terim kmetom prepoveduje, se shoda udeležiti. Vseeno bil je shod mnogoštevilno obiskan in bilo je pravo veselje videti, kako se je tam pravično in temeljito o kmečkih zadevah razpravljalo. Govoril je prvo občinski predstojnik g. Meško, kateri je oba kandidata predstavil, na to govoril je g. Vračko in potem kandidat g. "Wisenjak; za tema pa gospoda Bau mann in Zadravec. Pokazalo se je pri tej priložnosti, da so kmetje ormožkega okraja veliko boljši govorniki in več razumnosti imajo, kakor gospod doktor v Ormoži, kateri je sicer veliko študiral, kateremu pa potem pri shodih ni nobena pametna beseda na um prišla. Ta shod iztekel je brez kakega motenja, sarno raznašalec listin ormožkega okrajnega sodišča, katerega so meščani poslali, da bi tam na shodu razsajal, tega so kmetje čvrsto zavrnili, da je mogel mirovati. Ravno tako sijajno obnesel se je shod pri Sv. Lenartu dne 9. decembra. Tam zbralo se je do 400 kmetov, kateri so razlaganju gospoda Vračka, Wisenjaka in Za-draveca krepko pritrjevali. Ta vspeli bil je za toliko radostnejši, ker je hujskajoči list „Slovenski gospodar" vsem pristašem doktora P loj a zapovedal se tega shoda udeležiti in kandidatu Vračkotu „posvetiti. Sedelo je tudi res veliko takih ubogih zapeljanih ljudi pri tem shodu, ali ko so oni g. Vračkota govoriti slišali, prepričali so se, da jih je „Gospodar" debelo nalagal, in stiskali so kmetu Vračkotu roku in obljubili mu svoje glasove.
Tretji shod vršil se je dne 8. decembra v Jurovci in končal se je ravno tako z velikim navdušenjem in vspehom kmečkih kandidatov, kar je toliko veselejše, ker so ptujski gospodje sramoten napad (atentat) na kmete povzročili, kajti, ko so kmetje prišli na shod, našli so sobo že zasedeno, kjer se je že prav korajžno popivalo. Kdo pa je sedel notri? 10 mizarskih pomočnikov iz Ptuja, 8 pekovskih pomočnikov iz Ptuja, 10 pisačev iz Ptuja, 8 učiteljev, krčmar Majcen in znani advokat dr. Brum en iz Ptuja. To družbo pripeljel je tje dr. Brumen, čeprav gospod doktor kakor tudi drugi njegovi spremljevalci niso volilci za kmečke ob-
,No srečno, ne bom ne pozabil."
Tisti večer je bilo pri Gašparjevih vse židane volje Masti 1 i so se z dobro pečenko in zalivali žejno grlo. Fanje so ga krepko vlekli in vmes burke ugajali, dekleta so se pa smejale in prav sramežljivo je tu pa tam pogledala katera med fante. Mesar se je pa jezil, da ima za klobase premalo črev.
„Nič se ne jezi pri klobasih", pravi mu Tine. „Pojdi rajši sem in ga malo pij. Vsaj veš, da ni vsak dan furovža."
In ni se ga branil. Krepko ga potegne dva gla-žeka in potem pa zopet tlači meso v klobase, da so čreve kar pokale.
„Tine. zdaj pa povej, kako si nas včeraj v strah spravil", pravi mu Luka.
Tine začne pripovedati in pri besedili: Kri bo tekla! ae odpio vrata in v hišo stopata dva žandarja.
„Je-li tukaj pri Gašperjevih ?"
)o
čine (četrto kurijo). Pred vrati pa je stalo okoli 25 kmetov, kteri so več ur daleč prišli, da bi svoje krneči ^ kandidate slišali in se o svojih zadevah pogovorili , Tedaj poslušajte ubogi kmetje in strmite! Ovi pekovs ^ in mizarski pomočniki ter šribarčki izvolili so si 2 0 predsednika temu shodu Miha Brenčiča in ta pl( , meniti predsednik podelil je besedo ne kandidatu Vn >os kota ampak dr. Brumenu iz Ptuja, čeravno dr. Brume>an ni nikak volilec za kmečke občine, toraj on niti рпк vice ni imel na ta shod priti. Dr. Brumen pa ni g( 0f voril, ker komaj je vstal nasproti svojemu polnem,0S kozarcu, pritiskali so kmetje s silo v sobo in vpiire' so tako razburjeno, da je ta gospod bled postal in 1 se zopet nazaj vsedel. Tedaj postala je stvar ne van: J™ in kmetje bi bili gotovo vse mestne naprošence fe ^ pometali, ko bi ne bil vrli občinski predstojnik iz Г .4 rovca v mes posegel in red naredil. On pustil je vrai od posebne sobe zapreti, da so mestni razgrajači san ^ ostali in v drugi sobi pričel se je shod vršiti, v kate so gospodje Šošterič iz Sv. Vida, Vračko, Wisenjakii: Zadravec govorili, da so jim kmetje silno viharno pi!a trjevali. Mestni gospodiči se mogli 2 uri zaprti ostat 0 ker prostor v sobi je bil od kmetov kako natlacei ^ da nikdo ni mogel ne ven, ne notri. Tako končal je tudi ta shod z velikim uspehom kmečke stranfe Kmetje pa si bodejo dobro zapomnili, kaj so jim ptu ski hribarjanci narediti hoteli.
