SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Ea druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3067 Bs. Aires Loto VIII. BUENOS AIRES, 20. FEBRUARJA 1937 Štev. 7 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi ae ne vračajo Vprašanje povratka Habsburžanov na Dunaj šušnikove izjave — Stališča vlad malih in velikih držav napram legitimističnim težnjam v Avstriji Ko se je ob koncu svetovne vojne avstro-ogrska monarhija začeta razsipati, je zadnji kronani Habs-buržan Karel I. odstopil kot eesar. a je hkrati svoje državljane razvezal od prisega, s katero so mu bili vezani kot svojemu vladarju. To odvezo od podložniške zvestobe je cesar, kakor pravijo, dal zato. da bi državljani v revolucionarnem viharju, ki je zajel vso državo, ne bili prisiljeni ravnati proti svoji vesti, a gotovo mu je tudi kazalo, da tako stori, če je hotel' preprečiti nepotrebne notranjo boje, v katerih bi se mu bilo gotovo slabše godilo, če bi se bil trdno oklepal svojega prestola,. Kasneje so je skesal. Mislil je, da se je tedaj, leta 1918, prenaglil, in se poskusil' vrniti se na Ogrsko, toda poskus se j O ponesrečil in cesar se je po nekaj dneh ujetništva v Tihanyu, kjer se je iz visoke colice samostana nad melanholičnim jezerom zaman oziral po ogrski ravnini, pričakujoč bataljonov svojih privrženeov, vmil v daljno izgnanstvo, kjer je umrl. Do polnoletnosti njegovega sina Otona je nato vprašanje vrni t vet habsburške vladarske hiše na dunajski prazni prestol bilo le malo važno, sedaj pa se pojavlja vedno nanovo. Prav pred kratkim jo avstrijski mnisterski predsednik dr. šušnik nenadoma sam izpregovoril c Habsburžanih, in sicer na način, ki kaže, da avstrijska vlada nikakor ne misli, da so Habsburžani odstavljeni z dnevnoga reda. Hvalil je zgodovinske zasluge habsburške vladarske hiše in pristavil', da bo o ponovni zasdbi cesarskega prestola odločalo avstrijsko ljudstvo, ko bodo zunanjo okoliščine dovoljevale, da ga vlada pozove na glasovanje o tem vprašanju. Avstrijska vlada torej noče, da bi se to vprašanje pozabilo, a misli, da ga sedaj še ni mogoče ugodno rešiti; zato naj leži v miznici, in ko pride trenutek, bo dr. šušnik — če bo tedaj še na vladi — miznico odklenil in bo tedaj v njej našol tudi že dekret o razpisanem plebiscitu. Dunajska vlada ima prav, ko ts-di, da sedanji mednarodni politični položaj nikakor ni ugoden, da bi se vprašanje Habsburžanov rešilo. Restavraciji nasprotuje Nemčija., ki ne bo nikoli, dokler jo bo vodil nacizem, opustila misli na priključitev Avstrije k nemškemu rajhu, in ki dobro ve — kar je učil že stari Ma-chiavelli — da si je lažje osvojiti deželo, če je brez dinastije. Italija igra tudi gleda vrnitve Habsburžanov nejasno vlogo, ki najbolje ustreza, njenim koristim. Izrazito proti Habsburžanom ne more biti, ker bi s tem podpirala nemško pri-ključitvena namere in torej pripravljala trenutek, ko bodo nemški topovi stali na Karavankah in se bodo daljnogledi pruskih oficirjev ozirali proti Trstu kot. prihodnji južni luki Velike Nemčije; v tem hipu bi vloga Italije v Srednji Evropi, na edinem prostoru, kjer Italija sedaj še mora med majhnimi državicami uveljaviti svoj politjčni vpliv, bila končana. Izrecno za Habsbur- žane ne more biti, ker njenim koristim ne ustreza trdna Avstrija, ki bi po svoji dinastiji prevzela tudi skrb za italijanskega varovančka na Madžarskem, in tudi zato ne, ker se fašistična Italija ne bo smela nikdar preveč odmakniti od politike nemškega rajha. In tako Italija lahkotno balansira na vrvi med rapu-bliko in dinastijo ter meče ljubke poglede na levo, pa tudi na desno; med skakljanjem ohranja ravnotežje, se v njenem jeziku, ki včasi ljubi nenavadne izraze, pravi "sacro egoísmo". Anglija, ki je po svoji konservativni naravi neprijazna odstavljanju vladarjev in tudi ni bila naklonjena. izgonu Habsburžanov, je sedaj glede tega ravnodušna, ker ni neposredno intererisana v Podonavju. Tem bolj pa si želi vrnitve dunajske dinastije Francija, ki upravičeno upa. da bi se s tem preprečila nemška namera priključitve Avstrija k rajhu. V tej točki zunanje politike se francoske koristi ne skladajo popolnoma s koristmi male antante, ki se je ponovno izrazila zedo ostro proti vrnitvi Habsburžanov, brez dvoma zato, ker je pričakovati, da bi z njimi prišel v Podonavje nov čiintelj nemira, izvanega po želji vladarske hišc>, da obnovi ves sijaj svojega nekdanjega velikega državnega ozemlja. Čehoslovaki bi sicer v strahu pred priključitvijo Avstrije k rajhu, s čimea* bi Češka bila oel treh strani obkoljena, od nem štva, bili voljni sprejeti habsburško restavracijo, a se kot discipliniran član antante uvrščajo v skupno politiko te skupine in z ostalima dvema deležnikoma vred zastopajo mišljenje, da bi vrnitev Habsburžanov pomenila vojsko v Podonavju. Na Ogrskem si znaten del aristokracije želi zopet kraljevsko dinastije, zakaj plemstvo živi težko brez dvora in je brez njega, kakor lep okvir bretz slike, kakor piščanček brez koklje, kakor drog brez zastave. Toda ogrski nacionalizem vendar tudi z nezaupanjem gleda tujo vladarsko hišo, ki je bila nemška, naj je tudi madžarski gladko govorila. Vos ta zaplet najrazličnejših interesov nalaga avstrijski vladi dolžnost, da odlaga habsburško vprašanje. Evropa ima danes težje skrbi nego je ukvarjanje z dinastičnimi željami. In tako bodo Habsburžani šc dalje pošiljali svojo agente na delo, toda delo samo se še nedogle-aen čas ne bo dal'o opraviti. general Franco glavno oporo v četah, ki mu jih pošiljata Hitita- in Mussolini. Brez te pomoči bi bila vojna že zdavnaj končana, tako pa 1'ahko traja še nekaj mesecev. Zmagali pa fašisti ne bodo nikoli, kar je zelo pi-avilno povedal tudi neonski general Ludendorff. Če