nižje in višje stopnje obvezne šole, uvedba novih predmetnikov in učnih načrtov sama po sebi še ni zagotovilo za uspešno Izvedbo šolske reforme. Spremeniti moramo predvsem odnose v šoli; šolsko učilnico moramo spremeniti v vzgojno ustanovo, kjer bo mladi rod rastel sproščeno, kjer bo maksimalno razvil vse svoje sposobnosti in talente ter s; pridobil potrebno kulturo duha, srca in rok. V iskanju najprimernejših metod in poti pa tudi v njih uresničenju v vsakdanji šolski praksi nam lahko izdatno pomaga naša strokovna organizacija. Poleg borbe za ureditev materialnega vprašanja dn kadra bi morala biti realizacija šolske reforme ena glavnih nalog strokovnega društva-sin-dikata, v čenjer imajo občinska DUP v mariborskem okraju lepo tradicijo.
Mnogo in marsikaj bomo morali še storiti in urediti v zvezi z reformo, preden bo nova šola zaživela v vsej polnosti, pisanosti, bogastvu in življenjski koristnosti. Tu mislimo na prepotrebne šolske stavbe, prostore, kabinete, opremo, učila in boljše učne knjige, delavnice, moderne tehnične pripomočke, prav tako na zadostno število dobro pripravljenega učnega kadra.
Na eno pa prosvetni delavci ne bi smeli pozabiti: da je- uresničitev šolske reforme odvisna predvsem od nas, od našega dela, naše navdušenosti, prizadevnosti, uporne vztrajnosti in pogumne pripravljenosti spoprijeti se s težavami. S svojim delom, s svojo vero lahko proce-s reforme močno pospešimo, kar bo lep prispevek tej revoluciji v šolstvu, ki bo prej ali slej dajala naši družbi bogate sadove.
To nam bo prav gotovo najlepše priznanje: videti, kako v naših rokah, pod našim vodstvom, ofo naši pomoči in z jia-šim delom raste zdrav, sproščen, delaven in sposoben mladi r°d• Ob takem delu in prizadevanju •bo tudi družba dala prosvetnemu delavcu vse moralno in materialno priznanje.«
Okrajni odbor Društva učiteljev in profesorjev mariborskega okraja se je zbral 4. januarja 1958- Zastopano je bilo vseh 19 društev z 28 delegati. Zborovanja1 so se udeležili kot gostje podpredsednica OLO tovarišica Anica Kuhar, predsednik OSS Ivan Gorup, predsednik sveta za šolstvo OLO Stane Kuštrin ter tajnik RO Oskar Peče. Udeležba teh tovarišev prav gotovo kaže. da so v mariborskem okraju resno zaln-teresirani za vprašanja šolstva vsi forumi. So pa s svojim obiskom in svojimi besedami dali tudi koristne napotke z^a bodoče delo in tudi priznanje za dosedanje delo prosvetnim delavcem v celoti.
Poročilo o delu dosedanjega odbora je podal Janko Žurman. Poročilo je bilo izredno izčrpno, saj je vsebovalo celotno problematiko prosvetne dejavnosti in družbenega upravljanja v šolstvu, šolsko reformo, materialno stanje šolstva, ka-drovsko vprašanje In .še organizacijsko poročilo o delu “občinskih društev.
Preobširno bi bilo, da b; navajal vse misli, ki srno jih slišali. Celotno poročilo je bilo utemeljeno in podkrepljeno s številkami.
(Objavljamo del poročila tovariša Žurmana v današnji številki — op. ur.)
V okrajni odbor so bili izvoljeni Janko Zurman, Zmaga Kavčič, Lojzka Kamnik, Janez Malnarje, Krista Sepec, Tone Ule, Ana Kragulj in Edi Rijs-sner.
Poročilo na obenem zboru Okrajnega združenja učiteljev in profesorjev v Mauiboru 4- 1. 58
Tudi socialistična družba ima svoj vzgojni smoter. Družba mora kontrolirati, koliko šolstvo . te vzgojne zahteve upošteva. Mora pravilno vplivati in usmerjati. Prav zaradi tega mora biti skrb za vzgojo mladega rodu skrb vse družbe in ne samo šole in staršev. V ta namen je bil pri nas sprejet zakon o družbenem upravljanju. Pred tremi leti smo dobili šolske odbore, ki naj vrše to zelo važno funkcijo v imenu družbe. Čeprav j® ta doba zelo kratka, moramo le ugotoviti, da uspehi niso izostali. Večje uspehe so dosegli tam, kjer so bili člani bolj iniciativni, delavnejši, manj obremenjeni z drugimi funkcijami, , manjše pa tam, kjer tega ni bilo.
Kjer imajo dobre odbore, je njihova dejavnost pisana in razgibana:	pomagajo reševati
težke vzgojne primere in se zato povezujejo s starši in z DPM, zanimaj® se za materialna vprašanja šole in otrok, pomagaj® reševati probleme šolskih kuhinj, socialno ogroženih otrok v povezavi s socialnim skrbstvom, pomagajo pri šolskih prireditvah, se udeležujejo roditeljskih sestankov, imajo skupne konference z učiteljskimi zbori, skrbe za stike s terenom oziroma terenskimi organizacijami itd. Kjer pa iniciativnosti ni, delo ni steklo. Tam se tudi predavateljski aktiv z ravnateljem ali upraviteljem ni znašel- Ob tej ugotovitvi naletimo tudi na to, da tudi višji družbeni organi, kot so sveti za šolstvo PU LO, komisije za družbeno upravljanje pri okrajnih in občinskih odborih SZDL v tam pogledu niso storili svoje dolžnosti. Vse premalo j® bilo vzpodbude in načrtnega dela s tem organom družbenega upravljanja. . Ni
prav, da so šolski odbori v usmerjanju svoje dejavnosti odvisni le od prosvetnih delavcev ali pa od svoje samoinici-ative. Njih delo j® treba usmerjati. Koliko truda in posvetovanj in seminarjev je bilo pripravljenih za člane delavskih svetov! Mi se zavedamo da so to do neke mere važnejši organi, vem® pa tudi, da j® od dobrega šolstva in pravilne vzgoje odvisna tudi storilnost. Tu bi morali družbeni organi storiti več. Sveti za šolstvo bi morali imeti več seminarjev, za člane šolskih odborov in jih usmerjati z vidika občine ozi-
roma okraja. Šolski odbori bi morali večkrat poročati o svojem delovanju volivcem. Doslej to poročanje ni bilo uspešno niti dovolj pogostno niti povsod dobro pripravljeno. Pravzaprav poznamo le en primer v vsem dosedanjem delovanju odborov, da so bila poročila tega odbora postavljena na pravo mesto na zborih volivcev-
Izvolitev šolskega odbora je vsekakor predolga. Ne da bi kritizirali našo demokracijo, navajamo le postopek za izvolitev šolskega odbora neke okrajne šole:
1.	Ravnatelj šole predlaga svetu za šolstvo strukturo novega šolskega odbora.
2.	Svet za šolstvo obravnava predlagano strukturo, jo odobri ali spremeni, jo predlaga komisiji za predpise in organizacijska vprašanja.
3.	Komisija za organizacijska vprašanja predlaga predlog strukture OLO.
4.	Okrajni ljudski odbor to potrdi ali spremeni.
. 5- Tajništvo za šolstvo sporoči šoli sklep OLO.
6.	Ravnateljstvo šole mora sedaj poskrbeti, da se pravilno izvolijo člani:
a)	v volilnih enotah
b)	v profesorskih zborih
c)	v dijaški skupnosti.
Zato mora:
7.	Zaprositi ObLO, da prvi zbor volivcev obravnava izvolitev člana šolskega odbora. Sklicati mora šolsko skupnost fn tam izvoliti enega člana. Sklicati mora profesorski zbor la tam izvoliti 1—2 člana.
8.	Po končanih volitvah in srečno izbranih članih novega šolskega odbora pošlje ravnatelj spisek svetu za šolstvo.
9- Ta ga obravnava in predloži komisiji ,za predpise in organizacijska vprašanja.
10.	Komisija zopet pregleda sestav sveta In ga predloži OLO.
11.	OLO imenuje novi šolski odbor na skupni sej; obeh zborov.
S2. Na osiilfth Vklepa OLO se izdajo odločbe o novih odbornikih.
13. Sele sedaj lahko skliče ravnatelj šolske odbornike k prvi seji. Ves postopek traja 8 do 18 mesecev- Mnenja smo, da je ta predolg in da zavira sam razvoj družbenega upravljanja. Praktično se dveletna mandatna doba podaljša za eno leto, a odborniki v tem času nimajo več pravega smisla za delo.
Končno j® družbeno upravljanje nekje začetek reforme šolstva; in če je temu tako, potem morajo posebno v sedanjem času, ko se je ta proces šolske reforme že začel, šolski odbori toliko krepkeje odigrati svojo vlogo.
MATERIALNO STANJE SOL
V	mariborskem okraju je vsega 256 šol s 1-869 oddelki ter 58.724 učenci; od tega je Približno 47.000 učencev v splošno izobraževalnih šolah. Šolske zgradbe so po večini starejše z značilno kasarniško urejenostjo in iz avstroogrskih časov. Povprečna starost šolskih zgradb je 60 do 70 let; pri tern pa imamo seveda tudi nemogoče primere kot na primer šolo v preko 200 let starem gradu (Slovenj Gradec), v mežnariji (srednja medicinska šola), v mrtvašnici (Lovrenc na Drav* polju), v bivših gostilnah, trgovinah itd. Po večini ugotavljamo sorazmerno slabo oskrbo z učnimi pripomočki. Da si jih šole ne morejo dovolj priskrbeti, nam zgovorno pričajo naši šolski proračuni; v okrajnem merilu gre 78 odstotkov za osebne izdatke osebja o® šolah, 18 odstotkov za operativne in le 4 odstotke za funkcionalne izdatke. To je razmerje v okrajnem merilu, medtem ko je stanje v posameznih vrstah šol — glede na strokovnost kakor tudi teritorialnost — ' ponekod še bolj kritično. Analiza funkcionalnih izdatkov nam kaže, da znašajo povprečni letni izdatki na učenca v osnovnih šolah 415, v gimnazijah 491, v vajenskih šolah 846, v srednjih strokovnih šolah i«68> na učiteljišču pa celo 2.445 din. Menimo, da je razpon zelo velik in ha tudi šole, ki imajo največ sredstev, še nimajo dovolj učnih sredstev.
V	vsem okraju ima le 11 šol posebne šolske delavnice za politehnično vzgojo, 6 šol pa posebne risalnice, 8 šol posebne fizikalne in kemične učilnice ter 20 šolskih telovadnic. Na] navedem še nekaj podatkov, ki csvetljhj e jo materialno pomanjkanje v našem šolstvu: v. obveznih šolah manjka pri 1.513 oddelkih 579 učilnic (vseh j® 934) ali 33.582 kv. metrov šol-
skega prostora- V okraju je v oddelku povprečno 34 učencev, medtem ho je republiško povprečje 32.4. Na učilnic® pride povprečno 80 učencev. Izmeničen pouk je v 579 oddelkih; pouk v treh izmenah imajo na šolah Pobrežje, Studenci, Gorišnica, kjer je za 14 oddelkov 6 učilnic, Zavrč z 9 oddelki v 3 učilnicah, medlem ko imajo nekatere vajenske šole že četrto izmeno. Zaradi pomanjkanja šolskega prostora v strokovnih šolah je bilo v šolskem letu 1957-58 zavrnjenih 1924 učencev.
Glede na tako stanje šolskega prostora ie v rersnektivrem planu za leta 1957—61 v načrtu gradnja 36.559 kv. metrov novega šolskega prostora, to je od današnjih okoli 74.000 nta
111.000 kv. metrov. Potrebnih j® še 130 novih učilnic ali 52 novih zgradb s po 12 oddelki.
KADROVSKA VPRAŠANJA
Dosedanje razprave v zvezi s šolsko reformo so precej obširno analizirale problem učnega kadra. Vsi zaključki jasno dokazujejo, da je prosvetni delavec važen organ v izvajanju šolske reforme, saj od njega zahtevamo tudi posebne kvalitete:	inteligenco, moralni lik,
fizično sposobnost, naraven odnos do otrok itd. Jasno je opredeljen družbeni karakter tega poklica kakor tudi družbena odgovornost učitelja posameznika in šolskega kolektiva kot celote za vsestranski zdravi razvoj, za družbeno in moralno podobo mlade generacije. In še dalje: njegovo delo je samostojno, zato se od njega nujno zahteva večja osebna odgovornost. Iz tega sledi, da v šolsko reformo ne moremo brez — da se tako izrazim — reformiranega prosvetnega delavca. Različni tipi šol, različni sistemi šolanja učiteljskega kadra (tečaji, učiteljišča, VPS, univerza) so danes vzrok prevelike raznolikosti in neenotnosti učiteljskega kadra po času šolanja, p® nazivih, kar j® zlasti negativno v našem osnovnem tipu reformirane .šole, t® je v osemletki. Tako stanje jasno zahteva, da je zlasti v osemletki, kjer bo večina ^prosvetnih delavcev, nujno potreben enotno šolan učni kader. Menimo, da je pedagoška akademija premišljeno izbran tip šole, ki bi ustrezala vzgoji kadra za naše osemletke. Glede na to, da so posamezni diskutanti na plenumu CO v Beogradu precej ostro zavrnili • pedagoško akademijo kot šolo, ki bi naj vzgajala kader za osemletke, bo potrebno, da o tem še govorimo in predlog zvezne komisije zares nadrobno analiziramo.
Zal v vsem dosedanjem delu prosvetnim delavcem niso dovolj priznavali njihove družbene vloge- Razumljivo je, da je bila v prvih letih po osvoboditvi posvečena poglavitna pozornost našemu gospodarstvu, kar je' bilo tudi potrebno. Toda pri tem je šlo le predaleč na račun razvoja šolstva. Neodgovorno smo tudi delili ljudi na »produktivne« in »neproduktivne« — seveda s primemo denarno stimulacijo v korist pr-
vah.
Nastaja vprašanje, ali je naš prosvetni kader kvalitetno in kvantitetno pripravljen odnosno spodoben sprejeti nase obveznosti, ki jih pred njega postavlja reformirana šola? Kljub vsej pripravljenosti, odločnosti dn dobri volji večine prosvetnih delavcev je nujno treba opozoriti na dejstvo, da stanje učiteljskega kadra v našem okraju, enako v vse] Sloveniji, nikakor ni zadovoljivo. Po strukturi šolstva je v okraju predvidenih 2.506 delovnih mest in je danes na teh ipestih zaposlenih 2.012 prosvetnih delavcev. Iz tega sledi, da je 494 delovnih mest nezasedenih. K temu številu je treba prištet; še 115 upokojenih prosvetnih delavcev, ki poučujejo za nagrad® 6 tisoč din, in približno enako število takih, ki že imajo pravico do upokojitve, a čakajo, da bo začel veljati novi zakon za upokojence. Res je sicer, da bo ta zakon ugodno vplival na to, da bo precej učiteljev še ostalo naprej v službi, vendar menimo, da teh ne moremo prištevati med stalne delovne moči. Po teh računih bi v mariborskem okraju manjkalo okrog 700 učiteljev, to je okoli 28 odstotkov
Računajoč povprečno 30-letno službeno dobo, odide vsako leto približno 60 do 70 učiteljev. Obratno pa je letni naravni prirast otrok okoli 2.1—2.5 odstotkov, povprečno 1.300 otrok, to je za okoli 40 novih oddelkov. Letno bi torej v'mariborskem okraju morali sprejeti 100 do 120 prosvetnih delavcev, da bi s tem zadostili rednim
V	nedeljo, 22. decembra, je bil občni zbor okrajnega odbora ZUP v Ljubljani, ki so se ga udeležili prvi£ izvoljeni delegati občinskih DUP iz vsega okraja. Zboru so prisostvovali še - zastopniki sveta za šolstvo pri OLO tov. Avguštin Lah in Ivan Lovše, OSS tov. Ivan Bonta, društva učiteljev in profesorjev strokovnih šol in društva učiteljev in vzgojiteljev posebnih šol ter predstavnika okrajnega odbora ZUP Beograd tov. Milorad Mihajlovic in Ig-nat Lazovič in predsednik okrajnega odbora ZUP Zagreba tov. Tomo Žalac.
Dosedanji predsednik okrajnega odbora tov. Štefan Trobiš je v svojem letnem poročilu o delu okrajnega odbora poudaril tudi nekatera dejstva v zvezi z reformo šolstva in družbenega upravljanja v šolstvu ter materialnih pogojev naših šol in prosvetnih delavcev. V zvezi s tem je podal tale pregled:
V	okraju je 209 osnovnih šol z 28.623 učenci in 946 učitelji. Po njih razvitosti je 53 enoraz-rednic, 47 dvorazrednic, 28 tri-razrednic, 62 štirirazrednic, 7 petrazrednic, 4 šestrazrednice, 5 sedemrazrednic in 3 osemraz-rednice (popolne osemletne šo-
’ le). Nižjih gimnazij je 27 s 5.574 dijaki in 263 učitelji oziroma profesorji. Na učiteljišču in srednji vzgojiteljski šoli je vpisanih 692 dijakov z 51 profesorji. Popolnih gimnazij je 14 z 10.305 dijaki in 491 profesorji. Poleg teh obveznih oziroma splošno izobraževalnih šol je v okraju še 31 otroških vrtcev, 2 posebna vzgojna domova, 3 posebni vzgojni zavodi, 22 nižjih strokovnih šol, to je vajenskih in industrijskih šol s 7575 učenci, 10 srednjih strokovnih šol s 4.050 dijaki in 32 kmetijsko-gospodarskih šol.
Po izvedeni reorganizaciji šol bi imeli v okraju nekaj nad 70 osemletk, druge obvezne šole pa bi bile nepopolne osemletke in niže organizirane osnovne šole. Od vseh letošnjih šolskih proračunskih izdatkov je bilo porabljenih za osebne izdatke 76°/o, za operativne izdatke l?0/«, za funkcionalne pa le 70/». Posebno nizko so bili po šolah odmerjeni izdatki za učila in knjižnice, to je predvsem za bistvenejši del delovanja šole, saj pride v povprečju v ta namen le po 855 dinarjev letno na učenca. Toda to povprečje še
občutno dvignejo mestne šole, medtem ko so oddaljenejše šole še bolj revno oskrbovane. v domžalski občini ima 4-oddelč-na šola za učila letos le 4.098 dinarjev, druga osemoddelčna pa za pisarniške potrebščine, črnilo in kredo 10 dinarjev. Cerkniška občina je imela lani vse šole brez funkcionalnih izdatkov. Tako neenakomerno vzdrževanje šol terja, da naše šolske oblasti določijo neke normative d tem, kaj vse mora šola imeti za svoj normalni razvoj, kar naj bi občinam služilo za merilo pri razdeljevanju njenih sredstev.
Zelo pereče so stanovanjske razmere prosvetnih delavcev. Samo v Ljubljani ima nad 100 naših članov neprimerna stanovanja. Tudi po vaseh ima učiteljstvo v splošnem slaba stanovanja, brez vseh udobnosti.
V	okraju je 26 občinskih DU P, ki več ali manj zadovoljivo rešujejo svoje naloge. Potrebno pa bo v prihodnje iz Ljubljane še bolj pomagati zunanjim društvom pri idejno političnem in strokovnem izpopolnjevanju članstva. To naj bi storili strokovni aktivi profesorjev predvsem tako, da bi šli predavatelji na posamezne sektorje, n. pr. v Kočevje, v Logatec, kjer bi se lahko zbralo vse članstvo določenega področja k predavanju.
V	živahni razpravi so delegati poudarili potrebo po uresničenju boljših materialnih pogojev za šole in prosvetne delavce. Občine naj bi gradile stanovanja tudi za učitelje, kot jih podjetja grade za svoje delavce.
Ljubljanski okraj zaostaja s pripravami za organizacijski prehod na enotne osemletne šole. Zato naj takoj resno začne uvajati novo šolsko mrežo in razporejati učne moči tako. da ne bo v začetku prihodnjega leta enakih težav, kot so jih imeli letos v Kranju in drugod.
Naša društva naj čim tesneje sodelujejo z občinskimi sveti za šolstvo in občinskimi sindikalnimi sveti, kjer naj bodo tudi zastopana.
Zaradi medsebojnega zbliževanja in izmenjave izkušenj pri našem šolskem delu se bomo v prihodnje češče srečavali z našimi tovariši iz ostalih republik. To željo sta na zboru poudarila oba navzoča predstavnika ii Zagreba in Beograda, kar J* zbor z veseljem pozdravil.
e«.««..«.	••.«•••••
• •••#•••• ••••••••* •••••■••• •••«•«••• •••••«••« •••«•"
REDNI LETNI OBČNI ZBOR PROFESORSKE SAMOPOMOČI
v nedeljo, 26. januarja 1958 ob 10. uri na I. gimnaziji v Ljubljani, Vegova ulica.
ODBOR
.•«.••>•• »•••••«•• •••••«■••	■•••••>•• >•»»••«•• «••■••«•« «•*>•«••'
Občni zbori otepih združenj
V Trbovljah
Občni zbor je bil 23. decembra 1957 v Tnbovljah. Predsednik okrajnega odbora Združenja tov. Mikulič je izčrpno poročal o delu odbora kakor tudi o delu vseh občinskih društev. Delo odbora je bilo vse leto kontinuirano, saj se je ožji odbor sestajal kar dvakrat mesečno. Razpravljal je o vseh. aktualnih problemih (o šolski reformi, o ureditvi šolske mreže, o sodelovanju s Pedagoškim centrom, z ljudskimi odbori, s sindikalnimi sveti, o usmerjanju mladine v poklice, o gmotni pomoči za strokovni študij društev, o materialnem stanju članstva, dajal je smernice za strokovni in politično-ideološki študij). Odbor je ustanovil okrajno strokovno učiteljsko knjižnico. Dosegel je, da je nekaj članov letovalo v sindikalnem domu upravnih uslužbencev.
