POŠTNINA PLAČANA III. št 42 Ivst 30. aprila 1949 IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA GEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40-— LIR. Cena lir 15 (Economie ^-inibstration), uprava) za gospo-sodelovanje, ki izvaja ERP, Pod naslovom »European Reli Program — Trieste Coun- %{ fo,. ^UCU« izdala sredi februarja' Dragoceno priznanje ECA STO lahko neodvisno živi Cooperation jj, °čUo o finančnem in gospodar-M1 položaju angloameriškega ^očja STOiia. ^ uvodni besedi pravi upravnik ,4 Paul Hoffman, da se ràzpra-^ naslanja na najboljša obve-a: ki Hh je dala vojaška upra-^PO-ja in vsebuje mnenje ECA. °istvu gre z'a podatke, ki jih p °EEC (Organization for Euro-p^n Economie Cooperation) v tJizu predložila ECA v Washing-in ki smo jih v glavnem že frulli v »Gospodarstvu« 5 mar-I, l949. V razpravi pa so 'tu pa »,7 Pripombe in dopolnila, kii ,■ «ujejo mnenje ECA v Washing\ m,. . tr s . č1* in so toliko bolj pomembna, se na nekaterih mestih mhe-Oh ECA razlikuje od stališča i oziroma angloameričke vo-s*e uprave v Trstu. ,^ngloameriško področje je pred ninii osnovnimi vprašanji, pra-jp razprava, kakor: huda vojna je^a in predvsem zguba 3/4 iad-tl,,a- Dalje sta »postavitev želez-t,, ž®0ese« im splošno nazadoava-U rhedevrapskega prometa zelo tanjšala trgovinsko delavnost v Pr^d vojno ie bil Trst po-^uiben kanali za izvozno in uvoz-trgovino Italiji sosednih pre-t. j. srednjeevropskih de- i)Iv Podonavju in je prevzemal ij0* del trgovine z Avstrijo, Ita-ju’ Dehoslovaško, Madžarsko in 1 ^nnjo, manjši del trgovine ^rnčijo in Svico. Ako se ne ob? ^ * trgovina med Vzhodom in ^Padom, se bo Trst zelo težko ^nil kot pomembno trgovinsko 9o “išče. Končno se Trst mora Z i^odarskimi težavami, ki so po-l;a,ane s silno tesnim področjem, L er° je v resnici brez virov in toi..sy°je glavne gospodarske in\ le,. Pe vezi z Italijo, glede ka-ifj* obstoji nevalrnost, da jih pre-iJn® rhirovna pogodba. Stevi-o ne-^slenih se približuje 1/3 delov-Prebivalstva. Okoli J3.000. \ UnC(iv, glede katerih ni upanja tp 2aPos(item ne zdaj ne v bodo-’ °težujeio položaj. več mestih opravičuje poro-Ik zunanjo angloameričko poli-trdi, da so ZDA, in Ve'ika. bJthija in brancija predložile Ifg iučitev k Italiji, samo zaradi lij : ker ni bila mirovna pogadr ^ lZvedljiva od trenutka dalje, ist, , Jugoslavija »inkorporirala« 1*0 področje. Hf^tgoročni program za obnova W'1* za dvigom zmogljivosti tr-industrije, obnovo trgovin-Itq hiornalriee, dokončno obnovo ^i^trijskih podjetij in pristani-in naprav ter moderniziranjem ^tzširitvijo tistih odsekov, go-bj arstva, kakor ribolova, ki bi Pom« Evrope sploh. ,)ttLurflo9Ii k obnovi Trsta in za- M°C ECA V PRVIH DVEH finančnih letih k loloarneriška vojaška uprava: Nl9^eWla za finančno leto 1948 22 milijonov dolarjev' po-\’0EEC v Parizu 17 milijo-'^f-A Pa je odobrila anglo-SJškemu področju STO-ia 17,8 Uj °Pn| dolariev. Za l 1949-50 ie \rZahteval 12,8, ECA pa ie \s, 12 milijonov dolarjev po- STO SE LAHKO SAMO VZDR2UJE |leS’rnne izključuje možnosti, da j ^ tu lahko samo vzdržuje- Pra-’tb0 Pireč, da vpliva pogum dej-ie Trst za l. 1949-50 zfah-Niš ^unišo pomoč kakor za S n C ipio in »da se angloameril \ r^Točje STO-Ja ne more sa-7 dokler se občutno > j 5G gospodarska delavnost, 1%,/ °dvisno deloma od pove-7 Prometà skozi pristani-S ,a drugem mestu navaja, e Potencialna sposobnost :'%• plača uvoz hrane id Prebivalstvo in surovin za ndustrijo, povezana z dej- stvom, da ima sijajno pristanišče na vrhu Jadraria in je naravno pristanišče za kontinentalne države Avstrijo, Cohoslovaško in Madžarsko, kakor tudi Za sosedno Italijo in Jugoslavijo. Trst, Reka in Benetke so po železnici približno enako oddaljeni od glavnih) središč Donavske kotline: vendar se je Trst v teku zadnjega stoletja mnogo bolj razvil, ker je pot iz njegovega pristanišča v Podonavje razmeroma lažja«m Se na tretjem mestu (str. 13.) ECA v svojem poročilu ne izključuje) možnosti, da Trst lahko sam gospodarsko živi, ko namreč pravi: »Trst lahko doseže samo omejeno obnovo kot neodvisno področje, dokler je del področja, s katerim je bil prej v poslovnih zvezah, od njega odrezan s političnimi ali trgovinskimi preprekami.« Razvoj mednarodnih dogodkov-je zelo zmanjšal promet skozi tržaško pristanišče iz vzhodnih evropskih držav in od drugod. Pred vojno je železniški promet s Čehoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo dosegel 1/3, danes je mnogo manjši- Poleg tega je bila med vojno težko prizadeta niego-Va mornarica, ki je imela 11938 142 laidij (755 000 ton), danes pa samo 51 ladij (180.000 ton); plovba je v razvoju Trsta silno važen vir dohodkov. — V ladjedelništvu je danes zaposlenih le okolji 3.000 ljudi, pred vojno skoro 14-000. Samo 5% živil, ki jih potrebuje 285 000 prebivdleev' Z živilskimi) izkaznicami, pridelajo na področju, ki ima 6.234 kmetij s povprečno površino 5 ha zemlje. ZUNANJA TRGOVINA IN PLAČILNA BILANCA 1948/49 in 1949/50 Ker je Trst na področju italijanske lire, ni mogoče natančna izračunati ločene plačilne bilance. Računajo, da bo področje potrošilo v finančnem l. 1948-49 24 milijonov dolarjev lir več, kakor jih bo zaslužilo. Italija bo stavila) na razpolago 6 milijonov, ECA pa 18 mil. dolairjeV' Tržaško gospodarstvo se je med letom 1948 precej zboljšalo in v l. 1949450 pričakujejo nadaljnjel bistveno zboljšanje. Vrednost uvoza v l- 1949-50 ceni ECA na 110 milijonov dolarjev; več kakor 2/3 uvoza bo italijanskega izvora. Z drugih področjih bo uvoženega za) 18,8 milijona dol. blaga, predvsem hrane in razmeroma malo železni in jekla, bakra in indusbùjsike. opreme iz ZDA_ Izvoz iZ Trsta cenijo na 75 milijonov dolarjev. Od tega pojde 65 milijonov v Italijo. Trst bo izvažali predvsem stroje in opremo (tudi ladje), Uto železo, rastlinsko' olje, vino in razne proizvode. Uvoz nafte in izvoz rafiniranega) olja nista všteta v tržaško trgovino, temveč v program, ki je bil predložen ECA za Italijo. (ECA ni pristavila nikakšnega pojasnila za ta korak). Primanjkljaj v trgovinski bilanci bo krit deloma, z zaslužkom trgovinske mornarice in pristaniškimi uslugami (skupaj okoli 20 milijonov dolarjev). Izvoz nul dolaf-sko področje bo> pičel (okoli 2,3 milijona' dolarjev), vendar bo imel Trst zaradi zaslužka mornarice in drugih uslug prebitek 0,50 mil dol. z dolarskim področjem. Po vsem tem o-stane ža Trst v plačilni bilanci se vedno primanjkljaj okoli 16 milijonov dolarjev, ki jih bo krila ECA (12 mìtilijonov ) n Italija* (6 miliionov), ako se finančni, spofraZhim z dne 22. septembra, 1948 podaljša. ZUNANJA TROVINA L. 1952-5J Do'goročni načrt predvideva za, firiačno leto 1952/53 izdatek 179 •milijonov dolarjev za uvoz blaga, in sicer odpade samo na uu°z 12 Italije 129 milijonov (nad 60%). 37 odst vsega uvoza bo predstav-liala hrana (za25 milijonov dolarjev ie bo prišlo iz Italije i» 8 milijonov iz drugih zapadnih držav* iz Italije bo Trst uvažal tudi mnogo kovin in kovinskih izdelkov ter opreme. Dvajset milijonov dolarjev je namenjenih za nakup blaga v Italiji, in sicer takšnega, ki bo izvoženo v druge države, in Ca nakupe v drugih državah, in sicer blaga, ki bo izvoženo v Italijo. Pri tem bo Trst zaslužili okoli 20 odst. — Poleg izdatkov za kritje uvoza blaga so prvi največji izddtki za tuje prevoznine po morju. Skupni dohodki za leto 1952-53 so cenjeni na 175 dolarjev v vseh valutah. Izvoz blaga bo vrgel 92 milijonov doh; od tega bo predstavljal reeksport blaga v Italijo 1/4 Ukoli 60 odst izvoza blaga pojde v Italijo, 25 odst v druge države zapadne poloble. Zaslužek tržaške trgovinske mornarice je cenjen na 54 mil. dol. in vrednost pristaniških u-Slug in drugih tranzitnih dohodkov na okoli 9 mil. dol., skupna torej 63 mil. dol ., Jcar predstavlja 36 odst. tržaškega zaslužka z inozemstvom. Okoli 63 odst. tega zaslužka bo prišlo iz V. Britanije in drugih držav ERP na šterlin- skem področju. ___ Pri uvozu ni\ zabeležen nakup nafte za tržaške rafinerije, pri izvozu pa je vpisan samo čisti dobiček od prodaje rafiniranega olja ItalUji na italijanski račun_ Uvoz nafte in) pro-dafa rafiniranega olja v druge države (razen v Italijo) sta zabeležena v itailiianškem programu ECA. PLAČILNA BILANCA 1. 1952 5» SKORAJ URAVNOVEŠENA Plačilna bilanca za to leto bot pokazala primanjkljaj 3,7 milijonov dol. V prometu z državami zapadne oble bo znašal •primanjkljaj 8,2 mil. dol , v prometu z Italijo pa 14 milijonov- V prometu z vsemi državami šterlinskega, bloka bo prebitek 10 mil. dol. in) z drugimi držav'ami ERP 8 mil. ZAPADNE DRŽAVE SE UPIRAJO razvrednotenju valut Čedalje bolj postaja jasno, da Italijanske banke in Ital. deviz- dol. Del tega prebitka odpade nd promet s Svico. Promet z državami izven ERP bo dejansko uravnovešen, toda znašali bo samo 5 odst. vsega uvoza in izvoza. Promet z vzhodnimi državami naj bi dosegel samoj 2. mil. dol. v vsaki smeri; Trst bi nakupoval predvsem poljedelske proizvode, medtem ko so na izvozni strani zabeležene samo pristaniške usluge. TRGOVINA Z VZHODNIMI DRŽAVAMI OCENJENA PRENIZKO Tnmu dolgoročnemu nacrtu ZVU v Trstu dodaja ECA svojo kritiko. Predvsem izraža dvom, da, dì trgovinska) mornarica mogla) Prevoziti 112 odst predvojnega tovora, ko pa bo njena tonaža dosegla samo 40 odst. predvojne_ Ni gotovo, ali bodo dlohodki s šter-linskega področja tako visoki. Napovedana trgovina z vzhodnimi državhmi pa je po mnenju ECA ecenjena prepesimistično; kajti ECA upa, da bo v l. 1949-50 ta trgovina živahnejša. STO bi lahko iz vzhodnih držav uvažalo) hrano, ki jo po načrtu ZVU misli uvažati iz zapadnih držav. Tako bi se tržaška zunanja trgovina) bolj racionalno usmerila. ECA torej v svoji kritiki načrta ZVU v rokavicah priznava, da je tako postavljena zunanja trgovina STO-ja zgrešena, ker je nenaravna Kako naj vendar STO kupuje v Italiji industrijske izdel-ke in v to zopet izvaža svoje industrijske izdelke; iz vzhodnih držav na'j u-faža samo nekaj hrane, ki naj jo plačuje s pristaniškimi uslugami, ne pa z izvozom) industrijskih izdelkov- Kako je mogoče trgovino