9 □ □ alpina kako naprej? Bliža sc konec leta. Treba jo nanraviti obračun zn nazaj in si začrtati smor za naprej. Tako jc tudi uredniški odbor nosku*al occniti uspehe in pomanjkljivosti našega glasila in ugotoviti, kaj bi se dalo v prihodnjem letu izboljšati. Pri ter je upošteval tudi uootovitve raziskave o vsebini glasil delovnih organizacij Slovenije, ki jo je izvedla "veza sindikatov Slovenije. Temeljni namen glasila naj bi bil v tem, da z zanimivimi informacijami usposablja člane de -lovne skupnosti za kvalitetno delo ter jih snod buja in priteguje k upravljanju nodjetja. Koliko smo doslej uspeli v tem, naj povedo bralci sami. Uredniški odbor lahko le ugotovi, da sc je po svojih možnostih trudil, da bi "Delo,življenje" postalo takšno, kakršnega bi želeli. Predvsem ugotavljamo, da smo z veseljem snrejell in objavili vsak prispevek. Vendar pa so še vedno redki tisti, ki samoiniciativno pošljejo svoj sestavek. Večina piscev namreč piše le , kadar jih uredniški odbor izrecno "zadolži". Precej pa je tudi takih, ki "zadolžitve" niti ne sprejmejo. Zato je krog sodelavcev preozek in se večinoma pojavljajo ista imena iz številke v številko. Sestavki so v splošnem še premalo aktualni.Pogosto obravnavajo dogajanja, ki so že mimo, prav malokrat pa odločitve, ki se šele pripravljajo. Resna težava je v tem, da glasilo izhaja le enkrat mesečno. Zraven tega je treba upoštevati, da en teden traja tiskanje, vsaj en teden prej pa je treba določiti zadolžitve. Torej je zamuda pri obravnavanju preteklih dogajanj skoraj neizbežna. Iz istega razloga tudi ni moč objavljati osnutkov predvidenih odločitev. Način podajanja je pogosto le gola brezosebna informacija. Tisci bi morali bolj izražati svoje poglede in kritično obravnavati snov, bralcem pa prepustiti, naj tudi sami razmišljajo in si ustvarijo lastno mnenje. Še vedno premalo obravnavamo našo konkretno nro-lzvodno, prodajno, nabavno, kadrovsko, finančno, investicijsko in druno politiko, načrte, nronra-me in rezultate. 7dl sc, da jo bojazen pred odkrivanjem poslovnih skrivnosti le pretirana, in prikrivamo celo tiste podatko, ki jih v^V-do lahko zasledi v statističnih publikacijah in colo v dnevnem tisku, člane delovne skimnosti zanimajo I predvsem poslovni naprti in nroblo^l tor uspehi in neuspehi na vseh področjih. tjCs jo, dn hi vr.r to lahko zvedeli iz našega glasila tudi •nopokli cani" izven podjetja, vendar na nam ne morejo I.a j prida škodovati. Prav tako ni razlogov, da bi morali prikrivati naše nanake in slabosti , saj se ve, da nihče ni brez njih. Polj narobe je, če so svojih nanak ne zavodamo in jih ne skušamo odpravljati. V oblikovni ureditvi glasila smo v zadnjem letu dosegli viden nanr , zlasti v tem, ko smo prešli na ofset tisk, ki omogoča tudi slikovne prispevke. Vendar pa smo še daleč od tistega, kar bi radi. Tudi glede jezikovne , pravopisne in stili -stične ureditve nismo ravno na visoki ravni , toda to bi nas manj motilo, če bi se lahko pohvalili z boljšo vsebino. V želji, da bi v prihodnjem letu odpravili o-menjene in druge pomanjkljivosti uredniški odbor vabi vse člane delovne skupnosti in druge bralce, naj sporoče svoja kritična mnenja in predloge, kako bi glasilo izboljšali. "lasti pa vabimo vsakogar, ki je pripravljen kaj napisati, naj postane naš sodelavec. Maj vas ne skrbi slaba pisava, pravopis ali slovnica, vse to se kaj lahko izgladi, če je le vsebina zanimiva . Drage bralke, dragi bralci ! Sporočite nam, kaj mislite o tem: - da bi sestavke in druge orispevke (sliko, risbe, šale in pod.) v bodočo honorirali, tako kot to delajo časopisi in večinoma tudi tovarniška glasila ? - da bi "Delo-življenje" izhajalo dvakrat mesečno in lahko objavljalo tudi sklepe organov upravljanja, osnutke odločitev in podobno ? - da bi v glasilu objavljali tudi kritične in polemične sestavke (različna mnenja) z vseh področij gospodarjenja v podjetju ? - da bi odkrito pisali tudi o slabostih in napakah ? - da bi glasilo dobilo bolj skromno obliko in rajši boljši tisk (sedanjo platnico so razkošne kot pri kaki reviji). 1'valežni van bomo za vašo mnenje, in ga bomo skušali tudi unoStovatl. Uredniški odbor plamLiraisio za prihodnje leto Proizvodnja Planiranje proizvodnje v čevljarski industriji je prcccj tvegano, saj smo podvrženi modi, ki nam stalno spreminja porabo časa in materiala za enoto izdelka, t.j. za par. Zato se pri let nem planu oslanjamo na Izkušnje iz prejšnjega leta in izberemo nekaj značilnih artiklov, ki so najbližji tistim, za katere menimo, da bodo značilni v prihodnjem, letu. Po tej metodi naj bi plan za leto 1972 znašal milion parov obutve. Posamezni proizvodni obrati pa naj bi v tej planirani količini imeli naslednjo udeležbo in sicer: Montaža težka 52-5 naj bi izdelala 2oo.ooo parov, od tega 17o.ooo parov PVC brizgane in 3o.ooo parov gojzer šivane obutve. Vse zgornje dele za teh 2oo.ooo parov bo morala izdelati težka šivalnica, čeprav je dnevni plan 800 parov zanjo precej visok, smo prepričani, da bomo z novo tehnologijo rešili tudi ta problem. Montaža lahka 52-6 naj bi izdelala 112.000 oa-rov moške obutve in sicer 4o.ooo skozi šivane in 72.000 parov lepljene obutve. Zgornje dele za te količine bodo pretežno izdelali naši kooperanti (93.000 parov), ostanek pa naši šivalnici v Gorenji vasi in lahka šivalnica v Žireh. Montaža 52-7 naj bi v prihodnjem u izdelala 688.000 parov ženske lepljene obutve, salonk, sandal in škornjev. Dnevni plan je 2.800 parov. Zgornje dele pa bosta Izdelali lahki šivalnici v Žireh in v Gorenji vasi. Lahka šivalnica v Žireh ima dnevni plan 1.46o parov in naj bi Izdelala v letu 1972 372.000 parov. Šivalnica v Gorenji vasi pa ima dnevni plan 1.3oo parov in naj bi v letu 1072 izdelala 330.000 parov. Od obeh lahkih šivalnic torej pričakujemo skupno 7o2.ooo zgornjih delov. S tem bodo v celoti pokrite le potrebe traku 7. Za trak 6 pa komaj 14.000 parov. Za pokritje ostalih potreb po zgornjih delih na traku 6 bomo vključili naše kooperante in sicer - Obrtni center Žiri za 56.000 parov ter Partizan Poznanovec za 42.000 parov. V letu 1972 sicer nameravamo začeti z novim obratom na Colu nad Ajdovščino, vendar tam še ne moremo računati na pomembnejše količine. Za poiskusno proizvodnjo bomo pripravili izdelavo notranjega čevlja pri