V	osmih društvih ’ okraja je 563 članov, 140 moških in 423 žensk; o<j tega je učnih moči 527. Po podaktih manjka 90 učnih moči. Tako pride n. pr. na osnovnih šolah v R.adečah 45 učencev na eno učno moč, v Trbovljah 42, drugje pa manj. Gimnazija v Hrastniku še,sedaj nima nobenega slavista.
V	ljudske o-dbore ie bilo izvoljenih 8 članov, v svete pa je bilo imenovanih 29.
Predsednik je ugotovil, da so bila vsa društva delavna >n da so skrbela za strokovni in ideološki dvig članstva. To so delali v vseh mogočih oblikah; v študiju po skupinah, v pedagoških aktivih, v krožkih, s predavanji in z individualnim študijem. Učiteljstvo je preneslo razpravo o šolski reformi tudi med ljudstvo. Društva lepo sodelujejo z organi .družbenega upravljanja, z ljudskimi odbori in s sveti, za šolstvo, le stike z občinskimi sindikalnim sveti bo treba poživiti.
Kar se tiče združevanja šol po priporočilu Sveta za šolstvo LRS, je treba pripomniti, da je bil ta postopek zelo neenoten. Poleg objektivnih težav je bilo večkrat dosti subjektivnih. Tudi neenotnost kolektivov in mentaliteta ljudi je v nekaterih primerih delo zavirala. Posrečena pa gotovo ni bila združitev v Sevnici, kjer so 4 šolske stavbe v oddaljenosti 2 km in je 800 učencev ter 30 učnih moči. Tu tudi ni bil v redu odnos do dveh zaslužnih pedagogov, do ravnatePa nižje gimnazi j? in do upravitelja osnovne šole.
V	zvezi z materialnimi, in kadrovskimi težavami, ki se vedno bolj kažejo z reformo šolstva (v Trbovljah na dveh osemletkah ni niti enega predmetnega učitelja), je razveseljiva ugotovitev, da so Se občinski ljudski odbori začeli zavedati dolžnosti, ki jo imajo v zvezi s pridobivanjem kadra. Občina Trbovlje štipendira 18 kandidatov, Zagorje 7, Hrastnik 18, Radeče 15, Sevnica 29, Senovo 6, Videm-Krško 21 in Brežice 20.
Izvenšoisko delo učiteljstva je širno obseženo. Na vasi je kul-turno-prosvetna dejavnost, na ramah učiteljstva. V tem pogledu nosi učitelj na vasi neprimerno večje breme kot učitelj v mestu. Tudi v političnih organizacijah imajo tovariši največkrat glavne funkcije.
Po obsežnem predsednikovem poročilu je bilo razpravljanje o vseh omenjenih .problemih prav živahno. Veliko so govorili o primerni obliki strokovnega in ideološkega izpopolnjevanja. Tu so predvsem težave zaradi velike medsebojne oddaljenosti nekaterih šol. Poudarjali so, da so ravno v strokovnem izpopolnjevanju' učitelji zaostajali zaradi prevelikih drugih nalog.
Zelja je, da bi bila vsaj v vsaki občinj ena hospitacijska šola. V spodnjem koncu okraja je to dobro urejeno, ni pa v zgornjem. V občin; Zagorje je 18 šol, ni pa hospitacijske šole.
Kolektiv gimnazije Brežice, kot žarišče predmetnih aktivov, dobro opravlja svojo nalogo tu. d; za pomoč okoliškim šolam, ni pa te dolžnosti opravila gimnazija v Trbovljah, v svojem kolektivu pa aktiv dobro dela.
Slišale so se pritožbe, da učiteljsko delo n; družbeno dosti upoštevano. Niso povsem osno-
vane razlike, ki jih delajo ▼ zahtevkih pa izvenšolskem delu med pedagoškim delavcem in drugim javnim uslužbencem (zdravnikom, tehnikom).
Govorili so tudi 0 težkih stanovanjskih razmerah, o premajhnem razumevanju za tako kritično stanje, o mnenju, da ima učitelj že stanovanje, če je še tako neprimerno, medtem ko za druge uslužbence ne velja isto merilo.
Zastopnik okrajnega sindikalnega sveta je v tej zvezi poudaril, da so prosvetni delavci preskromni, da »so premalo glasni, da so sicer delavni povsod, vendar jih pa v komunalnem življenju le ni dosti čutiti. Najboljši dokaz za to je, da tu na občnem zboru ni zastopnikov političnih in družbenih organizacij (bili so vsi vabljeni, navzoč je bi samo zastopnik sveta za šolstvo OLO, ki pa je prosvetni delavec).
Tovariši bi se še naprej oglašali k besedi, pa je čas le prehitro potekel.
Občni zbori občinskih Društev nčitelfov in prolesorfev
Po zadnji reorganizaciji okrajev ima Združenje učiteljev in profesorjev sedaj 118 društev. Prav gotovo so vsa društva imela svoje občne zbore. Za veliko večino je to znano, saj so Združenju poslala svoje zapiske; Tako je Združenje od 118 društev prejelo 104 zapisnike in sezname novih odborov. Prav pa bi bilo, da bi poslala ta material še tale društva:
KOZJE. ROGAŠKA SLATINA In ŠENTJUR PRI CELJU iz celjskega okraja,
IDRIJA iz goriškega okraja, HRPELJE in PIVKA iz koprskega okraja,
BOROVNICA, LJUBLJANA-SlSKA, MENGEŠ, RIBNICA, STARI TRG iz ljubljanskega okraja.
KOŠAKI, RAVNE In ŠENTILJ iz mariborskega okraja, PETROVCI iz soboškega okraja,
KOSTANJEVICA in TREBNJE iz novomeškega in RADEČE iz trboveljskega okraja-
DUP Ljutomer
V Movi Gorici
V	gor iškem okraju je imelo svoje občne zbore vseh enajst društev. Sredi decembra pa so se predstavniki teh društev (razen Šempetra) zbrali v Gorici m izbrali nov Okrajni odbor društev. Odbor bo vodil dolgoletni sindikalni delavec tov. Murovec Stanko, tajniške posle bo opravljala tov. Sku-bin Vera. blagajniške pa tovariš Perne Franc. Vendar pa . si odborniki niso postavljali samo novega odbora. Obravnavali so vrsto problemov, ki jih bodo morali v svojem delu reševati.
V	okraju se bodo morali potruditi za uveljavljanje osemletk. Ko človek posluša poročila posameznih občinskih društev, nehote ugotovi, da bi predolgo trpelo, če bi čakali, da se bo Okraj sam izkopal iz težav, v kakršnih je danes. Saj je le malo krajev, za katere bi lahko rekli, da imajo vsaj minimalne pogoje za dobro novo osemletko. Preteklost je zaorala pregloboke brazde in šolam se pozna, da so bile namenjene v glavnem le za raznarodovanje, zato za kader še danes ni povoljnih pogojev v teh krajih. Potrebna bodo ogromna sredstva za adapti-ranje obstoječih zgradb in za novogradnje (občina Cerkno ima od devetih šol le dve »šolski« zgradbi, ostalih sedem pa gostuje po raznih boljših ali slabših privatnih hišah). Razumljivo je, da v.takih krajih ni dostojnih stanovanj za prosvetne delavce, kar je eden od vzrokov, da se selijo leto za latom v »centralno domovino«. (Da je med njimi dostikrat le premalo veselja in požrtvovalnosti za poklic, kaže primer bivšega mladega učitelja Suliča, ki je šel na učiteljišče le »zaradi štipendiije« in ga je bilo kot mladega fanta v Krnicah »strah« in je zato zapustil učiteljsko službo.) Občine žrtvujejo mnogo za šole: ponekod več. drugod manj, včasih jim manjka sredstev, sem in tja pa tudi dobre volje, da bi pomagali šoli ni dali prosvetnim delavcem, kar jim po vseh obstoječih predpisih in uredbah pripada (pogoste so pritožbe, ker ne prejemajo ne kuriva, ne stanarine)- Za vzor
pa služi občina Ajdovščina s svojim res lepim odnosom do šolstva in prosvetnih delavcev. Tam so jim- kot sami pravijo, vrata na občino vedno odprta, šole imajo svoje redne proračune. ki jim jih nihče ne reže, pridno obnavljajo šole, skrbijo z mnogo dobre volje tudi za stanovanja itd.
Precej so razpravljali tudi o novem usiužbsnskem zakonu, ki bo prinesel vrsto sprememb v delo in življenje prosvetnih delavcev bi o novem učnem načrtu. Učitelji ga uveljavljajo s pomočjo okrajnega inšpektorata, pa tudi na novo formirani aktivi bodo strokovno delo še bolj poglobili.
Za bodoče delo v društvih, ki naj bi uspešno potekalo, so zborovalci sprejeli sklepe. Poživeli bodo društveno življenje po občinah in po skupinah in tako utrdili organizacijo v društvih. Poglobili bodo delo z novimi učnimi načrti. vsa društva bodo študirala nove zakone, v prvi vrsti zakon o javnih uslužbencih. Posebno skrb bodo posvetili učiteljem, ki še nimajo popolne, kvalifikacije (teh je kar lepo število), na vseh področjih svoje dejavnosti bodo poskušali najti zveze z družbenimi organizacijami in jih zainteresirati za probleme šolstva.
V	Novem mestu
V	Novem mestu se je zbral novi Okrajni odbor 21.12.1957 na svojo prvo sejo. Odbor bo še nadalje vodil tov. Švigelj Viktor, tajniške posle pa bo opravljal tov. Nečimer Lojze.
Tudi v novomeškem okraju so pravzaprav isti problemi kot v goriškem, le da niso tako pereči. Tudi tu se kader zelo hitro menja, visoko je število prosvetnih delavcev, ki še nimajo strokovnega izpita, težave so s šolskimi poslopji in učiteljskimi stanovanji. Iz poročil posameznih delegatov je bilo videti, da poskušajo občinski odbori reševati probleme na svojem območju, vendar temu mnogokrat le niso kos- Premalo imajo sredstev. Okraj je izrazito kmetijski in
Poročilo in razprava na občnem zboru DUP v Ljutomeru sta pokazala, da je imel upravni odbor tega društva skozi vse leto polne roke dela. Skrbel je za didaktična in gospodarsko politična predavanja, za več poučnih ekskurzij pa tudi za razvedrilo svojega članstva ni pozabil. Tako smo si ogledali tovarno glinice in aluminija v Kidričevem, v Mariboru smo si ogledali tekstilno tovarno, akvarij ter zgodovinski muzej, zvečer pa gledališče, od koder so se naši člani z velikim zadovoljstvom vrnili na svoje šole. Proti koncu šolskega leta smo obiskali Lendavo in se seznanili s pridobivanjem nafte. Največ dela za ekskurzije je zahtevala pot k našim zamejskim Slovencem v Trst. katere smo obiskali prve dni julija- Pot smo podaljšali še v Benetke in Verono ter se tako seznanili z življenjem in lepotami dela Primorske in Italije.
A ne samo to! Naše članstvo je študiralo po sindikalnih skupinah teme, ki jih je predvidel upravni odbor, pa tudi druge, ki so se zdele posameznim skupinam najbolj potrebne. Vsi člani so naročeni na »Prosvetnega delavca« in skoraj vsi na »Sodobno pedagogiko« (od 84 članov 62 naročnikov) in na »Pedagoško knjižnico« (48 naročnikov). pobiranje naročnine vodi upravni odbor ter jo spro- * v
tako so sredstva, ki pritekajo
v občinsko blagajno, dostikrat zelo skromna (večina občin n. pr. ne more izplačati 50 '/s plač). Iz poročil delegatov je bilo tudi videti, da je povezava med društvi, skupinami in okrajnim odborom dostikrat prešibka. Okrajni .odbor je brez potrebnih sredstev, da bi odborniki lahko obiskovali društva in jim pomagali pri delu. Treba bo najti sredstva, ki bodo okrajnim odborom pomagala pri njihovem delu. Okrajni odbor je do sedaj lepo sodeloval s okrajnim svetom za šolstvo, pa tudi z ostalimi okrajnimi forumi.
V okraju obstaja tudi učiteljski pevski zbor. ki ima že prav lepo tradicijo. Vendar je tudi tu pomankamje finančnih sredstev velika ovira za uspešnejše delo. Bodo pa pevski zbor še utrdili in razširili. Okrajni odbor se resno trudi, da bi tudi v Novem mestu uvedel okrajni dan prosvetnih delavcev. Okraj je precej obširen, ima veliko število težjih mest in niže organiziranih šol in bi prosvetni delavci realizacijo te zamislj prav gotovo pozdravili.
ti — skupno za vse člane nakazuje upravam tiska. Tako ima društvo točno evidenco naročnikov, uprave revij pa redne plačnike. Pripomniti je potrebno še to, da je vse delo vodil upravni odbor samostojno skoraj brez vsakršne pomoči naših višjih forumov. Zato je za svoje delo žel priznanje od Republiškega odbora, ki je uvrstil DUP iz Ljutomera med najaktivnejša učiteljska društva v Sloveniji.
Naše društvo šteje 84 članov. Nekaterim od teh odteguje Komunalna banka na račun potrošniškega kredita mesečno 148140 din, kar prav gotovo ni razveseljiv pojav in kaže. da potrebuje prosvetni delavec zaradi večjih kulturnih potreb tudi več sredstev, kot mu jih nudi dosedanja osnovna plača. Zato tudi lov za honorarnimi urami in beg iz učiteljskih vrst. Mnogo članov je naročenih na nad 10 različnih dnevnikov in revij.
Novoizvoljeni upravni odbor, ki se je formiral kmalu, po izvolitvi, je osnoval tri komisije: komisijo za izobraževanje članstva, komisijo za prireditve in ekskurzije in komisijo za materialna vprašanja. Da bo delo društva teklo po že začrtani poti, je članstvo sprejelo na občnem zboru več sklepov, od katerih važnejši so:
1.	Vso pozornost bomo posvetili posameznim šolskim odborom. ker so le-ti nadvse važen faktor v družbenem upravljanju naših šol.
2.	Osnuje naj se personalna komisija, ki bo pravilno in sporazumno s prizadetimi urejala zlasti premestitve-
3.	Potrebno je, da si ustvari učiteljski kolektiv večjo veljavo, da soodloča pri ukrepih, ki vodijo k zboljšanju učnega in vzgojnega dela ter materialnih osnov na šoli. V danih pogojih bomo storili vse potrebno, da bo nova osemletna šola postala čim bolj povezana z življenjem ter dala učencem primerno in koristno znanje za življenje. Zato bomo uvajali v naše šole boljše metode, boljše oblike, skrbeli za boljše odnose med učitelji in učenci ter skrbeli za večjo zainteresiranost. in aktivnost učencev.
4.	Mnenja smo. da ne bi smela biti tako velika razlika med plačami uslužbencev gospodarskih organizacij in plačami prosvetnih dela vcev. Zato bomo ob vsaki priliki opozarjali višje forume na to pomanjkljivost
5.	Smatramo za potrebno, da se pri ObLO ustanovi posebni sklad za nagrade zaslužnim prosvetnim delavcem.^
Jože Zom:
Vtisi s potovanja po Sovjetski zvezi
(Konec)
Češkoslovaška in romunska skupina
Z romunsko skupino zaradi neznanja jezika nismo mogli navezati posebnih stikov, med nami in češkoslovaško skupino pa so bili od začetka bolj formalni odnosi. V obeh državah je struktura sindikata prosvetnih delavcev bistveno enaka sovjetski.
Šolski sistem je v Češkoslovaški podoben sovjetskemu. Vodja njihove delegacije, ki je o tem predaval, je poudar-
300 tisoč izvodov pa v vkra-jinščini.) Češkoslovaški sindikalni list prosvetnih delavcev izhaja v desetkrat manjši nakladi': 80 tisoč izvodov. Tudi
s katerimi smo živeli v Zelenem Kurganu.
Ne glede na politične težnje Vzhoda ali Zahoda smo imeli priliko, da smo v Sovjetski
tu je razmerje .enako: 50 tisoč zvezi na vsakem koraku ču-
izvodov v češčini, 30 tisoč izvodov.pa v- slovaščini. Romunski prosvetni delavci izdajajo svoj Ust v 75 tisoč izvodih. V razmerju s številom prebivalstva in našega članstva ima naš Prosvetni delavec s temi velikani in glede na naklado 8.500 izvodov še kar dostojno mesto. Koliko članstva spoje liste tudi prebira, nikakor ni-
tili, kako si sovjetsko ljudstvo želi miru in prijateljstva. Kmetje, delavci, meščani in
danje pogovore često vpletajo svoje želje, da bi na svetu vladal mir.
Ko smo se zadnji dan za slovo zbrali v parku Zelenega Kurgana in so se vrstili govori voditeljev skupin, smo znova, toda ne zadnjič, občutili željo, ki je najbrž skupna tudi vsem drugim ljudem na svetu. Predsednik Centralnega komiteja prosvetnih delavcev je naglasi, da so letos doživeli srečo, ker so se prvič zbrale pri njih tako številne skupine tujih prosvetnih de-
rili se bomo za pravico prijateljstva,« je končal svoj nagovor.
Predsednica Moskovske oblasti se je še posebej obrmla k Jugoslovanom:
»Bilo je krasno biti z vami! Vzljubili smo vas! Naši domovi, naše šole so odprte za vas vse! Želim vam zdravja, miru in sreče!«
»Pozdravite vaše družine in vaše otroke,« nam je naročala predsednica Rjazanske oblasti, »Nismo poznali dobro govorice, toda dobro smo se ra-
Kmetje, delavci, meščani m sicupme zujm prvsu^i^-	vur^a,
predvsem mladina tudi v vsak- lavcev. »Ne pozabite nas! Bo- zumeh. Močno, globoko pnja-
• milo i c ilu. V) j n. ^	[
ul da so desetletke vzor šol- sem mogel izvedeti, čeprav — kega sistema in da je češko- aV bolje — ker sta bila v naši
tlovaška pedagogika dož:vela > teh letih, ko je tesno pove-',ana s Sovjetsko zvezo, svoj lajvišji vzpon v zgodovini. Vam, ki poznamo pomen če-ikih pedagogov, se je zdela !a trditev pač močno pretipana.
Romunija pa hodi v šolstvu 5e svoja pota. Predšolska vzgoja je zelo skrbno negovana. Jasli, ki so pri njih tud' po vaseh zelo razširjene, obiskujejo otroci od tretjega do sedmega leta. Osnovna šola obsega sedemletko, srednja pa nadaljnja štiri leta, tako da je srednja šola po trajanju za eno leto daljša od šolanja v ostalih vzhodnih deželah.
Sindikalni časopisi "zhajajo v veliki nakladi. Sovjetska »Učiteljska gazeta« izhaja trikrat tedensko v 800 tisoč iz-/Dni <mjJ.i-i/vrm v msčvni,
■n ^ < ;t. i «rs K A v/v	—
skupini tudi romunska urednica in češki urednik.
Z referati obeh delegacij si seveda nismo mogli ustvariti posebne sodbe o njihovih uspehih v šolstvu -'n vzgoji. Odgovori na vprašanja so bili preveč teoretični, številke pa le približne. To pa tudi ni bil namen seminarja v Zelenem Kurganu.
ZA MIR, PRIJATELJSTVO IN SREČO
Z različnim:'' vtisi in včasih z mešanimi občutki smo preživljali julijske dni v Sovjetski zvezi. Namenoma sem opisoval predvsem prednosti, ■ ki jih imata njihovo šolstvo in njihova organizacija. Ob koncu pa moram izpolniti nekatera naročda in izročiti jugoslovanskim prosvetnim delavcem pozdrave prosvetnih delavcev,
6.	Ce oblastni forumi kličejo učitelje na razne seminarje, tečaje ali sestanke v občinskem, okrajnem ali republiškem merilu, naj obračunavajo potne stroške tako, kot ostalim javnim uslužbencem, in ne- da plačajo potne stroške brez dnevnic ali niti teh ne.
7.	Nekateri učitelji — zlasti mlajši — niso naročeni na pedagoški tisk. Vsak prosvetni delavec se mora izobraževati in izpopolnjevati, zato je bil sprejet sklep, da bomo vsi naročeni na strokovni tisk. Nadaljevali bomo s plačevanjem obrokov, čeprav še nismo sprejeli vseh knjig »Pedagoške knjižnice«. Naročnino »Prosvetnega delavca« bomo obračunavali kot do sedaj m skupno nakazovali upravam revij.
8-	»Prosvetni delavec« naj bo glasilo, ki nas bo seznanilo z delom Republiškega odbora in z ostalimi sindikanimi problemi. Strokovne prispevke pa naj objavlja »Sodobna pedagogika«.
9-	Skrbeli bomo za nadaljnjo izobrazbo in razvedrilo našega članstva. Tudi v bodoče naj služijo temu primerna predavanja in študij sodobne pro-
blematike, nadalje ekskurzije in družabni večeri. Sprejeli smo sklep, da izvedemo dve krajši ekskurziji (Kumrovec* Ljubljana) in daljšo pot na Koroško.