industrijskega) in pomorskega mesta nasloniti na) industrijsko državo, ki nima surovin, ima pa pristanišč na izbiro? izvajajo ZDA po predstavnikih ERP pritisk na zapadne države, da bi »izravnale« svoje valute in izvršile stabilizacijo. Izravna-nje pomeni razvrednotenje. Ameriški strokovni kritiki pritiskajo predvsem na frank in funt, medtem puščajo bolj ob strani liro, da bi italijanski vladi ne povzročili še večjih težav. Francija naj bi odpravila sistem mnogoterih tečajev (uradnega tečaja nasproti dolarju 214 fr., službeno priznanega svobodnega tečaja 320 fr., povprečnega tečaja za trgovinske poravnave 247-268 fr.) in frank naj bi se ustalil na tečaju 320 fr. za dolar, kar bi predstavljalo občutno razvrednotenje v primeri s sedanjim uradnim tečajem. Francozi se upirajo takšni operaciji, prav tako kakor Angleži. »Financial Times« poroča, da želijo Američani razvrednotenje funta od sedanjega tečaja (1 funt za 4,03 dol.) kar na 3 dolarje, to se pravi za 25 odst. Le norci bi pristali na takšno razvrednotenje, piše list. V Rimu se je v začetku aprila ustanovila posebna komisija •— v njej so predstavniki ministrstev za finance, državno zakladnico in zunanjo trgovino, dalje nega urada — ki preučuje vprašanje stabilizacije. Na kakšni ravni bi se lira stabilizirala, nihče ne črhne; pač pa italijanski gospodarski listi samo ugotavljajo, da se bo lira oslonila na rezervo 500 milijonov dol., ki jo sestavljajo čvrste in šibke valute, zlato in klirinški krediti. ANGLEŽI BRANIJO FUNT Ameriški trgovinski minister Harold Wilson je izjavil v Zueri-chu, da Angležem nedostaje dolarjev, kil so jim potrebni za uvoz iz ZDA. Nabava do’arjev postavlja zelo važno vprašanje v an-gleiškem /goijptedlarBitvu. Angleški izvoz sicer napreduje, vendar je v zadnjem času naletel na hujšo konkurenco v Severni Ameriki, Svici in Belgijd_ Napredovanju angleškega izvoza v zadnjih dveh letih se ie treba zahvaliti za to, da se je funt učvinstil in da je posta' za nekatere države čvrsta valuta, ki ie zavzela mesto takoj za dolarjem. Dolga je še pot do uravnovešeni a svetovnega gospodarstva, za ves svet kakor tudi za posamezne države- Wilson je še dodal, da je angleški narod pripravljen prenašati še nadalje velike žrtve in odpovedi na poti k obnovi. Gospodarski pesimizem v ZDA Gospodarski poročevalec lista »New York Herald Tribune« (pariška izdaja) je 16. aprila sicer ugotovil gospodarsko nazadovanje v ZDA, ki traja že nekaj mesecev in splošno pesimistično razpoloženje zadnjih tednov, vendar polaga velike nade v spomladansko konjukturo, ki bo ustavila deflacijo in popravila gospodarski položaj. PO SPORAZUMU 0 RIBOLOVU NA JADRANU Tržaški list deli lekcije Rimu — Italija zamudila priložnost V Beogredu je bil sklenjen med Jugoslavijo in Italijo dogovor o ribolovu, ki ga je pozdravil italijanski gospodarski tisk. Kakšno važnost pripisujejo temu dogodku v Rimu, vidimo že iz velikih1 naslovov, pod katerimi so gospodarski Usti priobčili besedilo sporazuma. Očitno ne gre samo za: priznanje prauice 200 italijanskim motornicam do ribolova v jugoslovanskih ozemeljskih vodah in s tem zagotovitev kruha deset in deset tisočem italijanskih družin ter dela italijanskim tovarnam ribjih konserv proti letni odškodnini 750 milijonov lir, temveč državniki in državljani z obeh strani vidijo v sporazumu znamenje dobre volje za gospodarsko sodelovanje in splošno pomiritev med sosedoma na Jadranu, ki ba v korist miru in gospodarski obnovi. Da bo prav Trst imel velike koristi od prijateljske ureditve vseh spornih vprašanj gospodarske in politične narave med Jugoslavijo in Italijo, je vsakemu objektivnemu Tržačanu popolnoma jasno. Raj je Trst že zemljepisno postavljen med obe državi in kakor nalašč poklican za to, da gospodarsko posreduje Toda prav v Trstu se je našel list («Lai Voce Libera» 21. aprila), ki je imel za potrebno, da da italijanskim državnikom diplomatsko lekcijo, češ da so si od Jugoslavije dali dogovor vsiliti, medtem ko bi bili morali izrabiti «jugoslavensko stisko». Omenjenemu iredentističnemu listu sta že odgovorila dva tržaška italijanska lista (Il «Corriere di Trieste» in «Trieste Sera»), v kolikor gre za koristi Trsta in Italije. «Gospodarstvo» bi rado dodalo še nekaj misli o «jugoslovanski stiski» glede na zunanje-poU-trčen trgovinski položaj Jugoslavije, zlasti na trgovinska pogajanja z Italijo. Predvsem je gotovo, da so a stiskah partnerjev, s katerimi se pogajajo, bolje obveščeni v Rimu kakor v uredništvih listov spričo, obveščevalne službe, ki jo ima vsaka moderna država. Osnovno pravilo v taktiki vsakega diplomata je, da poišče šibke strani partnerja, če je Rim pristal na1 jugoslovanske pogoje, je gotovo prej dobro preučil zunanji trgovinski položaj Jugoslavije in svoje šanse. Ni treba biti ne diplomat ne gospodarski izvedenec, da človek lahko presodi, da jr danes Jugoslavija v zunanjem trgovinskem pogledu v neprimerno boljšem položaju, kakor je bila pred štirimi jmeseci, ko so se pričela pogajanja o ribolovu in ko so pričeli tipati tudi teren za sklepanje splošne trgovinske pogodbe med obema državama. Nasprotno tudi lahko trdimo, da je danes Italijai pri trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo, ki se bouo menda v kratkem obnovila v Rimu, v slabšem položaju, kakw je bilia. Vse kaže, da je zašla v položaj, pred katerim je zunanji minister Sfor-zdsvaril italijanske industrijce; ki so se upirali dobavljanju industrijske opreme Jugoslaviji, češ da bo Jugoslavija po izvedbi industrializacije konkurirala Italiji. Sforza je tedaj pravilno dejal: Če ne ho Italija dobavljala strojev Jugoslaviji, bo, to storila katera koli druga država, na pr. Anglija ali Ce-hoslovaška. V resnici je Jugoslavija me i tem časom sklenila že vrsto trgovinskih pogodb, ki ji poleg dobav iz vzhodnih držav zagotavljajo dobavo industrijskih strojev. Takšna pogodba je bila v zadnjem času sklenjena tudi z zapadao Nemčijo, medtem ko je bil v načelu dosežen sporazum o obširnejši izmenjavi z Anglijo ter se pripravlja nova trgovinska pogodba s Francijo, prav tako na obširnejši podlagi, v vseh teh pogodbah si je Jugoslavija zagotovila predvsem dobavo industrijske opreme. Za Italijo bi bil na tem mestu verjetno pretiran rek »Tarde ve-nientibus ossa«, umesten pa ’e vsekakor drugi: »Kdor prvi pride, prvi melje«. o ribolovu Italijansko-jugoslovanski sporazum o ribolovu v dalmatinskih vodah, ki je bil podpisan 14. aprila v Beogradu, «vsebuje med drugim naslednje določbe: Italijanski ribiči bodo lahko ribarili v jugoslovanskih teritorialnih vodah na štirih področjih in sicer: 1) okoli otočja Premu-da - Dugi otok - Komat: 2) okoli otočja Jabuka - Kamnik; 3) okoli otočja Pelagruža - K&jola; 4) ob otoku Mljetu. Na prvem področju bo lahko ribarilo 60 čolnov, na zadnjem 25, na ostalih dveh področjih pa neomejeno število čolnov. Ribiški čolni bodo lahko pristajali v pristanišču Premudi ter ob obali otokov Jabuka in Kamnik. Štirim čolnom bo poleg tega dovoljeno naloviti vsako leto v jugoslovanskih vodah (v zalivih Tara in Medulina) 6 milijonov komadov rib za ribogojne namene (od tega 4 milijonov morskih omanov). Odškodnina, ki jo bo plačevala Italija za koncesijo bo znašala za prvo leto dogovora 750 milijonov lir. Polovico te vsote bo italijanska vlada knjižila na trgovinski konpenzacijski račun v dobro Jugoslavije do 1. oktobra, ostalo pa do 1. januarja 1940. Sporazum bo veljal dve leti pri-čenši s 1. majem 1949 in bo lahko podaljšan iz leta v leto. Gospodarsko poročilo, ki ga je prejel ta list od agencije United Press 23. t. m., pa si ne dela več dobrih nad glede razvoja ameriškega gospodarstva. V gospodarskem razvoju vidi znake, ki pomenijo ogrožanje blagostanja, padec proizvodnje in brezposelnost. Te znake je ugotovila vlada in z njo se strinjajo zasebni industrijski ekonomisti. Gre namreč za naslednje pojave: 1) Department za poljedelstvo je izračunal, da bo letošnji dohodek poljedelstva za 10 odst. manjši kot lani, a stroški se bodo znižali le za 5 odst. 2) Department za delo navaja, da je povprečna mezda tovarniškega delavca zadnji mesec padala vsak teden za 1 dolar in dosegla največji padec po vojni. Delo je izgubilo ta mesec 150.000 oseb. 3) Trije industrije! prfemoga in železa v Pittsburgu so opozorili delavce, da ne bo mogoče letos nobeno zvišanje mezd, ker mora industrija znižati proizvodne stroške da zdrži tujo konkurenco. 4) Federalna rezervna banka je navedla, da je padel od srede decembra do srede aprila obseg posojil na najnižjo stopnjo, odkar se vodi statistika o tem. Ekonomist Departmenta za poljedelstvo Louis H. Bean poziva poslovne ljudi, da spremene svoje načrte za bodočnost. Misli, da mora program, da se doseže v petih letih znižanje obsega poslov in investicij, za 40 odst., nujno povzročiti brezposelnost. Poskrbeti bo treba, da se ne zrušijo cene poljedelskih proizvodov in dohodki vsled preobilne proizvodnje. Poljedelske cene in stroški za investicije so zelo nestalen činitelj. V ta okvir spada tudi najnovejša politika ECA. Odklonila je namreč Italiji nabavo strojne opreme za tekstilno tovarno in je Angliji odrekla dovoljevanje plačil kanadskega žita v dolarjih iz Marshallove pomoči. Kriza v čevljarstvu v Italiji Italijanska čevljarska industrija proizvaja po cenah, ki ne bi mogle vzdržati mednarodne konkurence, ako bi znižali carine. Podatki o izvozu italijanskih čevljev za prvih 11 mesecev preteklega leta govorijo o nazadovanju izvoza. V tem času je Italija izvozila 47.943 parov čevljev. V 1. 1947 93.192 in 1. 