revolu-cionari niso zavzeli Madrida koj v prvih mesecih, ga tudi v bodoče ne bodo več." Tako je poročal španski minister, in se nam zdi, da je pošteno govoril. Članek podobne vsebina je pred kratkim prinesla tudi beograjska "Politika", izpod peresa svojega po 1-očeval'ea Osoria Galjarda. Člankar piše, da se Španci ne bojujojo ne za vero in ne za komunizem^ marveč zgolj za svobodo in demokracijo in da so v boju proti fašizmu vsi zdru ženi brez ozira na politično ali ver sko pripadnost. RAZNE VESTI Valencijanska vlada zaupa v zmago Od kapitalizma in fašizma plačane poročevalske agceicije se na vso moč trudijo, da bi prikazale svetu špansko ljudsko fronto kot nekako komunistično strašilo. Državni minister Al'varez del Vayo se je postavil proti tej name ni posrečilo izslediti skrivališče nevarnega tolovaja Capriolija, o čigar di-amatičnem begu smo poročali v zadnji številki našega lista. Caprioli se po mnenju policije skriva pri kakem svojem zanesljivem prjiatelju v glavnem mestu, kjer si gotovo tudi zdravi rano, ki jo je bil dobil tekom spopada s policijo. (Plasti iščejo tudi ostale čtane razbojniške tolpe, kateri je poveljeval pokojni "Pibe Cabeza", prav posebno rada bi pa dobila v roke nekega .J. B. Bairoletta, katerega išče že 15 let, a mu doslej ni mobla do živega. ŽRTVI POKLICA V poneedljek sta pol'icaja S. Salas in B. Burboza ustavila na ulici Balbasytro, v Floresu, dva moška, ki sta se jima zdela sumljiva. Hotela sta ju legitimirati. Neznanca pa sta iznenada izvlekla vsak svoj revolver ter ustrelila oba redarja, od katerih je Salas kmalu izdihnil. Burboza pa se bori s smrtjo. DEPORTACIJA Ker sta se že prevečkrat pregrešila proti policijskim predpisom, sta bila izgnana iz Argentine, na osnovi zakona. 4144, Aizik Brandt in Oskar Vengrovié, ki sta menda oba poljska žicla. DRZEN NAPAD NA SKLADIŠČE SLADOLEDA Čeravno je "Pibe Cabeza" mrtev te se Capriolo skriva, ker je ranjen, se pa le> dogajajo še vedno izredno drzni roparski napadi v glavnem mestu. V skladišče sladoleda v ul. Mon-roe 3845, katero upravlja, 22-letni Horacio Pizarro. je v ponedeljek okrog 2. zjutraj vdrlo šest ošemlje-nih tolovajev. Razprodajalci sladoleda so bili baš izročili svoje izkupičke upravitelju. Tolovaji, oboroženi z revolverji, so ustrahovali prisotne ter jim začeli pregledovati žepe. Glavne vsote pa le niso mogli najti, ker jo je bil Pizarrov namestnik spustil na tla. Tolovaji pa so bili prepričani, da mora biti denar v hiši. Da bi mogli nemoteno iskati, so vseh enajst navzočnih raz-prodajalcev zaprli v neko sobo, začeli potem mirno brskati po vseh kotili ter so končno našli 800 pe* sov. Nato so brž odšli, poskakali v avto, ki jih je čakal na ulici, a preden so se odpeljali so oddali še par salv, tako da so stene Pizarroveg.i stanovanja polne lukenj. To so menda storili zato, da izzovejo policijo, ki ima tam v bližini svojo komisa-rijo. Policaji so ros brž prihiteli, a takrat roparjev že ni bilo več. Iščejo jih.. PUŠKINOVO LETO ANGEL VELYAN0VSKY UVOZ — ZASTOPSTVA — IZVOZ Edini uvoznik jugoslovanskih suhih gob in semen za Argentinijo in Uruguay ŠE ENA "PRINCEZINJA" BO VOZILA V BUENOS AIRES nZdnjíe smo poročali, da bo italijanski parnilc "Principessa MariV spet redno vozil med Genovo in Buenos Airesom, ker ga italijanska vlada, ki ga je bila zasegla za čas abesinske vojne, ne potrebuje več. Tako se je sedaj zgodilo tudi s "Principesso Giovanno", ki je 10. t. m. odplula iz Genove proti južnoameriškim pristaniščem. TRGOVCI Z MAMILI POD KLJUČEM Policiji se je posrečilo izslediti sijajno organizirano družbo, ki se je baviln z nedovoljenim prodajanjem alkaloidov, predvsem kokaina. Družbo je vodil neki Andrés Rodríguez, ki je bil' že več krat milijonar ter je sedaj spet skušal priti do velikega bogastva. Kokain so v velikih količinah prejemali iz Ho-landske pod raznimi čudnimi kemičnimi imeni. Tolpo je razkrinkal policijski agent Pistone, ki je izbor-no igral vlogo zdravnika, ki se zanima za nabavo kokaina. Kot tak se je nastanil' v nekem hotelu in ptički so mu sami prileteli v kletko. 10. februarja je bila stoletnica dne, kar je izdihnil največji ruski pesnik 19. stoletja A. S. Puškin. Po pravici so že sredi 1. 1936. pričeli o-značevati leto 1937, za Puškinovo leto, zakaj v novem koledarju slovanskih kultur ni pomembnejšega datuma kakor je Puškinova stoletnica. Puškin je poleg Mickiewisza največji slovanski pesnik sploh in predstavlja ne le za Rusijo, marveč za vse kulturno človeštvo to, kar Dante, Shakespeare, Goethe in še nekateri vrhovi svetovne« poezije. Da Puškin ni toliko znan in tako splošno priznan kakor n. pr. Goethe, je krivo' nedostajanje dobrih prevodov v tuje jetike. Zdi se, da se v tem pogledu šel'e v zadnjih letih obrača na bolje: nekateri novi francoski, angleški in nemški prevodi iz Puškina omogačajo tudi srednji in zapadni Evropi pravilnejšo in pravičnejšo ocenitev Puškinovega genija. Vzlic vsej kvaliteti novih prevodov pa ostaja Puškin zlasti kot pesnik, pa naj gre za njegovo liriko, za epične pesnitve, kakor je "Evgenij Onjegin" ali za dramat-ska d ¿la. kakor je "Boris Godunov", v vsej svoji sili in lepoti dostopen samo onemu, ki ga lahko čita v izvirniku. V tem pogledu deli Puškin usodo našega Pi-ešerna. Takisto kot Prešeren dasi je bil leta še bolj osamljen, brez predhodnikov, čisto nenaden pojav v svoji sredini, utemeljuje Puškin novo razvojno obdobje ruske»ga pesniškega jezika. Kakor zvezde pred vzhajajočim sol-ncem, tako stopa pred Puškinom v ozadje vse, kar je bilo dotlej ustva-rjemo na ruskem Parnasu. Puškinovo delo je že več, ko sto let. ne samo predmet občudovanja in uživanja, marveč tudi proučevanja. Niti ogromna sprememba političnih in socialnih odnosov v Rusiji od oktobrske