V	I"""-
Iz Crešnjevea pri Slovenski BistrkfUn
Piše Ludovik Kresnik, krnet v Crešnjevci pri Slov. Bistric (Koncc.)
Preljubi brat! Pripetilo seje, da so se eksekutivi prodale kmečka posestva v vrednosti po 5000 gld. p( ^ sramotno ceno po 100, rečem sto gld. in sicer postavno ti točki se je nekaj popravilo v zadnjem letu ali prema To so postave! Usmili se o Gospod. Koliko krvave kmečkega denarja se pa potroši nepotrebno na dni
ro os
način; največ pri vojaštvu in tudi drugod. Na prim- .
za dirke, da se velikaši vozijo, plača država dones ^
io
IVI
rž a
„Da, da oglasijo se vsi."
„Včeraj večer je prišel pozno v noči mlad m k nam in je povedal, da je nekdo pretil, da se danes tukaj kri prelivala. Obljubil sem, da pridem toda radi nujnih opravkov ni bilo mogoče prej pri ^ kakor zdaj. Sedaj pa hočeva vedeti, koliko je na tef resnice." — Čudno se vsi pogledajo, a naposled se začnejo smejati fantje, za njimi pa tudi dekleta.
Tine vstane in pove, kakšna je cela stvar in p ^ vabi žandarja, da naj prisedeta k mizi, da ne bo nji trud in njena hoja zaman. Smejala sta se, kakor i in sta sedla za mizo. Dolgo so še sedeli, pili in je( Pozno v noč podali so se vsak na svoj dom, žandarja v mesto zadovoljna, da sta se enkrat dobro m in najedla.
Spominjaje se na ta veseli dan, so fantje in dr v kleta večkrat šaljivo vprašali Tineta, kedaj bo zo „kri tekla."
m ds
a i rn
aš
SI
ev Imi ov ov
60000 gld. Pred par leti je kupila država žrebca U»« imenu Mathose za ploditev samo za kobile veli-$Ašev z baronom Hirš-em (Judom) za velikansko svoto ' b 176000 gold., kteri konj pa, kakor znano, bil je Ш nič. Vse to na podlagi postave in sklepa naših
ae
Islancev. Ljubi brat, ljubi kmetič, ali ti ne obstoji
Imet, ti ne postane vroče, če to bereš?
Kolikor bi ti še razodel, pa ne dopušča mi prostor. • Jtxleš še že več slišal, vse to leži v moči naših poslancev. Nikoli se niso naši kmečki poslanci za Jedrugačenje razmer potegnili, pač pa se pretepali 3 tratili čas za ničvredne razmere. Kaki pa so bili tiečki zastopniki? Dohtarji, profesorji, velikaši, učen-Tki. in ti ljudje v njihovi velikanski učenosti so za-
nj
ei
:ei
jjke narobešne postave in naredbe, ter se nikdar Migali, da bi se predrugačile na boljše. Saj pa za-Jßtuje, da skrbijo za svoje koristi, doktor za njemu pre postave, profesor za zboljšanje njegove plače penzijone. Drug drugega podpirajo, nas pa pustijo stran. Zdaj od časa volitev pa potujejo od kraja J kraja in se ponujajo za poslance. Ljubi kmetič eije to se mora prenarediti, drugače pridemo vsi kmetje t konec, ti slabši prej, ti boljši poznej in najti boljši tudi jjagoma. In če bi prišli boljši časi, da bi zemljišče večobro-o, ne bilo bi boljše, ker pridelki bi imeli po takem slabšo ceno, ker urejena ni colnina proti uvažanju a in drugih pridelkov iz drugih dežel. Vse nas za-tšča. Mladi ljudje gredo od nas v svet, da si iščejo Cjžbe, kdo bi jim zameril, vsak išče boljšega. Pomanj-|ije delavnih moči. Sinovi se obračaje od očetovskih hiš, kka služba jim je ljubša. Vse bi se dalo v pobolj-jije popraviti. Kmetje imamo po prejšnem volilnem *du^l29 poslancev v peti kuriji, dobimo jih okoli
vn
bi se tih 150 postavilo v kmečko zvezo, bili I najmočnejši v parlamentu in z lehkočo delovali I »ti vsem drugim zvezam. Do zdaj pa so se naši jefglanci v vse druge zveze delili in so bili brez vsake Iči. V pni vrsti se mora edino proti uvažanju žita, fine in drugih pridelkov iz drugih dežel upeljati. jrediti se mora nova postava, po kteri naj napove Äava primerno ceno o kmečkih pridelkih in ne jud j borzi na Dunaji. Vlada naj krene, da se hipotekami juntni) dolgovi podržavijo in po 2 največ 3 gld. stotkov obrestujejo. Vse prej omenjene postave in naredbe naj se '^tranijo in popravijo, ktere so na škodo kmetištva jejene. To se more v prvi vrsti in ročno storiti, t tgače na zboljšanje kmečkega stanu ni upati. Seveda si dozdajni zastopniki bodejo trdili, da to ali ono ^ljseči ni mogoče. Ta trditev je star in slab izgovor. Jfeda, če je kaj treba za kmečki stan storiti, je