1938 968.884 parov. Izvoz upada zaradi previsoke cene, ki je za 30 odst. višja kakor cena mednarodne konkurence. Italijanska industrijska podjetja niso dovolj moderno opremljena. Pota realne gospodarske politike Trst in italijansko-avstrijska trgovinska pogodba -Nevarnost s strani severnih pristanišč italijanski nacionalistični tisk v Trstu je 0b sklenitvi italijansko-av-stnjskega trgovinskega sporazuma poudaril, kako velike koristi bo imelo od novega sporazuma tudi tržaško pristanišče, ki je vklučeno v italijanski carinski sistem. Avstrijci bodo namreč po tem sporazumu lahko poravnali pristaniške usluge v Trstu z blagom v avstrijsko-italijan-skem kliringu, ne da bi jim bilo treba trositi devize. Tržaški gospodarski krogi so vselej branili stališče, naj se državam tržaškega zaledja omogoči poravnava pristaniških stroš kov z izvozom blaga (zlasti surovin in nekonkurenčnih izdelkov), vendar ne v Italijo, temveč v Trst Tako bi se trgovniski oanosi med Trstom in zaledjsm spravili na direktno1 pot, ne da bi za to bilo potrebno posredovanje Italije; z druge strani pa bi to pomenilo za države v zaledju znatno olajšavo, ko same no razpolagajo s čvrstimi valutami. i rav i.alijansko-avstrijski dogovor je pokazal, da Italija ni zaščitila tržaških koristi. Rimski gospodarski lisi ali Globo» (19.aprila) in «L'Avvisatore Marittimo» (Genova, 16 a-prila) namreč poročata z Dunaja, da bo v pogodbi določeni tečaj za obračunavanje avstrijskih pristaniških stroškov za avstrijski tranzit čez Trst (3-3,7 šilingov za 100 lir) občutno povečal stroške, ki so Jih imeli doslej Avstrijci v Trstu in jih plačevali z dolarji, Tako se bodo pristaniški stroški v Trstu za Avstrijce izenačili s stroški v severnih Inkah (Anversu, Rotterdamu, Ud.) Omenjena lista pripominjata v tolažbo Tržačanov, da nudi Trst kljub temu celo vrsto prednosti Avstrijcem _ med temi je tudi manjša železniška razdalja _ ki bodo privabljale avstrijski tranzit; zato računajo na Dunaju, da se bo povečal avstrijski promet skozi Trst. Toda omenjena lista takoj dodajata grenko kapljico: ni izključno, da bodo holandska in belgijska pristanišča odgovorila na »italjanske olajšave« z drugimi ukrepi na področju tarifne konkurence. Dobro Je znano, da so holandska in belgijska pris'anišča že doslej močno konkurirala Trstu na področju Podonavja, zlasti pa na Cehoslo-vaškem. Zdaj se torej avstrijsikl tranzitni stroški v Trstu še povečajo v primeri z dosedanjimi v dolarjih. Trst je pri vsem tem Se vedno privabljal mnogo tranzitnega prometa, toda pri tem ne smemo pozabiti, da je avstrijska zunanja trgovinska politika pod uadzotslvom zapadnih vojaških sil in da sestavlja velik del avstrijskega tranzita predvsem uvoz ameriške pomoči Avstriji in potrebščin za zasedbene čete. Ni dvoma, da se bo nevarnost konkurence severnih prisianišč povečala, ko preide promet v okvir svobodnejše mednarodne trgovinske politike. Poleg belgijskih in holandskih pristanišč se bo verjetjo v kratkem času pojavil še stari tekmec — Hamburg, Sovjetske omeiit ve plovbe po Labi, ki so v zvezi z berlinsko zaporo, ovirajo trenutno razvoj tranzita čez Hamburg. Toda verjetno pride kmalu tudi v iem pogledu do normalizacije, saj so bili med gospodarskimi predstavniki vzhodne in zapadne Nemčije že vzpostavljeni stiki, ki naj dovedejo do poglobitve trgovinskih odnosov. Končno se Nemci potegujejo tudi za odpravo omejitve vojaške uprave, da se morejo pristaniške usluge v nemških pristaniščih plačevati v dolarjih Realna trgovinska politika v Trstu mora računati z vsemi temi teša-vami in ne sme graditi gradov v zraku. Menda je prav Goethe zapisal »Warum in die Fecne schtvii-fenn? Zakaj bi iskali rešitev v daljavi). Prav je, da računamo na Avstrijo in do neke mere tudi t a Južno Nemčijo, toda ne pozabimo, da je pred vojn0 hamburška konkurenca segala do Budimpešte in v določenih primerih celo do Ljubljane. Zato iščimo oporo predvsem pri neposrednih sosedih, in sicer na s»io-go gospodarski osnovi, kt je najbolj realna. Hamburg se oglaša Ze delj časa je v Zuerichu na delu posebno odposlanstvo Hamburške trgovinske zbornice. Njegova naloga je, da zagotovi Hamburgu čimveč tranzitnega prometa iz Svice in drugih držav, zlasti tranzita na črti Bližnji vzhod -Balkan - Italija - Švica - Hamburg - Skandinavija. Jasno je, da tranzit na tej črti zadeva tudi koristi tržaškega pristanišča. Gre pač za ovinek z Balkana čez Italijo v Svico, ki pušča ob strani Trst in države v njegovem zaledju. Usmerjanje tranzita čez Hamburg je naletelo na dve oviri: predvsem se po ukazu zasedbenih čet mora prevoznina po nemških železnicah poravnati v dolarjih in prevoznina se ne računa več po posebni tranzitni tarifi (SD 2), ki je pospeševala tranzit čez Hamburg. Pomanjkanje do- larjev je tako veliko, da države usmerijo tranzit rajši po mnogo daljši poti, ki včasih traja tudi po šest dni, kakor da bi plačale prevoznino na nemških železnicah v dolarjih. Na teh ovinkih zadenejo samo na šibke valute. Pri tem zaslužijo zlasti francoske železnice. Za vzpostavitev posebne tarife (SD 2) se potegujejo nemške pa tudi švicarske železnice. Švicarji zgubijo letno do 12 milijonov frankov, ker odhaja tranzit v drugo smer. Takšna tarifna politika zasedbenih oblastev je predvsem v prid holandskim in belgijskim pristaniščem. Nemci protestirajo, češ promet v Hamburgu je dosegel šele 25 odst. predvojnega, medtem ko se je v holandskih in belgijskih pristaniščih povečal za 60-100 odst. v primeri z letom 1938. Plačilni promet med Italijo in Avstrijo Nova trgovinska pogodba med Italijo in Avstrijo temelji na recipročnih izmenjavah. Italijanski devizni urad je izdal naslednja navodila za plačilni promet z Avstrijo, ki so stopila v veljavo 31. III. t. 1. Blago, ki se izvaža iz Italije v Avstrijo na temelju recipročnih izmenjav, je navedeno v tabeli A in izvoz iz Avstrije v Italijo v tabeli B okrožnice Ministrstva za zunanjo trgovino 82543 od 28.III. t. 1. Označeno je v obeh tabelah, katero blago se izvaža na temelju dovoljenja Ministrstva za zunanjo trgovino in glede katerega so za dovoljenje uvoza ali izvoza pristojne carinarnice. 1) Prošnja za uvoz iz Avstrije oziroma izvoz v Avstrijo. Ko doseže italijanski uvoznik ali izvoznik dovoljenje za izvoz oz. uvoz, predloži prošnjo za dovoljenje te operacije Italijanskemu deviznemu uradu. Ako se blago lahko izvaža ali uvaža le na pristanek carinarnice, se ta prošnja takoj vloži pri Deviznem uradu (Ul). Vrednost blaga se mora navesti v lirah in ni po- trebna izjava o tečaju. Predložiti pa se mora jamstvena izjava, da se bo zadeva poravnala, oziroma uredila, ako bi se pokazala razlika v vzajemni vrednosti blaga nad 15 odst. Vrednost blaga, ki se izvaža, mora izkazati 85 odst. vrednosti blaga, ki se v tem recipročnem poslu uvaža. Na pr.: izvoz sira za 4250.000 lir za uvoz lesa za 5.000.000 lir. Pravilo je namreč, da se blago, ki se uvaža v Italijo mora poravnati v 85 odst. z recipročnim blagom in 15 od. razliko v kupnini plača italijanski uvoznik v denarju; pri UIC-u se mu ta znesek pripiše v dobro v posebnem »računu usluge.« 2) Odobritev recipročnega posla. Cim se doseže odobritev recipročnega posla na temelju gornje prošnje, UIC (Devizni urad) obvesti s tem avstrijsko »Komisijo za zunanjo trgovino,« ki posel potrdi. Ako prejme UIC predlog za recipročni posel od avstrijske strani, obvesti o tem Ministrstvo za zunanjo trgovino in stranko, oziroma samo stranko, kadar je recipročni posel odvisen samo od carinarnice. Na to čaka UIC bodisi rešitev ministrstva ali predlog strank. 3) Poravnava odobrenega posla se izvrši v Avstriji pri banki, ki jo je v posameznem primeru določila »Komisija za zunanjo trgovino«; v Italiji pa pri UICu na »posebnem računu« na ime določene avstrijske banke. 4) Vplačila. Italijanski uvozniki vplačajo dolgovane zneske pri Italijanski banki ali pri posredni banki v korist UlCa, ki o plačilu obvesti v tej zadevi pooblaščeno avstrijsko banko. 5) Plačilo. Ko prejme UIC obvestilo od pooblaščene avstrijske banke, da je posel izvršen, izplača italijanskim izvoznikom vsoto, ki so jo vplačali odgovarjajoči italijanski uvozniki po odbitku navedenih 15 odt., ki so vpisani v dobro v»račun uslug.« Važno je, da se dovoljeni recipročni posel mora izvršiti v treh mesecih po izdaji odobritve. — Nevarno je izvršiti nameravani recipročni posel, preden je izdano dovoljenje in izvedena uvrstitev nameravanega posla med recipročne posle. MEDNARODNI SEJMI Zagrebški velaseli« v leseni Javili smo že, da je bil zagrebški velesejem premeščen na. Jesen_ Trajal bo od 17. septembra do 2. oktobra 1949. Razstavljale!, ki se želijo udeležiti sejma, naj to javijo jugoslovanskemu trgovinskemu delegatu v svoji državi (v Trstu Gospodarski delegaciji FLRJ — trgovinski oddelek, ul. Cicerone Saj do 15. maja. Razstavljalci in obiskovalci sejma dobijo brezplačen potniški Vizum. Pri trgovinskem delegatu prejmejo posebna legitimacijo za sejem, ki stane 100 dilnarjevi Legitilmacija daj/et pravico do znižane vožnje, na jugoslovanskih železnicah (50% j. Blago, ki je namenjeno za razstavo, uživa 50% popusta na jugoslovanskih železnicah na poti v Zagreb, medtem ko je povratek da jugoslovanske meje brezplačen. Cene za razstavljalni prostor so, naslednje: 400 dinarjev Za kv. m v paviljonih'300 din Za kv. m v pokritih prostorih in 250 din za kv. m na odkritem prostoru. Cena za vzkladiščenje v sejmskih prostorih znaša 50 din za kubični meter. Te pristojbine veljajo za čas od 2. septembra do 7. oktobra. Obiskovalec sejma sme uvoziti v Jugoslavijo tuje čeke, akreditivna pisma itd., poleg tega še 500 jugoslovanskih dinarjev v bankovcih po 50 din. Prenočišče v zagrebških hotelih naj si zagotovi s prijavo Grddskemu turističke-mu uradu, Zagreb, Zrinjevac, 18 i MILANSKI VELESEJEM Na letošnjem Milanskem velesejmu je uradno zastopanih 22 tujih držav; iz desetih dtugih držav razstavljajo posamezne tvrd? ke- V prvi skupini so Avstrija, Belgija, Bolgarija. V. Britanijai, Cehoslovaška, Egipt, Filipini, Fran cija, Grčija, Haiti, Holandija, Jugoslavija. Južnoafriška zveza, Kanada, Kolumbija, Luksenburg, Nemčija, Norveška, Pakistan, Poi j-'ska,, Švica in Turčija, Prvič sa prišle na razstavo Kanada, Kolumbija,, E^ipt, Norveška, Pakistan in Haiti. Posamezne 'tvrdke so iz Argentine, Braizi ije, Danske,, Španije, Španske Gvineje, Nove Ze-landdie, Švedske im ZDA. Razstavlja oko’i 6 000 tvrdk! na prostoru 150.000 kvadratnih metrov. Razstavni prostor je bil letos povečan za 17.000 kv. m. Ob tej priložnosti priobčujejo italijanski go- spodarski listi propagandne članke v angleščini, francoščini in nemščini. * * Vzorčno sejmišče v Bratislavi, ki je bilo med vojno uničeno, bodo obnovili. Sejmišče bodo po predoru povezali s postajo. Vzorč ni sejem bo spomladi in v jeseni. Kal poraba g. Galloway ? »L’Emancipaizione« (23. aprila) navaja v svojih razmotr'v.