revolucije 1917 do danes ni zasenčili Puškina. Svetal in ves čist v svoji pesniški gloriji se je v«dikí predstavitelj ruskega nacionalnega genija zopet dvignil nad megle in dim socialne revolucije in zasijal v svojem prvotnem siju. Dejstvo, da se je za, stoletnico smrti pripravilo razne izdaje Puškinovih del v vefniilijonski nakladi, že samo zgovorno pričuje o ttttn, kaj je Puškin tudi sedanji Rusiji. Puškinova stoletnica je tudi praznik slovanske misli, zakaj največji ruski nacionalni pesnik je bil tudi ederu izmed prvih ruskih pristašev slovanske misli. Naj aa sedaj saino mimogrede omenimo,, da je Puškin prav kakor Goethe ceinil in prevajal si'bske narodne pesmi in opeval srbske boje za svobodo. Kako se je zanimal za Slovane, priča med drugim tudi to, da je imel v svoji knjižnici celo slovanske in ružiškosrbske tekste. Puškinov vpliv na slovanske literaturo ni majhen, njegovet spise prevajajo vedno znova. Puškinova stoletnica vzbuja odmeve v vsem kulturnettn svetu. V Parizu pripravljajo spomenik pesniku, ki ima tudi v Franciji nevduše ne občudovalce, v Nacionalni knjiž niči pa bo otvorjena posebna razstava, ki jo uredi avtor več knjig o Puškinu Sergej Lifar, vicer šef baleta pariške Velikd opere. Večje puškinovske proslave se pripravljalo v Londonu, v New Yorku in drugod, da niti ne omenjamo ruskih prireditev v domovini in v tujini. Letos se bo v kulturnem svetu pogosto omenjalo ime A. S. Puškina. Tudi Slovenci moramo posvetiti čim več pozornosti vedikemu Rusu, v katerem je najprej in najsilneje zaži' vela narodna, evropska, slovanska, po Petru Velikem prebujena Rusi-jaf __ "Slovenski list" v vsako izseljensko hišo Kroiačnica MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. SLAMNIKI so na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer. Prepričajte se! ^oWian Mozetič BUENOS A TRES 5019 - OSORIÜ - 5025 (PATERNAL) KROIAČNICA LEOPOLD UŠAJ 25 DE MAYO 726 BUENOS AIRES P. T. 31 - Retiro 3315 Dr. Enrique Daniel Dauga Zobozdravnik Sprejema vsak den izven četrtkov od 14 do 19 ure PALPA 2584 -Buenos U. T. 73-1900 Aires IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomiran» na univerzi v Pragi lil v Bueno» Airesu. Zo se zo-pet pričeli. Že nekaj dni prihajajo čez mejo pri Mariboru izgnanci, ki so vsi imeli v Avstriji delo, pa so morali pustiti delo in zaslužek ter se vrniti v domovino, ki so jo nekateri zapustili že pred de- setletji. Avstrijci pa skušajo sedaj te izgone olepšati. Izmislil so si prav tehten" izgovor: komunizem. Tako so v rudnikih pri Weitzu pozaprli neki, tere naše državljane, ki so bili zaposleni kot rudarji ter jih nato izgnali iz države. Zapor in izgon se je izvršil poel pretvezo, da, so se udej-(stvovali v komunistični propagandi, i Imeli smo te dni priložnost govori-| ti z enim izmed izgnanih rudarjev. Je to neki Mihael Ozvald z Prek-murja. Od leta 1921. se že nahaja v Avstriji. Delal je najprej v tovarni v Leobnu. potem pa je šel za rudarja v AVeitz. Kot dober in vesten delavec je imel stalno delo. S kako politiko se ni nikoli ukvarjal, naj-nihnj pa še s komunistično propagando. Vodstvo rudnika mu je zagotavljalo trajno delo. kljub temu pa so ga pred 14 dnevi oblasti kar na lepem aretirale ter ga z izgovorom, da je komunist, zaprle. Dva tedna so ga imeli v zaporu, potem pa so ga brez vsake preiskave, ki bi pokazala. ali je kriv ali nedolžen, pognali če iz mejo. Ista usoda čaka gotovo še druge naše ljudi, ki so v Avstriji zaposleni zlasti v rudnikih in tovarnah. NAŠI NA ŠPANSKI FRONTI Glasilo emigrantov iz Julijske Krajine "Istra" je objavilo več pisem rojakov, ki se borijo v vrstah španske narodne vojske. Tako je li stu pisal njegov naročnik Jože Ver-gan, ki se bori v Španiji že od začetka oktobra. Ne borimo se samo za španski narod, je pisal, borimo se tudi za vse narodne manjšine, borimo se za svetovni mir. Navedel je v svojem pismu, kako mu je odgovoril baški nacionalist, ko ga je vprašal, zakaj se bori p^oti generalu Francu: "Premagati je treba 'V Španiji fašizem in potem bodo tudi Baski dobili vse nacionalne, gospodarske in politične pravice. Fašizem pomeni nasilje, vojno in glad, mi pa zahtevamo z ostalimi španskimi brati delo, svobodo, kruh in mir." Splitska "Nova doha" pa je poročala' da je postal žrtev^ šp)mske državljanske vojne hrvatski rojak Ivan Raškovič-Kopjecki, ki je sko ' raj vse svoje življenje preživel nV bojiščih. Kot prostovoljec se je be>-i'il na strani Srbije v balkanskih vojnah, ob početku svetovne vojne je spet zapustil domovino in se po-tem vsa leta boril' proti Avstriji. Po svetovni vojni je Baškovič sodeloval najprej v meščanski vojni na Bavarskeim. potem pa' na Madžarskem in, ko so bili ti boji končani, je odpotoval, v Rusijo ter se udeležil rusko-poljske vojne. Iz Rusije SKORO NIČ SLOVENSKEGA LESA NE GRE V ITALIJO Slovenija izvaža v Italijo, vkljub novi pogodbi, le prav neznatne količine lesa. To je v zvezi s politiko italijanske vl'ade, ki je svojim uvoznikom v Severni Italiji dodelila do-¡ voljenja skoro izključno le za uvoz j lesa iz Avstrije, kateri hoče gospodarsko pomagati. Rimska vlada daje dovoljenja za uvoz jugoslovanskega lesa v južne italijanske pokrajine, a tam Slovenija ne more konkurirati z Bosno, ki leži neposredno ob morju in ima na razpolago ceneni morski prevoz, dočim mora slovenski les narediti dolgo in drago pot po železnici, preden pride do tržišč, kamor ima dostop. j je prišti v Afriko in se tam boril i kot vojak tujske legije. Iz Afrike ga je zaneslo v Azijo, udeleežil se je i bojev na Kitajskem, pozneje pa se je boril tudi proti Japoncem. Ko je izbruhnila italijansko-abesinska vojna. se je v Abesiniji boril proti Italiji. Od tam ga. je njegov nemirni duh privedel v Španijo in kot podoficir mednarodne, brigade na strani španske vlade se je v mnogih borbah odlikoval z velikim junaštvom ter si pridobil med tovariši zaupanje in spoštovanje. Padci je kot branilec Madrida. ZA SAMO $ 19.