Rassnt% fw*lf*fŁii<* wmmti« A v s t r i j s k a državna z b o r n i c a bo kaje sklicaua ra 22. jar. Tudi v tem zascdanju 6aka zbornico ogromno deia, kajti vlatla ji bo predlo*ila eelo vrsto važnib zakouskih predlogov. Govori 56 tudi o raz.f.h I.OilorH; s. riHiiorabal: ua miuistrsIrih sedežih. Koliko je resnico na tem. bi> poi:azala avUinja bodiočnost. Proračunski odsek avstrijske driavne zbornice bo baje imel svojo prvo sejo v tein Jtetn dce 16. jan. A t s t r i j s k e delegacije bodo sklica¦e v drugi polovici meseca januarja. Armadni odsek arstrijske ia ogrske dielegacije bo pa baje sklican 2e jaa dne 14. jan. Vsenemški poslanec Wollf in pruski poslanec dr, VVildgrube prirejata po avstrijskib eestih agitučne shnde proti spomzumnemu miru. Poslaneo Wolf lm^ska ua teh zboruvaiijih proti slovanskim zabtevam, Pms \Vildgrube pa uavdušuje vselienicp. in nemške zagrizence za nadaljevanje vojske, in proti nameravaneinii miru. Prikodnje dni se bodo ¦\rsili taki shodi tudi v Gradcu in v Mariboru. Nafei iiemškutnrji in vsenemški polilepneži odrekajo Slovanom narodne pravice in zahtevajo, naj ostanemo *a vse veke sužnji Nemcev in Madžarov. Hujskanje proti mira in za nadaljevanje vojske je na vsenemSVi sfriuii vedno več.e. Ti ljudje se iz slepega sovraštva proti vsemu, kar ni nenišktega, potegujpjo z\ *o, da bi se krvava vojska nadaljevala, da bi narodi izkrvaveli in bi prišlo do gospodarskega poloma, samo da bi bilo uresničeno niih upaiije no svetov»em gospodstvu. Cudimo se, da avstrijska vlada doroli, da se Ijudstvo na shodih hujska za vsenemSke načrte in da smelo celo tujci agitirati po avstrijskili mestih za nadaljeva.nje vojslce, proti sporazumnemu miru in proti pravici sarnoodloSevanja nenemfckih narodov. Kaj bi neki storila. nemška vladaj, če bi avstrijski slovanski poslanci šii v NemCigo agitirat za uresničenje slovanske misli? Na HrTaitskem pridobiva miscl za ujedi&ienje vsoh avstro-ogrskih Jugoslovanov v gkupuo samostojno državo vedno več tal. Zagrebška duhovSčina je podpisala jugoslovansko deklaracijo; njej po sledili volilci mesta Varaždin in veliko štaviio Biest, trgov in obCin. Madžari bi radi prisilili brratske deiegate, da bi se izja\:'i prot; deklaraciii, li pa so to zahtevo odklonili. ivlisel uiediujo;ii.i pj'ovladu^e vedno bolj. Jugoslovani se vedno bclj bližamo uresničenju velike naše misli. V Pragi so na dan sv. Treh Kraljev zborovali Toditelji Češkega naroda, vsi češki dtržavni in deželni poslancj. Sklenilo se je, da Cehi prejkoslei vstrajajo pri svoji državnopravni izjavi z dne 3U. maja 1917, v kateri se je zahtevalo, da se Kora obnoviti v okvirju Avstrije staro češko-slovatko kral^estvo. Zahteva se samooidločitev narodov. Na 0 g r s k e m pridobiva nasprotstvo proti Avstriji vedno vft6 tal. Ministrski predsednik Wekerie je sestavil program, po katerem bi Madžari dobili svo.io lastno samostojno armado in svojega vojnega ministra. Nemški poveljevalni jezik bi se naj odpravil; skupen bi ostal samo še generalni štab. Eakor v vojaškem oziru, tako streraijo Madžari tudi «a tera, da. bi se čimbolj osamosvojili tudi v gospodarskih zah.tevah. Minister za prehrano grof Haclik je odsto, il, ker ni zadovoljen z ugodnostmi, ki jih je dala ogrska vlada Avstriji glede dobave žita in drugih živil. Hadik celo zahteva, da bi naj Avstrija saoa ^ala klavno živino. ki io rabi armada na italijanskpm bo;išču. Ogri plačajo k skupnim državnira pofreb.šfriiam samo 36.4%, Avstrija pa 64.6%. Pra?ic pa bi pri državn.i upravi radi imeli Madžari *rar 04.6%. Na Spanskem bodo imeli prihodnji mesec pove volitve v državni zbor. Kralj Alfonz ie razpuastil državni zbor, lcateri ni nifiral več dovoliti vladi idr-žavnih rotrebšfiin. Prostozidarji in i^rpkucuhi so ba:e dobili iz Franci;e in Amerike vec milijonov za volilni bol. Tudi katoliška stranka se prav pridno piiprovija za ta boj.