-iMih o italijanskOTavstrijski trgovinski pogodbi poseben primer, ki nai dokaže, da bo tudi tržaška trgovina imela velike korhti od ie pogodbe- V januarju je ECA določila 30.000 ton o jčnega semena za Avstrijo. Ker Avstrija nima dovolj oljarn, ki bi lahko predelale to količino semena, je naročilo prejela tržaška oljarna, ki je lastnina družbe »Gasilni«- Takšni primeri se bodo lahko še ponavljali, pravi list. Med tržaškimi čitatelji bo pač težko najti tako brihtno glavico, ki bi lahko spravila v zvezo ta zaslužek tržaške oljarne z itali-jansko-avstri(jsko trgovinsko pogodbo. ECA (upirava Marshallovega načrta) je vendar ameriška ustanova, kar bo gotovo potrdil tudi šef misije ECA v Trstu, g. Galloway. »L’Emancipaz'iicne« pravi tudi, da bi tudi tržaška industrija lahko izvažala svoje proizvode v Avstrijo. Po vsem točno, lahko bi jih izvaža'a . • . Zato pa bi STO- moralo imeti lastno pogodbo z Avstrijo. Preveč bi namreč zahtevali od italijanskih veleimdustr i j cev, ko bi jim postavili zahtevo, da bi se njihovi predstavniki v italijanski vladli, piri sklepanju trgovinskih pogodb zavzeli za koristi tržaške industrije, ko še ita'ijanska industrija nima dovolj dela. Zakaj je odstopi! Merzagoia! O odstopu italijanskega ministra za zunanjo tagovàno Merza-g-ore prinašajo italijanski listi domnevanja. Pozornost je zbudila-okolnost, da je bi’a v istem času aretirana skupina uradnikov v ministrstvu za zunanjo trgovino pod obtožbo korupcije. Pred meseci je bivši italijanskii predsednik vlade Farri ostro napadel razmere v miimistrstvu za zunanjo trgovino in je pri tem uporabil celo izraz »ministero della mancia«, (ministrstvo, v katerem Vlada podkupnina)- Tedaj ie ministrstvo objavilo demani, ki ni bil posebno odločen in prepričeval'en za javno, mnenje. Trdijo, da so do tega stanja ptrivedlli posebno kompen-zaciijski posli,, ki so popolnoma! zastrupili ozračje. V to zvezo -sprav jajo tudi odstop samega ministra. Angleška razstava Od 2.—13. maja- bo odprta v Londonu in Birminghamu »Razstava angleške industrije«, ki zajema tudi kolonije in dominione. Prav takšna razstava je bila leta 1915, po vojni je bia obnovljena 1. 1947. Namen razstave je, zbuditi zlasti pri tujcih zanimanje za angleško blago in povečati izvoz. Velika ovira za razvoj angleške industrije je v tem, da mora Anglija nabavljati surovine, ki so 3,5-krat višje kakor predvojne, medtem ko so izvozne cene angleškega b’aga poskočile samo za: 2,5-krat. Ameriški kapital v zapadni Nemci Kako je predvojna Neiiija izigrala zapadne kapilatt Ameriška po itika, ki se zrcali v atlantski pogodbi -in vključuje tudi obnovo stare gospodarske sile zapadne Nemčije,, vznemirja zlasti Francoze. Strah pred gospodarsko nemško močjo, ki je bila osnova nemškega napadalnega duha, se ne da spraviti -fe francoskih duš- Zato francoski listi pozorno sledijo ameriški akciji za gospodarsko obnovo zapadne Nemčije- Iz francoskih listov bomo-posneli nekaj podatkov o pripravah za obnovo zapadnonemškega gospiodiarstva in razsvetli 1 vsaj deloma ozadje. Najboljši ameriški pravniki pripravljajo pravila za ustanovitev »Ameriško-nemške investicijske družbe«. Delnice nove družbe bodo plasirali v Walll-Streetu (ZDA), da- bi omogočila čimvečjo udeležbo ameriškega kapitala. Družba ima namen mobilizirati vse stare ameriške investicije v nemški industriji v času od 1924-1933, ki so v propadli Nemčiji zgubile vso veljavo; na ta način bi ameriški kapital rešil stare investicije in si zagotovil vpliv na nemška industrijo. Presdlvojna nemška finančna politika, ki j e dosegla vrhunec z umetnim razvrednotenjem marke (da bi se Nemčija čim prej otresla bremena svojih mednarodnih obvez), je tako razburi1 a mednarodni kapital, da je Anglež Arthur Samuel! 1 1933 izjavil: V naši generaciji se ne sme več zgoditi, da bi Anglija, Francija ali ZDA posodile denar Nemčiji- Tuji upniki (Nemci) tako izrabjajo zaupne kredite, da se je izrabljanje zaupanja (zapadnih sil) izprevrg o v navadno nepoštenje. Po drugi svetovni vojni so biti zapadni vojaški poveljniki bolj previdni in so prepovedali tujim, državam in tujim zasebnikom posojati denar Nemčiji. V začetku tega leta so ZDA menjale to svoje stališče glede na razvoj -svoje med1-narodne politike. Upravnik za gospodarsko sodelovanje v Triconiji. Norman Co -lison je proti koncu januarja napovedal, da se bodo; ameriški ali tuji kapitali lahko kmalu investirali v Nemčiji. V zad njem času je bila prepoved tujih investicij v zapadni Nemčiji odpravljena. Američani se zlasti zanimajo za porursko industrijo, ker je pač zelo donosna-. L. 1931 je finaočni odbor ameriškega senata izvedel preiskavo glede ameriških investicij v Nemčiji in postavil ameriškim bankam maislednja vprašanja; koliko denarja so posodile Nemčiji, koliko so pri tem zaslužile in ali so se potrudile, da bi poizvedle, ali so njihove investicije v sk’adu z ameriško zunanjo politiko. Ta preiskava je pokazala, da sc ameriški kapitalisti več ali manj siepo| nalagali denar' v Nemčiji, računa- VELIKA DELA V PETLETNEM PLANU j-oč na velike dobičke, ki so jiH1. obljubljali Nemci- Posojali so de nar nemškim mestom in. industriji. Nemci so seyeda z'18* izkoristiti ugodno priložnost. V času izvajanja Dawesove# načrta (od 1- 1924 dalje) so Nel13 ci plačali za poravnavo vojn. škode in svojih dolgov v inoze';‘. stvu 2,350.000 dolarjev. V tem su si je Nemčija pa nemških st" tistikah izposodi a v moze-msE. ogromno vsoto 3-750,000.000 deD jev. S tem denarjem je plača|a reparacije in dejansko že zasluži-3 1,400.000.000 dolarjev. Dve tret]»'» izposojenega denarja sta prišli 1 ZDA. V času med 1924 in 1“ ^ so Američani po javnih razpis1 posodili Nemčiji (v dolarjih): Pripravljalna dela za gradnjo prekopa Donava _ Tisa _ Donava, ki Je v petletnem planu, so bila završena. Prekop se začenja južno od vstopa Donave v Jugoslavijo, blizu Bezdana, na najvišji ravni Donave v Jugoslaviji. Seče predele Bačke in Banata in se zliva zopet v Donavo ob jugoslovansko-romunski meli pri Banatski Palanki. Poleti bodo pre- kopu v Banatu dovajale vodo reke Begej, Tamiš in Nadelu, medtem ko bo spomladi sprejemal velike količine vode s površine Banata. Po načrtih bo prekop dolg 240 km; na dolžini 110 km se bo vil skozi Bačko in v dolžini 130 km skozi Banat. Razlika med gladina Donave pri Bezdanu in pri Novem Sadu znaša 9 m, med Bezdanom in Bečejem 8 m, med Bezdanom in Banatsko' Palanko pa 15 m. Prav ta razlika omogoča gradnjo elektrarn pri Bezdanu, Vrbasu, Novem Sadu in Be-čeju v Bački; prav tako se da zgraditi v Banatu več elektrarn. Te elektrarne bodo dovajale gonilno silo za pogon naprav za namakanje njiv in osuševanje močvirij. leta 1924 119,060.000 1925 208,997.500 1926 248,205.000 1927 231,068.000 1928 249,603.000 1529 30,066.000 1930 152,092.000 Skupaj 1.239.031.500 To so bila javna amemiška P05^. jila- Toda ameriški zasebniki s v času 1924—1930 posodili N** č-iji po podatkih Angleškega * stituta za zunanje zadeve (BrD' Royal Institute of Foreign ■ fairs) 18—19 milijard mark. 1 vsota je bila raizdeljena: 9-9.5 lijarde so predstavlja'a Pos0jLj in investicije na daljši rok, 'milijard posojila na kratek in 3,5-4 milijard izkupiček nntranjih obveznic. V teh šte . notranjih obveznic. V teh kah niso bili vključeni o posojilih in investicijah v do 1924. podatki' l Č30> Ifr» rifilili ufi in h1 Ozadje stavke v Italijanski banki Osebje Italijanske banke ka od 2. aprila dalje. Stavka je pričela, ko je vodstvo ban sklenilo, da bo nameščencem o brila povišanje plač po razpre nicah, ki urejujejo prejemke ‘ poldržavnih uradnikov, tisi benci banke pa zahtevajo v giedu predpisov o osebnih P jemkih popolno ločitev od dr"., nih in poldržavnih ustanov, ^ da plače državnih in poldrža.v uradnikov ne ustrezajo m, funkcijam in odgovornemu o ki jih opravlja uradnik Ital. n ke. Naslanjajo se pri tem na ^ dicijo ustanove, ki je doslej 5 .-e je uslužbence plačevala kakor vsaka druga javna uP^f-Njlhova uvrstitev med ostale žavne in napoldržavne names-^ ce bi predstavljala po tem ta nekako degradacijo. ^ Splošna stavka v ostalih nih zavodih za podkrepitev tev nameščencev Narodne ba ^ ki je bila že napovedana za april, je bila odložena. bančnih uradnikov s privata^, sektorja ne kaže mnogo naV gašenja za akcijo, od katere bi . mi ne imeli nikakšne nepi>srt koristi. BORBA ZA ŽIVLJENJSKI PROSTOR NA JUŽNEM TIROLSKEM (Vid.61!, •ebiv1 poi al- »Messaggero Veneto« se pritožuje, da nemško Pr' stvo na Južnem Tirolskem * # ska italijanski živelj. V ta n8 ; izrablja deželno avtonomU ’j,e druge strani pritiskajo avS^ro1J fi" oblasti na Nemce z Južnega j. časa Musso* j. rolskega, ki so za časa ja in Hitlerja optirali za i'"''. se jo in se naselili v Avstriji» n vrnejo na Južno Tirolsko; .ta ji» lajo z namenom, da bi se ° Nemcev pod Italijo pomnoži » ^ bi laže potiskali italijanski velj. ANGLEŠKI AVTOMOBIL CENEJŠI Angleška avtomobilska Austin Motoir Company, kii drla na ameriški trg, je cene avtomobilu A. 90 t". v E Convertitale) 'za 1.000 dola1 |ei£- je za 25%. V Indianapolis« 11 p>. mi z ameniškiimi avtomobili J-90 prevazU 11.875 mil’j s P0'T V no brzino 71 km. Doslej avtomobil stal 3-975 dolarjev» stane 2.975 (okoli 2 mi'«0"8 diok*1^' Austin ie doslej prodal Kanadi za 25 avtomobilov. milijonov Uvoz modre galice iz ' Ministrstvo za zunanjo v Rimu je dovolilo uvoz galice iz Anglije v vr ^ 50.000 funtov, in sicer ee namiče v Genovi in NeaP > Zakonske določbe POSEBNE DOLOČBE O PLAČILU DAVKA NA POSLOVNI PROMET ZA L- 1949 ZA NEKATERE VRSTE DOHODKOV Ukaz št. 65, ki je stopil v vezavo 11. aprila t. 1., vsebuje med 'fruigiim naslednje predpise. V dtr govorjenem piavšlalnem znesku •norajo odslej plačevati davek na Poslovni promet: 1) Gostinski obrati; 2) obrtniki brez obrato-vališča; 3) rokodelci; 4) imetniki taksijev ali posojevalci vozil ali motornih vozil, motornih čol-®°v, ali čolnov; 5) pripadniki Prostih poklicov; 6) borzni posredovalci in menjalci denarja; 7) sPedicijski in pomorski agenti, agencije državnih železnic, potne ln turistične agencije in uradi, nosači, podjetja za nakladanje ln razkladanje; 8) trgovci na drobno; 9) krošnjarji. Ukaz vsebuje nadalje podrob-®le ppedpiiBe za plačevanje davka Ja nekatere izmed omenjenih kategorij. Važne !so nove določbe a Poslovnem davku za trgovce z 2elenjavo, cvetlicami, sadjem, ribami, jajci, perutnino, kunci in divjačino. Poslovni davek se plača enkrat Ja vselej za pivo (plačuje ga proizvajalec ali uvoznik), za kavo (ob uvozu), za umetna gnojila in škropila (ob proizvodnji ali uvo-2d), za petrolejske proizvode, go-Uva, mazila, mineralna olja ter 2a Premogovna goriva (ob uvozu). Pripominjamo, da so predpise tega ukaza davčni uradi izvajali 2e v začetku leta na podlagi okrožnic. Zakon predvideva vsekakor, da se vsem tistim, ki so ®*Sevalx poslovni davek do 11. aprila na podlagi nakupnih fak-ter, sme priznati 10 odst. zniža-nte na promet v 1. 