- DOBITE OBLEKO Cene, kakršnih niste še nikoli videli. Prodajam, poleg oblek, vse druge potrebščine za moške, kakor srajce, površnike itd. VSE PO NAJMODERNEJŠEM KROJU PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! SASTRERIA RECORD CORRIENTES 2084 — U. T. 47 - 4927 Jm F AV ST A "Toliko da ga poznam, gospa. Videl sem ga samo enkrat ali dvakrat, ko je bil še vojvoda Anževlnskl, in priznati moram, da ga ne cenim Bog zna kako. .." Favstin obraz se je zjasnil. "Dobro", je dejala. "In kakšno je, •mimo vse osebne mifcnje, vaše mišljenje o vojvodi Gulškem?" "Mislim," je mirno rekel vitez, "da mu je namenjeno zasesti francoski prestol. Tako se vsaj zdi Parižanom." "Da", je pritrdila Favsta. "Ali se ne vidi tudi vam, da je bolj vreden krone kakor vsi drugi plemiči v tej deželi? Ali ga ne odlikuje vsa moč duha, ves pogum, vsa vlsokomiselnost in vsa prii^ojena neustrašnost, ki je potrebna tistemu, kdor hoče izvršiti velika dela?. . ." "Hm. gospa", je rekel Pardaillan z nasmeškom jedkega prostodušja, tako da ni vedela, ali se šali, ali govori zares, "ie vas razumem prav, me vprašujete. ali bo Henrik Gulškl kot k-filj vreden, da se ga oklenejo vsi junaki?" "Tako je. Ne pozabite moje obljube, da izbrišem iz spomina francoskega kralja vse, kar ste storili vojvodi Gul-škemu." "Najlepša hvala, gospa", se je naklonil Pardaillan. "Jaz pa narobe želim in upam. da bi Guise dobro pomnil zaušnico. In kar se tiče mojega mnenja, se mi zdi pred vsem, da bi bil fihn coski prestol čudovito lep, ako ne bi bilo na njem nikakega kralja. Kaj hočete! Ce se človek dolgo klati po svetu in gleda soince. ki je ustvarjeno, elu bi svetilo vsem, ter vidi dan za dnem, kako malo se Jih sme greti v njegovih žarkih, gu obidejo vsakojake misli . . Drugič: ako dežela res tako strašno potrebuje nekoga, ki bo pobliUl davke, naj bo ta nekdo vsaj hraber, lep In ple- menit nad vsemi. . ." "Mar nis.e s temi besedami načrta-ii Henrika Guiškega?" je dejala Favsta z ostrim nasmeškom. Pardaillan jo je začudeno pogleda!. "Bože moj, gospa, ali niste slišali, kar sem vam imel prejle čast povedati? . . . Kako naj bo plemenit, kdor je stopil mrtvemu sovražniku na glavo? Kako na,¡ priznam lepoto in hrabrost tistemu, ki sem ga oklofutal?. . ." Vstal je in se naslonil na svoj ra-pir. "Doslej sem se šalil, gospa... in tega mi nikar ne zamerite. . . Ne morem si pomagati, da bi smatral početje ljudi za resno. Zadovoljujem se s tem, da jih ljubim, kadar so ljubeznivi, da jih občudujem, kadar so vzvišeni, in da se jih ogibljem kadar vidim, da so zveri. . . Guise je zver, gospa. Ne grajam ga; pravim samo, da se mi studi. . . In mimo tega. . .mimo tega "Le govorite, vitez," je rekla Favsta s smrtonosnim nasmeškom. "Prav ! Hotel sem reči tole: kaj, za Boga, dplate vi sami» ženska ste, čudovita, krasna ženska, pa ne mislite na nič resnega: ne na srečo, ne na ljubezen. . . Stvari, ki vam rojé po glavi, so same take. da moram zehati, ako le slišim o njih. . . Ali vas ni škoda da se ukvarjate z načrti zastran prestolov? . . . Oprostite. . . Saj sem rekel, da pri meni ne boste našli Bog zna koliko plemiške vlsokomiselnosti". "Vaše besede me zanimajo, da povedati ne morem, kako!" je dejala Favsta z mrkim bliskom v očeh. "Nadaljujte!" "Hvala, gospa, saj nadaljujfem. . . ÍV bi bile vse te kraljevske istorije le količkaj zabavne, naj bi še bilo... Pa niso. Holj ko mislim nanje, grje se mi sluti... Ali hočete, da vam povem, kaj?... Evo: Henrik Guišlci ne ho francoski kralj!..." "Kako to?... Zakaj ne?..." "Zato, ker jaz nočem, da bi bil'', je prostodušno rekel Pardaillan. "Dajte, gospa naj govorim prav iz duše. Prišli ste v Francijo, da bi izvršili ta načrt. Verjemite mi, da ne morete storiti boljšega, kakor če se vrnete v svojo prelepo deželo, kjer vse delili po radosti in ljubezni, kjer je velikih slikarjev in blagoslovljenih pesnikov na stotine in kjer se smehljajo ženske, kakor boginje. . . Pri nas gospa, vam bo izpod-letelo!" "Zakaj?" je mrko vzkliknila Favsta. "Zakaj?..." "Zato, ker sem jaz uganil vašo misel, gospa! genska, «anJa o tem, da bi postala papežlnja. namestil da bi delila radost in ljubav. . . t; ka ženska je bitje, ki me žali, bitje, ki ga biti ne sme! Tisti, ki hočete pokraj njega za sesti prestol ne bo nikoli vladal — tega sem porok jaz!..." "A zakaj naj bi mi izpodletelo? Zakaj?" je ponavljala Favsta z milu.jo-člm glasom. "Zato, gospa, ker bom jaz izpodne-sel vaše naklepe!" To rekšl se je Pardaillan globoko priklonil. Ni se še vzravnal, ko je za-čul presunljiv žvižg. Ko je vzdignil glavo, se je vprašal, ali ni morda sanjal: skrivnostna princesa je bila izginila!... Bliskoma se je zavrtel na petah. "Oho!" se je zagrohotal, "zeli se, da papežlnji resnica nič bolj ne tekne kakor papežu samemu! Vraga... trije... sedem. . dvanajst! . . . Kdo pa ste prav za prav, gospoda» ftkofje, kardinali ali mar celó cerk venci? ..." Tako govoreč Je Pardaillan izdrl svoj dolgi, široki rapir, zaslonil se skokoma v levi vogi.l sobe in nastopil. . . Zakaj tisti mali. ko je> Favsta izginila skozi tajna vrata, je bila vdrla v sobo dvanajstoriea ljudi s krinkami na o- brazih ter z meči in bodali v rokah. .. nihče izmed njih ni rekel besedice niti ne črhnil glasu. . . Orožje je zažvenketalo. . . Tik nato se je začni kratek jek in zategnje-no tuljenje: eden izmed napadalcev je ležal mrtev, drugi se je ranjen umikal z bojišča. Pardaillan, ki je stal v svojem kotu, napet kakor vzmet, ni veliko mahai okoli sebe; toda sleherni njegov gib je bil pogubonosen kakor strela. Morilci