specialnih smu -čarskih čevljih, ki smo jih sicer že planirali v težki šivalnici. Rezultati letošnje proizvodnje do začetka decembra so kljub težavam, ki smo jih imeli, ohrabrujoči, zato menim, da bomo v letu 1972 dosegli zastavljene planske naloge. JOŽE BOGATAJ KOLIKO IN KAM BOMO PRODAJALI Ko smo planirali prodijo za leto 1971, smo prvič v zgodovini ALPINE planirali za lo% večjo prodajo kot je bila dosežena realizacija v prejšnjem letu. Isti porast smo predvideli za izvoz. Rekli smo, da mora biti plan prodaje pO' stavljen zelo visoko in da se moramo skozi vee leto boriti za to, da ga bomo dosegli. Da pa bi plan presegli, nismo niti pomislili. Danes pa že lahko ugotavljamo, da bomo plan iz' voza presegli za 3o%,v primerjavi z lansko rea' lizacijo, plan prodaje na domačem tržišču pa celo za nekaj procentov več.Ta uspeh nam daje korajžo, da smo pri planiranju za leto 1972 optimisti. Pri Izpolnjevanju plana letos smo naleteli na različne probleme, katere bomo morali v nada " lje vsekakor odpraviti. Čeprav smo proizvodnjo časovno premaknili nazaj, tako da dela pred se' zono na zalogo, še vseeno opažamo, da nekateri artikli le prepozno pridejo na tržišče. To pa je velika nevarnost, da nam ostane na zalogi tudi veliko take obutve, ki bi sicer bila pro' dana. Zaradi tega bomo pri planiranju morali še posebno paziti na terminsko planiranje po vrstah obutve, katera mora biti v sezoni pra ' vočasno na tržišču. Pri izvozu tudi ne smemo zamujati rokov, ker nas to drago stane. Za še boljši uspeh bomo morali dati največ poudarka programiranju prodaje in sinhtoniziranju proizvodnje za izvoz in domače tržišče. Ta vskla' ditev je najbolj pomemben pogoj za likvidnost in stabilizacijo našega podjetja. 0 tem je po- vezan pravilen pritok denarja »kozi vse lotr>, ker nihanja na domačem tržišču ublažimo z iiS vozom. plan prodaje za leto 1972 smo Pripravili na osnovi realizacije leta 1971. Pri tem je uoor Stevana tudi normalna rast, vendar se postavlja vprašanje kakšne zakonitosti bodo v bod6-če vladale na tržišču. Kljub postavljenemu pla nu za leto 1972 po vrstah obutve in predvidenem finančnem rezultatu, moramo računati na spremembe znotraj plana in biti vedno toliko elastični da bomo pravočasno odstranili vse tisto, kar bi nas sicer oviralo. po predvidevanjih bomo v letu 1972 dosegli na domačem tržišču nad 14o mlo din, pri izvozu pa nad 3 mlo f. Postavljeno nalogo bomo izpolnili in celo presegli planirano, če bodo ostali pogo ji saj taki, kot so bili v tem letu. Prepričani smo, da bomo slabosti znotraj oodjetja še bolj uspešno in pravočasno odstranjevali kot doslej. IVAN CAPUDER ALI BOMO VZDRŽALI TEMPO? To ljubljanskem "Dolu" povzemamo, da se je naše podjetje glede na porast cclotnega dohodka (CD) v letu 197o uvrstilo na 26. mesto v Sloveniji. Naš celotni dohodek je namreč znašal ( v 000 N. din) s leta 1969: 14o.013 ( loo) leta 197o: 179.o89 (indeks 127) Pri tem je zajet dohodek podjetja (skupaj pro -dajna mreža in tovarna). Sicer pa je leta 197o indeks rasti znašal 125 za tovarno in 129 za prodajno mrežo. Visoki indeksi kažejo na izredno fročan porast poslovanja, ki se odraža v celotnem dohodku. Tudi v letu 1971 beležimo izredno visoko rast ce lotnega dohodka, saj znaša njegov indeks kar 151 za prvo polletje in 14 3 za prvih devet mesecev v primerjavi z istim obdobjem 197o.Indeks rasti za tovarno in prodajno mrežo pa je letos bolj izenačen. 7-načllno je, da 46% povečanja celotnega dohodka v lanskem letu gre na račun povečanja nabavne vrednosti realiziranega trgovskega blaga, materiala in odpadkov, 34% na račun povečanja variabilnih stroškov (neposredni stroški proizvodnje), 14% na račun zvečanja fiksnih stroškov in 6"; na račun zvečanja dobička za sklade (sredstva amortizacije pa so zajeta že med fiksnimi stroški in znašajo 2% v celotnem dohodku). Obseg našega poslovanja po vrednosti se torej naglo povečuje. Stopnja rasti, ki je lani znašala 27%, bo lotos še višja. Cenimo, da bo dosegla 3o%. To nas opo zarja na velike možnosti našega podjetja, pa tu di na večje zahteve glede kvalitete poslovnih odločitev. Pred koncem leta 1971, v katerem bomo dosegli 23 milijard celotnega dohodka, ne bo odveč, če si obnovimo podatke o celotnem dohodku v zad -njih letih: Leto celotni dohodek indeks _(v mlllardah SD)_ 1967 lo,9 loo 1968 11,9 lo9 1969 14,o 129 1970 17,9 164 1971 (ocena) 23,o 211 V kratkem razmaku petih let bomo torej celotni dohodek več kot podvojili. Tudi v naslednjem letu pričakujemo visoko rast celotnega dohodka. Postavljamo si vprašanje, ali smo organizacijsko dovolj sposobni in pripravljeni za nadaljnji razmah, ki nas vedno bolj potiska k vrhu, med ve lika podjetja ? Naši pojmi o poslovanju se bodo nujno morali dinamičneje prilagajati novim zahtevam, ki nas čakajo v naslednjih letih. rRAIJCI PERTOVT, dipl.oec. kdaj se bodo ogreli niča je projektirana tako, da jo je mogoče v drugi fazi z dogradnjo povečati in avtomatizirati. Sedaj je v kotlovnici ijiontiran en kotel na trdo gorivo moči 29o.ooo K cal/h, kurili pa bomo z odpadki usnja in s premogom. Izgradnja druge faze, s katero smo zaenkrat Se počakali, bi po sedanjih cenah stala cca llo.ooo din. Toplozračno ogrevanje in prezračevanje delavnice je izvajal Obrtni center iz Sirov. Predračun ska vrednost teh del znaša 236.ooo din, pogodbe' na cena pa le 2oo.ooo din. Rok za dokončanje tef del pa je bil 15.11.1971. Zaradi zdravstveno-tehničnega varstva delavcev ni izvedeno z radiatorskir ogrevanjem, temveč z ogrevanjem na topli zrak, ki ima več prednosti: naprava se uporablja tudi za prezračevanje prostora, zrak se lahko kontrolirano vlaži, prosto* se hitreje ogreje, pa še pridobimo na prostoru, katerega bi zavzemali radiatorji. ERNEST MLAKAR Ker smo z gradbenimi deli pričeli šele prve dni septembra , je bilo ogrevanje urejeno zasilno prve dni oktobra. Od 7. oktobra dalje so bili ogrevani vsi prostori, kjer so inštalirani radi' atorji. Delovni prostor pa je bil ogrevan s plij skimi pečmi, če lahko sploh govorimo o ogrevanju. Verjetno smo preveč zaupali domačemu izvajalcu, oziroma njegovim obljubam in dogovorom. Zato na! bo to šola pri bodoči izbiri izvajalcev podobni! del. V našem obratu v Gorenji vasi rešujemo ogrevanje že tako dolgo, da bi marsikdo lahko upravičeno mislil, da gre za