10.	Naše oblastne forume bomo nenehno seznanjali z materialnim stanjem naših šol. Nadvse nujna je gradnja šole v Križevcih pri Ljutomeru ter adaptacije drugih šob Potrebno bo odpraviti togost našega proračunskega sistema ter sprostiti za šolstvo .več finančnih sredstev.
11.	Kot do sedaj se bomo tudi v bodoče vključevali v kulturno prosvetna in ostala društva ter sodelovali pri vseh množičnih organizacijah, v dnevnem in strokovnem tisku.
12.	Smatramo, da bi moral imeti okrajni forum našega združenja več veljave in avtoritete.
13.	Republiški odbor bi se moral večkrat sestajati in biti bolj povezan s terenom-
Te in še mnoge druge naloge, zahteve ter želje so bile iznesene s ciljem, da bi naše sindikalno delo bilo v tekočem letu še kvalitetnejše.
Janko Koren i
Društvo učiteljev občine ljubljana-Center
Pogled na Kremelj z Rdečega trga
Občni zbor je bil 11. novembra 1957. Poleg članstva so mu prisostvovali tudi podpredsednik občine dr. Dular, predsednik republiškega sindikata prosvetnih delavcev Henrik Zdešar, predsednik okrajnega sindikata Štefan Trobiš in zastopnik Društva profesorjev dr. Praprotnik. Uvodoma so navzoči na poziv društvenega predsednika Slavka Saška počastili spomin pokojne učiteljice Ide Koržetove.
Drugo leto obstoja DU Ljub-Ijana-Center je bilo vsekakor zelo plodno. Nekatere osnovne društvene naloge so samostojno izvrševale posamezne skupine prav uspešno. Delo odbora je bilo kolektivno in poleg tega razdeljeno na pet komisij, ki so jih vodili člani odbora.
Komisija za strokovno izobraževanje je priredila štiri predavanja in prav toliko diskusijskih večerov, skupinski poverjeniki pa še 17 predavanj in 49 študijskih sestankov.
Komisija za organizacijo po-litidno-gospodarskih vprašanj je poskrbela za troje predavanj, organizirale pa so Jih še posebej nekatere skupine, na katerih so poročali tovariši Peče, Zom in Zdešar o svojih vtisih s potovanj po Bolgariji, Sovjetski zvezi, slednji pa o Poljski in njeni prosvetni dejavnosti.
Delo komisije za organizacijo ekskurzij se je razdrobilo na vseh sedem skupin, ki so v lastni režiji priredile eno ali tudi več poučnih izletov širom Slovenije, delno tudi po Hrvatski, Bosni in Srbiji. Ekskurzije so bile izvedene s sredstvi udeležencev samih, z društveno podporo in s celotno kolektivno nagrado sveta za šolstvo v občini Center ob koncu šol. leta 1956-1967 posameznim šolskim kolektivom:
Oglede podjetij in ustanov v Ljubljani in okolici je tudi organizirala posebna komisija.
teljstvo nas je združilo! To je najvišja človeška dobrina, za njo delamo in živimo,« nam je zagotavljala gorkijevska delegacija.
Predsednica Kaluške oblasti je končala svoj govor z va-b‘lom: »Mnogo smo brali o vas jugoslovanskih, češkoslovaških in romunskih učiteljih. Toda še lepše je tako, da smo se spoznali. Naši ljudje so nam v letovišče pošiljali pisma, v katerih sprašujejo, kako se počutite pri nas ?n kako živite. V pismih pošiljajo vsem prosvetnim delavcem prisrčne pozdrave!«
Sibirska delegacija vabi jugoslovanske tovariše na obisk v daljno Sibirijo in sporoča, da se njihovo učiteljstvo čuti srečno, ker ustvarja mir in komunizem.
Posebno prisrčno se je Poslovila predsednica Baškirske oblasti:
»Mi smo vam globoko hvaležne. za prisrčne zveze. Bali smo se, kako se bomo med seboj razumeli, pogovorili in spoznali. Toda kmalu smo spoznali svoj skupni jezik: to so bila naša čustva, naša srca in naše misli! Naši pionirji so nam naročili, naj vas prosimo, da pozdravite vaše pionirje. Hvaležni jim bodo, če jim bodo pisal'1 in poslali slike, značke, ročna dela ali kose oblek, ki so jih sami sešili!«
Ob teh izrazih smo pač morali pozabiti na nevšečnosti, ko nas je, n. pr., neki visoki funkcionar ob uradnem sprejemu treh delegacij s »spoštovani tovariši Jugoslovani« postavil za »brati« in »dragi prijatelji« na zadnje hladno mesto, aV ko nam jf, n. pr., prevajalka dajala »navodila« za
Komisija za materialna vprašanja pa je v glavnem obravnavala in reševala stanovanjsko vprašanje, ki je tudi v občini Center zelo pereče. Dosegla je zadovoljive uspehe, rešenih je bilo sedem najnujnejših problemov, nerešenih je ostalo še osem prav nujnih.
Materialno stanje članstva ni rožnato. Povprečna zadolžitev učiteljstva v občini Center zna- . ša na osebo 45.000 din. Nekateri prosvetni delavci živijo v nemogočih razmerah. Zato njihovo uhajanje v druge poklice, ki jim nudijo boljše pogoje.
Po ugotovitvah republiškega sveta za šolstvo je stanje učnega kadra zelo kritično, saj po zadnjem razpisu manjka okoli 1300 učnih moči. Eno tretjino vseh učpih ur poučujejo honorarno. Republiški svet za šolstvo bo predlagal Izvršnemu svetu, naj bi na seji Ljudske skupščine razpravljali o perečem vprašanju prosvetnega kadra, saj si brez strokovnega kadra ne moremo predstavljati reforme šolstva.
O vprašanju šolske reforme se je mnogo razpravljalo. Njeno bistvo ni v administrativnih ukrepih, je opozoril v svojem poročilu predsednik, pač pa r Učiteljevem delu. S tem dejstvom se je treba sprijazniti in poslej usmerjati vse napore v to, da bo z učiteljevim delom postal otrok subjekt in ne samo poslušni objekt. Zbor je glede reforme sprejel sledeče sklepe: 1. reorganizacijo šolske mreže je treba izvesti na območju cele Ljubljane; 2. določiti je treba gimnazije, ki naj postanejo osemletke ali ki ostanejo še dalje gimnazije; 3. določijo naj se novi šolski okoliši glede na' postopno ali enkratno reorganizacijo šolske mreže; 4. že sedaj je pričeti priprave za predvidene razmestitve učnega osebja; 5. sodelovanje zastopnikov DU v občinskem in okrajnem ljudskem odboru bo stvari šolstva le v korist.
sprehode, obiske in vedenje ali za nekatere le preveč načrtne nerodnosti, ki’ smo jih pri nas že davno brez škode odpravili.
Dnevi obiska v Sovjetski zvez’ so bili tudi naporni. Šele ko smo se na povratku za dva dni ustavili v Kijevu, smo doživeli veselje mirnega turista.
Ukrajinski prosvetni delavci so spoznali, da smo že utru-jenf. in nam zato niso priredili posebnega sprejema. Ogledali smo si prelepi Kijev, nekaj ur smo se vozili z ladjo po Dnjepru, nato pa smo se razkropili vsak po poteh, kamor so nas vabile naše želje. Toda mir, srečo in prijateljstvo smo ri tudi tu prisrčno voščili. Naročali so nam pozdrave in nas obdarili.
Ko smo se v zgodnjem jutru pripeljali na obmejno postajo Čop, nas je zadnjič presenetilo prijateljstvo in gostoljubje sovjetskih prosvetnih delavcev. Spet nas je na kolodvoru pred odhodom dočakala skupina prosvetnih delavcev njihovega okraja. Nekateri med njimi so se pripeljali tudi po 20 km daleč, da so nam voščili srečo, prijateljstvo in mir. Tu smo se .tudi poslovili od češkoslovaških tovarišev in se odpeljali v slikovito Budimpešto, kjer so nas dva dni gostoljubno zadržali še madžarski prosvetni delavci. Žal nismo mogli izkonstiti niti izredne prilike, da bi sprejeli njihovo prisrčno vabilo in si ogledali Blatograd ter sindikalne /Tomove na Blatnem jezeru, kjer bi imeV priložnost, da bi se lahko pogovorili tudi o delu, uspehih in težnjah madžarskih prosvetnih delavcev.
Občni zbori učitel|ew
Z gomjiim je tesno povezano tudi vprašanje materialnega Rtainda našega o.bveznega šolstva. Na področju občine Center niti ena izmed sedanjih osnovnih šol s svojimi prostori, kabineti, učili itd. ne ustreza
zahtevam bodoče osemletke.
V razpravi je bilo slišati, da je okrajni svet za šolstvo že razpravljal, katere gimnazije bodo reorganizirane, v osemletke. Tudi za novo šolo Center so vse priprave v teku.
občmsliiM im pref@s©r|iw
¥ Ptuju
V duhu šolske reforme
DUP Mcmbor-Cenšer
Izdatna pomoč ObLO Mari-bor-Center Je pripomogla, da so društveni člani 26. oktobra lani lahko pohiteli v Poštarski počitniški dom na Pohorju in tam opravili svoj letni občni zbor. Med številnimi gosti so bili tudi Janko Markič, predsednik ObLO Maribor-Cen-ter, Peter Kociper, sekretar ZKS občine Center, dr. Danilo Požar, načelnik sveta za prosveto in kulturo OLO Maribor, in Janko Z u r m a n , predsednik OO sindikata DUP.
Po uvodnem pregledu je predsednik društva najprej omenil šolske odbore, ki jih je rodila nujna potreba našega socialističnega razvoja; le-ta terja nove socialistične odnose in nov način upravljanja šolske in vzgojne družbene dejavnosti. Mnogo več skrbi kot doslej bodo morali v bodoče posvečati vzgojnemu in izobraževalnemu delu šole. Šolske dijaške skupnosti in zlasti razredne skupnosti učencev morajo postati eden od osnovnih činiteijev, na katere bo šolski odbor opiral svoje delo. Taki šolski odbori pomenijo prvi važen korak k reformi šolstva.
Društvo si je že na prejšnjem občnem zboru postavilo med svoje osnovne naloge, da v občini Center temeljito pripravi tako materialne kakor kadrovske pogoje za postopni prehod ca obvezno osemletno šolo, kar je kljub nekaterim težavam, n. pr. kasno dospelim učnim načrtom, vestno vršilo. Ljudje, predvsem starši gledajo na šolo skozi perspektivo svojega otroka, ki mu hočejo omogočiti čim boljšo izobrazbo v dobro organizirani šoli. Neenotnost, ki js pri nas trenutno nastala, jih bega, saj imamo namesto enotne kar pet vrst šol: osnovno, nižjo gimnazijo, osemletko, popolno gimnazijo in klasične gimnazijo.
Načelnik dr. P o ž a r je k temu pojasnil, da je svet za prosveto in kulturo ponovno sklical predsednike občin v zvezi s pripravami za reorganizacijo nižjih gimnazij im osnovnih šol v osemletke; isto so pripravljali po okrožju šolski inšpektorji.
sklicana je bila prav tako seja ravnateljev vseh mariborskih šol.
V zvezi s tem je bil sprejet predlog, naj se zaradi posebno težavnega dela učiteljstvu na vadnici zviša dodatek od tri na pet tisoč dinarjev.
Šolski fond v občini Center je star, izrabljen, nesposoben In za svoje adaptacije zahteva veliko sredstev, ki jih je doslej že dal na razpolago ObLO. Število učencev pa raste iz leta ▼ leto. V Mariboru ni več sole, ki bi ne imela pouka v dveh izmenah, ob povečanem številu učencev bodo kmalu potrebne tri izmene.
Se težje je s prosvetnim kadrom. Prosvetni delavci delajo v dveh izmenah dopoldne in popoldne in imajo preveč nadur, saj poučujejo 30 do 35 ur ali ie več na teden. Da tako šolsko delo ne more biti kvalitetno, je razumljivo. Sprejeli so predlog, naj bo v primeru pomanjkanja prosvetnega kadra uveden poseben dodatek k osnovni in položajni plači.
Nič manj težaven ul stanovanjski problem prosvetnega delavca. V Mariboru je že več primerov, da so prosvetni delavci dali ostavko na službo, ker niso dobili stanovanja, ter so odšli v produkcijo, kjer imajo neprimerno večje plače in na razpolago udobno stanovanje. Mnogo mariborskih prosvetnih delavcev živi v neprimernih stanovanjih, preko dvajset jih nima stanovanja in mora že več let živeti ločeno od družine. Od 33 vloženih prošenj za stanovanje je bila rešena samo ena. V mariborskem okra-> ju, kjer poučuje 83'h žensk in le 17'/. moških, manjka 101 samsko in 238 družinskih stanovanj.
Po temeljiti razpravi so bili poleg omenjenih sprejeti že nekateri sklepi, n. pr. o sestavi komisije za šolsko reformo in družbeno upravljanje, za ideološko in strokovno izpopolnjevanje kadrov, za letovanja In potovanja itd.
Ob zaključku bodi še povedano, da je okrajno združe nje tudi v preteklem letu organiziralo tradicionalni dan prosvetnih delavcev z zborovanjem in družabnim večerom.
OOP Žid
Občni zbor je opravilo društvo že 10. oktobra 1957. Društvo je še mlado, obstaja komaj dve leti. Od 19 učilih moči jih je letos ostalo še 15, ki so se sestankov redno udeleževali in koristno razpravljali o vseh tekočih vprašanjih. Članstvo je sodelovalo tudi pri vseh šolskih in krajevnih proslavah v povezavi z ostalimi družbenimi organizacijami v okviru Svobode, katere člani so skoraj vsi. Dokler je obstajala ljudska univerza, so bili njeni vpeti predavatelji, žal je bil v zadnjem letu obisk vse prej kot zadovoljiv. Tudi pripravljena dramska predstava je zaradi tehničnih ovir odpadla, z njo pa tudi kolektivni izlet članstva, ki naj bi ga podprli z izkupičkom izvedbe. Upanje, da bo društvo s pomočjo občinskega in okrajnega ljudskega odbora izlet le-
tos le izvedlo, bo menda uresničeno.
Šoli v Zireh sta bili priključeni še osnovni šoli Račeva in Brekovce. Stari šolski odbor svoji nalogi ni bil kos. Novi odbor naj bi predvsem spoznal celotno problematiko šolstva, ne pa se spuščal v kompetenco vodstva šole oziroma učiteljskega zbora.
Pereč problem na šoli je pomanjkanje učnih moči kakor tudi njihovih stanovanj, medtem ko poteka izplačevanje mesečnih plač in dodatkov v občini redno. Učil je na šoli še dokaj, so pa za sodobni pouk zastarela.
Zastopnik občinskega sindikalnega sveta je pohvalno priznal, da se je učiteljstvo kljub svojemu malemu številu trudilo, da je bil pouk na dostojni višini.
DUP Sežana
Društvo Jo na svojem letnem občnem zboru sprejelo več sklepov za delo v tekočem poslovnem letu. Tako, n. pr., naj bi strokovne izpite opravilo članstvo člmprej, za strokovno pomoč pa se obrnilo na republiški svet; ustanovili naj b} hospitacijsko šo-ip, honorarje bi prispeval občinski odbor; republiškemu odboru Ulj bi društvo predlagalo snov za
strokovne izpite; urediti je treba sindikalno knjižnico in tudi letos izvesti ekskurzijo, prav tako naj se organizira obisk gledaliških predstav; vplivati je treba na občinski odbor v stanovanjskih zadevah učiteljstva.
Stari odbor je bil za svoje delo pohvaljen, novemu Je zbor zaželel čimveč uspehov.
DUP Hjdovššinci
Društvo 3® zborovalo 26. novembra 1957. Upravni odbor je Poročal, da se Je sestal petkrat ter je razpravljal o vseh tekočjh problemih društva In reorganizaciji šolske mreže v občini. Društvo je Izdelalo seznam najpotrebnejših učil na šolah. Nič kaj razveseljivo ni bilo poročilo o šolskih stavbah. Premnoge, n. pr-Planina, Podkraj, vipavski Križ, svojemu namenu že dolgo ne Ustrezajo. Tudi njihova oprema ni primerna, saj je verjetno še 1* dobe Marije Terezije.
Sola v Gozdu je bila odprta na leljo vaščanov, bo pa poslovala le v zimskih mesecih od novembra do marca, v poletnih bodo otroci zahajali v šolo na Col. Na Erjah Je enooddelčna šola postala dvooddelčaa. V Dobravljah je bila prizidana ena učilnica. V Ajdovščini bo višja gimnazija postopoma odpravljena. Letos so tam odprli srednjo ekonomsko ••lo, ki pa nima primernih pro-
storov. V Ajdovščini deluje tudi glasbena šola.
Mnogo je bilo pritožb zaradi slabih stanovanjskih razmer učiteljstva. Posebne težave so v Predmeji. Ce pri ObLO za to ne bo razumevanja, pojde učiteljstvo drugam. Sklenjeno jč bilo, da bo novi upravni odbor pregledal, v kakšnih razmerah živijo prosvetni delavci.
Primanjkuje tudi prostora za učila, drva, blaga za šolske mlečne kuhinje in pod., ker so ponekod prostori zasedeni. Slišali smo tudi vprašanje, zakaj v ene šole vlagajo toliko denarja, druge pa nimajo niti najpotrebnejših učil.
Na osemletki v Ajdovščini bodo v tem šolskem letu trije hosplta-cljski razredi.
Zanimiv je bil izčrpni referat prof. Mire Novak: »Učitelj, otrok in laž«; informativna je bila razlaga novega zakona o Javnih uslužbencih, ki ga je tolmačil tov. Murovec.
Združenje učiteljev in profesorjev Slovenije ima v Ptuju dvoje ločenih društev. Na ohč-nem zboru DUP ptujske občine je namreč prišla do izraza težnja, naj bi se predmetni učitelji in profesorji združili v posebnem društvu, ker je delo z mladino na višji stopnji obveznega šolanja ter na stopnji srednje šole precej različno od dela na nižji stopnji in ker so po reorganizaciji ljudskih odborov prešle osnovne šole v pristojnost občin, gimnazija pa je ostala še nadalje okrajna ustanova. Tako so ponovno oživili društvo profesorjev in predmetnih učiteljev, katerih velika večina dela na gimnaziji. Osnovnošolsko učiteljstvo je ostalo v svojem društvu. Obe društvi sta podali račun svojega dela v lanskem novembru.
DUP Pili]
Občni zbor so imeli 9. novembra v Ptuju. Mnogo je bilo na njem razpravljanja o reformi šole. Zbor je zavrnil očitke vodstvu društva učiteljev, češ da je proti šolski reformi. Poudaril je, da so za reformo vsi, so pa mnenja, da je bila vsa stvar premalo pripravljena. Zal so materialne in kadrovske razmere na mnogih šolah takšne, da večina učencev dejansko ni deležna izobrazbe, ki jo reforma predvideva. Predsednica ptuj-skega društva učiteljev Kristina Šepec je v svojem obširnem in temeljitem poročilu prikazala toliko senčnih strani šolstva v občini, da so njene ugotovitve učinkovale naravnost porazno.
»Podatki kažejo,« je dejala med drugim, »da smo prišli tako daleč, da ne moremo več govoriti o tem, kaj bi bilo vse potrebno, da bi se -pouk lahko razvijal, kot zahteva novi učni načrt, temveč da je treba govoriti o pogojih, ki jih moramo doseči, da bo pouk v nekaterih primerih sploh mogoč.«
V	povečani ptujski občini je 19 šol, med njimi štiri osemletke. V 194 učilnicah, se vsak dan zbira 6262 učencev, ki jih poučuje 29. učiteljev in 126 učiteljic. Trenutno manjka 48 učiteljev, to je okoli SOVo. Ko bodo odšli še honorarni upokojenci, bo pomanjkanje učteljstva še toliko večje.
V	celem mariborskem okraju, kamor spada zdaj tudi ptujska občina, manjka okoli 500 učnih moči, poučuje pa še tudi 115 upokojencev, se pravi, da manjka nad eno tretjino učnega kadra. To je na občnem zboru izjavil zastorpnik mariborskega okrajnega društva učiteljev Janko Zorman.
Na območju ptujske občine je še vrsta šol, ki so bile zgajene nekje med leti 1875 in 1912. Za takratne razmere dovolj velike in primemo opremljene, so danes že zdaleč pretesne. V občini je že nekako norma, da imajo šole pouk v dveh izmenah, skoraj na polovici šol pa uvajajo že tretjo.
V	Gruškovju gostuje šola v bivši 'gostilni in je v takšnem stanju, da je za pouk popolnoma neprimerna. Občudovanja in pohvale vreden je tamošnji mladi šolski upravitelj, ki kljub vsem težavam tam vztraja -.n je že pripravil širokopotezno akcijo ®a gradnjo nove šole. Njegovo stanovanje v Gruškovju je strašilen primer za odbijanje naraščaja od učiteljskega stanu. Nujna je nova šola v Kozmin-cih. Nemogoče so učilnice v Lovrencu na Dravskem polju. Ena je celo v poslopju nekdanje mrtvašnice. Povsod vse vlažno, temno, ozko, manjka to in ono. Najcenejši izhod bi bila gradnja nove šole. Tudi Rogoznica vedno glasneje kliče po novi šoli. Zdaj hodi z njenega območja okoli 250 učencev v osnovno šolo v Ptuj. Samo v eno smer prehodijo dnevno t do 7,5 km dolgo pot. Pozimi je to za mladino še posebno naporno. Temu primeren je seveda tudi njihov napredek v šoli. Z novo šolo v Rogoznici bi bila občutno razbremenjena osnovna šola v Ptuju, ki ima sedaj 25 močnih oddelkov.