so zadajali sunek na sunek, ne meneč se za število svojih ranjencev. . . Tedaj je vitez poskočil za tri korake naprej, obdajajaje se s táko goščo jeklenih bliskov, da je vse odíete.o pred njim... "Dober svét, gospoda! Hočete li?" Napadalci so molče naskakovali in udarjali še besneje: 'Zarotite me! Izženite mi hudiča i" jt viknil Pardallaln in zadal nov sunek. ki mu ie sledil nov bolesten jek. "Udri! Kol jI!" so zavpili morilci, pozablja je, da Jim Je bilo ukazano molčati. » "S poti. cerkvencl!" je kriknil Pardaillan. Nobene rane še ni imel. Izmed nasprotnikov jih je bilo pet mrtvih ali ranjenih; toda sedem novih jim je m ¿d tem prihitelo na pomoč. Ta sedmorica je bila oborožena a samokresi. . Par-dailla n je bil izgubljen! "Pa bi bil vendar še rad izprego-voril besedico z .Maurevertom, preden od'dem za I.oizo v nebeški raj!'' je za-mrmral sam pri sebi. A tisti mah, še preden je kdo utegnil sprožiti, so se oelrpla vrata. Na pragu po je pojavil človek||| Pardaillan je' planil proti njemu kakor lev. Sunil prišleca, da je odletel deset korakov daleč, in je zaloputnil vrata za seboj! Ta vrata so bila tista, ki so spajala Favstin dvorec z gostilno pri "železni stiskalnici". In prišlec je bil vojvoda Gulški, ki sta ga Roussotte in Páquette pravkar zdramili iz omedla-vice!. . . Parda,illan je zletel skozi sobo, kjer je bila razvratna popivka. "Drži ga. Drži ga!" so rjoveli Fav-stini morilci. Vitez je preletel obe zadnji sobi in je dospel v pivnico. Vrata, skozi katera je ušla vojvodinja Guiška, so bila še odprta . . . "Prokleto!" je viknil glas, ki ga je Pardaillan spoznal. "Do svidenja, gospa!" je odgovoril s prešernim grohotom . . . Bil je na ulici. . . še trenutek in se je utrnil v temo. . . "Hvala Bogu!" je dejal, ko se je ustavil sto korakov od zloveščega kraja. "V kakem pogledu je prav koristno, da sem videl to stvar! ... A kje je moj prijatelj Pipeau? Pobrisal jo je, strahopetec! . . . Bogme, ta pes ne bo imel dobrega konca." Krenil je dalje, a kmalu je spet e>b-stal. "Oh res!'' je zamrmral. "Kaj bo z ženščino, ki se je onesvestila v mojem naročju? . . . Prav za prav bi moral iti ponjo, saj sem vendarle njen ka-valir. Nevljudno je, da jo puščam kar tako! . . . Nu, kaj hočemo, ne morem se dati razsekati samo zato da se poslovim od neznanke... Da, če bi bila Hugeta ali kaka druga dobra prijateljica! . . ■ Bodimo pametni in mislimo na cigančico. Kod naj je iščem zdaj, ko sem izgubil sled?" Otresel se je in mirno nadaljevnl svojo pot. "Pojdimo spat", si Je dejal. "Kdor se dobro spočije, dobro misli." Tako modrujoč je prekoračil most KJE SO PA KRAJNC1 IN ŠTAJERCI? Piñeyro! Ceste so polne otrok. Moja prikazen, to vam je nekaj posebnega. "Un padre, un padre"! Kaj takega se n» zgodi zlepa in je novica za vse. Zato so nele vrata, temveč tudi okna polna oči. Zares ni človeku lahek korak .'kozi toliko bodečih pogledov. "Vam je lahko, ki se íepo sprehajate", tako slišim pogosto, toda v takih okolnostih je sprehod dokaj neprijetna stvar... in če su še domisliš: kdo ve, če ni morda nogavica raztrgana... Kdo ve, kaka nevšečnost ti vse pride -ia misel tak trenuttk in potem se sproži med otrociKura. Kura! Tn kaj si mislite, to vam jo čudovita beseda. Tako lepo se da kričati in tako se zložijo celi zbori otrok in neusmiljeno se dero: kura, kura... pač prijetni sprehodi, kaj ne? No, da; takele zoprnosti je treba vtakniti v žep. K sreči je tudi pametnih in dobrih ljudi nekaj vsepovsod. Ko sean v negotovosti preudarjal, kaj sedaj, ko sem se znašel ob zazidani ulici, kar takoj sta, bila dva, trije okoli mene, da mi dajo koristen nasvet in tako sem srečno našel pot naprej in v hišo, ki sem jo iskal. Potrkam, pa sem našel debele oči. Nič ne vedo za iskano družino. Je n|. In sem stal spet pred zaprtimi vrati... Zato je toliko "mudanz". Ljudje se vedno sedijo; za delom, za primernejšim stanovanjem. Prav to je ena najtežjih ovir, da med izseljenci ni mogoče izvesti kake širše organizacije. Iskal sem torej dalje. Prav prijazno bivališče se mi je odprlo. "Está la familia NJ" sem poizvedoval, pa se mi je že zdelo nesmiselno u-metničiti s tujim jezikom, ker ženska, ki sem jo ogovoril, je z očmi in lasmi, z vso postavo pričala, da je od tam nekje. In ko je še izpre-govorila, sem čutil, da je Slovenka in tudi dobil potrdilo v odgovoru. Iskanih res ni bilo doma, pa dobil sem v istem domu, polnem domačnosti in ljubkosti, dve drugi sl'oven-ski družini. Tam od Mure iz Go-ričkega. doma. Pa so sosedje tudi Slovenci. Tu-kajle, druga vrata. So Kranjci, tam nekje od Ljubljane, tako so me upo til i dalje, ko smo marsikatero še rekli. Krajnci torej. Malo jih je tukaj. Na moj pozdrav sem dobil v odgovor: "Bojnas tardas"! Če vam to ni Dolenjka tam od "Trejbiga", potem tudi jaz nisem Janez! Začudeno me je gledala izza šivalnega stroja in se veselo zasmejai'a. ko se je prepričala, da se ne moti v svoji sodbi, ki si jo je podobno delala o meni kot jaz o njej. "Slovenka sem, kajpada, iz Šmar-jete sem pa doma, od tam, kjer je Marija sama v cerkev prišla, ko niso vedeli kateremu svetniku bi cerkev dali. Tam blizu Klevevša. Ali veste kje je Trebelno?" "Kaj bi ne. Saj sem kot študent na počitnice zahajal tja, ker je bil moj stric tam za župnika". 