1948, ki bo Podlaga za obdavčevanje v 1. 1949. PREDPISI O POBIRANJU NEPOSREDNIH DAVKOV Ukaz št. 64 predvideva nekate-re spremembe, ki se nanašajo Predvsem na izterjevalne organe 111 na način izterjevanja davščin. * Pojasnila in nasveti O napisih v V zadnjem času so tržaški ob-cinski organi poostrili nadzorstvo Pad javnimi napisi in reklamni-tei izveski v trgovinskih in obrt-Uiških podjetjih. Glede uporabe slovenskega je-z*ka pri javnih napisih ni nobe-Pih omejitev. Zakon, ki je prepo-vedoval uporabo slovenskih napi-fov se po izjavah VU ne izvaja in b° tudi formalno ukinjen. Odpravljen pa je bil zakon, ki je do-učal petkratno takso za napise, .j niso bili sestavljeni v italijanščini. f-a napise in izveske v trgovinskih in idustrijskih obratih velja-J° v ostalem naslednje določbe: . O Za vse napise, ki so trajno ln v celoti vidni s cest ali trgov, te Potrebno predhodno dovoljenje Občinskega urada. Vsi ti napisi 50 brez izjeme podvrženi predpi-“PPina davkom. , .3) Pri napisih, izveskih itd., J so izpostavljeni v notranjosti obratnih prostorov ali v izložbah teoramo razlikovati napise, ki ob-cgajo nad 50 kvadratnih dm pogine (n. pr. kvadrat s stranico 22,5 cm) in napise z manj kakor 50 kv. dm površine. Prvi, t. j. napisi nad 50 kv. dm površine so v vsakem primeru podvrženi dovoljenju ter davščini. Glede napisov, ki obsegajo manj kakor kakor 50 kv. dm površine, pa moramo zopet razlikovati dva primera: če so taki napisi, izveski, itd. v zvezi s poslovanjem podjetja, v katerem so razstavljeni, niso podvrženi nobenemu predpisu. Ce pa niso ti napisi v zvezi z obratom (n. pr. napis o neki pijači v manufakturni prodajalni), je potrebno zanje občinsko dovoljenje ter so podvrženi davku. Izvajanje zadnje točke določb je precej sporno. Občina se je namreč postavila na stališče, da je vsak napis (torej tudi napis izpod 50 kv. dm površine v notranjih prostorih ali v izložbah) podvržen davščini, če vsebuje besedilo reklamnega značaja. Po Gen. Airey povabljen v Washington General Airej, pove'jnik ZVU v Trstu, je 25 aprila odpotoval v Washington^ kamor ga je povabila ameriška v’ada, da bi poročal o položaju v Trstu. V Washingto-nu ostane 1.0 dnii. Na. poti ga ispremljata politični svetnik ZDA Charles F. Baidhvin in načelnik urada za posvetovanja in načrte polkovnik Parsons. Kakor znano, je gen- Airey Anglež. Prihod češkoslovaške delegacije V torek je prispela v Trst češkoslovaška delegacija treh članov, ki jo vodi ravnatelj Mednarodnega prevoznega podjetja »Metrans« g. Sezinger. Gre za pospešitev češkoslovaškega tranzita skozi tržaško pristanišče. Obseg pooblastila češkoslovaških delegatov ni znan, vendar se zdi, da gre predvsem za zgolj tehnična vprašanja. Po približnih cenitvah znaša vrednost uslug, ki jih nudi tržaško pristanišče Cehoslovaški za blago v tranzitu približno 900 milijonov lir na leto. Kakor smo že večkrat poročali bi- Cehoslo-vaška rada poravnala usluge z izvozom blaga. Angloameriška vojaška uprava je doslej odbijala ta način poravnave, tako da je nekdanji sporazum, ki je omogačal takšno tranksacijo v okviru 200-milijonskega (kredita ostal v bistvu na papirju. Postavlja se menda tudi vprašanje določitve tečaja, po katerem naj bi se usluge obračunavale. Ce-hoslovaška zahteva priznanje tečaja 11 lir za 1 češkoslovaško krono, medtem ko bi ZVU bila pripravljena priznati tečaj 7 lir za krono. Na dnevnem redu je tudi vprašanje podržavljene tržaške imovine na Češkoslovaškem. PORAVNAVA PREVOZNIN NA TRBISKI PROGI Avstrija dolguje Ita. j ji okoli 3 milijarde lir za železniške prevoznine, v glavnem za prevoze v tranzitu po trbiiški progi v tržaško luko. Po italijansko-avatrijskem sporazumu boi Avstrija p'a-čevala nastali dolg na ta-ie način: I takšni razlagi bi bilo n. pr. dovo-j Ijeno izpostavljati brez vsake davščine napis s samo označbo proizvoda (n. pr. »istrsko vino« ne pa napis z dodatkom pohvale ali reklame (n. pr. »istrsko vino najboljše kakovosti«). Za dosego dovoljenja morajo prizadeti vložiti prošnjo na kole-kovanem papirju (lir 24). Prošnje se vlagajo na v občinski zgradbi na trgu Edinstva (soba 44). Vloga mora vsebovati naslednje podatke: širino in dolžino napisa ali izveska, besedilo, kraj izpostave ter po možnosti tudi čas izpostave. Priporočamo članom naj uredijo zadevo v pogledu starih napisov, za katere nimajo še dovoljenja. Ce bi pri temu postopku naleteli na težkoče, naj se zglasijo v pisarni SGZ. vsak avstrijski izvoznik bo moral odslej izvažati v Italijo 15% več, kakor znaša po vrednosti kompenzacijski uvoz iz Italije. Italijanski uvoznik bo na ta način inkasira! zadevno vsoto na račun italijanske dlržave- SE DVE TUJI PLOVNI DRUŽBI V TRSTU V kratkem bo družba »Arca« iz Benetk vpeljala novo zvezo med'Trstom in Levantom. Na progi bodo uporabljali hitre motorne ladje, ki bodo pristajale v Trstu verjetno vsakih 10 dni. V Trstu je bila ustanovljena družba »Italo — Mediterranean Line«, ki bo vzdrževala redno pomorsko progo s Palestino. Družba je najela doslej 4 parnike ter 1 motorno ladjo s tonažo 1.300 do 3.000 ton. • Vojaška uprava je derekvirira- la naslednja skladišča v tržaškem pristanišču: št. 1, 1 A, 2 A, 12 A, 12 B ter skladišče na III pomolu. STARO TRŽAŠKO PODJETJE V LIKVIDACIJI Podjetje »OMMSA« (Officine Meccaniche Metlikovic Società Anonima) je v likvidaciji. Od 100 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v obratu, ki deluje na področju starega pristanišča, jih je bilo polovica odslovljenih. Ostalim grozi odpust, čim bodo dovršena dela, ki so v teku. Podjetje se je v zadnjih časih bavilo v objektov le s popravili plovnih objetkov, čeprav bi se lahko osposobilo tudi za druga dela. — Mehanične delavnice Metlikovic spadajo med najstarejša tržaška podjetja, saj ga je ustanovil pred 95 leti domač podjetnik, še preden so pričeli graditi ladjedelnice Sv. Roka v Miljah (1. 1857) in Sv. Marka v Trstu (1. 1887). * * * Pri pristojnih uradih so v preučevanju načrti za zboljšanje pristanišč v Miljah, popravilo valobrana in dveh pomolov, predvideni stroški (31 milijonov lir) v Sv, Križu (podaljšanje pomola za 20 m, 8 milijonov lir) ter v Seljanu (ureditev pristajališč, 23 milijonov lir). Rimski gospodarski list »II Globo« je organiziral vseitalijanski zbor za preučitev vprašanja organizacije sejmov. Na zborovanju, ki je bilo na Kapitelu v Rimu, je nastopila »Zveza julijskih in dalmatinskih industrijcev« je inž. G. Oldofredi predložil resolucijo, ki zahteva, »naj se indu-strijcem, kmetom in obrtnikom iz Julijske krajine in Dalmacije, ki sta bili bolestno odsekane od ozemlja matere domovine (Italije), omogoči, da se v Italiji zopet uveljavijo s svojo tehnično in trgovinsko delavnostjo v korist vse nacije; poleg tega naj se na vseh italijanskih sejmih brezplačno rezervira prostor za julijske in dalmatinske brate — kakor je bilo to storjeno na sejmu v Bariju, — da bi na italijanskih sejmih lahko simbolično priklicali v spomin svojo nekdanjo industrijsko, kmetijsko in' obrtno delavnost in da bi na ta način bili deležni žive solidarnosti (s strani tovarišev v Italiji), ki bi pričala o neiiz-premenjenem sočustvovanju in ki bi jih vzpodbujala k obnovi nekdanje delavnosti.« Inž. Oldofredi je v svoji motivaciji omenil, da so »dalmatinski in julijski industrije!« prosili italijansko vlado za posojilo 4 milijarde lir, ki bi ga vrnili v 10-15 letih in s katerimi bi obnovili svojo industrijo v Italiji. Poročevalec lista »II Globo« dodaja, da so zborovalci izrazili svoje globoke simpatije dalmatinskim in julijskim bratom in sprejeli s posebnim aplavzom izvajanja inž. Oldofredija, ko je omenil žrtve Italijanov iz Pulja, Reke in Zadra. IZKORIŠČANJE AVSTRIJSKIH PETROLEJSKIH VRELCEV Med pogajanji za avstrijsko mirovno pogodbo v Londonu se je stališče namestnikov zunanjih ministrov zelo zbližalo glede deleža Sovjetske zveze pri izkoriščanju avstrijskih petrolejskih vrelcev v Zisterdorfu. Predstavnik Sovjetske zveze je zahteval, naj zapadne sile priznajo Sovjetski zvezi pravico do deleža 60 odst., medtem ko so predstavniki treh zapadnih sil bili pripravljeni priznati Sovjetski zvezi 58 odst. vse proizvodnje, v Zisterdorfu. Za podlago je bila vzeta proizvodnja v 1. 