Vredno se ie pomuditi v Kidričevem. Kako je tam poskrbljeno za šolsko mladež? Eno tfčilnioo imajo v naselju, drugo v bivši Gradisovi kantini, dve pa v bivših Gradisovih barakah. V zadnjih dneh je sanitarna inšpekcija pouk prepovedala. Zato šola z devetimi oddelki praktično lahko izkorišča le tri učilnice. Končno so možnosti za novo šolsko poslopje vendar realni: načrti zanj so gojovi in so se dela menda že zares pričela.
Nič manj neugodno ni vprašanje učiteljskih stanovanj. V Lovrencu n. pr. zaradi pomanjkanja stanovanj manjka kar pet učnih moči. Enako je s prehrano. Dejansko nemogoče razmere — bilo bi jih za celo knjigo — naravnost čudno, da ni še več-
jega pomanjkanja učnega kadra. Šolski odbori imajo tod široko in hvaležno področje dela. Na štipendiranje učiteljiščnikov je pričel bivši ptujski OLO resneje misliti šele pred dvema letoma. Žagarjeve nagrade in na 5000 din zvišani posebni dodatek za najtežja mesta so v takih razmerah le skromna odškodnina za napor in odrekanje mestoma tako rekoč dan in noč vpreženega prosvetnega delavca.
Idealizem stanu je najbolj izrazila društvena predsednica v svojem zaključnem stavku: «... in vendar ne smemo utihniti, dokler ne bo sleherni naš otrok hodil v lepo, sončno učilnico k zadovoljnemu in nasmejanemu učitelju, da se obogati z znanjem vseh bogr^tev, ki jih je človeštvo ustvarilo.«
Društvo profesorjev in predmetnih učiteljev v Ptuju
Zborovalo je 15. novembra. Ob svoji ponovni ustanovitvi v preteklem letu je imelo- društvo 39 članov, med letom so odpadli trije. Delovni program, ki si ga je zadal novi upravni odboj, je bil le delno izvršen. Precej je kriva zaposlenost članstva, ki se k sestanku lahko zbere šele ob pol sedmih zvečer, ko je marsikateri opravil že po osem ali celo devet učnih ur."
Na ptujski gimnaziji, kjer delajo vsi člani društva razen dveh, je v 28 oddelkih okoli 1090 dijakov, ki jih poočuje 39 učnih oseb. Skupno število tedenskih^ ur znaša 840, od tega jih opravijo 708 kot redno učno obveznost, 132 pa kot nadure. Zaradi pomanjkanja prostorov v matičnem poslopju gostuje pet oddelkov v 1 km oddaljeni osnovni šoli, osem oddelkov pa ima popoldanski pouk. Tekanje v odmorih iz ene šole v drugo pomeni za člane zbora poseben fizični napor. Seveda pomeni popoldanski pouk obremenitev tudi za dijake. Poleg rednih ur na matični šoli pa poučujejo člani društva še na raznih strokovnih šolah in tečajih ter se udejstvujejo Pri številnih društvih in ustanovah. Za izboljšanje stroko-vpega dela je članstvo povezano v več strokovnih aktivih. Povezava med starejšimi in mlajšimi člani je bila prav dobra.
Plače in honorarje prejema članstvo redno, ne pa posebnega dodatka za poučevanje v razredih z nad 40 učenci, čeprav imajo učne osebe, ki poučujejo pretežno v nižjih razredih gimnazije, tudi do 47 učencev. Ker je ta problem v osnovnih šolah urejen, je tov. Bračič na republiškem svetu za šolstvo postavil isto vprašanje tudi za gim1 nazije. Svet je zadolžil ptujsko DPSU, da izdela konkretni predlog in ga predloži svetu. Društvo je izvolilo tričlansko komisijo za sestavo predloga. Prav tako ne dobivajo člani društva stanarine in dodatka za kurivo, ki ga po sklepu občinskega sveta za šolstvo v Ptuju prejema učiteljstvo v vsej ptujski občini, ker je gimnazija pač okrajna ustanova. Tudi stanovanjske razmere niso zadovoljive.
Društvo ni zanemarjalo družabnosti, priredilo je tri družabne večere, enega skupno z učiteljskim društvom. Z izdatno podporo OLO Ptuj, sveta za šolstvo in gimnazijskega ravnateljstva je članstvo pohitelo tudi na tridnevno poučno ekskurzijo Po Koroškem.
To so drobci iz obširnega poročila društvenega predsednika Staneta Horvata, ki je še posebej poudaril, da bo tudi v bodoče med najvažnejšimi nalogami društev prosvetnih delavcev ideološko in strokovno izpopolnjevanje članstva.
Dotaknil se je seveda tudi šolske reforme, ki v njej vidijo laiki često le zunanjo obliko, organizacijsko strukturo šolstva. Šolska reforma pa ni-stvar samo prosvetnih delavcev, temveč vseh ljudi, ki naj jim bodo prosveto; delavci tolmači. Odločilno vlogo pri njeni, izvedbi bo imel pedagoški kader, zato naj vestno spremlja vse spremembe v našem družbenem dogajanju.
Kako bo v občini izvedena šolska reforma, še ni povsem dognano. Ce bo v Ptuju, n. pr., organizirana le ena ali dve osemletki, bo imela vsaka nad tisoč učencev. Šola s 25 ali več oddelki pa je pedagoška kasarna, v kateri rje težko kaj reformirati, zato je stvar vredna premisleka. Za adaptacijo in ureditev prostorov in potrebnih kabinetov na šoli Breg je občinski ljudski odbor zagotovil denarna sredstva.
Poročali so tudi o reformiranem šolskem odboru, ki v polni meri opravlja svojo dolžnost.
Zvečer so prosvetni delavci in mnogi drugi javni delavci in zastopniki množičnih organizacij in institucij ter gostje iz Beograda napolnili vse prostora Doma JLA — bivšega Narodnega doma — ter se ob izbranem
IZ REFERATA HENRIKA ZDEŠARJA
Uspeh šolske reforme je odvisen od 'prosvetnega delavca. Problem prosvetnega kadra je tako pereč, da ogroža obstoj šol sploh, kaj šele kvaliteto vzgoje in pouka. Po poročilih okraja je stanje do 15. 10. 1957 naslednje:
Na osnovnih šolah manjka 805 učiteljev, od teh v ljubljanskem 188, v mariborskem okraju pa 142.
Še slabše je stanje kadra za
5.—8. razred osemletnih šol oziroma nižjih gimnazij. Tu poučuje 638 osnovnošolskih učiteljev, manjka pa skupno 945 učnih moči.
Težava je tudi v tem, da je del šolskih ustanov prešel na občine, ki so s tem sprejel* nove obveznosti, ki jim niso kos. Zato ponekod redno ne izplačujejo mesečne plače, honorarjev, dodatke«: na težjih službenih mestih in podobno. Še teže je s stanovanjskim vprašanjem, kar je pokazal razpis učnih mest, ki so nosila oo yečini oznako »brez stanovanja«. Imamo celo primer, da so uredili učiteljsko stanovanje v mrtvašnici.
Zelo nekulturen je v tem pogledu ponekod tudi odnos do prosvetnih delavcev, ki. so se desetletja žrtvovali za gospodarsko, kulfajmo, narodnoza-vestno in politično povzdigo kraja, a jih selijo iz stanovanja, ne da bi jim poprej priskrbeli drugo primerno in dostojno stanovanje.
Tudi vprašanje štipendiranja bodočega kadra je važno. Tako štipendirajo v celjskem 234, v trboveljskem 176, v kranjskem 160, v mariborskem 150 in v ljubljanskem 99 učiteljiščnikov.
Res je. da ponekod vzpodbujajo prosvetnega delavca z raz-
Na občnem zboru v Zagrebu
Dan prosvetnih delavcev v Mariboru je postal že tradicija.
Že tretje leto so se zbrali šolniki mariborskega okraja, ki zajema danes obširno območje bivših okrajev’ Maribor-mesto,
Maritbor-okolioa, Slovenjgradec in od letos tudi Ptuj. Kot gostje so prisostvovati še člani občinskega DUP iz Ljutomera.
Lep poznojesenski dan — v soboto 14. decembra — je privabil v Maribor 1200 prosvetnih delavcev od 2012, kolikor jih štej© sedanji mariborski okraj.
Dopoldne so napolnili vse prostore okusno obnovljene Unionske dvorane.
Predsednik okrajnega odbora DUP in predsednik pripravljalnega odbora za organizacijo dneva prosvetnih delavcev Janko Žurcnan je odprl slavnostno zborovanje in pozdravil vse stanovske -tovarilice in tovariše ter goste Vlada Majhna, člana republiškega Izvršnega sveta,
Miloša Ledineka, zveznega poslanca, Henrika Zdešarja, predsednika republiškega odbora sindikata prosvetnih delavcev.
Staneta Kuštrina, predsednika okrajnega, sveta za , šolstvo,
Ančko Kuharjevo, podpredsednico okrajnega ljudskega odbora, Petra Kocipra, sekretarja,
Janka Marčiča, predsednika občine Maribor—Center, in vse predstavnike množičnih organizacij.
Zatem je pod vodstvom Jožeta Eitoca ubrano zapel okrajni »PZPD Slavko Osterc« šest umetnih in narodnih pesmi:
Hrovatinovo Himno dalmatinskih delavskih brigad, Ščekinp »Požgano vas«, Adamičevo »Spi, sinko moj«, Bdštjančioevo »Kaj bi jaz tebi dal«,' Kramolčevo »Mrzli veter« ter Adamičevo »Godci«.
Nato je pozdravil zbor Vlado Majhen, član republiškega Izvršnega sveta:
»V imenu SZDL vam iskreno čestitam k prazniku prosvetnih delavcev ter vas toplo pozdravljam. Letošnje zborovanje je v znamenju posebnih dogodkov v zgodovini človeštva, ob 40-let-nici oktobrske revolucije, ki pomeni tudi za prosvetne delavce začetek nove epohe v našem šolstvu in vzgojstvu, saj je prinesla tudi v naše. šolske in vzgojne ustanove nove odnose, ki povezujejo ljudi novega socialističnega duha.
Ne bo odveč, če poudarim pomembnost, da se sestajajo prosvetni delavci prav v Mariboru, industrijskem in delavskem središču. Zato pomeni srečanje prosvetnih delavcev ne le potrebno srečanje mesta in vasi, ampak ima še važnejši pomen dejstvo, da imate prosvetni delavci priložnost ugotoviti napredek Maribora pod vodstvom delavskega razreda, To naj hrabri tudi tiste prosvetne delavce, ki delajo še v hudih la zaostalih razmerah na podeželju in naj jim daje pogum v njihovem težkem izobraževalnem in vzgojnem delu pri spreminjanju razmer na naši vasi.
Ni tudi nepomembno poudariti, da je bil Maribor že v preteklosti nosilec napredka pedagoške misli, kar naj bi ostal tudi vnaprej.
Izkušnje socialistične izgradnje v delavskem upravljanju so [somem.br,e tudi za prosvetno delo. Šolstvo ne bo moglo mimo teh izkušenj in bo tem bolj postalo družbeno pomembno, čim bolj se bo neposredno povezovalo z delavskim razredom. Bistvo šolske reforme namreč ni nič drugega kot težnja po tem, da bi ne le odsevale vse družbene spremembe tudi v šolstvu, ampak da bi šola te spremembe v smeri socialistične demokracije tudi pomagala pospeševati
- V tem pogledu imajo veliko vlogo strokovna društva. Prosvetni delavci in šolstvo s svojimi težnjami se bodo toliko bolj uveljavili v naši družbi, njih pomen bo toliko večji, kolikor večja bo njihova borbenost za resnični napredek. Take napore pa mora družba le pospeševati in nagrajevati. Izražajoč vero v iskrena prizadevanja prosvetnega delavca za napredek našega šolstva, želim mnogo uspeha in lepih spominov na srečanje prosvetnih delavcev v Mariboru«.
Zborovalce je pozdravila tudi podpredsednica okrajnega ljudskega odbora Ančka. Kuharjeva.
Zbor je zaključil Janko Zur-man z željo, da se v novem letu spet snidemo že v znamenju v marsičem izpolnjenih nalog pa tudi želja po izboljšanju materialnih razmer. Pozval je navzoče, . da si ogledajo posebej za dan prosvetnih delavcev prirejeni razstavi pedagoških knjig’ vali. da bi pridobljene fefcuš-v knjigarni založbe Obzorja ter likovnih umetnikov v umetnostni galeriji nadalje telovadno
programu in humorističnih nastopih zabavali do odhoda jutranjih vlakov.	A. K.
PRIPOMBA: Referata Drage Hu-mekove in Henrika Zdešarja s tega posvetovanja objavljamo na drugem mestu.
ličnim,; dajatvami, z dodatki na plačo, ozimnicami, nagradami, še prav posebno učinkovito pa s stanovanjem, z najvažnejšim pohištvom, g prirejanjem izletov, kar ima poleg materialnega tudi moralni učinek. Vendar jo vse to le šibka, enkratna, za stalni dvig življenjske ravni le neučinkovita stimulacija, odtisna le od večje ali manjše uvidevnosti okrajnih ali občinskih ljudskih odborov, njih ekonomskih pogojev in razpoloženja do šolstva. Kar si torej posamezne občine posebej prizadevajo za izboljšanje življenjskih razmer svojega učnega osebja, ie lahko drugim samo za zgled. Toda vsi prosvetni delavci morajo dobiti to, kar jim po zakonih in predpisih gre.«
Nadalje j® tov. Zdešar opozoril člane na to, da naj preučujejo nove zakone o pokojninskem zavarovanju, o ureditvi občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter njih pristojnosti, zakon o javnih uslužbencih, ki je v razpravi, na študij družbenega plana ter druge predpise, ker le tako morejo vedeti za svoje dolžnosti in pravice. Ob koncu je pozval člane na vsestransko sodelovanje delovnih kolektivov, da bi se pravilno razvijali socialistični družbeni odnosi. Končal je:
»Le če bo kvaliteta naših kadrov stalno rasla, če se bodo naši člani nenehno borili za vestno opravljanje svojih poklicnih, stanovskih, sprejetih iz-venšolskih in ne na zadnjem mestu tudi družinskih funkcij in dolžnosti, bo tudi boj za ma-' terialn© pravice zmagoval, saj najdejo naša republiška društva vedno polno razumevanje pri organih naših ljudskih oblasti.«
Dne 9. in 10. decembra je bil v Zagrebu občni zbor BO ZUP Hrvaške, ki Se ga je udeležilo okrog sto delegatov ’iz vse republike. Na Hrvaškem je 281 občinskih društev učiteljev in profesorjev s 14.500 člani. Društva so dokaj delavna, predvsem pri ideološko političnem in strokovnem izobraževanju članstva.
Iz poročil in razprave na zboru je bilo razbrati, da imajo tam podobne probleme in težave kot mi.
Ker so že pred leti izvedli organizacijske spremembe na šolah in povsod ustanovili enotne obvezne šole. imajo danes že homogene pedagoške zbore, ki se z veliko vnemo zavzemajo za novo vsebino naše šole. Zato niso navdušeni nad takimi načelnimi razpravami o nekate-
nih načelih naše reformirane šole, kot je bila na zadnjem plenumu centralnega odbora v Beogradu, ker menijo, da se bodo le-ti izluščili najbolj izvirno iz naše pedagoške praksa. Pri tem pa seveda nihče ne misli, naj se te razprave povsem prenehajo, saj je še vrsta nerešenih vprašanj, zlasti v zvezi z učnimi načrti, medsebojnimi odnosi na šolah, šolanjem prosvetnega kadra, poukom tujih jezikov itd.
Zaradi razsežnosti njihove republike in sedanje premajhne povezanosti republiškega odbora s terenom se je zbor odločil, da bo v prihodnje imel republiški odbor ZUP plačanega funkcionarja. S tem namreč želijo še bolj utrditi delo okraj-pih in občinskih odborov, ki so pred važnimi in odgovornimi nalogami-
Prosvetni delavci so zborovali
Pred nedavnim so se zbrali prosvetni delavci žalske in vranske občine na svoj drugi društveni sestanek. Tokrat se razprava ni sukala le okrog perečih materialnih razmer našega šolstva in prosvetnih delavcev, ampak je imela povsem drug značaj. Odbor društva učiteljev in profesorjev je namreč povabil na članski sestanek tov. Jožeta Zorna, urednika »Prosvetnega delavca«. Na poljuden način je zbranim prosvetnim delavcem posredoval svoje vtise in ugotovitve s potovanja po Sovjetski zvezi.. Skoda le, da je bilo za razpravo premalo časa, ker je bilo na dnevnem redu še eno predavanje. Okrajni šolski inšpektor France Strehovec je v zanimivem predavanju pokazal nekatere zahteve šolske reforme in utemeljil potrebo po strokovnem usposabljanju učnega kadra in večjih materi-alndh sredstvih za šolstvo. Posebno je poudaril potrebo po medsebojnem izmenjavanju izkušenj med prosvetnimi delavci, zlasti na seminarjih in hospitacijah. Pri tem pa naj bi si prosvetni delavci prizade-
akademijo Partizana v Uniortu, Centralno pionirsko knjižnico, Pokrajinski muzej, Studijsko knjižnico in druge institucije.
Popoldne in zvečer je 720 prosvetnih delavcev prisostvovalo operi »Aida« in dramski predstavi.
nje vnašali v prakso in jih uporabljali pri svojem delu v razredu.
Prosvetni delavci so se zanimali tudi za način ocenjeva-: nja, ki ga predvideva novi zakon o javnih uslužbencih. Ob koncu so se tudi dogovorili, da bodo za 1. maj 1958 priredili
4-dnevni skupni izlet v Bitolj in Ohrid. V ta namen bodo štedili lastna sredstva, prosili za pomoč podjetja in občinski ljudski odbor. Prisotni predsednik občinskega LO Ivan Ranči gaj je obljubil, da bo ObLO podprl sindikat vsaj s tolikšno dotacijo kakor za leto 1957.
Kaže, da je novi odbor društva učiteljev dobro zastavil svoje delo. Sestanki članov društva učiteljev imajo poleg ostalega predvsem tudi ta namen, da se prosvetni delavci porazgovore o pozitivnih izkušnjah Pri vzgoji otrok, da si ob predavanjih pridobe koristne napotke za svoje učno-vzgojne delo. Prepričan sem, da js zadnji sestanek tak namen povsem dosegel J. G.
Učiteljska , ras
Tako "bi lahko imenovali malo dalmatinsko selo Ivanj-ska, ki zajema nekako osemdeset družin. In te so doslej dale šestdeset prosvetnih delavcev, ki kot učitelji in učiteljice trenutno delajo na šolah vseh vrst v LR Hrvatski. Pa je na učiteljiščih še dvajset kandidatov- ki se bodo čez nekaj let uvrstili med šestde-seiorico; tako bo skromna vasica dala domovini osemdeset kvalificiranih ljudskih prosve-titeljev. Brez dvoma rekord, ki ga bo tudi širom po sveta težko preseči.
Štev. 1 in i
Določbe o uslužbencih prosvetnih zavodov
V zadnji številki smo iz Zakona o javnih uslužbencih objavili poglavje o nazivih in pla-iah, danes ,pa objavljamo še preostala poglavja.
IMENOVANJE USLUŽBENCEV
242.	člen
TJslužbenska mesta na šolah in drugih vzgojnih zavodih, po nazivih in položajih, se določijo s eisbemizacijio glede na število učencev oziroma otrok, na število oddelkov oziroma glede na norme uir v skladu s predpisi, ki jih izda republiški svet za šolstvo v okviru navodila Sekretariata Zveznega izvršnega sveta Za prosveto in kulturo.
Sistemizacijo iz prejšnjega odstavka določi za šolstvo pristojni svet na predlog šolskega odbora oziroma sveta vzgojnega zavoda. Če šole ni ustanovil državni organ, dotoči število učnega in vzgojnega osebja organ, ki dalje sredstva, s pritrditvijo sveta, ki je pristojen za šolstvo.
Z aktom o sistemizaciji se lahko določijo tudi pogoji za posamezne položaje, če niso določen; z drugimi predpisi.
Za akte o sistemizaciji na fakultetah, umetniških akademijah, visokih in višjih šolah in njihovih zavodih velja enak postopek, kot za statute.
243.	člen
Da bi se pravilno zasedala mesta učnega in vzgojnega osebja na šolah in drugih vzgojnih zavodih, predpiše republiški svet za 'šolstvo pravilnik. S tem pravilnikom uredi način evidence mest, način objavljanja razpisa, postopek pri izbiri kandidatov, zlasti pa, katero učno in vzgojno osebje ima prednost piri imenovanju na posamezna mesta oziroma na posamezne zavode glede, na strokovno izobrazbo, leta službe, uspeh v učno-peda-goškem delu in v prosvetli eva-nju ljudstva ter glede na družinske in zdravstvene razmere posameznih kandidatov.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora biti v skladu s splošnim navodilom o razpisovanju mest, ki ga predpiše Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo v soglasju z Zveznim izvršnim svetom. V tem navodilu določi tudi merila za prednostno pravico pri razpisu.
Republiški svet za šolstvo lahko določi tudi mesta, na katera'se lahko postavljajo v posa-mesnem šol. letu tisti, ki prvič stopajo v službo.
244.	člen
Prosta mesta učnega in vzgojnega osebja na šolah in drugih vzgojnih zavodih se zasedajo Po razpisu.
Razpis je lahko reden din naknaden.
Redni razpis mest je vsako leto od 1. aprila do 1. julija.