'Hi'adnik. Dobro sem jih pozna la. Kje pa so sedaj tisti gospod? Moj mož je pa s Trebelnega. Njegov oče je bil cekmašter na Blečem vrhu. Piše se pa Nadu." Tako smo bili kar "stari znanci". Le njega, seveda nisem našel doma. "In tukaj sosedje so spet naši ljudje", mi je povedala. Da so iz Rake. Mati je iz Kostanjevice doma. In sem potrkal in sem tako res našel. Pravo Kostanjevčanko, doli od Krke. Kar živi vstanejo človeku spomini, saj je ravno leto dni odkar sem se poslovil od Kostanjevice, kjer sem bil dobro leto kaplan pred odhodom v tujino. Tako se človeku vedno pot odpira naprej in vedno najdem nove obraze, ki začudeno pogledajo in kar verjeti ne morejo, da gledajo resnico. "Vsega, bi pričakoval preje, kot kakega takega obiska tule v teh grobljah', je menil g. Kos, ki z nekaterimi Mirnopečani živi pri Novomeščanu Kastelcu, katerega vsi Slovenci poznajo kot "žnidarja". "Sit sem že tega življenja. Mika me in spet bom šel nazaj. Le pomislite, sedaj bodo že "rezati" začeli. In kako je kaj tam doma? Tu kaj -ni prida", tako je menil' g. Kos. In smo pomodrovali marsikaj in CERKVENI VESTNIK 21. febr.: maša na Paternalu, Av. del Campó IG53, večernice na Avellanedi. 28. febr.: maša in večernice v Be-rissu. 24. febr. je god sv. Matije apostola. Njegovo znamenje je sekira, ker so mu odsekali glavo. Ob priliki slovenske mate v Berissu ste povabljeni tudi drugi, da se je udeležite. Kdor bi se hotel pridružiti, naj sporoči to na naslov Slovenskega lista ali na naslov: Hladnik J. Caseros 2780, in to najkasneje do srede zvečer, da se uredi za vožnjo. Maša bo tam ob lih, večernice pop. ob 4h. Ob povratku bi si ogledali tudi muzej v La Plati. V dneh od 4. do 8. tebr. se je vršil v Manili na Filipinskih otokih svetovni evharistični kongres kakor je bil tu pred dvemi leti. Združil je pol milijona vernikov. Vreme so imeli precej neugodno. Hladnik Janez. sem spet krenil naprej. "Tam so Štajerci", tako so mi povedali in sem jih res našel. Iz Šent Lovrcaica na Dravskem polju. Trudijo se in drugi bogate. Če je pa bolezen. "Imam delo, a kaj ko ne morcan, je menil Martin Erbus. Že tri mesece! Doma velika družina,, jaz pa tu sam v stiski. Kak čevelj pokrpam in boljše čase upam. Slabo je gospod, slabo." "Pa tole, gospod! Kaj se vam zdi. Strašno se nekateri trudijo za delavčev blagor. Za 48-urni delavnik! Pa so bili res nekateri, ki so mislili, da bo to za nas dobiček! Sedaj so pa vse križem tožimo. Plačajo ne na dan, ampak na uro. Kadar imaš 48 ur dela, je pa zate tedna konec... Prej je bil naš dobiček, če smo delali več. Takole nas vlečejo za nos eni in drugi. Ne le kapitalisti, tem več tudi tisti, ki se delajo delavcem prijatelje. Kot telička na sol... kaj menite?!" ZA KRATEK ČAS Angelček. "Zakaj pa moja vzgojiteljica ne leti?" vpraša petletna Špelca, ko so ji povedali, da lete angeli od nebes do zemlje. "Kaj pa ti pride na misel!" od-vrtne mamica. "Saj vendar ni angel!" "O, pač, papaček ji je včeraj rekel: "Ti moj angelček!" "Takoi" vzklikne mamica presenečeno. In potem doda: "O, seveda, potem bo pa že letela." Iz starih dobrih časov. Janezu so v starih dobrih časih pred sodiščem odmerili pet in dvajset gorkih. Ko jo bila nerodna procedura opravljena, se je Janez obrnil k sodniku in mu skromno rekel: "Hvala vam za milostno sodbo, gospod sodnik. In bog vam tisočkrat povrni!" KROJAČMCA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires IZŠEL JE PRVI SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR v Južni Ameriki za leto 1937 VSEBJENA: Uvod — Dnevi, tedni in meseci — Leto 1987 — Ob obletnici (pesmica) — Argentina — Buenos Aires (pesmica) — Kratek zgodovinski opis slovenskega ozemlja — Jugoslavija — Agrikultura — Kulturni pregled in gospodarski razvoj Slovencev v J. Ameriki — V Idriji (pesmica) — Nekaj o radiju — Hiša čaka, pesem o pajku in nekdanjem dekletu — Podbrdo in okolica — Slovenska kultura v Buenos Airetsu — Veseli in bridki spomini — Naše prireditve •— Pri slovesu (pesmica) — Slovenec sem! — Bo z rakom v Argentini — Izšel jenčeva tragedija — Tinca iz Košane — Kako je bilo kaj doma — Slovenska krajina Prekmurje — Brez naslova — Predpustno pismo in Velika noč (pesmica) — Spomini na ing. Brinška — Večer na morju pesmica) — Tiskarstvo — Sužnji — Vijolina — Za vinogradi — Sinko povprašuje in v Tiliem večeru (pesmice) — Moje ječe — Pomlad prihaja (pesmica) — Slovanski svet — Viničarjeva pesem — Ljubezen, žena in njena vzgoja — Na tujem polju (pesmica) — Pesmi slovenskih izseljencev — V naravi — Kar nas jedelavcev (pesmica) — Kako se kuha in streže argentinski gospodi — Nekaj potrebnih naslovov po Bs. Airesu — Kako mora postopati kdor hoče klicati koga svojcev iz Evrope — Zanimivosti. Naročite ga lahko naravnost na uredništvu Slov. lista kakor tudi pri vsoh naših zastopnikih Poleg zelo zanimivih olatnkov in raznovrstnih navodil in nasvetov prinaša bogato ilustracijo 64 slik iz skoro vseh vasi s Primorske in ostale Slovenije i z Jugoslavije. CENA $ 1.50; po pošti 30 cent. več. in krenil proti Progarski ulici, kjer ga je čakal Karel Angoulémski. Ni se zavedal, da mu slede od krčme pri "železni stiskalnici" tri sence, ki pazijo na sleherni njegov korak in na vsako njegovo kretnjo: Picouic in Croasse z Maurevertom, ki jih je bil najel... Maurevert je čakal viteza pred Fav-stinim dvorcem z vso tisto peklensko potrpežljivostjo, ki jo dajeta človeku sovraštvo in strah. Ko je začul v hiši hrup, je takoj uganil, da se je Par-daillan zapletel v eno svojih opasnih prigod. "Da bi vsaj poginil!'' je dejal škrta-je z zobmi. "Ne, glej ga spet!. . . Pazita! Ako ga spravita s po"ti, bosta imela v meni zaščitnika, ki ne gleda ne na udarce ne na denar!'' Ob pristanu Sv. Pavla je vitez zavil na levo v tesan prehod, ki je vodil z drugim koncem v Progarsko ulico. "Evo trenutka!" je zarohnel Maurevert in obstal. "Nadenj!... Udri! Bij!..." Orjaka sta navalila. . . Tudi Maurevert je izdrl bodalo in se je pr<-pravil, da bi skočil na Pardaillana, kakor hitro bi pal na tla. Hotel mu je zadati poslednji, smrtni sunek!... Vitez ki je brezskrbno stopal svojo pot, opletajo z dolgim rapirjem, je mahoma začul pritajene korake. Obrnil se Je in zagledal dve postavi, ki «tta hiteli proti njemu. Urno je