1947. MADŽARSKA IN DONAVA Na praznik dela bodo v Budimpešti splovili novo rečno 1.000-tonsko ladjo, ki plove tudi po morju. Nova plovna enota bo hitrejša od dosedanjih, ki rabijo 14 dni od Budimpešte do Smirne, 19 do Hajfe ter 4 dni do Aleksandrije v Egiptu. Obratna vožnia traja povprečno 2 dni več. TUDI PROGA TRST - ANCONA V BENECANSKIH ROKAH Reška plovna družba (Società Fiumana di Navigazione), ki se je preselila v Benetke je uvedla novo progo Trst - Ravenna - Ancona. Na progi bo vozil parnik »Nesazio« (za prevoz potnikov in blaga). Odhod iz Trsta ob torkih. LETALIŠČE PRI PROSEKU? V preteklih dneh je strokovna komisija ogledovala področje med Prosekom in Nabrežino. Gre za načrt, da se avtomobilska cesta Trst - Seljan podaljša do Tržiča. Poročajo tudi, da je v načrtu zgraditev letališča v bližini Proseka. Letališče za pristajanja manjših vojaških letal je bilo zgrajeno ob cesti Opčine - Prosek že pred dvema letoma. Ob ustanovitvi STO-ja so govorili o zgraditvi večjega letališča v bližini Kopra. ^Občujemo izvajanja našega k rusinika o sto'etni življenjski med Trstom in Benetkami, p so aktualna še danes kljub je osvoboditvi Trsta iz ob- jj ,? naslednikov Benečanov: saj sn a ^ P0 skferiitui rimskih go-jn teiTskifj, sporazumov (marcai, ilJfJ. dejansko zopet v sklopu ^ banskega gospodarstva, ta-kr- i^a Tržačanom zopet režejo v Rimu, Benetkah in Genovi. Pr fte idol. je imel Trst 5-000 te^Va^c'ev, medtem ko so bile *><22 • ®enečke največje in naj- Pomorsko mesto ob Ja* moriu in 50 Z Genovo Rovale za prvenstvo in nad-teryp nad vsem Sredozemskim skerlern' Pomen Trsta v trgovin-Poo)1’ Pomorskem in gospodarskem Prj,\edu SPteh Je bil tedaj, t- j. Tr„f teti, prav blizu ničle. 3e takra&t lahko mislil na MU- ^nje z istrskimi mesteci itfj atei. Koprom, Izolo, Piranom, trgo Tle Pa z mesiti 'svetovnega bn„Vl™skega pomena, kakor sd it^ “enetke, Genova, Hamburg' raJn Pozneje (L 1801) je na-SS,nnn tržaško prebivalstvo že nal duš, 70 let nato pa na 68 000- Od tedaj naprej vse do l. 1914, t. j. do začetka prve svetovne* vojne, je tržaško prebivalstvo neprestano naraščalo. Trst se je širil na vse strani, njegova čezmorska trgovina Je postajala vedno važnejša. In tako se je neznatno mestece razvilo v najvažnejša trgovinsko luko ob Jadnomu in je pahnilo s prestola nekdanjo »kraljico« tega morja, Benetke. Ves ta razvoj se je izvršil v dobi, ko je bilo naše mesto pod habsburškim žezlom, kamor se je eklo, da se zavaruje pred be-ansko pohlepnostjo, fa podlagi teh zgodovinskih pokov ni težko priti do zaključka] bi bil danes Trst, ko b\ Avstrija ne bila ščitila pred lečanskimli, t. j- italijanskimi •ojevaJci. Ako bi bili Benečani tali gospodarji Trsta, kakor so tali gospodarji Kopra in drugih ■sirih nrimorstkih mestec, ako bi bil torej Trst postal zares ita-liiansko mesto, je izven vsakega dvoma, da bi njegovi gospodarji v Benetkah prav gotovo, ne podpirali na lastno škodo njegove čezmorske trgovine in ne pospeševali njegovega razvoja. Gotovo m bi gr’adili železniških zvez med Zgodovinski» nauk Trst v okviru italijanskega gospodarstva ne more živeti Trstom in zaledjem, ne pomolov, hangarjev in og’romnih valolomov-Trst bi bil ostal približno to, kar je bil pred 250 leti: neznatno in zakotno istrsko mestece, zaradi katerega bi se danes ne razburjal noben vrag. Trst je torej postal veliko in svetovno važno trgovinsko središče prav zato, ker se ni posrečilo' Benečanom, podrediti si ga politično in gospodarsko. Jasno Je, da ne bi mogli biti beneški' trgovci tako nespametni, da bi si sami zredili nevarnega tekmeca, ki bi jih bil skoraj zadušil, ko bi ga ne bila Italija (• 1918 zavojevala, ločila od njegovega naravnega) zaledja in uničila njegovo gospodarsko avtonomijo. Današnji Trst je torej proizvod gospodarstva habsburške monar-hiie, oziroma njenih sestavnih dežel, ki so bile po večini slovanske. Razen nekaj obrežnih italijanskih mestec v Istri in dela Furlanije je bilo zaledje našega mesta prav do njegovih sten in je še uanes čisto slovensko, oziroma hrvatsko v Istri. Tega defanskega- stanja ni mogla izpremeniti okolnost, da je v Trstu prevladovala italijnmlščinai kot poslovni jezik. Ta se je vzdrževala podi vplivom stalnega dotoka iredentistov iz Italije in italijanske kulturem Toda prej alii slej bi bila podlegla pred jeziki tržaškega zaledja. Trgovec ne more dolgo nalagati svojega jezika! svojim odjemalcem, ker bi bMd tudi proti njegovim lastnim koristim. Poleg tega se narodnost in državna pripadnost kakšne dežele ne določa po jeziku, ki ga govorijo prebivalci trgovinskih središč, t. j. mest, temveč po jeziku, ki ga( govorijo v njihovem zaledju, na deželi. Podeželsko prebivalstvo je vezano na zemljo, na kateri živi, medtem ko prenaša trgovec svoje Kamstržaškimvelesejmom? Ob zakiljučitvi lanskega tržaškega velesejma ie vodstvo prireditve izjavilo, da bo brez odlašanja pričelo' z organizacijskimi pripravami za naslednjo prireditev. Predsednik ustanove za prirejanje je še posebej poudaril, eia. je vprašanje stalnega sejmišča, med vsemi najnujnejše. Od takrat je pretek e že 7 mesecev, a ugotoviti moramo, da organizacija ni dosegla uspehov, ki so jih Tržačani upravičeno pričakovali. Dejansko stoji Tržaški velesejem na slabših nogah kakor pred tremi leti, ko se je P° vojni pripravljala prva tržaška mednaro|ina ;trgo-vimska manifestacija na pobudo zasebnih krogov. Načrtov in predlogov za letošnjo prireditev velesejma je bilo med tem časom zasnovanih mnogo, nekateri pa so še v preučevanju. Kroženje raznih vesti o dokončni ali začasni ureditvi velesejma na tem ali onem področju mesta ali predmestja vzbujal veliko zanimanje zlasti pri pridobitnikih ter pri posredovalcih za' nakup zemljišč, zgradb in javnih lo-kaiov_ Vsaka podobna prireditev je namreč povezana z znatnimi zasebnimi koristmi. Mnogokrat se ob takih prilikah pojavljajo špekulacije pa tudi oblike pritiska na činitelje, ki o zadev; odločujejo. Po najnovejših obvestilih je VU nudila vodstvu velesejma uporabo pritličja pomorske postaje, poslopja bivše postaje vodnih letal ter pritličnih prostorov v palači »Tergesteum«. Izvedba tega načrta bi zahtevala v primerjavi z vsemi ostalimi .predlogi o začasni ureditvi velesejma verjetno adaptacijo in bi bila sl tega vidika najprimernejša. Drugi predlog, ki ga je postavilo vodstvo velesejma se nanaša na. možnost uporabe tako-zvanegà »Silosa«, ki je poleg .glavnega kolodvora in ki je zdaj zaseden po beguncih in brezdomcih. Ze na- prvi pogled je razvidno, da ne ustrezajo tehnične karakteristike z,gradbe najosnovnejšim potrebam večje mednarodne prireditve. Nič privlačne) ši ni načrt, ki pridvideva preureditev stare vojašnice pri Sv- Andreju. Ta preureditev bi zahtevala mnogo sredstev, a bi kljub temu ne zadostila tehničnim, zlasti pa ne estetskim zahtevam velesejma. Podobne težave bi se pojavile tudi v primeru preureddtve enega ali dveh skladišč ( tržaškega pristanišča, kakor je bi’o že lani predlagano. Čudna je končna zamisel, da bi za velesejem preuredili zgradbe železniške postaje pri Sv. Andreju. Vsi doslej omenjeni načrti in, predlogi se nanašajo na zasilno rešitev vprašanja tržaškega velesejma. Pomembnejšega značaja so pa vsekakor osnutki za ureditev trajnega sejmišča. Najstarejši pred log, da bi se velesejem letno prireja' na območju bodočega industrijskega podroičlja v. Zavijah, je spjrva žel skoraj soglasno odobravanje. Ce bi ne bilo pridržkov glede oddaljenosti od središča mesta (7 km), bi bila ta rešitev brez dvoma najprimernejša. Kasneje so preučevali možnost nastavitve velesejma v bližini rižarne (okrog 2 ha razpoložljivega zemljišča). VU je ta načrt zavrnila, vzela pa je v pretres predlog, da bi se velesejem prirejal nekaj sto metrov odi škedenjskegai lesnega pristanišča ob ul. Baia-monte Gre za okrog 3,5 ha zemljišča, 'deloma zasedenega odi starega industrijskega obrata, ki pa ni že do’go časa v pogonu. Za ureditev .prostora bi bila potrebna precej obširna zemeljska dela. Prometno je bilo področje s središčem mesta dobro povezano. Ker so pa ta zemljišča menda, že namenjena drugim zgradbam, kaže; da bo tudi ta predlog zavrnjen. Najnovejši je načrt, ki predvideva ureditev sejmišča na starem občinskem športnem 'igrišču na koncu ul. Rossetti. Ce bi utesnjenost prostora ne predstavljatta ovire za riazvoj razstavi jalnih zgradb in vseh pomožnih naprav v neposredni b ižini, bi bila ta rešitev zadovoljiva. Iz vsega tega, kar smo doslej navedli je razvidno, da ni izbira stalnega sejmišča za tržaško mednarodno prireditev niti lahka niti priprosta. Idealne rešitve, ki bi ustrezala vsem pogojem in zahtevam — zlasti glede dostopnosti — morda današnji urbanistični položaj Trsta ne more nuditi. Vlagati sredstva v naprave za zasilno prireditev velesejma pa ni z nobenega vidika priporočljivo. Tržaški gospodarski krogi zahtevajo dostojno ureditev, ki naj bi bila na višini mednarodnih tradicij. Vsaka drugačna rešitev bi pomenila le kvarjenje ugleda tržaškega gospodarstva v svetu. Zato pa je treba brez odlašanja pristopiti k dokončni in resni odločitvi. CARINA NA 2.ITO - TEŽKO BREME ZA POTROŠNIKE Znani italijanski gospodarstvenik Eplcarmo Corbino je za italijanske liste napisal članek o vprašanju carine na uvoz pšenice. Vprašanje te carine je za Italijo kljub vsem Mussolinijevim »žitnim bitkam« uvažati velike količine žita. Pisec je mnenja, da bi carina na žito morala biti elastična in se vsakifcrat prilagoditi mednarodnemu žitnemu trgu. Ko bi cena pšenice na mednarodneml trgu bilia visoka, bi carino morali znižati in obratno- Corbino navaja praktičen primer, kako težko ja breme, ki ga carlina na žito nalaga italijanskemu (in še vedno tudi tržaškemu potrošniku). Pri carini 1.000 Mr na vsak stot uvožene pšenice znaša obremenitev 45 milijard lir na leto. Kar v zvezi z napovedano carinsko reformo govorijo o 70% — carini »ad valo-rem«, bi pri uvozni ceni pšenice 4.000 lir, breme, ki bi ga predstavljala takšna carina, doseglo okoli 120 milijard lir na leto. Trgovinski odnosi med Jugaslavijo in Švico Združenje za jugoslovansko-švicarski promet (Vereinigung fuer den jugoslawisch-schweize-schen Handelsverkehr) v Zueri-chu je na svojem občnem zboru razpravljalo o odškodnini za švicarsko podržavljeno imetje v Jugoslaviji in razvoju zunanje trgovine v zvezi z zadnjo pogodbo (sept. 1948). Jugoslavija je pristala na odškodnino v znesku 78 milijonov švicarskih frankov, medtem ko so Švicarji zahtevali prvotno 115 milijonov frankov. Trgovina med obema državama narašča, kakor kažejo naslednji podatki (v milijonih frankov): 1. 1946 1. 1947 1. 