neresnost ali za neenak odnos do našega obrata. Vendar temu ni tako. Prvi projekt ogrevanja starega obrata je bil Izdelan že junija 1968. Pridobljena so bila tudi ustrezna soglasja in dovoljenja, dogovarjali smo se že o oddaji del, v tem pa je padla odločitev, da delavnice v starem obratu podaljšamo. Trojekt ogrevanja torej ni več ustrezal novi situaciji, in smo morali napraviti novega. Tudi ta ni doživel realizacije, ker smo se odločili, da stari obrat prodamo in kupimo stavbo podjetja Kroj v Gorenji vasi. Tako smo bili prisiljeni že tretjič projektirati ogrevanje in prezračevanje. Predno smo dobili soglasja in dovoljenja, je bilo potrebna izločiti ustrezna denarna sredstva in to je trajalo do začetka letošnjega septembra. Čeprav smo dela oddali še preden smo dobili gradbeno dovoljenje, so se dela zavlekla do danes. Cel projekt je sestavljen takole: 1. Projekt kotlovnice s prizidkom skladišča za odpadke usnja 2. Projekt Inštalacije kotlovnice z omrežjem centralne kurjave v stranskih prostorih 3. Projekt ogrevanja in prezračevanja delavnic. Gradnjo objekta kotlovnice in prizidka skladišča odpadkov usnja je izvajal naš vzdrževalni o-brat. Predračunska vrednost teh del je bila 114.5oo din brez nekaterih instalacijskih del. Tudi inštalacije centralne kurjave in kotlovnice je Izvajal naš vzdrževalni obrat. Predračunska vrednost teh del znaša 17o.ooo din. votlov- Ugodnejša cena izvajalca del ne bo pokrila jnanj-še storilnosti šivalnice zaradi nemogočih delovnih pogojev, še manj pa razpoloženja ljudl| pri delu v delovnih prostorih pri temneraturi 1£°C. Sicer se je stanje precej poravllo v zadnjih dneh, ko je bila končno priključena klimatska naprava, sicer še vedno za silo in brez uvožene opreme. Ta naj bi bila glavni Izgovor za zas-nudo, ker je bil rok za montažo 15. september. Upam si trditi, da je to zasilno ogrevanje veliko boljše kot plinske peči, vendar pa se v prostoru občuti previsok tlak. Ob tem je treba celotnemu kolektivu obrata izraziti vse priznanje za razumevanje in potrpljenje v takih delovnih pogojih. Delavci vzdrževalnega obrata pa zaslužijo pohvalo za prizadevanje pri gradbenih in obrtniških delih. ANTON ŽIEERT Podjetje "Alplna" kot največje podjetje v Žireh nudi kruh v svojem okviru nad 1000 zaposlenim sodelavcem, poleg tega pa s svojim delom in potrebami po raznih uslugah omogoča delo in za -služek tudi drugim podjetjem v Žireh, ki z njimi kooperlrajo. Eno takih podjetij je tudi "Obrtni center", ki se je ravno s pomočjo tovrstne kooperacijeke proizvodnje razvilo v malo ureje-nejše oblike. Ker je naše podjetje izdelalo že večino elementov za klima napravo v novi hali matičnega podjetja, je dalo tudi ponudbo za izvedbo ogrevanja v Gorenji vasi, za katero je bilo najugodnejši ponudnik. Za to napravo je bilo treba izdelati nad 2000 kg kanalov raznih oblik in velikosti, jih spe -ljati po podstrešju, ter montirati in izolirati, Izdelati klimat iz deloma doma izdelanih, deloma uvoženih elementov /ventilatorji, pršna komora, filtri, črpalke, žaluzlje itd./ ter namestiti v podstrešju stavbe; montirati anemostate /elemente za regulacijo in usmerjanje zraka/ na izpušne odprtine. Ta dela so v glavnem dokončana in ogrevanje že deluje, ni pa še urejena avtomatska regulacija, ker nam ni uspelo uvoženih elementov za to dobiti pravočasno,zaradi dolgih dobavnih rokov in prepozne sklenitve pogodbe za ta dela. Ker je radi oklevanja gospodarskega odbora "Alpine" prišlo do sklenitve pogodbe šele 29.7.1971, 8em predvideval, da utegnejo z uvozom /za kar smo imeli ponudbo za dobavo že začetkom septembra/ spričo neurejenih razmer in stalnega spreminjanja Predpisov nastati težave. Zato sem bil priprav -ljeri podpisati pogodbo za izvršitev del do zahtevanega roka le s pridržkom, da plača naše pod- jetje penale le v tem primeru, če ne preskrbi nadomestnega ogrevanja v slučaju zamude z dobavo uvoženih elementov, na kar je "Alplna" tudi pristala. Naše podjetje se je z nabavo potrebnih deviznih sredstev obrnilo na "Alpino", ker pa "Alplna" baje ni imela možnosti, da bi nam jih prodala , odnosno odstopila, smo iskali drugje. Devizna sredstva za nabavo elementov, ki jih izdeluje firma "TR0X" na Dunaju, nam je priskrbela "Elek-tronabava" lz Ljubljane preko sejemskega sporazuma /Graški 3ejem/, za kar smo jim dne 16.9.1971 nakazali potrebno dinarsko plačilo in dostavili dokumentacijo. Ko pa je bilo treba plačilo realizirati, se je Izkazalo, da je blago izdelano v Zahodni Nemčiji in zato tako plačilo ni možno, ker izdelki niso avstrijskega izvoza. Tako je bilo potrebno ves postopek ponovno po-krenlti tako, da je bilo devizno plačilo izvršeno šele dne 26.11.1971 in dokumentacija urejena. Blago, ki je bilo pripravljeno v skladišču 3 mesece, smo lahko končno uvozili še isti dan s pomočjo "ALPINE", ki nam je omogočila takojšnji dovoz Z Dunaja. Prav tako je bilo pravočasno naročeno vse za uvoz potrebne avtomatike za samodelno delovanje gretja, vlaženja in filtriranja. Vsi elementi so že izdelani in pripravljeni v skladišču,vendar tudi še niso prispeli. Čeprav smo podjetju "Lesnina" kot uvozniku nakazali dinarska sredstva že 17.9.1971, devizno plačilo kljub neštetim urgencam še ni bilo realizirano. Kaj sledi iz tega? Po vseh težavah, ki jih občutijo na svoji koži predvsem delavke v Gorenji vasi sklepamo, da je res nujno urediti tržišče z devizami v ustrez -nejšo obliko, ter se spričo vseh težav in nepravilnosti, ki sem jih pri tem opazil, ne čudim zagrebškim študentom, ki so posegli po zadnjem sredstvu, da bi pospešili odstranitev tega gnojnega čira, ki hromi naše gospodarstvo. Registrirana podjetja za uvoz ln banke očitno zavirajo izvedbo obljubljenih deviznih plačil z vsemi mogočimi fintami in Izgovori, da se tako okoriščajo z naročnikovim denarjem, kar je prav lz našega primera prav lepo razvidno. S tem kratkim sestavkom bi se želel tudi Zahvaliti kolektivu "Alpine" za Izkazano zaupanje in opravičiti, ker pri najboljši volji nismo uspeli pravočasno dokončno urediti ogrevanja. JANKO POLJANŠEK Tov. ADOLFU PEČELINU želimo ob odhodu v pokoj še vrsto let trdnega zdravja. SODELOVANJE S FIRMO CHARLES JOURDAN V podjetju kakržno je ALPINA, je dobro pripravljena kolekcija osnova, na kateri se gradijo vsi ostali uspehi poslovanja, v nasprotnem