Mesta, ki ostanejo po rednem razpisu nezasedena, se razpišejo nakandno od 1. julija d:o 31. avgusta. Naknaden razpis se lahko izjemoma podaljša do 30. septembra.
Na naknadnem razpisu se sme potegovati za mesto učno in vzgojno osebje, ki je zaposleno na šolah in drugih vzgojnih zavodih, samo z dovoljenjem organa, ki je pristojen za imenovanje. Dovoljenje se daje le za določen razpis.
245.	člen
Mesta šolskih upraviteljev oz. šolskih ravnateljev in mesta starešin (predstojnikov) drugih vzgojnih zavodov ter mesta drugega učnega in vzgojnega osebja razpiše razpisna komisija, ki je ustanovi za šolstvo pristojni svet ljudskega odbora.
246.	člen
Šolske upravitelje in ravnatelje ter ‘ starešine drugih vzgojnih zavodov imenuje občinski oziroma okrajni ljudski odbor na skupni seji obeh zborov.
Drugo učno in vzgojno osebje imenuje za'šolstvo pristojni svet ljudskega odbora.
Poročita o izidu razpisa, na podlagi katerega ljudski odbor Izbere kandidate Po prvem odstavku tega člena, je treba priložiti tudi mnenje za šolstvo pristojnega sveta, poročita, ki se nanaša na uslužbence iz drugega odstavka tega člena, pa mnenje šolskega odbora oz. sveta zavoda.
Za uslužbence, k; jih imenuje ljudski odbor, izdaja odločbe o imenovanju njegov predsednik, za uslužbence, ki jih imenuje svet ljudskega odbora za šolstvo, pa upravn; organ ljudskega odbora, ki je pristojen za šolstvo.
Za druge uslužbence na šolah im vzgojnih zavodih velja določba 165. člena tega zakona.^ Tehnično osebje in pomožne uslužbence imenuje šolski upravitelj oziroma ravnatelj v soglasju s šolskim odborom.
247. člen
■Uslužbenec, ki je izbran na rednem razpisu, se razreši dotedanje službe praviloma ob koncu avgusta po končanih ponavljalnih in drugih izpitih. Izjemoma. je lahko s soglasjem šolskega odbora razrešen tudi pred iztekom tega roka.
248.	člen
Na mesta, ki jih ni bilo mogoče zasesti na podlagi razpisa, in na mesta, ki se izpraznijo med šolskim letom, se lahko imenujejo honorarni uslužbenci s polnim delovnim časom za določen čas, vendar najdalj do konca šolskega leta.
Če izpraznjenega mesta ni bilo mogoče zasesti nit; na način iz prejšnjega odstavka in je zaradi tega v nevarnosti reden pouk, lahko dodeli organ iz drugega odstavka 246. člena začasno,-vendar najdalj do konca šolskega leta, na delo uslužbenca iz druge šole oziroma iz drugega vzgojnega zavoda z območja istega ljudskega odbora. Pri dodeljevanju na delo v drug kraj je treba upoštevati družinske in zdravstvene razmere uslužbencev.
Uslužbenec, ki je bil dodeljen na delo v drug kraj, ne sme biti v naslednjih dveh šolskih letih brez njegove privolitve spet dodeljen na delo v drug kraj.
249.	člen
Uslužbenec je lahko premeščen po lastni privolitvi na mesto, ki je ostalo nezasedeno tudi po naknadnem razpisu.
OCENJEVANJE
USLUŽBENCEV
250.	člen
Učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih zavodih se ocenjuje praviloma na koncu šolskega leta.
Uslužbenci z volilnimi nazivi se ne ocenjujejo. Prav tako se ne ocenjujejo šolski ravnatelji, k; po posebnih, predpisih niso dolžni poučevati.
251.	člen
Pri ocenjevanju Učnega In vzgojnega osebja se upoštevajo! strokovna sposobnost, trud in uspehi v učnem in pedagoškem delu ter uspehi v zboljševanju učnega in vzgojnega dela.
252.	člen
. Učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih zavodih ocenjuje tričlanska komisija, ki jo sestavljajo šolski ravnatelj oziroma upravitelj oz. starešina vzgojnega zavoda, prosvetni inšpektor oziroma strokovna oseba, ki jo določi za šolstvo pristojni svet ljudskega odbora, In predsednik oziroma član šolskega odbora oziroma sveta zavoda. Komisija, ki ocenjuje učno osebje, sj mora preskrbeti mnenje učiteljskega zbora.
Šolske ravnatelje (upravitelje), ki tudi poučujajo, in starešine vzgojnih zavodov ocenjuje posebna komisija; njeno sestavo v smislu prejšnjega odstavka določi svet, ki je pristojen za šolstvo.
253.	člen
Sklep komisije sporoči uslužbencu starešina z obrazložitvijo.
Uslužbenec, ki ni zadovoljen z oceno, lahko zahteva v 15 dneh od dneva, ko mu je bila sporočena, da komisija, ki ga je ocenjevala, znova preizkusi podatke, na katere opira oceno, in oceno spremeni.
Ocenjevalna komisija se v takem primeru razširi za dva nova člana. Enega -delegira strokovno društvo oziroma sindikalna organizacija, drugega pa določi za šolstvo pristojni svet ljudskega odbora, če zahteva ponoven preizkus podatkov in spremembo ocene predmetni učitelj, mora biti član. ki ga v komisijo določi za šolstvo pristojni svet, strokovnjak za predmet, ki ga poučuje ta predmetni učitelj.
254.	člen
Določbe četrtega odstavka 119. člena, 182. člena im tretjega do sedmega odstavka 183. člena veljajo tudi za lično in vzgojno osebje.
Natančnejše predpise o ocenjevanju izda Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za prosve- . to in kulturo s soglasjem Sekretariata Zveznega izvršnega sveta za oboo upravo.
STROKOVNI IZPITI
255.	člen
Za vzgojitelja, učitelja, učitelja praktičnega pouka,, strokovnega učitelja, predmetnega učitelja im profesorja je strokovni topit.
Uslužbenci iz prejšnjega odstavka pridobijo pravico delati strokovni izpit po dveh letih službe, v kateri opravljajo delo svojega naziva.
Strokovni izpit smejo ponavljati dvakrat v presledkih najmanj šestih mesecev.
Uslužbencu, ki v petih letih ne napravi strokovnega izpita, preneha služba po samem zakonu.
256.	'člen
Uslužbencu, ki pred opravljenim strokovnim topitom preide iz druge službe, za katero se zahteva enaka šolska izobrazba, na delo v prosvetni zavod, se lahko prizna čas, ki ga je prebil v prejšnji službi; pri tem ne sme trajati doba priprave na strokovni izpit v prosvetni službi manj kot šest mesecev.
257.	člen
Predpise o strokovnih izpitih izda Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo s soglasjem Sekretariata
Zveznega izvršnega sveta za občo upravo.
NAPREDOVANJE
258.	člen
Po opravljenem strokovnem izpitu napredujejo uslužbenci v naslednji plačilni razred istega naziva.
V okviru istega naziva uslužbenec redno napreduje v višji plačilni razred po vsakih treh letih službe.
Uslužbenec, ki prebije tri leta v zaključnem plačilnem razredu svojega naziva, dob; prvi periodični povišek, po naslednjih treh letih pa drugi periodični povišek.
Leto, za katero uslužbenec ni dobil zadovoljive ocene (tretji odstavek 182. člena), se mu ne prizna za napredovanje v višji plačilni razred oziroma za periodični povišek.
259.	člen
Uslužbenci z nazivi iz 232. člena pod a), ki imajo strokovni izpit, najmanj šest let službe v prosvetnih zavodih in za zadnja tri leta najboljšo oceno, napredujejo v okviru svojega naziva za en plačilni razred več.
Ce izpolnjuje uslužbenec pogoje iz prvega odstavka in je v za-ključenm plačilnem razredu, dobi periodični povišek.
Pio določbah prejšnjih odstavkov lahko napreduje uslužbenec med službovanjem dvakrat, v presledku vsaj petih let.
Asistenti dobijo Pri ponovni izvolitvi en plačilni razred več, kot bi ga dobili z reda'm napredovanjem po službenih letih- Po tej določbi lahko napreduje asistent samo enkrat v teku svoje službe.
Asistenti z medicinsko oziroma vetirinarsfco izobrazbo napredujejo kot uslužbenci ustreznih nazivov v zdravstveni oziroma veterinarski službi.
IMENOVANJE ZA PEDAGOŠKEGA SVETNIKA
Vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj, predmetni učitelj ali prosesor, ki se v učnem in vzgojnem delu vidno odlikuje, ki s svojim delom prispeva k zboljšanju in nadaljnjemu razvoju šolstva in prosvete ter s svojim sodelovanjem z znanstvenimi in strokovnimi institucijami, ki se ukvarjajo z vprašanji šolstva in prosvete (pedagoški inštituti, zavodi za napredek šolstva, pedagoški centri in pod.) prispeva k napredku pedagoške prakse oziroma teorije — lahko dob; poseben naziv pedagoškega svetnika.
Za imenovanje za pedagoškega svetnika se zahteva, da ima uslužbenec poleg pogojev iz prejšnjega odstavka vsaj 15 let službe na šolah ali drugih vzgojnih zavodih, pri upravnih organih, ki so pristojni za prosveto, v zavodih ali v drugih ustanovah, ki se ukvarjajo s šolstvom in prosveto.
261.	člen
Uslužbenec, ki je imenovan za pedagoškega svetnika, dobi dva plačilna razreda več, kot je njegov dotedanji plačilni raizred, če ima kot profesor zaključni razred, pa en plačilni razred.
Uslužbenec, ki je pred imenovanjem za pedagoškega svetnika napredoval po 259 členu tega zakona, dobi pri imenovanju za pedagoškega svetnika en plačilni razred več.
262.	člen
Odločbo o imenovanju za pedagoškega svetnika izda republiški svet, ki je pristojen za šolstvo, na predlog posebne komisije, ki jo določi republiški izvršni svet izmed priznanih prosvetnih javnih delavcev.
Preden komisija iz prejšnjega odstavka predlaga uslužbenca za imenovanje za pedagoškega svetnika,' si mora preskrbeti mnenje znanstvenih in strokovnih institucij, ki se ukvarjajo s pospeševanjem šolstva in prosvete, o njegovih strokovnih delih oziroma o njegovem sodelovanju z njimi.
DRUGE DOLOČBE
263.	člen
Pri imenovanju uslužbenca v volilni naziv se razvrsti uslužbenec v enega izmed plačilnih razredov tega naziva, in sicer: če je imel dotlej nižji plačilni razred od začetnega razreda novega naziva ali njemu enak plačilni razred — v začetni plačilni razred;
če je imel dotlej višji plačilni razred od začetnega razreda novega naziva — v plačilni -razred, ki ga je Intel dotlej, če ni višji od zaključnega razreda no-vega naziva; če je višji, pa v zaključni plačilni razred s periodičnim poviškom, če je predviden za ta naziv.
264.	člen
Letni dopust učnega in vzgojnega osebja na šolah in drugih vzgojnih zavodih se praviloma ujema s poletnimi šolskimi počitnicami.
Učno osebje na šolah za obvezno šolanje in na srednjih šolah je med poletnimi šolskimi počitnicami lahko poklicano na tečaje za strokovno izpopolnje-
vanje in na druge dolžnosti v zvezi s pripravami za začetek šolskega leta; v tem primeru mora imeti najmanj šest tednov letnega dopusta.
Učno osebje ima .pravico do letnega dopusta po prvem odstavku tega člena ne glede na delovno dobo.
265.	člen
Uslužbenec, ki zaradi poklicne nezmožnosti ne more več opravljati učiteljske službe, ima pa vsaj 20 let službe, lahko obdrži svoj dotedanji naziv in plačo, če je določen, da opravlja upravne zadeve oziroma pisarniško delo na šoli oziroma v vzgojnem zavodu.
266.	člen
Za učno in vzgojno osebje je šestmesečni odpovedni rok, ki se šteje vedno od 1. marca, ne glede na to, kdaj je odpoved dana.
Uslužbenci iz prejšnjega odstavka lahko odpovedo službo tudi med šolskim letom, če na-pram njim niso bile izpolnjevane obveznosti iz razpisa. V tem primeru jo odpovedni rok en mesec.
■	267. člen
Ce uslužbenec z volilnim nazivom, za katerega ie s predpisi določeno, da se volitve ponavljajo, na ponovnih volitvah ni izvoljen, se šteje, da je bil razrešen (136. člen) na dan, ko so bile volitve.
Uslužbenci z volilnimi nazivi na fakultetah, visokih in višjih šolah ter na umetniških akademijah, ki vložijo prošnjo za razrešitev med šolskim letom, se razrešijo po preteku šolskega leta.
268.	člen
, Uslužbencem, ki opravljajo v prosvetnih zavodih prosvetno delo, se prizna v službena leta za napredovanje ves čas, ki so ga dejansko prebili v službi na delu svoje stroke ozir orna na delu iste ali podobne narave, kakor tudi čas, ki so ga Pio službeni potrebi prebili na drugem delu.
Glede priznanja drugega časa za napredovanje veljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 195. člena in 196. člena tega zakona.
269.	člen
Za uslužbence, ki imajo nazive de 232. člena tega zakona, veljajo smiselno določbe tretjega in četrtega odstavka 186. člena, tretjega odstavkj 193. člena, 197. člena ter prvega in tretjega odstavka 198. člena tega zakona.
„VAKUUM“- neresničen?
Pojasnilo k polemiki o vrednotenju pedagoške preteklosti
Članek »Cernu 12-letni vakuum?« (Prosvetni delavec št. 15/1957) sem napisal z dobrohotno željo, da bi ob prvih korakih šolske reforme prvič ob javljeni učni načrti z »novimi« kompleksnimi enotami bili uspešnejši od nesrečne didaktične praznote povojne dobe. Zadeva je izzvala nepričakovane odmeve, ki odkrivajo zdaj v obliki polemike razne slabosti v razvoju slovenske pedagogike zadnjih desetletij. Menim, da bi mirno razpravljanje stvari samo koristilo, če bi prizadeti v naštevanju dejstev ne videli takoj »osebnih napadov«. Med drugim beremo tudi očitek, da je trditev o vakuumu neresnična al; celo »plod osebne užaljenosti«, zato se postavlja novo vprašanje; »Pri kom 12-letni vakuum?« (dr. V. Schmidt v Pirosv del. št. 20/1957). Dolžan sem na to odgovoriti.
Kot šolnik, stoječ dnevno že 38 let sredi šoloobveznih otrok v razredu, verjamem, da teoretik iz vidikov svoje visoke pedagoške pozicije ne more v razvoju osnovnošolske prakse občutiti stoterih težav in didaktičnih praznin kot mi, ki za uspehe na terenu nosimo odgovornost. Teoretik n. pr. vidi sredi svojega »lastnega miselnega gradiva« v povojnem razdobju le »plodno usmerjanje soc. vzgojnih problemov«. Praktiki žal predobro vemo, da je to »usmerjanje« za naše šolsko delo bilo le preveč bridko! Pred vojno vajeni na dobro premišljene, psihološko utemeljene kvalitetne »učne enote« —1 idejno povezane otorag prirode, dela in družbe — smo morali v letih po osvoboditvi po nekaterih »direktivnih« teoretskih člankih in po Pedagogiki I.-IV. (dr. V. Schmidt) preusmeriti na strogo predmetni pouk z abstraktnimi shemami in nepovezanimi, izoliranimi predstavami in spoznanji — vse pod okriljem znane »borbe« proti mla-. dinoslovju in v znamenju »nove družbene vloge šole ... «
Mnogo pa je po naših šolah še razočaranih učiteljev, ki so vsaj po letu 1948 spregledali in se borili proli brezumnim uč-
nim' načrtom, proti izolirani »znanstveni« nžji stopnji.
proti balastu, strokovnosti in sistematiki na Zal — zaman!
Značilen primer za to učno dobo s0 učne knjige. Razredničarka 3. razreda osnovne šole, bivša članica Učit. pekreta, shranjuje kot strahoten dokaz tedanjega »predmetnega pouka« za šolski muzej edinstven »Prirodopis za 3. razred osnovne šole«, ki strogo sistematično prične z »mrtvo naravo« (voda, zrak, kamenine, rodna zemlja) in konča z rastlinstvom. O nobeni živali se tedaj v tem razredu ni smelo govoriti. Sele 1953. leta je učni načrt — po dolgoletnih protestih praktikov — uvedel spet »domoznanstvo«, ki si je v naših šolah pridobilo domovinsko pravico že pred pol stoletjem, Ali ni bila tudi to brezsmiselna dolgoletna praznina?
Zanimivo je, kako ta »povratek« domoznanstva obravnava tov. G. Šilih v »Pedag- zborniku« (1955, str. 82); »Po osvobo-jenju pa, ko smo preveč tesno-srčno prevzemali sovjetske didaktične, po strogi sistematiki uravnane nazore, smo z marsičim drugim odpravili tudi domoznanstvo. Njegovo rehabilitacijo moramo iz vsega srca pozdraviti ... «
Letos smo doživeli tudi »vstajenje« eksperimentalnih šoi, o katerih 12 let niti govorit; nismo smeli. Clank; o takih šolah so romali vsi v koš in so vsa prizadevanja bila bob ob steno ... Ali ni bil to vakuum? Vakuum za vse, ki b; radi šolsko delo izboljšal* po svojem najboljšem pedagoškem spoznanju takoj po osvoboditvi-
In kako naj tolmačimo po 12 letih ponovno priznani princip strnjenosti v učnem načrtu nove šolske reforme v smislu povezave priroda-delo-družba?! Za naše teoretike je najbrž to la »korektura stališča« ali Pa »napredek naše družbene stvarnosti«. Vsekakor cenen izgovor, saj vemo, da je v sosednji republiki Hrvatski zaradi odločnega odpora vseh pedagoških delavcev »vakuum« bil mnogo
krajši. 2e učni načrti iz leb 1952 uvajajo tehnično vzgojo la povezavo predmetov. In. kar 3' še posebnost'naših sosedov: Te oretiki prevzemajo odgovornos za napake, jih v polni meri priznavajo, pa tudi — popravlja, jo! Zato je šolska reforma v prvi vrsti našla svoje pristaše na Hrvatskem, dočim je pred vojno dvigal zastavo reforme Učiteljski pokret v Sloveniji. Značilno, da je takrat stala ob strani vsa dolga leta — pedagoška stolica univerze, ki si ie utirala z malimi izjemami svoja pota. Upravičeno je tov. Jurančič v št. 19 »Rrosv. del.« iznesel današnjo situacijo, ki povzroča v pedagoški provinci apatičnost.
Prepričan sem, da bomo končno vendarle prišli na boljše. Pravkar je »Sodobna pedagogika« (1957, št- 8-10) objavila članek tov. J. Dolgana »Zgodovina pouka o žabi«, kjer v luči časovnega dogajanja tolmači vrednost povezave predmetov v razvoju didaktičnega napredka. Tudi tu lahko ugotovimo konec usodne praznine: v vseh 12 letih ni mogel iziti noben članek, ki bi odobraval celostni ali kompleksni pouk.
Prijatelj mi je ob prvem članku dejal, da bi bil moral postaviti vprašanje ostreje: »Čemu 12-letni kaos?« To bi Pa bilo vendar prehudo, čeprav morda tako pravično kot je to storil tov. L. Zakošek, ki v ProSv. del. št. 20 ostro reagira na zmešnjavo Pri učnih knjigah: »V 4. razredu osnovnih šol imamo kar štiri različne izdaje beril. Oglejte si tak razred med uro branja, tovariši pedagogi-.. !* Poleg ostalega se spomni tudi na »Pedagoški Olimp«, ki je »prepričan o popolnosti in dovršenosti našega šolskega sistema* ...
Glasovi iz vrst praktikov so jasen dokaz, da je neposredna preteklost (deloma še sedanjost) v šolskem delu billa boleča, zato bi teoretiki ne smeli tako zlahka zavračati vsako odgovornost za didaktične praznine in težave.
E. Vrane
K vprašanlu pomanjkanja prosvetnega kadra
Ugotovitve seti e sveta zia šolstvo LRS o kritičnem kadrovskem stanju na naših šolah, kot je o tem poročal PD, bi bilo treba pojasnili vsej naši javnosti. Samo v mariborskem okraju manjka baije okoli 600 učnih moči, v vsej Sloveniji nad 1000. Svet za šolstvo LRS je ugotovil, da smo v kritičnem položaju, in sprejel nekatera ukrepe, da bi povečali dotok učiteljskega kadra na šole. Mnogi smo šele sedaj spoznali, v kakšnem stanju je danes naša šolstvo. Res, da je po že znanih ugotovitvah eden glavnih vzrokov tega pomanjkanja kadra v nemogočem razmerju med dohodki prosvetnih delavcev na eni ter med uslužbenci gospodarskih organizacij na drugi strani. Edini vzrok pa tudi to ni! Ker je to problem nas vseh, bi morale družbene organizacije, predvsem SZDL, kakor tudi dnevni tisk posvetili temu večjo pozornost. Tako pa so tu ugotovitve sveto za šolstvo, nekaj člankov v PD kaj in kako pa se bodo tega vprašanja lotile občina, gospodarska podjetja in družbene organize.ciije, o tem se ne piše, ker se o tem tudi ne razpravlja.