prijel za rapir. "Oho," je dejal, "spet se obeta delo! .. . Kaj? Samo dva rokovnjafia? Prava reč!,..' S to besedo je porinil rapir v nožnico. A že »ta bila pri njeni. "Denar ali življenje!'» je bevsnil Picouic. "Denar aH življenje!" je pritegnil Croasse z mrtvaškim glasom. Zavibtila sta bodali. Toda preden sta utegnila usekati, sta oba zatulila od bolečine. Pardaillan je bil sprožil pesti, eno na desno, drugo na levo... Desna pest je razbila. Croaesu nos, leva je zadela Picouica v oko, da mu je mahoma zateklo. "Na kolena, lopova!" je velel naš znanec. "Na kolena pred Pardailla-nom!..." Nepridiprava, ki sta se vzlic bolečinam in strahu nad takim sprejemom pripravljala, da bi zadala vitezu zavra-ten sunek, sta pri tej besedi osupnila in zamrla na mestu. . . Croasse je vrgel bodalo od sebe, Picouic je spravil svoje bodalo za pas. . ." "Ali ste gluha f" je zarohnel vitez. "Na kolena, pravim!'' 'In že ju je pograbil za vrat, kakor je umel samo on, in je trčil z buti-co ob butlco, da je kar zapelo. Rokov-njača sta se vrgla na kolena. "Milost, gospod vitez!" Je zaječal prvi. "Vse vam povem!. . . Znajte samo, da sem Picouic!..." "In jaz sem Croasse, Visokost!" je zakrakal drugi. "Rajši bi se postil mesec dni, kakor da se dotaknem lasu na vaši glavi!" "Strela božja!" je ostrmel Pardaillan. 'V zahvalo za sijajni obed, ki ga je pripravila Hugeta sama s svojimi božanskimi rokami, eta me hotela za-klati?...'' "Oh, vaša Svetlost," sta odgovorila oba v en glas, "če bi bila vedela, da ste vi!. . . " "Kako je bilo? Govorita po pravici, ako hočeta, da vama prizanesem kazen!" "Svetlost," Je tiho rekel Picouic, 'slediva vam že od Tkalske ulice..." "Vražja stanovitnost! Zasluiila M lepšega uspeha." "Pojdimo drugam, Visokost", se je oglasil Croasse. "Bežimo, da vas ne naskoči iznenada..." "Kdo?... Mar ste bili trije?..." "Tisti, ki naju je plačal, .da bi vas ubila." Pardaillan že ni več poslušal. Planil je proti Sekvani. . . Napad dveh rokov-cjačev,. ki sta mu hotela vzeti denar, se mu ni zdel Bpg zna kaj; a gotovost, da sta bila plačana morilca, mu je šla do živega. Neznan sovražnik je kakor večna grožnja. . . Toda naj se Je vitez še tako oziral po kolici, videl ni več nikogar. Zato se je vrnil k nepridipravoma, ki sta čakala na kraju spopada. Po tem, da nista zbežala, je sodil, da jima sme zaupati. "Noč ga Je vzela" je dejal. "Opišita mi ga malce; nemara je kak prijatelj, ki me je hotel pozabavati!...'' Picouic in Croasse sta se osupno spogledala. V takih okolnostih še nista bila slišala takih besed! Picouic, raz-boritejši izmed dvojice, je opisal vitezu neznanca, ki ju je bil najel. Njegov opis jo moral biti dokaj točen, zakaj vitezu se je mahoma zasvltalo, kako in kaj. Obraz mu je zažarel In besen nasmeh je skrivil njegove ustnice. "On!" je zamrmral. "Po tem takem že ve, da sem v Parizu!..." Nekaj trenutkov je zamišljeno stal na mestu; potem je dvignil glavo: "Spravita se evojo pot in iščita si konopca kjer vama drago. .." "Vaša Svetlost!" Je zaprosil Croasse s svojim turobnim glasom. "Kaj hočeš?" Je vprašal Pardaillan, ki je že odhajal. "Ce bi nama vaša Svetlost dovolila...'' je povzel Picouic. "Nu, kaj?... Govorita, saj nista mutca!..." "6e bi nama vaša Svetlost dovolila, da bi smela spremiti vašo Svetlost..." Vitez je udaril v smeh. "Pa ne da bi vaju bilo strah?" "Hm, gospod vitez... tudi to Je mogoče," se Je vdal Picouic. "Strahovit človek je bil videti", Je pripomnil Croasse. "In zdaj trepečeta, da ne bi prišel za vama! Ták spremim vaju naj, jeli, v zahvalo, ker sta me hotela ubiti?. . . Nu, vesta kaj zahteva je tako smešna, da je ne morem odbiti. . . Stopajta naprej, junaka! Ne bojta se ničesar: vitez de Pardaillan je z vama..." To rekši je svečano izdrl rapir in jel korakati za nepridipravoma. "Nocoj sta moja gosta", je še dejal. . . Brez kake nezgode ju je privel v Progarsko ulico. XII. Kraljica mati. V prostorni, mračni molilnici Kraljičinega dvorca Je sedela v hrastovem naslanjaču žena, s komolci naslonjena na mizo, ter vsa zaverovana listala po debeli latinski knjigi z napisom: "SHBMMATA IX>THARIN\GIAE ET BAR/RI DUCUW." Rodopis vojvodov Lorénskih in Barskih!... Pisec te knjige je bil messi-re Francois de Rosiéres, arhidijakon v Toulu.. . Citateljica se je naposled zdramila iz svojega premišljevanja in počasi zaprla knjigo. "Da, René, predrznost Guisev in njihovih pristašev ne pozna več nlkake meje!" je zamrmrala, podpira je si bls-do glavo. "Odvetnika Davida sem dam ubiti, ker Je izvajal Guiški rod od Karla Velikega. ., Kaj naj storim s tem Roaiérom, ki mu Karolingov ni dovolj in ltl trdi, da je bil že Klodion Dolgolasec praded vojvodov Lorénskih 1. . ." "Ne pritožujte se, gospa," je dejal ogovorjenec, ki Je nepremično slonel ob težki omari. "Sami ste izlegli tega jastreba. Zakaj mu niBte pristrlgli kril, ko sem vas prvič posvaril?...'' 'MoJ sin je samozvanec, ValoUki so samozvanci", je povzela žena, kakor da ni slišala. "Samo Lorénci so res kraljevsko pleme. .. pravi francoski kralj je edino Guise!..." "Spomnite se prošlosti, Katarina! V krvavih dneh, ki jih ta knjiga imenuje pobožne jutranjice svetega Jerneja, ste brez potrebe prepuščali vojvodi Gulškemu prvo vlogo..." To pot se je žena zdrznila in dvignila glavo. Nagel blisk ji je zaigral v očeh. Solnčni žarek, ki je padal skozi debela stekla, 'je poglabljal mrke In odločne črte njenega lica. Zdela se Je nekam utrujena in sita življenja; to ni bilo čudo, zakaj aKtarini de Medicis, materi Henrika III., je bilo tistikrat le malo manj ko sedemdeset let. "Jernejeva noč!" je dihnila z nepremagljivo grozo. "Da", je pritrdil mož, ki ga je imenovala Renéja. "Jernejeva noč! Noč,-ki mi je vzela sina..." Stara karljica ga nI slišala, vsaj zdelo se je tako. "Ruggieri", je dejala, "prav imaš. Jernejeva noč je velika napaka mojega življenja...'' 