pri|r)eru pa niha vse skupaj v negotovosti.Ker se s pripravo in izborom kolekcije ukvarja v podjetju le ožji krog ljudi,je prav, da načelno vsak član kolektiva ve, s kakšnimi problemi se ukvarjamo ob pri -pravah omenjenih temeljev za uspeh poslovanja v določenem obdobju. Danes jugoslovansko tržišče glede mode že stopa v korak z zahodno-evropskimi sosedi ln so za nami tisti časi, ko smo lahko modne novosti vključili še sezono pozneje v našo kolekcijo. S tem, ko je modo dohitel tudi jugoslovanski potrošnik, pa je nas čevljarje doletela mnogo težja naloga. Zaradi vse ostrejše konkurence in prenaslčenostl tržišča z obutvijo, moramo kolekcijo pripraviti tako, da bodo izdelki sodobni ln moderni takrat, ko jih damo v prodajo. To pa je naš največji prob lem, s katerim se mučimo vsako sezono posebej.Kolekcijo moramo namreč pripravljati skoraj leto dni pred nastopom sezone, najmanj šest mesecev pred začetkom prodaje pa mora priprava proizvodnje imeti dokončno potrjene vzorce. Tuje strokovne revije sicer na splošno res opisujejo in propagirajo modne tendence, vendar je tam navadno premalo oprijemljivega, da bi se na takšne napotke lahko sto procentno zanesli. Živimo torej več ali manj v negotovosti vse dotlej, dokler se ne zvrstijo sejmi in razstave mode v Inozemstvu. Tam lahko prvič primerjamo naš stil z vodilnimi proizvajalci v inozemstvu. Žal pa bistvenih sprememb takrat ni več mogoče upoštevati v naši kolekciji. Možne so le še manjše korekture, kajti čas za pripravo kolekcije je takrat že mimo. Iz rezultatov prodaje vidimo, da smo zadnje kolek cije, razen nekaj artiklov, kar dobro pripravili . Vložili smo v to odgovorno delo precej truda in časa, malo pa smo imeli tudi srečno roko.Vsakdo si lahko predstavlja, kaj pomeni za podjetje, če prodamo 99% od izdelane količine nekega artikla. Če model ni-posrečen", pa lahko prodamo tudi samo 2o% od izdelane količine. Zato je nadvse pomembno za kolektiv, da pripravimo čimveč "posrečenih" mg delov. Že nekaj let smo Iskali priložnosti, da bi navezali tesnejše stike s kako napredno tujo firmo, od katere bi že pred pripravo kolekcije dobili gotove napotke in ideje. Brez posebnega sodelovanja pa je to nemogoče dobiti, saj kolekcija pov -sod predstavlja tajnost podjetja vsaj do komercialnih sejmov, ko ni več časa za kopiranje. Pred kratkim pa nam je uspelo vzpostaviti takšne stike s firmo CHARLES JOURDAN iz Pariza ,s katero smo tudi sklenili pogodbo o sodelovanju za več let. Charles Jourdan je med najbolj znanimi kre-atorji v svetu Wade, med tistimi, ki krojijo uso' do mode v Evropi in Ameriki. Charles Jourdan nI samo kreator, ampak je istočasno tudi lastnik več tovarn, katere mu vodijo posamezni direktorji. S svojo močno razvojno službo deluje v njegovi največji tovarni v Romansu (južna Francija) , pripravlja izrazito modne kolekcije, a kljvi temu so posamezni vzorci primerno oblikovani za industrijsko proizvodnjo. Moram omeniti tudi to, da je Charles Jourdan tudi kot proizvajalec obutve na konici najboljših proizvajalcev obutve v svetu. Njegovo ime je zelo poznano v Franciji kakor tudi v svetu,tako da zanj ni problem prodajati moške polčevlje ali salonke po cca 3oo FF (to je več kot 80.000 S din za par). Že samo njegovo ime je pojem kvali' tete za najbolj zahtevne potrošnike. Takšno popularnost je dosegel prav gotovo z vlsokokvall- tetniml Izdelki, ki so hkrati še prvi znani tetnlmi izdelki, ki so hkrati še prvi znanlte-lji modnih tendenc, prilagojenih željam ln okusu najbolj zahtevnih potrošnikov. Vemo, da je Francija že od nekdaj nosilka kultu^ re v Evropi, vemo, da je originalnost še vedno doma v Franciji ln tudi to vemo, da je Pariz še vedno zibelka mode v Evropi. Torej prav tam,kje< vzklijejo prve modne tendence, hočemo tudi mi d( biti nekaj iz prve roke. Poleg dosedaj opisanih prednosti nam bo firma Charles Juordan dajala tudi vsestransko tehnično pomoč, seveda proti dogovorjeni odškodnini. Naša naloga je tudi v tem pogledu velika, saj moramo izkoristiti prav vse možnosti, da se čini več naučimo od tako renomirane firme ln prenese' mo čimveč na naša tla. Sedaj že precej znana ALPINA naj bi se dvignila še za stopnico više, da bi njena obutev postala privlačna tudi za najbolj zahtevne jugoslovanske potrošnike. Pole' tega pa je visoko kvalitetna in moderna obutev v svetu Se vedno iskana in jo kupci dobro pla ' čajo. S standardno obutvijo pa je svetovno.tr ' žišče prenaslčeno in to pri tako nizkih cenah, da ml takšne obutve ne moremo izvažati. Če se bomo vsi skupaj potrudili, sem prepričani da uspeh ne bo izostal in se bodo stroški sode' lovanja kmalu nekajkratno povrnili. ALPINA p» lahko postane pravi pojem med jugoslovanskimi proizvajalci obutve. ANTON KLEMENČIČ ____7 —— * v nadstronju pa sta dva boutique,v enem mi prodajamo okskluzivno obutev, v drugem pa Ivo Kape-tanovič vse vrsto rodnih oblačil. Prodajalna je v pritličju opremljena v modernem stilu, v nadstropju oa v stilu CHIPENDALE. Tu je pohištvo rezljano in je bilo seveda tudi primerno drago. Celotna investicija znaša približno 15o mio S din. Plan prodaje za leto 1972 je postavljen na 45o mio S din. Upamo pa, da bo še presežen. Po predvidevanjih bo ta prodajalna čez nekaj let po prometu mod prvimi. Pogoj, da smo ta lokal sploh lahko dobili je bil, da prodajalno adaptiramo in opremimo po zahtevah urbanistov in restavratorjev v Splitu. To zahtevo smo tudi izpolnili in na ta način dobili največji in najmodernejši lokal v naši pro -dajni mreži. S tem, ko smo to prodajalno odprli, pa naša naloga ni končana. Sedaj se bomo morali truditi, da bo prodajalna oskrbovana predvsem z modno in ekskluzivno obutvijo, le na ta način bomo lahko uspeli na takem tržišču kot je SPLIT. IVAN CAPUDER NOVE PERSPEKTIVE V SPLITU V SPlitu imamo prodajalno obutve, ki je komaj nekaj večja od navadne trafike. *e vrstn let smo si prizadevali dobiti večji lokal in končno smo le uspeli najti primerne prostore v Šubičevi ulici, to je v eni najbolj prometnih trgovskih ulic v Splitu, blizu Dioklecianovc palače. Ker Split že danes šteje 18o tisoč prebivalcev in bo z Izgradnjo Splita III pridobil še nadalj-nlh 12o tisoč prebivalcev, je to eno od mest,ki po rasti prebivalstva najhitreje napredujejo. Vzporedno s tem je Split tudi veliko industrijsko in