Naj samo nekoliko osvetlim glavni, zgoraj navedeni vzrok. O osebni potrošnji s,e je mnogo pisalo. V zadnjem letu se je povečala za okoli 13°/o. Ne za 13. za 20 in 30 celo, samo ne pri prosvetnih delavcih. Plače vse leto Iste, nagrad in dobička ni. Ta je drugod, tam kjer se je dvignila osebna potrošnja! Naj povedo prodajalne motornih koles, koliko j© med tistimi, ki čakajo mesece na vozila, prosvetnih delavcev! Saj se celo prosvetni inšpektorji prevažajo po cestah s starimi motovili. Nismo jim nevoščljivi, naj se vozijo, toda kdo more zahtevati, da živi učitelj ob robu tistih, ki s svojim delom ne prispeva jo k ^ rasti in razvoju naše družbe nič vec ali pa mnogi celo manj, kakor večina prosvetnih delavcev. Ce nam je družba zaupala vzgojo mladih ljudi, mora dati učitelju tudi ustrezno mesto v družbi.
Mislim na ogromno večino učiteljev, ki v mestih in daleč v hribih dajejo vse svoje sile za delo v šoli in izven nje. V nekem podjetju so dobili ob pol-. letju 10, v drugem celo 21 plač. Se je na široko zakoreninjeno mnenje, dia je šola neproduktivna. Po drugi strani pa isti ljudje gledajo na šolo kot na studenec, ki naj da čimprej čimveč kvalificiranega kadra.! Pa tudi občine same različno skrbe za prosvetne delavce, najbolje menda
v celjskem okraju. Nekatere občine — industrijski kraji — dajejo učiteljstvu kurjavo in stanarino, marsikje drugod bi pa imeli najraje same pripravnike. Pri pomanjkanju kadra se Bo seveda zgodilo, da bodo imele občine dovolj 4n dobrega prosvetnega kadra, druge pa ne, kajti po novi uredbi bo občina tistega, ki prosi za premestitev, morala razrešiti. Tudi gospodarske organizacije v občini naj vedo, da ne bodo dobile dovolj dobrega strokovnega kadra, dokler ne bodo za potrebe šolstva imele večjega razumevanja. Ce delijo premije po 100 ali celo po 200 tisoč, šola si pa niti stranišča ne more popraviti ali nabaviti najnujnejša učila, potem se bodo še lovili za kader. In konec koncev, ali so te velike premije res denar samo tistih, ki so ga delili in si ga razdelili? Trdim, da ne! — Da tudi v učitelj skem poklicu niso vsi najboljši je razumljivo, drugače biti ne more. Res, kdor je pijanec, ne more biti učitelj. Naj gre v drugo službo; kdor ni sam vzgojen, ne more vzgajati drugih. Ni pa prav, če se posamezni — cesto iz trte izviti primeri — posplošujejo in se o njih na veliko piše. Samo drobna novica pa navadno pove, če gre za milijone in milijone. Učitelja pozna v kraju vsakdo, vzeti mu ugled je kaj lahko. Njegov prestopek — tudi učitelj je človek — se obesi na najvišji zvon. In tako učitelj žal mnogokrat nima tistega ugleda, ki mu je za uspešno vzgojno-izobraževalno delo nujno potreben. Res, da si le z delom zagotoviš med ljudmi veljavo, toda tudi takih primerov, kot sem navedel, je precej. In tuidli to nemalokrat odbijta ljudi, da ne gredo v prosvetno službo; — Naj končana, kjer sem začel: koliko se bo položaj z uresničitvijo sklepov sveta za šolstvo zboljšal. Z močnim štipendiranjem bomo dosegli naj več ji uspeh. Privabili bomo tudi moške, kajti femini-zaeija našega šolstva ni naravna, in kar ni naravo, ni zdravo. Da bi pa z zasilno rešitvijo mašili vrzel pomanjkanja kadra, ne bi bilo dobro. Prosvetni delavec že davno ni več kruhoborec (sicer ne bi bil učitelj), tudi ne samo pionir pismenstva, družba
Osem milijonov učbenikov
Madžarska tiskarniška podjetja so morala natisniti 438 vrst raznih učbenikov za novo šolsko leto, vsega osem milijonov izvodov. Vse knjige je bilo treba pripraviti od meseca aprila naprej. Pri tem so sodelovala vsa tiskarska podjetja.
mu je zaupala v vzgojo vso mlado generacijo. In zato ter predvsem zato zahtevamo, ne več, ampak vsaj približno enakost z drugimi. Naše zahteve do družbe, ne le gmotne, so upravičene, iz njih pa izvirajo naše dolžnosti. Ocena dela prosvetnega delavca ne more Izhajati samo iz tega. koliko učenci
predmet obvladajo, ampak predvsem iz tega, kako se v procesu pouka vraščajo v naše življenje, v naše težave in uspehe, v vsa naš razvoj. V tem se naše delo močno loči od dela drugih uslužbencev. Za to pa morajo delati ne le posamezniki in upravitelji* ampak celotni učiteljski zbori, L.Š.
QUEM DII ODERE...
Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik umetn® besede, prvi slovenski časnikar, slovničar in gorohodec, čigar 200-letnico rojstva praznujemo letos 3. svečana, je bil tudi eden izmed prvih slovenskih pedagogov in je poučeval zgodovino, zemljepis, pesništvo, literarno zgodovino, dalje francoski, italijanski in latinski jezik. Bil .ie tudi pisec šolskih knjig. Zgled idealnega, večkrat preganjanega šolnika je rad ustregel »vsaki žel^i šolskih oblasti«, čeprav so mu dobro vračaH s slabim: niso mu zvišali plače, niti honorarja za učbenik zgodovine mu niso plačali ... 1801. leta piše Vodnik v poročilu (o šolskem načrtu), govoreč tudi
o učiteljskih plačah, takole: »Zdaj se mora učitelj zadovoljiti 7, mrzlo večerjo in z mesom in zeljem za kosilo in skrivati spodnjo obleko pod povrhnjo, ako hoče izhajat!!. Časti nima učitelj druge, kakor katero si sam pribori. Vse odlikovanje učiteljevo za njegovo službovanje je pokopano v šolskem prahu. Mlade, negodne priče njegovega truda pa hvalijo le malokdaj njegove napore, le tožijo in zvračajo na učitelja svojo krivdo kaznovane zanikrnosti.«
Tako! ___pa tudi kot upoko-
jenec je čutil »dobrote« prosvetne oblasti!
Tempora mutantur	J
(.«••••• ■•*•••••• ••••••«•■ «••«••••• ■«•••<
«••• ••••••••• ••••••••» •«••••■•• ••*••••••
ZDRUŽENJE UČITELJEV IN PROFESORJEV, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO,
VABI NA''
Leini občni zbor
KI BO 17. IN 18. JANUARJA 1958 V DVORANI KLASIČNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI, PREŽIHOVA 8.
OBČNI ZBOR ZAČNE Z DELOM OB 9. URI.
DNEVNI RED:
Mesto in vloga Združenja prosvetnih delavcev ob izvajanju šolske reforme (ref. Vladimir Cvetko)
Kadrovski in ekonomski problemi našega šolstva
(ref. Henrik Zdešar)
Poročilo o delu Republiškega odbora (ref. Oskar Peče)
Volitve novega odbora Sklepi.
I
i
I
i
!
1
i
i
i
i
•••• »••*••••• «•••••■••
Stran 5 1
mm
J. A. Komenskega iimenuja menjeivanju itSeoceiv to je za Michelet »Galileja v šolstvu« to teval, naj ga ne zadržujemo v
ameriški pedagog Butler primerja njegov vpliv na razvoj šolstva s tistim, ki sta ga imela Kopernik to Nevvton v znanosti, ali Descartes in Bacon v filozofiji. Veliki moravski pedagog je v resnici klasik to re-
Pirosili ste me, da Toi vam go-vo-ril o svoji šoli in o načelih,
Ce nekaj učim, tedaj storim to z ljubeznijo in sem prav ves
šoli dopoldne več kot štiri ure, popoldne pa naj se učj le petja, risgmja in plesa.
Gtnljiv. je njegov opis teda-
da mi je poklonil svoje delo o bengalski metriki. Na prvo stran je napisal, ker ni bil našel drugega razloga, s katerim bi mogel dar upravičiti: »Zaradi dobrega vedenja«. To som vam moral povedati, da boste razumeli, ■ da nimam pravice govoriti o šolah in načrtih.
stene, lesene klopi in kateder,
za katerim je stal učitelj in _ .	... ..	____
ki sem se jih držal med svojim poučeval kakor živi fonograf, pri stvari. Moji prijatelji mi vzgojnim delom.	Se sedaj se spominjam, da, sli- pravijo: »Isto hi lahi--> dosegel z
Čeprav sem ustanovil svojo !i:m i:0> 'Pesem brez melodične manjšimi stroški, kajti otrokom držal načrtov. Niti o svojih pe-šolo že pred 20 leti tooram 'ritmične lepote, ki smo jo je mogo-e ueliu hrano v ouru- snitvah ne bi mogel govoriti na
Sam se namreč nisem nikoli
tepe, lasa in oblikuje, kakor se mu pač zdi potrebno. Hoče, da
drevesno deblo v šolski sobi, Sam sem hodil 12 let v šolo, saj ga lahko razrežemo v deske ne da bi prejel kakršno koli _ toda te deske so mirtVe. V priznanje ali nagrado. V svo- učilnici ne bo drevo nikoli jem življenju nisem prejel dru- vzcvetelo ali rodilo sadov, ge kakor Nobelovo nagrado.
nje šole. »Učitelj otroka vrti, ki tepenih otrok, nad katerimi vendarle priznati, če hočem bi-	m<)raU vs-a-ko jutro v zboru za-	kih	in	s konzervami v	pločevi-	izpitu,	čeprav	so	moji učenci
......... se znašajo od jeze podivjani ti pošten da tedaj še nisem	peti' Predei1 smo vstopili v ra-	nastih	škatlah.« To vem.	S	tem	dosegli	najvišje	ocene.
Mam !§§§ |g§j! |j§a ia-sj
Sevo^zna^^aiaTje^bl	"e '	‘Tr’	^ SV°Jl V*\ ^ Svete
v mladem človeku razvijati nje- v ostri obliki, katere izglajenost Pf v so mi nekateri dobro po- lak go v o osebnost, oblikovati njega- b‘	uporabiti kot vodilno uceto ktoaje povedali, da tudi
v0 sposobnost samostojnega pre- načelo.	^ n^lh ® f0/ redu- Brepn-
gnvo^č nepr0sta*'0 buditi nie- Pravkar sem poudaril, da ni- ne metode prevzeli1 od6vas^K sovo čustvenost.	sem imel nikake izkušnje,, ko nam ste jih zanesli z mnogimi
Bil je tudi eden prvih pobor- sem ustanovil svojo šolo, To pa	drugimi lepimi rečmi: z alko-
nikov »aktivnega razreda«, resnici ne ustreza v celoti. Med	bolnimi pijačami, vojaštvom ...
Učenci naj sami iščejo, odikri- svojo šolsko dobo sem si namreč	..
vajo, razpravljajo in ponavljajo. Priapbil vsaj negativno »znus-	, S'0‘I ,seim u>cl1 slovni-
Učitelj naj nadzira to usmerja njo. Vedel sem, kako z otroki	l* matematike, skratka,
njihovo 'iskanje. Povede najjih	ne^eor nati Zasvojega	no.ma pozabh:	nisem nikoli	ničesar	dobil.
v gozd, na travn* in v delav-	d0 ‘"stva sem imel močan ob-	n9 sodP ' J £e	Slednjič se	me	je	razrednik če hočemo prepluli med čermi
n ce to jam tam pokaže pred- Sutek da Je vzgoja, s katero so uaiti_	” m°ral usmilil. Obrnil se je na ravna- razburkane valove oceana premete. o katerih so se učili v me hoteli likati, daleč od živ-	■	“
šoli.	Ijenja. Priznam, da so mi pri- Ko sem s 40 Jeti občutil po-
Ni pretirano reči, da današ- s°iali posebno občutljivost, ki trebo, zapustiti latišje na obrež-nja šola dolguje največ ravno pri drugih v 'taki mer; ni bi- ju Ganga in njegove peščene češkemu filozofu, ki je s svo-	Io 0Pazltl; če temu ne bi bilo	otoke, kjer sem bil dotlej ži-
jim ostrim duhom - in s svojim	ta'ko' teda3 bi se 3aže znašel v	vel, sem sklenil vzgajati otroke,
humanističnim pogledom na živ-	tein> kar me i'e !ran!:!o> to meni	da bi storil nekaj koristnega.
Ijenje postavil osnovne temelje	bi	kakor. drugim ^ uspelo	To se ni zgodilo ker sem se
današnji šoli. Se več: njegovih	me'd dolgotrajnim šolanjem za-	morda čutil poklicanega, 'da
teorij v celoti še danes nismo	.ono goreče hrepenjenje druge poučujem. Zdelo se mi
izčrpali. Kom6insky nj, bil 1® življenju v naravi, namesto ]e samo, da poznam skrivnost
Toda to je bilo mnogo pozneje, ko je bila moja šolska doba že davno minila. Vsi moji tovariši so prejemali knjige in druge
Zato naj va,m ne bodo mar metode. Občutek naj vas vodi v življenje. Otroke moramo razlikovati med seboj. Treba
predmete kot nagrado. Jaz pa Jih je spoznati. Svojo ladjico
moramo, usmeriti poleg njihove.
telja z vprašanjem, mar mi ne vzetih navad in javnega mne-bi mogli podeliti kake nagrade, nja. Ako hočete raziskati kra-Ravnatelj pa se je držal ne- Ijestvo njihovega duha, je nuj-kakšne moralke: »Ne, ta ni za- no potrebno razviti skrivno-služil.« Toda moj razrednik je sten občutek, ki ima trajen stik imel takšno sočutje z menoj, in harmonijo z življenjem. To čeprav sam nisem bil nesrečen, naj bo vaš najboljši vodnik.
eden najbistrejših duhov svo-
formator v eni osebi. Njegove takoj postane lepota, biser. In
misU so namreč še danes prav č6 tega čudeža ne doseže v	^
talko žive to aktualne kot pred .prvem trenutku, je užaljen, ves nejši reformator modeme šole, materi naravi,
da bi se moral sleherni dan, ko osrečevati.
Objavljamo nagovor, ki ga Je Imel Tagore 5. maja 1921 v inštitutu J. J. Rousseauja. Pierre Bovet ga Je objavil junija 1921 v glasilu omenjenega inštituta, v listu »L’Edurcateur«.
jegia časa, ampak tudi najmoč-	* Jravi10’ Sll<>ma llZtrgatl Pravzaprav mi ni nihče za-
300 leti. Težko b-i tudi našli človeka. ki bi zaoral globlje in plemenitejše brazde v prosveti, kot jih je ravno on.
Letos je ves kulturni svet s primernim poudarkom proslavil 300-letnico pomembnega dogodka, ko so v Amsterdamu iz-što njegova »Opera didactica omnia«. Največ pozornosti sta mu seveda posvetila. UNESCO in njegova Češkoslovaška.
Jan Amos Komensky se je rodil 1. 1592 na Moravskem. V srednjo šolo je stopil šele s 16. letom. Na svoj j koži je občutil pomanjkljivost; tedanje šole in
v ognju in jezen« Učitelji naj bodo torej blagi in uvidevni, v razredu naj zavlada prijetno vzdušje, ne pa da odmevajo kri-
upal. Nisem namreč mogel po-č'ovek. katerega	zamisli	so da- Še vedno vidim pred	seboj	kazati nobene akademske uspo-
neis prav tako	sveže,	kot	so bile	šolska vrata, ki so hila	vsak	sobljenosti ali kakršnega koli
pred 300 leti.	dan odprta kakor veliko	žrelo;	drugega odlikovanja. Imeli so
M. H.	še vedno so pred menoj	gole	me za človeka, ki ni zmožen
drugega kot. kovati stihe. Zdaj
Pripombe k predlogu za novi učni načrt zgodovine v višjih razredih osemletne šole
Vsak človek ima kakšne kaj prida več kakor za. silo olajševalnih okoliščin še ne-
pa je bilo treba poskrbeti, kar se tiče petih, zaupanih mi dečkov, odejo in oblačila, hrano in stanovanje-
Moj sklep je bil, da bom ži-
vel z njimi sredi življenja. Novi učni načrt za zgodovi- vanjo pa bi moralo — čeprav
zgoja v ožjem smislu je _P'ri- no, ki ga je predlagal za višje je to morda bolj osebno mišlje-s a šele kot druga v poštev, razrede naših osemletnih šol nje — prispevati več predava-Kajti predvsem je bilo naše zadnji Zvezni plenum Zgodovin- teljev, ki jim je v dosedanji skupno življenje, naše tovariš- Ekega društva Jugoslavije v Beo- praksi najbolj uspela izvedba *vo'	gradu novembra 1957 in o ka- posameznih metodičnih enot z
- --	-	-	-	~	,	,	, . ,	„.	. .	...	........... , ,	,	„	Po motom mišliieniu »ud terem sedaj razpravljajo posa- zgodovine, ki se nanašajo na
tudi strahote 30-letne vojne. Bil	potrebe, kdo večje,^	kdo	se bojim, ga tudi mi ne bomo	kako odpustil.	Neodpustljivo	otrok do svojega 13 leta mno-	nnezni zgodovinski aktivi, po-	enote v novem učnem načrtu,
je star komaj 26 let, ko je bito	manjše, ta take, drugi	dru-	naučili... Sporedno s tem	pa bi bilo, Če	bi zaradi po-	go bolj podzavestno'nego jasno	riavlja pouk zgodovine na na-	Le-te naj bi pregledal redalccij-
zažgano mesto Futoek. kjer je	gačne. Ne verjamem, da bi	pa se Še bojim, da bo to Še	stlilata (ki je	sam na sebi	zavestno življenje. Zato v teh	4ih enotnih osemletnih šolah na	ski odbor, ki bi nato izbral naj-
eo mu vsi	kdo bil popolnoma	brez	precej slabše kakor bi bilo	seveda neonnrečen če ^	p™ih letih ni treba Obreme-	povsem nov temelj. Kolikor bo	boljše obdelane teme. ki bi jih
Ženo in otroke mu ____________
kuga. Pred verskimi boji se.je PO osebi, času, spolu, staro- »boijši« ljudje, zatekel na Poljsko. Njegova de- sti, okusu itd., pa' Še po polo-	tu • - ,
la iz tega čas,a so mu prinesla žajni skupini, deležu'na do- ^ gi Pavel. planinšek, tolikšen sloves, da ga je angleš-	koliko razlogov je nagroma-
tedaj^ -živei kot pastor, zgoreli kdo bil popolnoma brez precej slabše kakor bi bilo seveda neoporečen, če ga iz- pt-vm le?h nl treba obreme- pov-em oov	».ou««- »» «u.j« v«*™ uem« « o.
m knjige. ..^ Seveda se ta reč ravna nič Snet se bodo noiavili vaiaio n nr v Sviri ali na menjevat; njegovega spomina, z predlog v celoti sprejet, bo tre- sprejel za tisk, podobno kot na je pobrala	_ P®”® D0Ct° P°JavUl Xa3sl° n- Pr- bvici^ ali na vedami, kakor to p0 navadi de- ba v pouku tega predmeta ubra- Primer dela Radio z enotami za
Danskem..., kjerkoli drug- lamo. Mnogo pomembneje je ti povsem drugačno pot, kot radijsko šolo. Mislim, da pobu-je, kjer je narodni ponos namreč, da prepojimo njegovo smo je bili vajeni po doseda- da ne bo odveč, kolikor seveda zreleiši kakor nri nasl če bi Podzavest z lepoto ob dotiku z njem načinu, saj se bomo po m drugačnih predlogov za rea-
^	Ir	/1	s,- „ _____ 1 i7* in 7a/micli r\ 7cfrw1r»\nnc W
živo naravo.
naj novejših predlogih odpove-
biiki»»««*jn	»««».«»»«* v***
to tajita “ sfpot “ t0ČSf'rak„t° TniTebf
gradila pot. Ko je prišel v Bon- torej kar precej-širok in so	g > P ? U ;	,
T’nLY^d^aVlirk* r?' te stvari nekako medsebojno	uteme leval kakor da
na pred vrati in parlament je	J . zida piramide! In v kakšne
odgodil svoje načrte. Komensky odvisne; samo da vkljub naj- svilene tenčiCe jih je povil, se je potem pedal na	Švedsko,	vestnejsemu razmišljanju ne	da bi laže zdrkniH _ _ > Kar
Kasneje je na Madžarskem	se-	morem ugotoviti, kako? Je	 , ,
stavil načrt za novo šolo, toda to premo ali obratno soraz- -	,, „ j. n e °>	°
reform spet ni mogel izvesti, m0r4o?	«.«»». ze videl!, ato dinarjev proti -	.	, .	* v ,	,. .lazjes*, uvu pu-
ker So naletele na odpor nazad- -1®'	človek sem, p0jsnemu grogu stavim, da toliko gorja, ki nas Še danes ljubljen v besede, žarne je be- sre&enega, posebno glede na to,
njaških učiteljev ter	na	po-	v matematiki nasploh. Manj-	hnrlr.	ndcinvnri Vabo v cimičac	smeši in ponižuje pred sve- .	a	nekal	tako	živega,	kakor	da	je bilo, zlasti	v	prvih raz-
__t	gg ril = čo	UUU<J	ougovon KiaKor svojcas	._ je	cvetka	ali	metuli.	Vs»Vo	Vio.	-.».hp,	-ssio	o;—
li7> cijo zamisli o zgodovinski čitanki za 5. in 6. razred osetn-
manjikanje knjig. Ko se je spet Se plače, manjše potrebe? vrnil v poljski Leszno, je tam Manjše plače, večje potrebe? ponovno izgubil vse imetje. Pri Večje plače, manjše potrebe?