1948 Uvoz 6 23 34 Ivoz 3,1 16,6 38 Nato je bilo, govora o pogojih za imenovanje predstavnikov švicarskih tvrdk v Jugoslaviji v smislu novih določb o trgovinskih predstaništvih, ki so bile izdane v Jugoslaviji. BREZPOSELNOST V ZAPADNI NEMČIJI V dvojni coni je število brez-poseinm aosegio ji. marca 1,132.140 in se je nasproti februarju povečalo za 93.977. Povišek je bil velik zlasti na Bavarskem in v severnem Porenju. šotore iz kraja v kraj, kakor mu bolje kaže kupčija. Trst je bil do italijanske zasedbe glavno avstrijsko središče za! čezmorsko trgovino in poleg tegai seveda tudi splošno tržišče za svoje neposredno slovensko' zaledie. Odrezan od svojega ožjega in širšega zaledja, od katerega živi in se redi, bi Trst prej ali slej gospodarsko propadel. Tisti prebivalci, ki bi še tukaj ostali, bi se morali umetno rediti, kakor Je Italija umetno redila. Zader po prvi svetovni vojni. Gospodarski položaj našega mesta pod italijansko zasedbo je včeriijšnju zgodovina, ki jo «sil poznamo. Tržaški trgovini je ostal le en del neposrednega zaledja. Zaradi odcepitve glavnega zaledja in zgube gospodarske avtonomije’ ter vključitve v italijanski carinski sistem je propadla tudi tržaška uvozna in izvozna čezmorska trgovina. Temu pojavu bi bilo gotovo sledilo tudi izseljevanje tržaškega prebivalstva, ko ga italijanska vlada ne bi začela iz prestižnih razlogov umetno rediti na) vse mogoče načine. Forsiranje* tranzitne trgovine z deželami nek-danjegd obširnega zaledja ni mogla nadomestiti prhne, v Trstu zasidrane veletrgovine, ker nudi sam. tranzit premajhne zasluške prebivalstvu moderno opremljenih luk, v katerih se prekladanje s parnikov na železniške vozove in obratno vrši. skoraj avtomatično^ Lahko bi rekli, dia se je Trst pod Italijo izpremenil iz svetovne pomorske luke v velikega itaili-janskega penzionata na veliko radost beneških in genoveških trgovcev in brodarjev ter milanskihl bankirjev, ki vsi danes finansirajo propagando, da bi naše mestej zopet izročili Italiji, t. j. da bi se drugič gospodarsko zadušilo. Iz stoletne in nedavne zgodovir ne tržaške luke moramo izvajati zaključek, da je sedanja gospodarska politika ZVU, ki sloni ha rimskih gospodarskih spprazumilt in se krije s koristmi Italije, t. j. Benečanov in Genovežanov, zgrešena v osnovi. O tem se lahkot prepriča na vsakem koraku podjetnik in potrošnik —od— Druga polovica aprila ni prinesla izrazitih novosti na tukajšnjem in na bližnjih tržiščih- Nadai poslovnih ljudi, da bodo velikonočni pr'azniki vsaj začasno poživili trg, se ni izpolnila. Prodaja jestvin in tekstilnega blaga je vsekakor v primerjavi z lanskim letom zavzela znatno manjši obseg. Ceniki tržišč na debelo kažejo na tendenco k šibkejšim cenam. Gre pa stvarno večkrat za kvotacije na papirju ali za ponudbe, ki ne najdejo kupčev. Trgo* vina na drobno še namreč oskrbuje le za najnujše potrebe. Na, tržaškem trgu se opaža nadaljnje pešanje kupne zmogljivosti širokih slojev potrošnikov. Naraščanje: brezposelnosti, ki je povezana predvsem s krizo v industriji ini v obrti, je brez dvoma eden iz-■med glavnih činiteljev današnjega tržnega mrtvila. * ŽITARICE Žitarice so med vsemi kmetijskimi proizvodi zabeležile v prvem obdobju tega leta najznačilnejšo pocenitev. Pšenica je na pr. nazadovala v zadnjih štirih mesecih za okrog 3-000 lir za stot_ Tržišča žitaric >so pač pod vplivom mednarodnega položaja. Po mnenju opazovalcev se bodo cene žitaric ustalite okrog sedanjih kvotacij. Za primerjavo navajamo zadnje cene žitaric na naslednjih tržiščih. Rovigo: pšenica I 7.700—7 800 lir za' stot, II 7.500-7.700, III 7'.400 do 7.500; koruza 5 600—5.800; belai koruza 5.300—5.400; oves 5-200 do 5.300; rž 6 700 lir. Brescia: pšenica 7-600—7.800 lir za stot; koruza 5.600—5.800; bela koruza 5 300—5.500; oves 5.200 dbi 5-500 lir. ŽIVINA Na živinskih trgih vlada velika ponudba, ki je neobičajna za sedanjo sezono. Suša Je namreč prizadela zgodnje košnje in s tem razpoložljivost krme; Največja ponudba se opaža jori teletih. Pocenili so se tudi prašiči Na tržaško področje so v preteklih dneh uvozili iz Južne Tirolske 24 glav goveje živine dobre pasme. Na licu mesta so plačali za vsako kravo 230.000 lir. Cena dobre krave m'ekarice na tukajšnjem področju se giblje okrog 170.000 lir. Prinašamo najnovejše cene z naslednjih trgov: Rovigo: živina za rejo: voli 280 do 300 lir za kg žive teže; krave 280—300_ Živina- za zakol: voli 280—300; krave I 280—300, krava II 210—230; biki: 240—260; teleta 370-380. Prašiči rejeni 290-310;, prašički 300-320. Kokoši 630-650; gosi 250—280; race 380—400; zajci 230—250- Ferrara: voli I 295—315, II 220 do 230; krave I 295—315, II 220 do 230; prašiči rejeni 285—305; teleta I 375—390, I-I 335-350. OLIVNO OLJE Velika razpoložljivost uvoženega semenskega olja je zaldlalai tržišču olivnega olja, za katero vlada malenkostno zanimanje, težek udarec. Na proizvodnih področjih južne Italije plačujejo najfinejše vlrBte olja do 560 lir iza kg, naj slabše vrste pa do 430 lir- V osrednji Italiji so cene za 10—20 lir pri kg višje ^ MLEČNI IZDELKI Maslo se je po velikonočnih! praznikih pocenilo od 50—120 lir za kg. Cene trdih sirov so ostale-iste; dobra konjuktura vlada za sir »gorgonzola«. V Emiliji so zadnje povprečne! cene naslednje: maslo 860 lir za kg; parmezan 1- 1947 lir 1 150 do 1.200, isti 1. 1948 lir 860-90Ó; »gorgonzola« 350—380 lir. LES V Trstu je najnovejši cenik lesa naslednji: bukovina 30.000 lir za kub. m; hrastovina 55.000; tramovi u. Trst 11.000; smrekovina in jelovina tombante 22.000; ja- vor 40.000; parjena bukovina 40.000; hrastovi parketi 2.700 lir za kv. m.; bukove vezane plošče 135.000 lir za kub. m. Te cene veljajo v prostem pristanišču, za carino 15 odst. več. VINO V Trstu se cene vina gibajo okrog naslednjih kvotacij: belo istrsko lir 70 za liter, črno istrsko 68; kraški teran 140, briško lir 100, belo »Conegliano« 63, črno »Valpolicella« 66, »Bardolino« 67 lir. RAZNA ŽIVILA V TRSTU Maslo lir 1.200-1.300 za kg; sir gorgonzola 750-800; furlanski sir od 500-700 lir po kakovosti; ovčji sir 1.200; parmezan 1947 1.450-1.480. Prekajena slanina 510-530; slanina 400-435; šunka »Praga« 1.060; furlanska salama 1.250, ogrska salama 1.320-1.500. Bosanske češplje 250-265. Kava »Brazilija« običajna 660-710, kava »Santos« ekstra 900-920, kava »Kostarika« 980-1.020; kava »San Domingo« 900-950. Bela krušna moka 100-110; koruzna' moka 70-80; testenine 140-150. KOVINE V TRSTU Bakrena žica 540 lir za kg, bakrene plošče 580; svinčene cevi 350, svinčene plošče 360, svinec 300, cin 1.700, železo 105, profilirano železo 125, žeblji 135, železo za betoniranje od 10 do 60 mm lir 100, cevi iz surovega železa 235. BRODNINE NA JADRANU Pri brodninah na Jadranu ni bilo opaziti v zadnjih časih znatnih izprememb. Ponudba ladjevja prekaša vsekakor povpraševanje. Prevoz blaga iz jugoslovanskih pristanišč zaposluje še vedno precejšnji del italijanskega ladjevja male in srednje tonaže. Za primerjavo navajamo naslednje Brodnine: Les: Dubrovnik — Catania lir 1-300 za tono, Dubrovnik - Cagliari 2.000, Reka - La Spezia 2.500. Boksit: Ploče - Marghera lir 1.000, Dubrovnik - Marghera 1.200, Istra -Marghera 1.600. Premog: Raša -Ancona 670, Raša - Benetke 670, Baša - Ravenna 670, Raša - Tor-viscosa 650, Raša - Tržič 620. Petrolejski proizvodi Trst - Ravena lir 1.250-1.300 za tono, Trst-Be-netke 850, Trst - Ancona lir 1.500. S 1. junijem 1949 bodo morali italijanski proizvajalci likerjev spremeniti označbo »cognac«. Tako namreč določa italijansko-fran-coski sporazum o carinski uniji. V italijanskih industrijskih krogih vlada zaradi tega precejšnje nezadovoljstvo. Ta določba je bila vnesena v pogodbo na zahtevo francoskih industrijcev, češ, da je »Cognac« francoska oznabačba (po fr. mesta Cognac) in da so pod njo prodajali italijanske proizvode. Sporazum velja seveda samo za Italijo. Mednarodna tržišča so v polnem razvojnem obdobju. Najvažnejša vest zadnjih dveh tednov je, da so cene neželeznih kovin, zlasti pa bakra, v nazadovanju. Pocenitev osnovnih surovin svetovne potrošnje, se postopoma, čeprav z zamudo, odraža pri proizvodnji končnih izdelkov. Položaj na tržišču poljedelskih proizvodov je ostal v bistvu neizpre-menjen, zlasti v pogledu žitaric in maščob. Pozornost vzbuja padanje vrednostnih papirjev na ameriških in deloma na angleških borzah; opazovalci spravljajo to nazadovanje v zvezo z mednarodnim tržnim položajem ter z vso ostrejšo borbo med industrijami zapadnih držav. * * KOVINE Baker. Ameriško tržišče je zabeležilo v zadnjih dveh tednih nadaljnje nazadovanje bakrenih po-drtin, in sicer od 15,50 na 13,50 stotink dol. za funt. S stroški livarn, ki predelujejo bakrene po-drtine, stane nova bakrena zlitina okrog 16,50 stotink dolarja. Vsled tega so se tudi cene bakra nove proizvodnje znižale n. pr. v New Yorku od 23,50 na 20 stotink dolarja za funt. Cink in svinec. V drugi polovici aprila se je cink na mednarodnih tržiščih zlasti v ZDA zopet pocenil. Nekatere večje ameriške družbe ponujajo to kovino po U stotink dolarja za funt, medtem ko je še v začetku aprila kvotira-la 15 stotink ^olarja. S tem se je nekako uravnovesilo sorazmerje med cenami cinka in svinca, ki je ohranil staro ceno, t. j. 15 st, dol. za funt. Živo srebro. Po precej dolgem obdobju stalnih cen se je živo srebro v ZDA pocenilo. Značilno pa je, da je italijansko-španski kartel za živo srebro potrdil dosedanji cenik (70 dolarjev za steklenico fob italijanska ali španska pristanišča). Upravni svet družbe je poleg tega ukinil vse olajšave, ki so jih doslej nudili pri velikih dobavah. (Popust od 3-8 dolarjev za steklenico). PREMOG Po še nepotrjenih vesteh namerava Evropska gospodarska ČEŠKOSLOVAŠKEGA STEKLA Med letom 1948 je Cehoslova-ška proizvedla okrog 19 milijonov kv. m. šip. 80 odst. vse proizvodnje so izvozili v razne države, med drugim tudi v Trst. Sovjetska zveza je nakupila 5 milijonov kv. m. šip, približno enako količino pa skupno Avstralija, Kanada in Holandska. Ostale steklenice so izvozili zlasti v Indijo, Pakistan in Južno Ameriko. Celokupni izvoz steklenih