turistično središče (v turizmu kar na prvem mestu v Jugoslaviji). Toliko o tem, zakaj smo si tako močno prizadevali, da dobimo velik in lep lokal v pravom delu mesta. Novi lokal ima koristne površino 18o + 63 m2, skupaj torej 24 3 m2 in bo zaenkrat naš največji lokal. Prodajalna ima štiri prodajne oddelke: v pritličju teče prodaja ženske, moške in otroške obutve, v medetaži je 63 m2 skladiščnega prostora, Sodobno urejena prodajalna privlači tudi najzahtevnejše taipce. — Oprostite, J« r« zdaj moda s »liem na klobuku? — To Je zelo ratlltno, gospa. Odvisno od posamezne dame, kje, o* ta« rajll. prevozi na delo-bolje urejeni V vsakem letnem času, v zimskem pa še najbolj, občutijo težave tisti, ki nimajo urejenega prevoza na delo in z dela. Take težave ima tudi več članov naSega kolektiva. Ponudba, ki jo je dalo podjetje Transturist Škofja Loka po zadnjem dogovarjanju, pri katerem so sodelovali predstavniki Temeljne izobraževalno skupnosti in vseh zaintere' siranih žirovskih podjetij vsebuje najboljšo reši' tev, ki se jo je dalo dobiti upoštevajoč potrebe in razpoložljiva vozila. Z enim dodatnim avtobu -som, s tem, da bi za dva prevoza koristili avto -bus, ki vozi na rednih dnevnih progah, bi imeli na relaciji Škofja Loka - Žiri nekatere nove av -tobusne proge, vključen pa bi bil tudi prevoz Žlr' - Smrečje. Vozni red delavskega avtobusa bi bil naslednji: 5.35 Smrečje - Žiri 5.55 5.oo Šk. Loka - žiri 5.57 13.35 Smrečje - Žiri 13.55 14.o5 Žiri - Smrečje 14.25 14.35 Žiri - Šk.Loka 15.32 22.2o Žiri - Smrečje 22.4o 22.2o Gorenja vas- Poljane 22.27 Iz navedenega voznega reda je razvidno, da je rešeno vprašanje prevoza delavcev za dopoldansko iz' meno v Žireh in Gorenji vasi (za odhod bodo delavl ci obrata Gorenja vas koristili redno avtobusno pč go 14.o4), za drugo izmeno pa samo za obrat Gorenja vas. Slaba zveza, kot temu pravimo, bo za prihod delavcev obrata Gorenja vas na popoldan - j sko izmeno, ko se bomo morali poslužiti rednega avtobusa ter za odhod delavcev z dopoldanske lz- ! mene lz tovarne (14.35). V.e bo še vse kot bi želeli, vendar Transturist je obljubil, da bo še naprej iskal možnosti, da tudi! te čase čimbolj približa našim potrebam. Odbor za skupno porabo je o navedeni zadevi že razpravljal. Seznanjen je bil tudi s stroški, ki bi s tem nastali. Kljub temu, da bodo le-ti precej visoki, je odbor načelno zavzel priporočilno stališče. Upošteval je, da smo zaradi slabih prevoznih možnosti izgubili že nekaj delavcev; hkra-\ ti pa se predvideva, da bomo delavce oz. delavke še rabili, predvsem za prešivalnice. Po drugi strani pa to delno zboljšuje standard. Dodatni avtobus pa bomo imeli pravico koristiti tudi za j druge prevoze, ker skupni dnevno prevoženi kilo- I metri ne dosežejo minimuma ln ostane dnevno 49 neizkoriščenih kilometrov, vkalkulirani pa bodo. Predvidoma bodo nove avtobusne proge uvedene s 1. januarjem 1972. Delavci bodo lahko dobili mesečne vozovnice. pogovor z bralci Kriteriji za participacijo krajevnih s t npnrv-.ti Ob sprejemanju letošnjega občinskcni pror.i -miti je bilo na zborih volilcev v Žireh ln tudi v našem glasilu precej negodovanja, ker za participacijo krajevnih skupnosti v porabi proračunskih sredstev ni bilo kriterijev. Glede na takrat dane obljube, da bodo v lotoš -njem letu izdelani kriteriji, smo zaprosili Skupščino občine Fkofja Loka za Informacijo , kakšen predlog bo glede tega podan v osnutku proračuna za leto 1972, ker bi naše bralce to gotovo zanimalo. ODGOVORA še nismo prejeli. Pričakujemo, da ga bomo lahko objavili v prihodnji številki. izobraževanje MODA nova telefonska centrala V današnjem času, ko doživljamo Izredno hiter vzpon modernizacije celotnega gospodarstva, r,l ne moremo zamisliti učinkovitega poslovanja brez dobro organizirane telefonske službo. Nagli in pra -vočnsnl stiki s poslovnimi partnerji mnogokrat pri pomorejo k poslovnemu uspehu. Prav v tem pogledu pa igra telefon zelo pomembno vlogo. Tega so se zavedali tudi organi upravljanja našega podjetja, ko so sprejeli sklep o nakupu nove, močne j Se in modernejše telefonske centrale. Pričakujemo, da bo stekla že v prvih mesecih prihodnjega lota. Ko že govorimo o modernizaciji telefonske službe v našem podjetju, bi bilo morda za naše bralce zanimivo, da se ozremo za kakih 15 ali 2o let v preteklost in si skušamo priklicati v spomin, kako je v tistem času pri nas delovala telefonska služba. Kdor je imel že takrat neposredno opraviti s telefonom, se še lahko spominja, da smo imeli v vra -tarnicl nameščeno staro Simensovo induktorsko ročno centralo, s kombiniranim CB in LB sistemom. Pri taki centrali mora vsak interni pogovor posredovati telefonist, dočim se pri avtomatskih hišnih centralah lahko vsi kličejo med seboj neposredno. Za zunanje zveze pa smo bili takrat odvisni od ene same linije, preko katere nam je pošta posredovala vse medkrajevne zveze ta način, da jih je naročala v Škofji Loki, ta pa zopet naprej v Kranju in za bolj oddaljene kraje v Ljubljani. Zato smo lahko imeli le malo medkrajevnih telefonskih pogovorov, morda lo do 2o dnevno. Stanje se je nekoliko spremenilo, ko je okrog leta 19 56 dobila pošta avtomatsko linijo in je preko nje lahko klicala avtomatsko velik del Oorenj-ske, vključno z Ljubljano. Leta 1957 pa smo v našem hišnem telefonskem prometu napravili velik Relejna omara - srce centrale Miza za posredovanje zvez korak naprej. Nabavili smo novo Iskrino avtomatsko centralo s ."So internimi priključki in 4 možnimi zu nonjimi linijami. To centralo imamo še danes. Takrat smo nekoliko napredovali tudi v medkrajevnem prometu: izven delovnega časa pošte smo lahko upravljali poštno avtomatsko linijo. S tem je bila naša povezava z zunanjim svetom že nekoliko učin -kovltejša. V zadnjih letih je javna telefonska služba dosegla zelo velik razmah, saj danes že ni več večjega kraja v naši državi, ki ga ne bi mogli klicati avtomatsko. Tudi žirovr.ki telefonski »naročniki so bili priključeni na avtomatsko telefonsko omrežje v začetku lota 197o. Ta priključitev se je takoj odrazila v povečanju telefonskega prometa tudi v našem podjetju, ki je dobilo na poštni centrali 4 vode. Spričo nagle rasti našega podjetja pa zmogljivost naše sedanje centrale že dolgo ne zadošča več, saj bi morala imeti vsaj še enkrat