»*»«
Vzrok ali posledica? Vrag
palico v roke in odšel v Amsterdam. Tam mu je uspelo ob
Hitlerjevi plebisciti, 99.9 %: ad 1. da! ad 2. nemško!
Kajti brez nemščine se ni-
je 140 del.
LVi670VtZjrl Pda,aeg0IŽ1? d"!a' ^ 56 Vf raZUme’ ^ kamor ne pride, to drži. To u 1670 3© umrl, daleč od svoje pomaga kdo, sam ne pridem -jv. .	^ x.u	v
domovine, star 78 let. Zapustil ,	,	. o-	drzi Pri nasih povprečnih
do kraja. Sicer pa jih — po- ljudeh ge vedno in si tega
trebe namreč, ne plače - prepričanja ne dajo vzeti, vet revo-lucionarne, da bi ^akko delimo v dve glavni Kaj bi recimo z ruščino, tam vzklile in pognale sad že v nje- skupini: 1. v vivere in 2. v je samo Sibirija in mraz in foVzenmania^' ^taleso prav ma- philosophari. In so že stari volkovi in boijševiki. angle.
»* «'5 Zč 5E£? ZZZZIZ:	.sploh
bistveno različen od njiho- V svt)ii šoli nisem poučeval dah dosedanjemu kronološkemu jetnih Sol_
vega... Da se toliko^naših	Lm pod^a snov"!«; Drug tak pripomoček pri no-
ljudi se vedno ni rešilo V postreči S svojim izpriSevalom tako imenovanih »zgodovinskih vem podajanju zgodovinske sebi hlapčevanja in tiste ža- toda zagotavljam vas lahko, da’ *Lk‘-	snovi _naj bi bila učila, ki jih
lostne, ne-vem, ali bolj ža- dobro poučujem. Moji učenci "o je nedvomno način, ki ga ^°g1resaf1‘» š.e	pra,v za
lostne ali bolj ogabne poniž- *0..™1. dejab’ da Sem najboljši ' Je marsikdo v nižji srednji šoli zaUdKruge°predmete šfka? dovod ne servilnosti ki nam io na ucltelj jezikov, ki so ga bili potem, ko je postala po osvo- ... P , to ■	,
ne servilnosti, ki nam je na- kdajkoli imeli. To prihaja ne- boditvi splošnoobveznV šola, ^ j;h za pouk zgodovme sko-
kopala v nedavni preteklosti	dvomno od tega, ker sem	za-	predvidel za lažjega, bolj po-	nimamo	razen	nekaj
^	j s > j ^ skromnih predvojnih ali celo
medvojnih izdaj Stenskih slik,
je cvetka ali metulj. Vsaka be- redih dosedanje nižje gimnazi- !;iiS0
seda ima svojo barvo, svoj si- je, več slabših dijakov, ki so 9 izgubile pravo obliko. Vsi argumenti tov. Pia-	ia5> svoj blagi mik. To mi	do-	teže dojemali v kronološkem za-
ninška držijo, da ne morejo	voljuje, da jezike,, ki jih	po-	poredju podane posamezne zgo-	„	^
bolj! Prav nobene potrebe ™,am’ do'bro,	Napra-	dovinske dogodke, med kateri- dijaku*"nelzbrtone dedove?
ni ki hi imnotričo-trclo	v sem P°izkus z učencem svo- mi ni bilo malo takih brez pra-
, ki t)l upravičevala uved-	j6 žene, ki	sem ga	pol leta učil	ve dramatične vsebine ki bi si-	Res ^e- .da 3® tudi nekaj take-
DO tujega jezika, vidi nem-	angleščino.	Nekoč	me je obi-	cer lahko pomagala 'predava-	8a invetarja, toda z njim se peščine V naše šole, preden se	s,kal neki	inšpektor kuikutskr.	telju do lažjega podajanja gra-	našajo zvečine le naše mestna
niso otroci naučili cen'ti in	un*ve,rze. Prišel je	prav v tre-	diva in obenem tudi pri ponav-	®°le' Reformo pa bo treba iz-
1 j ubiti svojo materinščino nUtku’ .ko sem 2 letnim deč- Ijanju to utrjevanju.	vesti tudi na podeželskih šolah.
tom.
Močno pogrešamo zgodovinskih stenskih podob v barvni tehniki, ki uspešno ustvarjajo r
da bi ^a^°_deJ1IT^° J	bi recimo z ruščino, tam Sicer pa tudi tistih, ki se »le- duhovm* tepo^^o^upei	L_?odajanj! snoT1..v .°.bliki.!?' da nimajo nobenih ilustracij *a
ki se že sedaj pritožujejo, češ
galno« (?) vozijo v inozem- da razlagam tem otrokom pe- branib zgodovinskih slik je bilo ge manj denarnih sredstev z* Stvo, neznanje tujega jezika smtev, ki sodi v delovni načrt *0re;] zazeleno> k« i® nedvomno izpopolnitev zgodovinskih kabi-• ,	'	.	^	•_ gimnazij in univerz. Toda kljub pilar? tako utemeljeno v psihič- netov. Zajedati bi se morali,
ne o ira preveč. te.mu misl;,m d* «) tneKo ai'b lastnostih otroka na tej da bodo ilustrativne slike v no-
jansko njegove misli pro-drle š-e- Pr^lumj vse drugo pa mora Zakaj le mučijo uboge otro- Toliko, kolikor so se ga od otrotko^^rikaTm ^trni/133 starostni stopnji. Po vsej priliki “	, .. .
le ob dvestoletnici njegove smr-	^°Vegca USlUŽ‘ kez.ni0. kdo bo pa šel V doma in brez komedij na- učne snovk saj jih'spoštujem! bo prav zaradi tega predlagani vi p^no^pom^b^si^
so se začeto ustanavljati benskega zakona. Saj smo Anglijo, po kaj le?! Amerika učili, manj fater zind šoštar, in oni me razumejo.
način sprejet; vendar se ne W dejstva, da bodo morale učen-
r-to bi.¥	«• j**««• ™»š••	*«.«ačirvssrjssr
SJSffe ££ z B	ssEJi ss z&zsz a st
bavajo na naš račun... Razumejo pa le! In to je glav' no!
dvotirno pojavile žsve.
prehodne ‘e-
Ijepisa šele v naslednjih šolskih letih. In prav zato ne bi smeli nič več odlašati z izdajo zgodo-
Ofroci
in mi kot 19-ilefcni mladenič nudil svojo pomo-č. Če ga usoda v 20. letu ne bi iztrgala, bi bil _	.
«»*,„ „„rd,. «,a ™„i p.
la,roki Browninga tako, da so	^^inske čitanke, po kateri	z	zagotavljanjem matenal-
mogli o-bčutiti pesnikovo lepoto	3e bll° r’ovo13 Povpraševanja	že	sredstev	če	jih bomo	ho-
p sedaj. Ne moremo dvomiti da tel1 omogočiti vsem našim osem-V resnici lahko poučujemo	nam bo tem bolj potrebna	za
samo to, kar ljubimo- Bolje je	novi način podajanja, saj	bo
omogočiti vsem našim osemletnim šolam.
Tretji tak pripomoček bi bila
m tnjs jeziki
Tuje jezike se uči v osnovnih morarr,„	-0 marveč tudi iznajdljivost pr«- šole oziroma pouk. Ce smo do-
učenc
Sramega predavatelja le tol.ko vajati z zvezi z novim načrtom. Svojim prijateljem, materna- lažji, ker je rabila v zapored- Muzej bo lahko predavatelju v tikom, sem rekel: Računanje nem podajanju prejšnja snov za dobršni meri pomagal, da bb po-
ti, ko	_ _
»Družbe Komenskega«,
Komensky je, enako kot kas- nje uspešno čakamo. Slanina • bj se začela pri Podrožci
rHHS*
dobi vzornika in da vzgoja da 36 le zelezna s!:ajca lnv ta' veš, kje je zadaj in kje je lahko doseže ta smoter. Za pro- k0 se nn od časa do časa spredajt Jn kako so oblečeni! diranje v dušo človeka je po- vendarle oglasi kdaj lakota Vse novo in fin0) malo dru_
6amrmM^n°:' 13fvTn' In Za tUdi P° duševni hrani’ reci'	kakor naše cunje! In
S,°ike*omfh-,dtU6evSe !;oIiko *“* imaio1 Vse
stovanje njenih zakonov. Med ob S° mi bd®.P°. sdl raz“ kupijo, kar vidijo! In samo tem ko je Erasmuis še priporo- mer lkak vse življenje na ]»isi0 vodo pijejo, saj niso čal uporabo palice to je Locke previsoko polico položene, tako neumni, da bi našo
hvali njeno pedagoško vred- In ker je,potreba pod 1. Že frdamann s;SI™	Tn	---- — V	  ,	„	.	--- puu«.. sinu u-u-
nost, je ;Komensky grajal teles- p0 djn si potreb nod 9 ib'	v, . .	' . šo'lal1 malega mesta Hickviile v učencu d. ' neke °Tner’	davatelja. Priznati je treba, da slej premalo upoštevali to nače-
ne kaizni, 'ki ®o bile tedaj še	ctnrpiših izdniab ' sP^ob 36 nemški jezik lahek, državi , New Y,ork, ZDA, nad nQi.+ °	e riv- je bb dosedanji način morda za to, pOtem ga bo nujno treba iz-
sptošno v veljavi kot najboljše razen v starejših izdajah ne da skoraj vsako drug0 bese_ tri ti&(>e otr^ To’je ^ pa_	......................
sreostvo v rekah učitelja.	morem privoščiti. Sicer so do razumeš: Majn fater ist skusnega jezikovnega pouka
res manj primerne, nekatere ajn plajštift! Pite šen čoko- abeoedarjfev, s katerim so »ri-	...k—»““v «,« —-.o.,,	^„„.501, ua uu Po-
istarl KomenskT — moderni celo očitno reakcionarne, pa ladp| Prv» «.t_vpk ip	. xeli OTed Jt.irimj' leti Ze „ or ,. t6 ie teda3 lahk° dobro učto izhodišče nove, čeprav seveda sebn,° abstraktnejšo snov nave-
pedagog	kai hočemo v sili vrag še ade' stavek.]e garanti p	/	. to vPJ li, če ga ljubite. Gotovo so lj ud- vselej ni ustvarjala pravega raz- zal "5 konkretne predmete, ki
v kV dejansko r. a ka3, h0vCem°:	c' L p,!-rano pristen uspeh polletne- vem tečaju se je otrokom pouk je, ki ga ljubijo. Zame 'so na- položenja. - Samostojno poda- bodo pojasnili posamezna doga-
jKomeoskjr je	p^®d	muhe zre. Sicer SO pa udi u	ga gtudija nemščine na višji	španščine tako	priljubil, da jo	čunsks operacije	napisane na	Janjo izbrane snovi Pa zahteva	Jan3®	v odnpsu do	določenih
auo leti učil vse m	izjeme_ jja primer: Alesovec.	stopnji obvezne Šole nekje,	vodstvo tei;a3a	vlPelialo še ita-	cvetnih listih in	listnih žilah,	od predavatelja poleg smisla za	zgodovinskih slik. Tu	seveda ne
£SaXk? "rutoost Vzemimo Ne vem> mlajši ga ne bodo drugi • bil že večkrat bjanščd.no, francoščino in nem- Nehote jih nosijo metuljčki na iskanje in poudarjanje drama- bo treba misliti zgolj na arheo-za primer kar borbo proti	ver-	več poznali. Pa ni tako zelo	citJran in ^di komentiran v	šži’no- V p,rv€m	ira2redu se uč'ijo	®voph peratib- ,To	sem Povedal	tičnih momentov še sposobnost	loško	gradivo, ki ga	imajo po
hali..™, poi™. cP =mejo po- staroverski kakor bi kdo nošom x0 . .	— T ", otroci jezika z razgovorom, s ® voj im prijateljem, matemati- za kar najbolj živahno pripeve- večini v izobilju vsi naši mu«
uče vat- 'ip v "zvp i k ctvarmi to mislil rt •	+• t niocm ' ''m casoPlsJU .. . Na sta- p,esrn.ij,0 !igra,m!i. Po štirih le- k9m’ ln i'im Predlagal, naj upo- dovanje z vmesnimi dramatiza- žeji, marveč tudi na obsežno
narobe' vse kIrZotrok* vidi sli-	va ^ Recimo tlsta '	rem mostu v Mostarju sta	tih obogatijo svoj tujejezični	Sevajo takšno gledišče pri svo-	cijanu	ob pomoči dijakov.	Ali	kulturnozgodovinsko gradivo, ki
t'jšK-satr-t sdru^tS!	™»z5.^;	n,iv*	fS-ssiucffss	s«sssssz
ta jezik in duh«. »Po stenah	P	.. tual®n’ gleJ 21'	morda	kakšne stare hlače,	vseh Šolah ZDA vodno več pari-	Pesmki, kakor ja-z nisem mate-	dovršeno podajanje snovi na- sk» vrednos-tjo — imajo v znat-
EEre a.naj visjijo sike, ki pr®«-	22. Številko Prosvetnega	naprodaj? Ali pa kaj druge-	padniiikov. Danes. ®e udelegujo	matik. Toda prepričan sem, da	vodno	posledica posameznih	ta-	ni m®ri skoraj vsi naši muzeji,
ke Sdovtori«6 do8Zodken zVem-	del^VCa: .namre6 vprašanje	ga? Morda najlonke? Ampak	teh tečajev že nad 300 tisoč	^vvek samoto dobro poda, kar	lentov	in razen redkih izjem	Da je tudi s tem povezan
Ijev'^ in ilustracije to 'vsako-	Pouka tu;,ega 3ezika v naši	ta dva vsaj Slovenca nista	osnovnošolskih otrok, s teko-	Je 3 prežeto s P0®7-1!0-	šele plod večletne prakse,	ne-	komptoks vprašanj, ne moremo
vrstni modeli, kj naj pomagajo, obvezni šoli. Lahko za tuj bila, temveč pripadnika sta- šolskim letom 1957-58 so št£^.rov^n: df mo?'a®<> apo* njSh^S.1	«no' ttetatafli
da se dejstva in misli vtisnejo jezik, če ima otrok pri tem rejše generacije naše musli- vpeljal; učenje tujih jezikov	' otroci mo^jo" nam^č remo zahtevati vsakega za- ba za uspešno vključitev muze«
v spomin. Privlačen videz	raz-	0d doma pomoč, kakor jo je	manske narodne manjšine,	ce!° v °tr<>1ške	vrtce- Ze	obiskovati univeL Tren je	Cetnika- k* sicer nikakor n.	& v	pouk vključiti v vodstoo
sn&Z imel A!eSo.ve.d “S”	« * J« »ni*«. srt ssr	i«>i“» - «*
kaisneje tudi sam prijetno »premil stamovapje«.
v a tel j e zgodovine, kar bo šele ustvarilo povsem nove možno«
-zjot šoštar^ In riba—flš in 1	• ,	...	^,	. žili še ruščina in hebrejščina, črta* Tega se starši Ki c- r. na kovne usposobljenosti,
jremii sramovanje«.	zmt S°ftar, ^	^tl, ker Ji je Alah Zllavko l7.b;re torej ne ma.n,ka. Uvesti včasih veliki .sovratoiki trdno p ^	, x	ustvarilo povsem nove možno«
fTnt^al1 za silo nemško! in	- z—°	^ ^
Naša družba terja
smelih in samostojnih ljudi
i Mislim, <3a ni treba nobenega prosvetnega delavca prepričevati o pomembnosti misli, ki je izražena v naslovu tega članka. Podobne misli se izražajo tudi na številnih sestankih raznih organizacij in društev. Prav izrazito pa so poudarjene tudi v splošnih načelih naše reorganizirane obvezne šole. Naši državljani niso več slepi izvrševalci dolžnosti, ampak so postali upravljavci podjetij, ustanov, kjer sami odločajo o svojih dohodkih ter sami skrbe za boljšo bodočnost in napredek svoje generacije. Naši državljani so se tako s pridobitvijo pravice do samoodločanja v družbenem in
ekonomskem razvoju zinašii pred
odgovornimi in hudimi nalogami. Tisoči državljanov te naloge uspešno izvršujejo. Uspehi dosedanje dejavnosti ljudstva na tem področju nam odločno dokazujejo, da'lahko delovno ljudstvo tudi s povprečno izobrazbo uveljavi svojo družbeno vlogo. .Vsem prosvetnim delavcem pa je jasno, da je, vedno močnejši klic po boljši izobrazbi delovnega človeka upravičen. Le z zadovoljivim znanjem bodo delovni ljudje kos svojim nalogam. '
Razen izobrazbe pa manjkajo našim delovnim ljudem še druge vrline, ki naj bi jih imel sleherni socialistični človek. Potrebo po teh vrlinah nam očitno dokazuje vsakdanja praksa. Pri samoodločanju delovnega človeka pogosto zasledimo pomanjkanje smelosti in samozavesti. Primerov za to trditev najdemo v življenju polno. — Delavec je ugotovil, da je direktor podjetja storil delavcem krivico; toda kot član delavskega sveta je o tem na sestanku molčal. Bal se je direktorja, ker ima fakultetno izobrazbo in bi mu lahko kje »škodoval«. In še več! Bal se je celo, da bi mu »šolani direktor« s svojimi učenimi besedami dokazal nasprotno od njegove ugotovitve. Skratka: veroval je v »direktorjevo moč«, ni pa zaupal lastni moči. — Ključavničarski vajenec je dober mladinec v šoli ter v praktičnem delu. Njegov močnejši in starejši tovariš dela v delavnici mnogo slabše in v strokovnem pog'edu ne napreduje. Teea se mlajši vajenec zaveda, toda nikoli ne skuša prepričati starejšega o napakah, ki mu jih le-ta vsiljuje. Zaradi nezaupanja v lastne sposobnosti tak mladinec ne more tako napredovati kot mladinec, ki ima čut samostojnosti 'in zaupanja v samega sebe. Prav zaradi tega tak človek ne uživa v svoji okolici zadovoljstva in vedno bolj se nagiba k občutku manjvrednosti. Ljudi z občutkom manjvrednosti pa najdemo mnogo, zlasti med mladino. Pogosto se sprašujemo, kje je vzrok, da se posamezni mladoletniki ne morejo uveljaviti, čeprav imajo za to ugodne dispozicije. Največkrat najdemo vzrok v čutu manjvrednosti. Toda kje in kako ga je vendar dobil? Ali ima za to tudi' obvezna šola kako krivdo? Mislim, da ob_ čutek manjvrednosti pozna sleherni učitelj. Vidim ga med svojimi učenci. Seveda ne pri vsakem učencu! Težke družinske ' socialne razmere, šibko zdravstveno stanje otroka, telesne napake so vir čuta manjvrednosti pri mnogih naših učencih. Le-to pa je tudi vzrok, da imajo šibko
voljo, kar negativno vpliva na učni uspeh.
Mnogi učitelji v naši obvezni šoli se proti kompleksu manjvrednosti uspešno borijo. S primernim pedagoškim taktom se približajo takim učencem ter jim pomagajo, da se znebe grenkobnega občutka. Med nami pa je tudi nekaj učiteljev, ki se za take duševne pojave ne zmenijo. Posamezni učitelji imajo sicer lep stik z razrednim kolektivom, premalo pa se vživijo učitelj iskati priložnosti, da oo v duševno življenje posameznih učencev, ki žive v šeli in doma nekako samotno, odtrgani od kolektiva in ne iščejo sotovarišev ali prijateljev. Imajo pač občutek, da se ne morejo učiti, igrati in pogovarjati s sošolci, ki ?o »več vredni« od njih. Prav zaradi tega jih součenci tudi-vedno bolj zapostavljajo in se celo iz njih norčujejo, čeprav so vsem učencem v razredu otroci z manjvrednostnim kompleksom navadno dobri tovariši. Učitelj otroku ne bo odpravil tesnobnega občutka, če bo samo prepovedal, da bi se sošolci iz svojega tovariša norčevali, in le poudarjal v razredu, da je ta učenec »ravno toliko vreden« kot vsakdo v razredu. Otrok bo samo doumel, da je učitelj dober in usmiljen do njega. Nikakor pa še ne bo razumel, da js on v resnici enakovreden vsem Učencem. Se vedno bo mislil, da z njim nekaj ni v redu; saj ga celo učitelj pomiluje. Zato mora dokazal vsem učencem, kako so Janezek zna uveljaviti — morda še bolje kot drugi! Toda tudi teh »dokazovanj« naj se otrok ne zaveda, seveda tudi njegovi součenci ne.
Otrok z občutkom manjvrednosti pazi na vsak utrip v razredu in na vsakem koraku misli, da vse strmi vanj in išče njegove napake. Nikoli ni siguren in odločen. Ta občutek iz-
raža pogosto tudi z jokom, zlasti pri neuspehu pri tabli ali pri pismeni nalogi.
»Ali te ni sram, da se jočeš, vsi te gledajo,« bo dejal netakten učitelj otroku, ki se je solzan vrnii v klop. Če je bil to učenec z občutkom manjvrednosti, so bile učiteljeve besede res velik udarec za otrokovo rahlo duševnost. Takten pedagog bo zavrnil učence, ki tožijo Janezkov jok, z besedami: »Tudi jaz sem se jokal, kadar nisem znal pri tabli!« In vse bo poravnano, »volk sit, ovca bo ostala cela«.