izdelkov je znašal 1 milijardo čsl. kron. Ce-hoslovaška steklarska industrija krije 90 odst. svojih po^jeb z domačimi surovinami, medtem ko uvaža ostalih 10 odst. iz Avstrije in Romunije. komisija ustanoviti organizacijo, [ kateri naj bi pristopili vsi večji I izvozniki in uvozniki premoga. Namen te organizacije naj bi bil I smotrna razdelitev premoga in! urejevanje svetovnih tržišč. Mednarodna tržišča premoga, zlasti evropska potekajo s tendenco krepkih cen. Da niso cene napredovale je pripisati v prvi vrsti naraščajoči proizvodnji poljskega premoga. V ZDA je cena antracita nazadovala do 1 dolarja za tono. Poročajo pa, da je ta pocenitev le začasna in da je v zvezi s trenutno sezonsko konjunkturo. BOMBAŽ V pričakovanju novega pridelka potekajo svetovna tržišča bombaža z negotovo tendenco. Pričakuje se, da bo letošnji svetovni pridelek vsaj za 10 odst. večji od lanskega. Bombaž stare zaloge vztraja vsekakor na krepkih cenah. V Egiptu so skoraj pošle zaloge finejših vrst bombaža. VOLNA Skoraj vsi opazovalci mednarodnih tržišč predvidevajo, da se bo volna prej ali slej znatno pocenila pri virih proizvodnje. Za zdla» so na ceni v znatml meri nazadovale volne slabše kakovosti (do 20 odst. v primerjavi z januarjem letošnjega leta). Na potrošnih trgih se opažajo kljub temu še vedno visoke cene zlasti pri volnenih izdelkih. SLADKOR Cenijo, da bo letošnja svetovna proizvodnja sladkorja prekosila za 10 odst. lansko in za 8 odst. povprečno predvojno proizvodnjo ter dosegla okrog 37,5 milijonov Bombaž (stot. dol. za funt) ..... Volna (stot. dol. za funt)....,,.... Juta (stot. dol. za funt) ....... Baker (stot. dol. za funt)....... Cin (stot. dol. za funt)......... Aluminij (stot. dol. za funt) ... CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) ... Koruza (stot. dol. za bušel) .... Goved-voli (stot. dol. za 100 f) .. Kava Santos (stot. dol. za funt) .. Surovo železo (dol. za tono) .... Živo srebro (dol. za steki. 76 f.).. . Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljaternica št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi: ODHOD IZ TRSTA ob delavnikih: v Reko ob 7.00 v Ljubljano —Postojno ob 7.00 v Portorož—Piran ob 12.30 in ob 19.45 v Koper ob 12.30 in 19.45 PRIHOD V TRST ob delavnikih: z Reke ob 18.00 iz Ljubljane—Postojne ob 18.30 iz Portoroža—Pirana ob 9.00 in ob 18.45 iz Kopra ob 9.00 in 18.45 Proga Koper—Sežana in o b r a t n o>2 Odhodi iz Kopra ob 8.10 in ob 24.05 Prihodi v Koper ob 17.30 in ob 24.00 cca Odhodi iz Sežane ob 14.00 in ob 21.30 Prihodi v Sežano ob 10.30 K Divači ima avtobus te-le proge zvezo z vlakom za in iz Ljubljane in sicer: ob 10.30 iz Divače za Ljubljano — ob 15.00 v Divači iz Ljuoliane — ob 22.00 v Divači iz Ljubljane — ob 3.35 ozi roma ob 3.37 brzovlak ki p ride v Divačo iz Ljubljane in ki odpotuje iz Divače za Ljubljano. AVTOBUSNE ZVEZE Z ISTRSKIM PODROČJEM PODJETJE »ADRIA« Proga Trst-Koper: Iz Trsta ob 12 in 18; iz Kopra ob 7 in 15,30. PODJETJE »INT« Proga Trst-Buje-Novi grad: Iz Trsta ob 6,30 in ob 17, iz Novega grada ob 9,10 in 19,40. Proga Tnst-Dekand: Iz Trsta ob 5 in 11,15; iz Dekanov ob 5,55 lin ob 12,10. POMORSKE ZVEZE TRST — KOPER Odh. iz Trsta Odh. iz Kopra ob 6.40 ob 5.45 „ 10.15 6.30 11.20 7.30 „ 12.05 8.45 15.00 12.15 „ 17.00 13.15 „ 17.40 13.45 „ 18.20 ,, 17.15 ton. Porast proizvodnje predvidevajo zlasti v Evropi in v Sovjetski zvezi. Na podlagi posejanih površin računajo, da bo Evropa (brez Sovjetske zveze) pridelala okrog 7,2 milijona ton sladkorja, t. j. nad 40 odst. več kakor lani. V Sovjetski zvezi napovedujejo proizvodnjo 2,5 milijonov ton (22 odst.'več kakor 1. 1947). Narasla bo tudi proizvodnja v Aziji, kjer bodo po predvidevanjih pridelali 9,8 ton sladkorja (17 odst. več kakor lani). Rekordne pridelke sladkorja pričakujejo v Mehiki, Južni Afriki ter Egiptu. Pridelek v ZDA bo znašal okrog 11,3 milijona ton sladkorja, t. j. okrog 30 odst. svetovne proizvodnje (lani 35 odst.). ŽITARICE Doslej so nade glede letošnjega pridelka žitaric v svetovnem merilu zadovoljive, čeprav so ponekod suša, drugje pa deževje in mraz ovirali razvoj žitnih kultur. Značilna je vest ki prihaja iz ZDA, da se namreč tamkajšnji proizvajalci boje obilnega domačega in svetovnega pridelka žitaric. Povpreka ameriške proizvodnje pšenice je znašala v zadnjem desetletju 943 milijonov bu-šlov; v zadnjih dveh letih je bil pridelek znatno nad omenjeno povpreko (1,367 milijonov bušlov v 1. 1947 ter 1.288 mil. bušlov v 1. 1948). Ce se bodo predvidevanja uresničila, bo tudi letošnji pridelek prekosil 1.300 milijonov bušlov. Vsled tega bodo verjetno ameriški agrarcl podprli predlog za zopetno omejitev žitnih kultur. Omejitev površin žitnih kultur je obstajali v predvojni dobi. po vojni pa so jo že uveljavili za tobačne kulture ter za oljnate 12/3 26/3 9/4 25/1 33.41 33.47 33.66 34.31 160. 150.— 146.- 153,— 17.20 17.— 16 50 16.50 23.50 23.50 23.50 20.— 103:— 103,— 103.— 103,— 17,— 17,— 17.— 17,— 226.75 214.50 217,— 223.— 139.50 131.75 331.75 134— 31.50 31.50 31.30 31.40 — 21.78 19.20 19.70 48.50 48.50 48.50 48.50 le!Šnike_ Poleg omejiltve v pridelovanju pšenice bodo verjetno predlagali skrčenje koruznih ter bombažnih kultur. « * * Dne 31. marca t. 1. je bilo registriranih v Trstu 56 ladij s tonažo 194.528 ton. Vrednost zlata pada Po poročilih iz uradnih virov je proizvodnja zlata — izračunana v dolarjih — narasla od 742 milijonov dol. v 1. 1945 na 764 milijonov dol. v letu 1947. Omenjeni podatki ne obsegajo sovjetske proizvodnje. Po zadnjih vesteh je proizvodnja v lanskem letu še narasla v primerjavi z 1. 1947. Pridobivanje zlata je v nazadovanju v Južni Afriki, napredovalo pa je zlasti v Aziji, ZDA in Sovjetski zvezi. Cene zlata na svetovnem prostem trgu so na splošno v nazadovanju. Tendenca k pocenitvi zlata se je pojavila najprej v Franciji proti koncu februarja letošnjega leta. V začetku marca so plačevali v Parizu unčo zlata P° 54 dolarjev, zdaj pa jo nudijo za okrog 45-46 dol. Ta tržni pojav je zelo pomemben, ker imajo francoski prekupčevalci v rokah ogromne količine te kovine. Ce se bo ponudba v Franciji še nadalje stopnjevala, bo to imelo posledice tudi v ostalih evropskih državah. V ZDA je zlato pomenilo v zadnjem času za 4 dolarje pri unči (od 48 na 44 dol.); tudi na argentinskem trgu zlata, ki je bil vedno zelo aktiven, je kovina nazadovala kar za 14 dolarjev, (od 69 na 56 dolarjev za unčo). Mnogo manjše zanimanje za zlato je opaziti tudi v južni Aziji ter Indiji, kjer so cene zlata dosegle najvišje točke. Edina izjema ie nacionalistična Kitajska, kjer je zlato zaradi izrednih vojnih prilik še vedno v stalnem porastu. Živila so se v Svici podražila za 80 odst. v primeri z letom 1938. Jajc ima Švedska toliko, da ne ve kam z njimi. Prebitek cenijo na 82 mil. kg. Poskusi, da bi prebitek izvozili so propadli; nevarnost je, da se bodo tudi letos P°' kvarile velike količine. * Na mednarodni carinski konferenci v Ženevi je belgijski predstavnik predlagal prost izvoz časopisov, knjig ter publikacij. * DVE MILIJARDI IN POL L® Bij POTREBOVALO BENEŠKO PRISTANIŠČE. Na! nekem sestanku v Benetkah so ugotovili, da bi Benetke potrebovale za obnovo pristanišča okrog 2,5 milijard lir. Bhokratičen postopek italijanske vlade pa ie doslej onem» gočil popolno preureditev bene" škega pristanišča. V zadnjih ča' sih se je zmanjšal zlasti promet s p: emogom za okrog 40 odst. U' g;.trv:!J so tudi, da lahko beneško pristanišče vskladišči k:-1® 150.000 ton premoga. Glavni urednik LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva1 tržaškega tisk3 nra o k :z; VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 15. IV. 27. IV. Min. Maks. Funt šterling 8.500 8.350 8.300 8.500 Napoleon 6.800 6.700 6.675 6.800 Dolar 622 620 615 622 Francoski frank 169 173 169 178 Švicarski frank 157 156 155 157 Funt št. papir 1.980 1.910 1.900 19.80 Avstrijski šiling 22.50 22 22 22.75 Zlato 1.015 1.010 1.000 1.015 BANKOVCI V ZURICHU dne 26. aprila 1949 ZDA 3,94 Belgija 8.50 Anglija 12,60 Holandska 114,— Francija 1,19 Švedska 73— Italija 0,65 Izrael 11,70 Avstrija 15,— Španija 10,50 Čehoslovaška 1,10 Argentina 44— Južna železnica 15. IV. 27. IV. 2.915 2.845 Min. 2.770 Maks. 2.940 Splošne zavarov. 8.125 7.890 7.890 8.125 Assicuratrice 1.010 1 000 1.000 1.010 Riun. Adr. Sic. 2.240 2.200 2.200 2.250 Jerolimič 2.210 2.210 2.210 2.210 «Istra-Trst» 600 600 600 600 «Lošinj» 5.800 5.800 5.800 5.800 Martinolič 1.700 1.700 1.700 1.700 Premuda 3.765 3.765 3.765 3.765 Tripkovič 7.950 7.950 7.950 7.950 Openski tram. Tržaški tram. 1.020 1.020 1.020 1.020 580 580 580 580 Terni 540 473 473 540 1LVA 315 302 295 315 Zdr. jad. ladjedel. 242 243 240 243 Ampelea 300 300 300 300 Arrigoni 320 320 320 320 TELEFON 54 - 20 j IDIiI SOC. AN. FACEHICA ACCUMULATOCI - MILANO D. D. TCVABNA AKUMULATORJEV - MILAN Balefija vseh prednosli R. E. D. A. T. A. m. vigin' KOVINSKI USMERJEVALCI WESTUSDHOBSB ZAVORE IN SUHE SRL0PRE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TRST, UL. FABIO SEVERO 5 PAPYROS trgovina s papirjem na debelo Trst, Ul. F. Severo 10 =Tel. 64=53 nudi vse vrste pisarniškega, tiskovnega in ovojnega papirja. Velika zaloga papirnatih vrečk in ovoj. papirja za jestvinčarje. iLvtopodjctje S.T.Ì.I!. družba z o. z. IT-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 56-08 'oz blaga s hitvimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ TCerae gmcrwe « ♦ ♦ Indeks cen na debelo v Italiji (Cene blaga, ki je predmet mednarodne izmenjave. Osnova 1938 = 100) Jestvine Živilske in rastlinske surovine Rudninske surovine Splošni indeks December 1947 367.19 297.76 185.73 272.76 Marec 1948 327— 282.84 193.82 261.71 Junij 1948 323.78 295.69 198.51 266.86 September 1948 300.96 280.46 211.40 261.32 December 1948 283.73 281.24 220.97 260.28 Marec 1949 251 95 271.96 219.76 246 94 April (7.) 1949 252,35 268.15 215.02 244.13 April (14.) 251.62 271.47 213.02 244.13 »KONJAKA« NE BO VEC V ITALIJI Proizvodnja NA AMERIŠKEM TRŽIŠČU NEW YORK 89.— 89. 88.— AvtopoijjetjeS.T.A.R.-D.D.