toliko internih priključkov. Tudi koračni sistem, po katerem ta centrala deluje, jo za današnji čas že dokaj za3ta rel in postaja vzdrževanje s popravili vse predrago. Naša nova telefonska centrala bo imela loo internih in lo zunanjih linij. Je izdelek Iskre, konstruirana po švedskem sistemu CROSBAR. Razen tega, da Ima večje število linij, je njena prednost tudi v tem, da posreduje v internem prometu hitrejše zvezo, njena življenska doba je daljša, možno pa jo je še širiti z dodajanjem 5o številčnih sistemov. Obetamo si, da bo nova telefonska centrala nnogo pripomogla k hitrejšemu in uspešnejšemu poslovanju, po drugi strani pa bo s tem napravljen velik korak v izkoriščanju sodobnih telekomunikacijskih naprav, želimo si, da nam bi nova centrala delovala brezhibno in upamo, da nas sloves Iskre ne bo razočaral. TONE ŽAKELJ NAŠI ŠAHISTI SPET AKTIVNI Po dolgem premoru je zopet zaživela šahovska sek clja. Dne 17.11.1971 je odbor sindikalne podružnice Alpine sklical sestanek vseh ljubiteljev tega športa. Na sestanku so Izvolili odbor, ki bo odslej skrbel za delo v tem športu. Za predsednika je bil izvoljen Tvan Ur- šič, njegov namestnik je Andrej Osredkar, člani odbora pa so Ivan Capuder, Anton Gorjup, Nejko Podobnik in MIlan Podobnik. Glede na to, da je šah v Žireh bolj sezonskega značaja, je odbor takoj sestavil program dela za prvo sezono: včlaniti čimveč ljubiteljev šaha, redni treningi, prijateljski dvoboj ALPINA-KLADI-VAR in interni turnir za člane naše šahovske sek cije. Na dvoboj bomo povabili tudi šahiste dveh sorodnih podjetij, priredili pa bomo tudi brzo-turnir mod našo sekcijo in ostalimi žirovskimi šahistl. Če bi nam uspelo dobiti kakšnega šahovskega mojstra, bomo spomladi odigrali simultanko. Pričakujemo tudi vabila drugih podjetij, kakor je bilo tudi do sedaj. Delo šahovske sekcije je že dalo prve rezultate, s katerimi smo lahko kar zadovoljni. V počastitev Dneva republike smo že odigrali dvoboj na desetih deskah med Alpino in Kladlvarjem. Rezultati tega srečanja so bili 15.5 proti 4.5 za Alpino. Uspeh posameznikov je bil tak-le: Po 2 točki so dosegli: I. Capuder, A. Osredkar, J. Ovsenk, A. Kolenc, F. Mahnič ln M. Podobnik. N. Podobnik je dosegel 1 točko in pol, po 1 toč ko pa sta dosegla A. Gorjup in R. Vehar. Le I. Uršič je proti ing. Beoviču ostal brez točke. Od ekipe Kladivarja je dosegel 2 točki le A. Be-ovič, V. Gladek In V. Podobnik sta dobila po 1 točko, D. Jereb pa pol točke. To srečanje naj bi vznodbudilo vse ljubitelje te lope igre, da se čim prej včlanijo. Le na ta način bomo lahko zbrali vso dobre šahiste za katero še ne vemo. Če bomo hoteli nadalje doseči zadovoljive rezul tate, vabi odbor V3e člane na rodne treninge, ki so vsak četrtek ob 17 url v sindikalni sobi. 1 Če kdo želi dobiti kakšne informacije, naj se oglasi pri katerem koli članu odbora, pa bo dobil pojasnilo. IVAN URŠIČ KADROVSKE NOVICE 11 V mesecu novembru smo sprejeli 11 novih delav.l cev, odšlo pa jih je ravno toliko. V številu 1 zaposlenih torej ni sprememb in je enako prej'' šnjemu mesecu, to je 1414. r To posameznih obratih so spremembe naslednje, j V Žireh smo sprejeli 8 novih delavcev: Miloš ^ Neveda, Marjan Kavčič, Milan Jereb, Julljana t Mitar, Franc Strel, Viljem Albreht, Janez Je * reb in Ivan Kune. Delovno razmerje je preneha-^ 10 Alojziji Primožič, Alojzu Remihu ln Janezu Bohincu. Na odsluženje kadrovskega roka so od't šli: Mtetod Žakelj, Vinko Oblak, Metod Nediže- , vec in Anton Čeferin ml. , \ V Gorenji vasi smo sprejeli dve novi delavki: n Ljudmilo Plntar in Marijo Gantar, medtem ko d sta Pavla Kosmač in Marija Benedičič preneha- t 11 z delom. p r V prodajni mreži v tem mesecu skoraj ni bilo G kadrovskih sprememb. Le v Slav. Požegi se je V Ivan Pavlovič vrnil od vojakov, z delom pa je u prenehala Anka Pandjič. V Zrenjaninu pa je preti nehala z delom Julljana Popovič, ki je bila Z sprejeta na delo le za dobo 3 mesecev. g t V mesecu decembru najbrž ne bo bistvenih spre't memb. Za sedaj ne predvidevamo potreb po moš- j kih delavcih, za mlajše delavke pa je odprtih p še več mest v šivalnicah. u k ti A. F. V zadnjih dveh mesecih so se poročili: ^ Ji STANISLAV ANDREUZI, IRENA NAGLIC, MARIJA ŠPl^' MARIJA JEREB ln FRANC BOGATAJ. Vsem iskreno čestitamo ! t* 1« GRIPA PRED VRATI? Ro se je letošnja nenavadno* suha in sončna je-, sen prelevila v hladno in vlažno obdobje,ho tudi letos po napovedih strokonjakov epidep'iolo -9ov na vrata naših domov, šol, kolektivov in ambulant potrkala gripa. To je nalezljiva,virusna bolezen, ki se naglo, razvije, poteka z visoko vročino, mrzlico, bole-elnami v grlu in sklepih. Bolezen traja 4 -.7 če ni komplikacij. Pri otrocih je nainogo -atejša komplikacija vnetje srednjega ušesa, pri odraslih - starejših osebah se posebej bojimo rPljučnice. Vzročnega zdravila za gripo še nimamo. Bolnik i'"ora v posteljo že ob prvih znakih bolezni. Bolezen moramo preležatl. Samemu sebi in okolici nevarni "junaki", ki se hvalijo, da so "grl-Po preboleli stoje". Zdravniki jih neredko srečujemo po nekaj tednih s pljučnico, vnetjem re-berne mrene ali celo s specifičnim zasenčenjem Pljuč. Koristne so večje doze 'O- vitamina in as-Pirin. Ostala zdravila predpiše in izbere le travnik. Zelo nevarno je jemanje zdravil na last pest. Posebno nevarno je uživanje alkohola . Ta lahko zabriše znake gripe ali njenih komplikacij ter zmanjša naravne obrambne moči organiz-: i>a. če temperatura kljub ležanju ne pade tretji dan, je vedno potreben posvet z zdravnikom. Ot-~ r°cl, stari ljudje, kronični bolniki in osebe operaciji obvezno potrebujejo v času gripe travniški posvet in zdravila. ° Grlpa je posebej nevarna, ker nastopi v obliki e Vellkih epidemij, ko zbolijo istočasno v istem e mestu desettisočl. To povzroča velike zdravstve-rer>e, družbene in ekonomske škode, ^adnja leta se uspešno borimo proti epidemijam 9ripe s cepljenjem. Osemletne Izkušnje in rezul-k«ti V SR Sloveniji kažejo, da cepljenje zago -■e'kavlja individualno in kolektivno zaščito pred *flpo ter ima poleg preventlvno-zdravstvenega -h Pomena tudi velik gospodarski pomen, ker v pri-^ru epidemije zelo zmanjša število obolelih in 6 tem tudi izgubo delovnih dni. Cepljenja organizirajo splošne in obratne ambulante v dogovo-t(l z delovnimi organizacijami. Tudi