Spominjam se povprečno nadarjenega dijaka v nižji gimnaziji. Tudi telesno je bil primerno razvit. Toda zaradi pretihega in mirnega vedenja se ni mogel vživeti v razredni kolektiv. Čeprav je rad vsem součencem povsod pomagal ter bil zgleden tovariš, ga niso cenili in so mu celo nagajali. Zato se je soto-varišem čedalje bolj odtujeval. Razrednik je vse to vedel, toda ničesar ni storil, da bi dijaka vključil v kolektiv učencev. Tako je podpiral krivično in napačno usmerjen razred, v katerem se je naš dijak počutil vedno boli neo-ečnega- Razred ie ob koncu šolskega leta zapustil s pravim »privzgojenim« občutkom manjvrednosti. Pred nedavnim mi je priznal, da je bil ta razred zanj »duševna muka, ki jo bo pomnil vse življenje«.
S skromnimi mislimi hočem le opozoriti učiteljstvo na to, naj posveti več pozornosti učencem, ki imajo na tak ali drugačen način vcepljen občutek nezaupanja v lastno moč, občutek ,nesamostojnosti in plahosti. I.e-to pa naj ne bo pri vzgoji socialen, ampak pedagoški problem. Ako bomo poiskali vse naše prirojene ali priučene zaklade pedagoškega takta, bomo tudi te učence spravili na tisto pot, po kateri naj gredo vsi učenci socialistične šole. Zaupanje v^sebe, pogum in samozavest naj si otroci pridobe v šoli. Le tako se bodo mogli vključiti v našo skupnost, kjer bodo sposobni reševati odgovorne naloge v korist splošnega napredka naše družbe.
Ludvik Brumec
£pjpl
MLADINSKA KNJIGA
Vse poverjenike na šolah in gimnazijah obveščamo, da bomo razposlali še pred polletnimi počitnicami naslednje knjige:
tz knjižnice SINJEGA GALEBA:
- ČRNI TULIPAN, II del ZAHAR BERKUT Iz knjižnice ČEBELICA:
ZLATA VRTNICA
Zaradi preobremenjenosti tiskarne se je izdaja knjige ČRNI TULIPAN, II. del, zakasnila ter prosimo, da oprostite. Knjige, naročene za šolsko knjižnico, bomo dostavili takoj po počitnicah.
Poleg zgoraj navedenih knjig so izšle še knjige:
V	knjižnici za mladino:
Ela Perocci: MAJHNO KOT MEZINEC, cena polpl. 450 din
J. Muller: REPOSTEV — GOSPODAR KRKONOSEV, cena ppl. 480 din, cpl. 580 din
V	knjižnici za šolarje:
Ivanka Mežnar: BILA SEM NA SMRT OBSOJENA, cena ppl. 400 din.
Založba »MLipmSKU KNJIGA« Ljubljana, Tomšičeva ul. 2


A
O z S
Državna založbaSIovenife
opozarja na dve važni poljudnoznanstveni knjigi
Znanost spreminja snet
VSEBINA: Nove meje. Razstreliva v mirni dobi in vojni. Goriva bodočnosti. Mnogoličnost plastičnih mas. Kemična oblačila. Drevesni in retorni gumi. Kemija in kmetijstvo. Kemija v zdravilstvu. Vitamini. Nove kovine. Izkoriščanje oceana. Steklena čudesa. Više, hitreje, dalje. Doba elektronov. Radio — danes in v bodočnosti. Svetloba in izvori svetlobe. Fotografija bodočnosti. Izboljšana akustika v gledališču. Znanost v vojni. Naprej v srce atoma. Atomska centrala.
V platno vezana knjiga stane 650 dinarjev
Jurgen ThorwaId
Staletje hirurgon
Živahno pisan pregled razvoja kirurške znanosti.
V platno vezana knjiga 950 dinarjev
Knjigi dobite v vseh knjigarnah ali jih pa naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
• ••»•••«•• *•»••»■••
Svetovna učiteljska konferenca
Mednarodna federacija učiteljskih zvez (FISE) je pred nekaj tedni sklicala v Varšavi konferenco učiteljstva vsega sveta. Konferenca je bila na sedežu Poljska učiteljske zveze ZNP. Ozka neznatna ulica v bližini Visle je med redkimi ulicami poljskega glavnega mesta, ki jim je vojna vihra v nedavni preteklosti prizanesla. Njeno skoraj turobno osamljenost je za nekaj dni pretrgala prava babilonska jezikovna zmešnjava. Konferenčno dvorano je napolnilo 240 delegatov, opazovalcev in gostov iz 57 dežel. Mnogoštevilni udeleženci iz afriških in , azijskih dežni so s svojimi slikovitimi nošami vzbujali zanimanje ne le med mladino, ki je uprizarjala pravi lov na avtograme, posla čez glavo so imeli tudi fotografi, končno pa so jirav ti orientalski delegati postali osrednja točka zanimanja med vsemi zborovalci.
Poleg članov mednarodne federacije So se konference udeležili še zastopniki in opazovalci mnogih nacionalnih učiteljskih zvez bodisi povsem samostojno ali kot člani drugih mednarodnih organizacij. Navzoči so bili tudi uradni predstavniki drugih ustanov; kot n. pr. Mednarodne demokratične ženske zveze (IDFF), Svetovne delavske zveze in Mednarodnega urada za vzgojo. Zastopnik UNESCO je prinesel pozdrave generalnega direktorja.
Dnevni red je obsegal štiri glavne referate: »Sedanji pogoji in položaj učiteljstva po svetu. Kako bi dosegli izboljšanje?« — Vzgojia mladine v duhu domoljublja in prijateljstva med narodi« — »Pota k mednarodni edinosti učiteljstva« — »Organiziranje svetovnega zasedanja učiteljske ustavne listine«.
Referenti so bili; Gueye Abdulaye, član učiteljskega sindikata Senegalije, Ivan Kajrov- predsednik Akademije pedagoških znanosti SZ, Paul Delanoue, 'gene» ralni tajnik FISE, in D. H. Sahasrabuddhe, predsednik Vseindijsk® federacije učiteljskih zvez. Koreferenti so bili dr. Miyahara s tokijske univerze, Cek-el-Ard, podpredsednik sirijskega učiteljskega sindikata, dr. Dorst, vodja Pedagoškega centralnega inštituta Demokratične republike Nemčije, dr. Lernme, zastopnik brazilskega ministrstva za vzgojo, prof. Suhodolski z varšavske univerze, dr. Ogava z univerze Nagoya na Japonskem in Fan Ming. podpredsednik kitajskih učiteljskih sindikatov.
V razpravah ni bilo čutiti le diha tujih dežel in celin, udeleženci so iz njih jasno spoznali tudi spremembe v zavesti, ki je danes zajela svet.
PRVI OTROŠKI VRTEC V AMERIKI
je v preteklem letu slavil svojo stoletnico. Bilo je to v Wa-tertoivnu, država IVtsconsin, ZDA. Zdaj je prišel pod spomeniško varstvo. Ustanovila ga je leta 1856 Mrs. Schurz, Američanka nemškega porekla: Bila je tudi njegova prva učiteljica-vrtnarica ter je prvo leto oskrbovala šest otrok.
Temu so se pridružili še mnogi razgovori v ožjem krogu, skupno prizadevanje za pedagoško in politično problematiko, kar vse je še bolj uradni program zasedanja posredovalo lepo doživetje mednarodne vzajemnosti.
Ta vzajemnost pa se izteka v skupno odgovornost za mla-
dino. Njeni blaginji so veljali sklepi, sprejeti na konferenci, in poziv, s katerim se udeleženci zasedanja obračajo na vlade in mednarodne ustanove kot tudi na učiteljstvo po vsem svetu. V njem pozivajo, naj se konča tekma v oboroževanju, naj se uredijo mirni odnošaji med narodi, predvsem pa nad
Se prenehajo poskusi z jedrskim orožjem, ki ogroža srečo in zdravje otrok.
Udeleženci varšavskega svetovnega kongresa učiteljstva so zastopali skoraj osem milijonov učiteljev po vsem svetu. Njihovega glasu ni mogoče preslišati.
-nm-
Šolstvo po svetu
ZDRUŽENO KRALJESTVO
Prosvetno ministrstvo je javilo, da se podaljšuje študij učiteljev od dveh na tri leta. Na ta način ne bo leta 1932 nobenega novega učitelja s šol in bo manjkalo zgolj zaradi tega 10.000 učiteljev. Oblasti nameravajo izravnati ta pri-manjkljaj z obsežnejšo propagando med mladino, ki naj bi se v večjem številu javljala za učiteljski poklic.
Novo žensko učiteljišče v Manchestru ni odprto le mladim absolventkam1 srednjih šol, temveč tudj starejšim ženskam, zlasti družinskim materam. Po naijnovejših podatkih se vpisujejo na to učiteljišče žene med 18. in 48. letom. Njihova povprečna starost znaša 26 let. Pri starejših študentkah se sicer opaža nekoliko manjše formalno znanje, zato pa pokažejo mnogo večjo zrelost, boljše poznavanje življenja in temeljitejše izkušnje s področja odnosov med ljudmi.
Pri natečaju za najboljšo'šolsko nalogo v Angliji je sodelovalo preko 3000 šol iz vse države. Prvo nagrado je dobil trinajstletni dijak realne gimnazije v Corbyju (Northampton-shire) in sicer dva tedna počitnic v Kenji.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Po podatkih zveznega prosvetnega urada je bilo lani v ZDA 22,2 milijona učencev v ljudskih šolah in 9,3 , milijonov v srednjih šolah. Glede na razpoložljivo kapaciteto šol je kar 2,3 milijonov otrok preveč. Treba je bilo torej v posamezne razrede dodeliti prekomerno število učencev in ponekod preiti k dvojnemu turnusu. Trenutno manjka 159.000 razredov. Število vseh učiteljev znaša 1,200.000, med katerimi jih 89.000 nima potrebne kvalifikacije.
Nedavna anketa je pokazala, da je med ameriškim učnim osebjem le 270/# moških in da ti pustijo šolsko delo povprečno pri 35 letih ter si poiščejo ■bolje nagrajeno službo. Ženske moči so bolj vztrajne in odidejo iz prosvetne službe povprečno pri 45 letih. Srednja plača ameriškega šolnika znaša 361 dolarjev na mesec in je torej manjša od plače vsakega kvalificiranega delavca. 73°/o ameriških prosvetnih delavcev si mora poiskati postransko honorarno delo.
Med 10. in 16. novembrom so imeli v ZDA po vsej državi »šolski teden« pod geslom »Izobrazba vodi narod k svobodi«.
FRANCIJA
Predlanskim so imeli v Franciji 16.000 dijakov humanistične smeri in le 12.000 dijakov
GOSPODINJSKI KOLEDAR ZA LETO 1958
V vrsti številnih publikacij, ki jih izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva, je tuli letos izdal Gospodinjski koledar. Ker je bila lanska naklado razprodana že v nekaj dneh, je bila letošnja naklada povečana na 20.000 izvodov.
Da bi bilo ustreženo mnogim željam, ki so jih izrekli naročniki ob lanski anketi, je letos izdala založba obrazce za gospodinjsko knjigovodstvo v posebnem zvezku na 64 straneh, tako da koledar zaradi prepogoste uporabe ne bo preveč trpel. Tudi obrazci so povsem spremenjeni, zato bo lahko imela gospodinja natančen pregled ne le nad diohodki in izdatki, temveč tudi nad cenami in količinami nakupljenega blaga. Za nekatere preglednice, ki so jih gospodinje lani deloma odklanjale, deloma pozdravljale, kakor na primer o izposojenih predmetih, seznam perila, inventar, je naveden samo vzorec in si jih bodo po njem tisti. ki take preglede žele, lahko sami narisali v poseben zvezek. Novi so vzorci preglednic »Kaj moram kupiti v prihodnjem mesecu«, »Proizvodnja in poraba jajc in mleka«, ki bodo utre-zali zlasti kmečkim gospodinjam. Kdor bo obširna in podrobna uvodna navodila temeljito rre-učil, bo z lahkoto vodil na prvi pogled zamotano knjigovodsko delo.
V koledarskem delu, ki »b-Stga .137 strani, so poleg kole-d rja zbrani jedilniki, razvrščeni po dnevih z upoštevanjem
naravoslovne smeri. (Zadnji dv» let; gimnazije se namreč tam dijaki odločijo bodisi za humanistično smer, kjer je poudarek na jezikih in filozofiji, ali pa za naravoslovno smer, kjer so tehnični predmeti v večini. Op. prev.). Da bi pa zadostili Potrebam industrije, bi morali imeti vsaj šest »tehnikov« na enega »humanista«. Zato bodo odslej povečali število ur matematike v gimnazijah in spremenili ocenjevalni sistem iz 1. 1902, kjer so pri ocenjevanju s posebnimi koeficienti dajali nesorazmerno prednost filozofiji in materinskemu jeziku.
V	predmestju Pariza so letos spomladi ustanovili novo učilišče za vzgojo učiteljev na strokovnih šolah. Računajo, da bodo sedaj lahko sprejeli 3.000 bodočih profesorjev, namesto 700, kot jih je bilo doslej.
V	borbi proti enooddelčnim šolam so organizirali posebno prevozno službo, da bi otroci oddaljenih krajev lahko obi-
skovali više organizirane šole. Država nudi finančno podporo občinam, kjer imajo otroci več ko tri kilometre do šole.
Z.letošnjim šolskim letom so dovolili vpis na pravno, filozofsko, naravoslovno fakulteto in na farmacijo tudi tistim gimnazijcem, ki niso opravili mature. Ti študenti pa se bodo moral} podvreči na univerzi posebnemu sprejemnemu izpitu, kjer se bo z ustnim spraševanjem ugotovila njihova zrelost za študij na univerzi.
V SceauKu so ustanovili zdravsitveno-psihološko kliniko, ki je namenjena dijakom z najmanjšimi živčnimi motnjami, kot so nervoza, težka prilagodljivost, odpor proti delu, nemir. bojeenost Itd. Zdravili jih bodo s psihoterapijo, spanjem in z drugimi ukrepi, ne da bi s tem pretrgali študij.
(Iz Bulletina, ki ga izdajata Mednarodni prosvetni urad v Ženevi in UNESCO, nabral Mirko H.)
Borba z nepismenostjo
- Turčija je bila do odprave sultanata leta 1922 v prosveti zelo zaostala. Prvi predsednik turške republike Mustafa Ke-mial, imenovan Atatiirk, je 1923. leta prevzel kaj revno prosvetno dediščino. Vse osnovne šole tedanje Turčije je obiskovalo okoli 209 tisoč dečkov in 65 tisoč deklic. Z reformo vsega javnega življenja je v Kemalo-vi Turčiji zakorakalo tudi šolstvo, ki pod njegovimi nasledniki ni obstalo. Tako obiskuje zdaj osnovne šole že blizu 1-2 milijona učencev In okoli 750 tisoč učenk. To pa še dolgo ni vse, kar je šoloobvezno. Napori države so veliki, nič manjša ni prizadevnost prebivalstva.
Konglomerat raztresenega prebivalstva Srednje Amerike 'zaradi sedanjih življenjskih razmer še me bo tako kmalu dosegel zaželene kulturne ravni, vendar tudi njene male državice s pohosom*lahko zro na svoje več kot stoletno kulturno-pr os vet no Izročilo. V državah Salvador in Honduras, na primer, je njunih 3.5 milijona prebival oev letos proslavljalo stoletnico smrti Juana Celaye, ve-
likega pobornifca šolstva in ljudskega prosvetitelja v prvj polovici preteklega stoletja. Ze pred 135 leti — leta 1622 — je z zakonom o obveznem šolanju mladine položil temelje za splošno pismenost v obeh deželah. Kot predsednik republik® Salvador je leta 1841 ustanovil v njenem glavnem mestu univerzo, šest let zatem pa še v Hondurasu kot njegov takratni državni poglavar.
V zadnjem času tolikokrat omenjena republika Indonezija s 77 milijoni prebivalstva se je tudi z nepismenostjo krepko spoprijela. Najteže j.e z osnovnim šolanjem. Otrok v starosti šest do dvanajst let ima mlada
republika nad 13 milijonov. Od teh jih komaj 60 odstotkov obiskuje šolo. Srednje šolstvo pa s,e vidoma dviga. Medtem ko je leta 1950 bilo na vseh indonezijskih srednjih šolah okolj 50 tisoč dijakov, jih j.e bilo lani že blizu 400 tisoč. In splošnoizobraževalnih srednjih S°1 Indonezija nekako 550- število njihovega dijaštva raste iz leta v leto.
"Viktor Pirnat
MEDNARODNI RAZRED
nedelj in praznikov in po letnih časih. Zlasti važno je, da so pri tem upoštevana tudi sodobna načela o zdravi in pravilni prehrani. Za manj znane jedi so navedeni številni recepti. Prav tako so po letnih časih dodana navodila za gospodinjska dela in dela nav vrtu. Tem slede številni in bogato ilustrirani članki priznanih strokovnjakov z vseh področjih gospodinjskega dela. Navajamo samo nekatere naslove:	O pravilni
prehrani, Kako čuvamo vitamine, Predšolski otrok in njegova prehrani. Prehrana starega človeka, Koliko kalorij potrebuje človek dnevno, O dnevni sobi v sodobnem stanovanju, Za vsakdanjo rabo, Olajšajmo delo kmečkim gospodinjam, Kako nr.j se oblačim, Nasveti aa gojitev lončnic, Pridelujmo zelenjavo za zimo, Kolobarjenje v vrtu, Nekaj o boleznih in o prvi pomoči živini. Naprave in oprema za perutnino, Vzgoja otrok za družinsko življenje. Nega bolnika itd.... Koledar zaključujejo številna navodila za domače pletenje za otroke in odrasle. Novi so letos trije leposlovni sestavki, ki so jih prispevali Tone Seliškar, Branka Tancig in Bogomir Magajna.
Kljub dvojnemu vezanju in širšemu 'obsegu je cena dosegljiva vsakomur. Koledar stane 290 din.
Gospodinjski koledar naročajte pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4, ali po telefonu 22-030. Dobite ga tudi v vseh knjigarnah.
Nekatere znane in po starosti častitljive višje šole v Angliji, kot na primer Eton, Rugby, Winchester, Westminster, Merchant Taylers itd. nosijo naziv »Public School«. Taka šola je tudi v Dovru evropski celini najbližjem otoškem mestu. ' ato so tudi prav to šolo izbrali za nov poskus, s katerim nameravajo pričeti prihodnjo jesen. Odparli bodo v njej »mednarodni razred«.
Drobne novice
Sest zahodnonemških držav je sklenilo dogovor o ustanovitvi prve »evropske šole«. Na tem zavodu, ki je v Luksemburgu, študira sedaj blizu 400 otrok, in sicer obsega pet razredov osnovne šole ter sedem razredov gimnazije. Učno osebje je sestavljeno iz kakih 30 učiteljev in profesorjev, ki so jih dodelile same vlade zahodnoevropske skupnosti. Temeljni pouk se opravlja v materinskem jeziku vsakega otroka, medtem ko se pri drugih predmetih zberejo vsi dijaki istega letnika, da bi se s tem pospeševalo zbliževanje med narodnostmi. Bodoča »evropska matura«, ki jo bodo dobili absolventi te šole. bo enakovredna dipiomam vseh šestih držav in jim bo nudila možnost, da se vpišejo na katero koli univerzo.
Konec septembra-letos je bila v Pragi mednarodna konferenca, posvečena proučevanju življenja in dela Jama Komenskega.
*
V Sutton Parku, blizu Birminghama, se-je nedavno zbralo 35.000 mladih ljudi, da bi proslavili hkrati 50-letmico ustanovitve skavtizmia in 100-letnico rojstva njihovega ustanovitelja Baden-Powella, ki prav letos sovpadata.
V tem svojevrstnem razreda naj bi se po eno leto skupno šolali mladeniči zahodnoevropskih narodov, Amerike in dežel Britanske skupnosti (Common-wealth). Deloma proti plačilu, deloma kot štipendisti. Sedem letnih ustanov po pet sto funtov je že zagotovljenih iz zapuščine pokojnega petrolejskega milijonarja Gulbenkiana, trije vidni državniki — Anglež Lord Ismay, Francoz Rene pieven in Američan Adlai Stevenson — so že poslali v svet poziv za zbiranje potrebnih, denarnih sredstev.
»Dover College«, , internat dvorske Public School, ki v glavnem goji prirodoznanstvo, ima.že sedaj redno osem prostih mest rezerviranih za mladeniče iz azijskih dežel, nekaj-jih je tudi iz Zahodne Evrope. Inozemski -dijaki, porazdeljeni po internatskih poslopjih, se bodo udeleževali vsega normalnega šolskega življenja, bodo pa se deloma šolali tudi kot posebna skupina. Laže in temeljiteje, kot je učencem v tuji okolici sicer mogoče, bodo tako spoznali angleški jezik ter se seznanili z življenjem in navadami v Angliji in v Britanski skupnosti, se pa pri tem tudi .medsebojno spoznavali in prijateljsko povezali. In prav to naj bi bil bistveni namen »mednarodnega razreda,	—nm—
Zgledni učenci
Na dolgo in šiiroko je učitelj razlagal učencem, da je treba vse vedno dobro premisliti, predno človek kaj zine. Ce gra za kakino odločilno stvar, je najbolje šteti do sto, potem šele govoriti.
Začudeno je nekaj dni kasneje zrl po razredu, ko je, stoječ ob peči, opazil, da se ustnice učencev premikajo vedno hitre- • je ter končno ves razred kot 1* enega grla zatulil:
». .. osemindevetdeset, devet-indevedeset, sto — tovariš učitelj — Vaš suknjič gori!«