m< i
!in >ri
r v
ij nemogoče, za druge nepotrebne stvari pa, za
ara ecj. *
rjrišanje plač in penzijona uradnikom in častnikom, Ire topove, puške i. t. d. se najdejo zmiraj milijoni milijoni na razpolago. Kmetič ima ja denar in >kutor je ja tudi na pomoč. Da ravno za kmeta mogoče, so krivi kmečki poslanci. Eden poslanec jdohtar in skrbi za postavo, ktera mu več zaslužka ita. drugi je profesor ali uradnik, ima mastno plačo si ne upa proti vladi ojstro postopati. Dragi kmetje,
ljubi stanovski bratje! to je moje mnenje in trdim, da se lahko doseže in dovrši, potrebno je le ojstrih in neustrašenih kmečkih poslancev. Jaz sem imel večkrat priložnost opazovati v državnem zboru na Dunaji delovanje poslancev in se zlastnimi očmi prepričal istih delovanja.
Dragi kmetič, ako ti tu ali tam kdor trdi, naj si bode že dohtar, uradnik, profesor ali kdor koli, da moje mnenje in nazori niso mogoči, isti je nevednež in strahopetnež; postavi ga pred me, razložil in dokazal mu še bom kaj več. Gospoda se boji, da bi se kmetje in obrtniki pogodili in zedinili, ker potem bi bili prvi in merodajni faktor v državnem zboru, imeli bi prvo besedo in moč in bi se nam boljše godilo, zdaj smo pa sirote. Imamo le pravico do dela, trpljenja in plačil, za drugo skrbi pa gospoda. Kmetič pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal. Jaz se ne usiljujem za zastopnika, kandidaturo sem sprejel iz volje kmeškega in obrtniškega ljudstva. Nepo-služujem se najetih agitatorjev in sleparskih sredstev. Kdor me ne pozna, naj me spozna in naj potem sodi in voli po svoji zdravi pameti. Soloval sem črez 20 let v različnih uradih, kot ud okrajnega zastopa, ud ravnateljstva hranilnice, ud okrajnega šolskega sveta, krajni šolski ogleda, mnogoletni občinski predstojnik, sodniški cenilni mož, in prepričan sem, da mi na pravičnem potu »nihče ne bo predbacival, da se nisem ojstro in ncustrašljivo mučil in upiral edino le za kmečke in obrtniške razmere in koristi. Živi kmečki in obrtniški stan, prvi steber države in kmečkega društva. V stanovski ljubezni in najodličnejšim spoštovanjem
Ludovik Kresnik,
_kmet na Črešnjevci pri Slov. Bistrici.
v
„Stajerc" prejel je sledeče pismo:
Maribor, dne 26. novembra 1900.
Slavno načelno uredništvo „ Štajerca."
v Ptuju.
Vljudno vprašam, do kedaj je čas za prihodnjo številko „Štajerca" rokopis poslati. Jaz zbral sem že več stvari, katere bodejo za Vaš list prav primerne (pasale).
V zadnjem „Gospodarji" in „Südsteirische Post" je „štajerc" parkrat notri! jaz tega nisem mogel za-braniti; vem pa za eno poročilo (notico), katero bi obema tema časnikoma tak strah naredilo, da ne bi nobeden teh časnikov nikdar več kakega poročila (notico) tako ali tako čez „Štajerca" pisal.
Gospod načelni urednik! Jaz potrebujem naj-prvo znesek 120 gld. (stodvajset) zakaj, razložim na željo natančneje. Bi-li jaz od slavnega vodstva ta znesek dobil, ako bi jaz po predpisu dolžno pismo od sebe dal, plačilno vsakega prvega dneva v mesecu po 10 gold, s 6 °/o obrestmi? Sem oženjen in imam zunaj hiše eno hčer, katero na dom ne smem upeljati in zdaj je priložnost, jo v en zavod dati (Ljubljano.)
Ako je to mogoče, bil bi hvaležen, pravočasno vsakega prvega s poštno nakaznico 10 gld. in za