v našem podjetju cepimo že več let z dobrim zdravstvenim in 9°spodarskim uspehom. Čim boljša je udeležba na ■ pjfepljenju, tem boljši so rezultati cepljenja,ker kolektivna zaščita odvisna od precepijenosti ^lektlva. Zato je dobro, če cepimo poleg aktivnih zavarovancev čimveč ostalega prebivalstva, priporočilu svetovne zdravstvene organizacije _ potrebno predvsem zaščititi stare osebe, bol- nike s prirojeniri in pridobljenimi srčnimi hibami, osebe z izraženim noannenjem žil, zvišanim krvnim pritiskom in oslabelostjo srčne mišice , bolnike z n-aduho, kroničnim bronhitisom in tu -berkulozo ter bolnike s sladkorno boleznijo. Epidemijo gripe so že dolgo znane, niso pa vedno povzročene z isto vrsto virusa in nimajo isto smer. Epidemiologi in proizvajalci ceplvč. spremljajo vrste virusov in potek epidemij.Tako je omogočeno pravočasno cepljenje z ustrezno vrsto cepiva. Na podlagi sedanje situacije v svetu pričakujemo lahko epidemije gripe v naših krajih ob koncu leta, predvsem z virusom AjHong Kong. Temu primerno je pripravljeno tudi cepivo. ^oznamo več vrst cepiva proti gripi. Predvsem vsi že vedo, da zadnja leta imamo poleg "Sivega cepiva," tudi "mrtvo cepivo" proti gripi. Strokovnjaki zadnje čase trdijo, da ni pomembnih razlik med tema dvema vrstama, če se cepijo odrasli in zdravi. Otroci in mladina imajo svoje cepivo in svoj turnus cepljenja, medtem ko starejše ljudi, kronične srčne in plučne bolnike, sladkorno bolne in podobne, cepimo samo z mrtvim cepivom. Cepivo, ki ga imamo na zalogi za letošnje cepljenje, je pripravljeno v skladu z mednarodnimi standardi, je uspešno in ne povzroča reakcij in nevšečnosti po cepljenju. Po naših zakonitih predpisih cepljenje proti gripi ni obvezno, vendar ga zelo priporočamo. Dr. MARIO KOCIJANČIČ Po zaključenem tečaju so inštruktorji opravljali praktični izpit xia.š portret Mlajšim generacijam se zdi samo po sebi umevno, da živimo v svobodni državi in v samoupravni socialistični družbi, ki pa jo je kajpak treba 3o iroonolniti. Vse preveč se pozablja,koliko borcev in aktivistov je žrtvovale? svojo mladost in zdravje ter tvegalo življenje za osvoboditev. Kdor je preživel, pa ga je čakalo družbeno oolitično delo r>ri povojni obnovi in graditvi socialističnega sistema. Zato smo se ob letošnjem Dnevu republike namenili ugotoviti, za katero mod našimi lelavkami bi lahko rekli, da ima najdaljši "staž" kot družbeno nolitična aktivistka. Prišli smo do zaključka, da bo to gotovo SLAVKA MLINAR, mojstrica v lahki šival nlci. Okupacijo je Slavka doživela kot mlada delavka v takratni "Cižmarski zadrugi", ki je imela svoje delavnice v današnjem upravnem poslopju Etikete. Narodno osvobodilno gibanje, ki se je v Žireh razmahnilo že ob koncu leta 1941, je kaj Kmalu pritegnilo tudi mlade delavke ln delavce. Tudi Slavka je dobivala vse več nalog, zlasti kurirskih (v Škofjo Loko je hodila kar s kole -som). Leta 1942 je s skupino prešivalk prihajala delo vsak dan eno uro prej, češ, da je toliko naročil. V resnici pa so bila to "naročila" za partizane: škornji, torbice, pasovi za naboje , ln drugi usnjeni vojaški predmeti. Do začetka rednega dela je vse to seveda izginilo, tako da Nemci , kljub pogostim kontrolam delavnic, niso ničesar odkrili. Kljub temu pa so nekaj vohali ln z majem 1943 so žirovske čevljarske delavnice preselili v Kranj. Tja so morali tudi preostali moški iz de lavnlc, ženske pa so večinoma ostale doma ln na domovih naprej šivale za partizane. No,Slavka ni ostala ravno brez dela. Zadolžili so jo za delo v vaškem odboru Antlfašlstične Fronte Žena (AFŽ), razen tega je sodelovala v odboru OF za Staro vas. Udeleževala se je več ali manj skrivnih sestankov, organizirala zbiralne in vse mogoče akcije, sodelovala pri mitingih. Novembra 1943 so jo skupaj s še štirimi tcvari Slcaml poslali na enomesečni partijski točni na Vojsko, po vrnitvi pa so jo sprejeli v Ko- munistično Partijo. To v tistih časih ni pomenilo lo velike časti, ampak tudi veliko nevar nost. In res so domači izdajalci kmalu začeli stikati za aktivistkami. Ker se v Stari vasi ni bilo lahko skrivati, je v začetku 1944 Slav ka odšla na svobodno ozemlje pod Blegošem. Delala je najprej na okrožnem odboru OF, nato pa v obveščevalnem centru. Potem so jo poklicali v Narodno zaščito (iz te se jo razvila danaS' nja ljudska milica). Sprva je bila admlnistra -torka na poveljstvu v Davči, osvoboditve pa je dočakala že kot namestnik okrožnega načelnika Narodne zaščite. Sedož je Imela na Kropar3ki gori, okrožje pa je zajemalo precejšen del Gorenj' ske in Primorske. Tam so opravljali mobilizacij1 in rekvizicijo, lovili vohune in dezerterje. Pred ve]i':o nočjo 1945 je doživela še zadnjo ne! ško hajko. Takrat je z majhno skupino (vmes sta bila dva še nezanesljiva novinca) preživela 3 dni in 3 noči v nemškem obroču, skrita v grmovj; na Jelovici. Ob kapitulaciji Nemčije pa je bil na čelu partizanske delegacije, ki se je šla po' jat s komandantom veliko nemške kolone v Podnar* za predajo. Nemci so mislili, da jih bodo malošJ vilni partizani poceni spustili čez mejo, poseb1 še, ker se je pogajala ženska. Zato so se vedli precej domišljavo. Eden od nemških pogajalcev j celo uperil prst na zaponko na Slavklnem nemške' opasaču (na teh je pisalo "Gott mit uns), češ,b' je še vedno z nami. Slavka pa je vztrajala na p' polni razorožitvi; le pod tem pogojem da garant' Nemcem prost prehod čez mejo. SIcer pa je imela nalogo, naj pogajanja čim bolj razvlačuje, ker ' žo prihajala na pomoč neka bosanska Droletarska brigada. Ko so Wenci sprevideli, da so Izgubili dragoceni čas za beg, so pogajanja besni prekin 11. Vendar je bilo že prepozno. Poskusili so se prebiti peš čez Jezersko, tam pa so jih dočakal' prolotarci in jih prisilili k popolni predaji. 7a to tvegano, vendar usoešno akcijo, je Slavka dobila odlikovanje. No, z osvoboditvijo še ni bilo konec vojskovanja. Posamezni sovražniki, ki so se še zmeraj tu in tam skrivali, so poskušali bežati preko meje. Tako jo Slavka ostala v Narodni zaščiti še do oktobra 1945. Takrat bi morala preiti v civilno službo, vendar se je poročila in odšla ( še vedno v uniformi) z možem v Zenico in se zaposlila v Železarni. Tam pa se ni mogla udomačiti in se je vrnila domov. Naj -prej začasno, ob porodu. Ko je prišla domov drugič, Pa je ni več mikalo nazaj, ampak je kar ostala v Žireh in se 1.6.1948 zaposlila v ALPINI. Mož je se veda ostal v Zenici in tako je tudi zakon počasi razpadel. Povojni čas je spet zahteval aktiviste. Tudi Slavka je ves čas ostala aktivna članica KPJ oz. Zveze komunistov. Vseh funkcij, ki jih je kdaj imela v raznih organizacijah in organih pa se niti sama ne spominja več. Posebno se je udejstvovala v sindikatu; zdaj je že 23 let v sindikalnem odboru ALPINE (bila je tajnica, blagajničarka in predsednica), večinoma pa je bila še v občinskih sindikalnih svetih in tudi v bivšem okrajnem sindikalnem svetu. Dokler je obstojala AFŽ, se je udejstvovala tudi tam. Dolga leta je bila in je še blagajnik v T D Partizan. Hkrati je bila skoraj vsa leta še v krg jevnem in v občinskem odboru zveze borcev. Sodnik-porotnlk pa je tudi že tri mandatne dobe, t.j. 12 let. Nekajkrat je bila Izvoljena v delavski svet ALPI_ NE in še v kake njegove organe. Trenutno je članica odbora za delovna razmerja. Kot odbornik pa je sodelovala v skupščinah občin Siri, Logatec in Škofja Loka. Sedaj je kot odbornik še v komisiji za mednarodne odnose. Skratka, Slavka je vedno imela kup funkcij, pa Če se jih je še tako otepala. Saj vendar ni prav, naložiti enemu toliko, medtem ko drugi lahko vse sile posvete samo lastnemu standardu, fce bi Slavki in njej podobnim aktivistom plačali Vse ure družbenega dela, bi to naneslo lepe mili One. Ker se pa to ne bo zgodilo, marsikdo med nji tti bržkone nikoli ne bo imel niti lastnega stano Vanja. Mi jim nismo dolžni vsaj spoštovanja, če že ne hvaležnosti? visoko priznanje S.P. ker so bile nekatere slike ( fotografije) v 11. številki pravi zmazki. Napako je zagrešila tiskarna "Magistrat" in smo zaradi tega prekinili sodelovanje z njo. Uredniški odbor V petek dne 26. novembra letos je bila v novozgrajeni šoli "Ivana Tavčarja" v Gorenji vasi nad vse uspela svečanost v počastitev Dneva republike. Med kulturnim programom je v imenu predsednika republike Josipa Droza Tita predsednik skupščine občine Škofja Loka tov. Zdravko Krvina izročil visoko odlikovanje "ORDEN DELA S SREBRNIM VENCEM" vodji obrata "ALPINE" V GORENJI VASI tovarišu MARTINU KLEMENČIČU za njegov trud in prizadevnost pri gospodarskem napredku Gorenje vasi in okolice. Ob tej priložnosti so poudarili zasluge tov.Kle menčiča pri odpravi nezaposlenosti žensk v os -rednjem delu Poljanske doline s tem, ko je usta novil podjetje "ČEVLJAR" v Gorenji vasi in ga smelo krmaril, tako da ga tudi umetno povzročeni grozeči valovi niso mogli potopiti. Tovarišu Klemenčiču ter njegovi doslednosti ln vztraj nosti gre največja zasluga za to, da se je "ČEV LJAR" leta 1964 priključil k tovarni obutve AL-PINA Žiri ln se razvil v sodobno opremljen ob -rat, ki danes že zaposluje nad 18o delavk ln delavcev. Poleg tega je vsa leta ljudske oblasti aktivno sodeloval v družbeno političnih organizacijah,kul turno prosvetnih društvih in v krajevni samoupravi, v več mandatnih dobah pa je bil tudi odbor -nik skupščine občine Škofja Loka. 0 delovnih uspehih in prizadevnosti slavljenca je na svečanosti spregovoril tudi direktor ALPINE tovariš Izidor Rejc. Slavljencu za. njegovo 60 letnico želimo vaščanl Gorenje vasi še veliko plodnih in zdravih let življenja, delovnemu kolektivu ALPINE Žiri pa še mnogo takih odlikovancev. MARJAN KOSMAČ predsednik krajevne skupnosti Gorenja vas ZDRAVJA SREČE MNOGO DELOVNIH USPEHOV ln RAZUMEVANJA v novem letu 1972 želimo vsem članom kolektiva In njihovim družinam ter da bi praznične dneve čim lepše preživeli. Družbenopolitične organizacije Organi samoupravljanja Uredniški odbor "DELO,ŽIVLJENJE" "DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne obutve ALPIHA ŽIRI. Ureja ga Uredniški odbor: MARIJA KASTELEC, VLADIMIR PIVK, ALFONZ ZAJEC, ANTON ŽA::ELJ, | ERNEST DEMŠAR, MILAN MOČNIK, STANE KOSMAČ, STOJAN PERTOVT, odgovorni urednik MAJDA JESENKO, glavni urednik Izhaja mesečno. Naklada 13oo izvodov. Žiri, dne 15.12.1971 Tisk Delavska univerza Kranj. ga hotel poslušati. Potem pa sem mu zastavil nekaj vprašanj. Hitro.se je zmedel. Takoj je bilo konec njegovih naučenih teorij. Mučil in mučil se je, da bi spravil iz svoje neuke glave nekakšno novo teorijo o modernem gospodarstvu. Na široko se je ustil, kako da bomo lepo delali skupaj, potem pa pridelek bratovsko delili. Zasmejal sem se na ves glas in mu dejal: "To bo pa res lepo. Imenitno bomo živeli, delali ln delili prav tako, kakor nekoč v starih časih Slovani, ko so še živeli v nekakšnih župah." "Pusti tvoje stare župe," se je razjezil Tone. "Bodi pameten 1 Razumi, to je nekaj čisto novega 1" "Za tebe, Tone, že," sem mu dejal."Ker starega nič ne poznaš. Kako boš ti meni pravil in me u-fiil novih stvari, ko še starih ne poznaš. Vem , tebi dišijo moje njive in gozdovi," sem mu kar naravnost zabrusil v obraz. Organiziraš zadrugo in si želiš postati gospodar nas, hlapcev, ki bomo orali po svoji zemlji, ti pa bi bil naš pri ganjač. Ti že nikdar !" sem zakričal ln dvignil gnojne vile, da ga je kar zavrtelo in jo je ucvrl okrog hleva, potem pa ga ni bilo več naokrog." Tako razgreto je pripovedoval oče, da tudi Andrej ni prav vedel, kaj bi dejal. Potem pa je o-če le prenehal, se močno oddahnil in šele čez čas bolj umirjeno dejal: "Skoraj bi se zaklepetala. Delo pa naju že tako priganja. Veš, Andrej, že pred dnevi sem kupil nekaj sadnih sadik. Posadili jih bomo ob poti od hleva do grape po obeh straneh. Ti si včasih že sadjajril in ti bo šlo delo bolj od rok, kakor meni. Kot nalašč te je počakalo. Drevesc je okrog dvajset. Rajši pa jih preštej, da ne boš izkopal preveč jam. Tudi kollče ln trte sem žel pripravil v drvarnici. Drevesca pa boš dobil kleti pri hlevu. Mislim, da nisi pozabil, kakšr jamo je treba izkopati ln kaj vse daš vanjo, i ne bo prišel voluhar v bližino in spodjedel kod: reninic. Stari čevlji in drobci razbitih stekli nic so na podstrešju v tisti stari skrinji tik \ pri vratih in jih boš lahko našel." ^ "V redu, oče," je dejal Andrej in se naskrlvajer nasmehnil. "Vse bom natanko tako naredil, kakotj ste mi naročili." Odložil je žlico, vstal in otc šel v klet. Zgrabil je drevesca, jih prinesel .'o ven in preštel. Bilo jih je devetnajst. II "Ravno prav," si je mislil, " ker je pot malo