'VMenda vas ne peče vest, gospa kraljica?..." Mračna ironija je bila v teh besedah, toda Katarina de Medicis se nI zmenila zanjo. "Oh, da se nisem najprej otresla Gulšklh!" je nadaljevala. "Hugenote bi potlej še vedno lahko predala krvavemu usmiljenju množic. . . A ne govoriva o teh stvareh. Guise je zdaj gospodar v Parizu. . . Moj sin je pobegnil; toliko da je odnesel pote, siromak! lastran upornikov se Je zanesel name... Eh, dobro me pozna! Vedel Je, da ostane starka na svojem mestu..." Srdito je udarila po knjigi arhidija-koua Rosiéresa. (Nadaljevanje) Ljubezen v narodni pesmi Kako je bilo v preteklosti, z ljubeznijo naših dedov? Ali se jei tudi našim očancem le prerado topilo srce od pogledu na brhka dekleta ? Kur je že običaj, da stari očetje in mamice tako radi pouee svoje mla jše, kako vse lepše je bilo nekoč, pogljmo, kako je bilo v starih časih z ljubeznijo: Ljubezen je bila, Pa ljubezen še bo. Ko tebe in mene . . Na svetu ne bo, so peli že stari predniki, pridno va: sovali in gnali svojo srčno kri po žilah "ko mlinske kamne tri". Nepremagljiva je bila zanja moč ljubezni in kogar je %-jela v svoje klešče, se je zlepa ni mogel rešiti: Oj ti prešmentana ljubezen, Kaj imaš ti takšno moč! Z glave te še i, pravim, Al' s srcu nemogoč', je pribil naš očanef v fantovski družbi pred pelstol'etjem, ko so si ob kupici cekinaste kapljice» vedri! i glaw. Zraven so menjavali svoje misli na dekleta in bili soglasni, da ' takšne je ni, kot je slovenska ljubica. Belo ima roko, drobne nožice, rdečo sobico, usta kakor jagode, tenko golči, se sladko smeji. Nosi rdeč robec, bele rokavcei, pisano jo-1 pico. Dve dolgi kiti ima spleteni in povezani na koncu s trakovi. Je vrla, visokega čela, pa zmerom vesela. Njo lepota se sveti kakor sol-nee in luna, pri plesu je lahka, in mlada kakor kaplja. Trčili so fantje vsi srečni in že spet zapeli: Je bela ko mleko, Rdeča ko kri, Zaljubljeno gleda. Na suueh se drži. Zavihali so si krepke brke, po maknili klobuk na stran in že novo ureza li: Je tanka ko konoplja, Iiela kakor gavtrovže, Rdeča ko makov cvet Pa vroča ko j>eč. . . I)a so bili naši dedje že dokaj spametovani zaradi goljufive lepote, poje pesem: Ktera "hruška inekša — boljša je, Ktera d'vica lepša — hujša je. « Poleg šteunanosti so terjali fantje že takrat: Dekle mora znat' pisat no brat' No vsakemu odgovor dat'. • Dandanes, ko so mnoga dekleta preskrbljena z zaslužkom, ne hrepene toliko po zakonu. Stare mamice pa so si zaželela ljubčka, čim se zacvetele: Ko mula sem bila. Sem prosila Boga, Da b' skoraj dorasla, Da b' fantovska b'la.- Dekle bi se rado omozil'o in poje: Prosite, molite. Duhovni zamé, Da bodem imela, Kar «Iruge žene. Včasi so starši izbirali dekletu ženina. Narodna pesem pravi, da si želi dekle biti grlica, da bi se moglo potožiti Bogu, ker ji ne dajo moža: Ni hujš'ga na svet, kakor moža ne imet. Čeprav je revnega stanu, se dobro zaveda, da bo ljubčka dobila, saj pravi, da je "punca za to!". Če ne drugače, se je že takrat lotila koketiranja: Pod lipo bom Ktala Na smeh se držala. To b' moral zlod bit' Da b' ga ne mogla dobit'. V zaljubljenem srcu naših babic sta tičala zmerom dva mlinska kamna in miela ljubezen. Dva bela go-lobčka sta prebirala v njem ljubezensko srečo in dva mlada petelin-čka sta v srcu prepevala večno lepo pesem sreče. Svojo ljubezen so naše zglednice skrivale, tajile. Le ljubi Bog je vedó! in drobna ptička, ki jo je videla poljubljati se z ljubim, je znala za njeno srečo. Zmerom si želi. da bi njena ljubezen bila trajna, kakor drobna "rin- čica" na prstu. Vsa razigrana in ponosna je na svojega ljubčka in fe-selo poje: Ljubček je K-p rdeč, Jaz sem pa bela, • Ljubček je men všeč, Jaz ga bom vzela. Njen izvoljenec še 1'epše gleda s prijaznimi očmi, "kakor sveča gori", prikupnejši ,je njegov glas, "kakor struna brni", in še lepše gre, kakor "zna šolar štet'." Koder hodi njen ljubi, deliti rožmarin. Rada ima le mladega, star fant je kakor trda klada kraj vode. Če ji je ljubček nezvest, je nje žalost taka, da hi skalo razklala: Drava in Mura. Se stakata vkup. Jaz in moj fantič, ne prideva vkup. Kadar dekletu, kakor so rekali včasi. bik venec požre, poje: Razcvetajto se rožice ali pa ne, Saj ne bom delala pušeljca več. Zelo so se dekleta bale matere, če bi zvedele, da bo tekla, zibka. Vso nesrečno je pelo zapeljano dekle: o joj, o joj. Moj deviški stan! Sinoč je bil, Na slamo djan. Fantje od fare so bili naši očanci. Lepi kakor nageljev cvet, kuštrave lase in svetle oči so opevale dekleta. Pisan lajbeč so imeli na sebi, v žepu robec, ki jim ga je zarobila ljubica. Za klobukom srečnega vasovalca je tičala viržinka in vršič rožmarina. Na. praznični dan je ponosen povedel svoje dekle v krčmo. "Le sedi kraj mene, da mi lice ne ovene" je dejal sramežljivemu de.kle tu. Iloče le veselo ljubico: Eno ljub'co sem dobil. Pa, vesela nič ni, En pušeljc mi dala, Pa nič ne diši. Včasi je marsikateri ženin dolgo služil svojo nevesto: Tri leta sem služil, Tri leta iu bom, Pa če mi dekle ne daste, Več tjlužil ne bom. V nasprotju z današnjim materialističnim časom naši dedje niso toliko gledali na denar, kakor na pridne roke: Jaz nočem bogate. Das' žlahta me sil'. Da bo štela men4 zlate, I Vi vsakem kosil'. Dekleta so se tudi včasi rada poigrala s fantovsko potrpežljivostjo. Pod oknom ljubice so peli naši el"-dje: I JI h ko tebi v postelji ležati, Težko je meui pod okencem stati. Zunaj veter mrzlo veje. Tebe noter odeja greje. Ljubica v kamrici je želela biti le sama, nemotena s svojim dragim: te prideš le sam. Te radi» imam, če pride vas več. Vsi pojdete preč. I Marsikaj se je spremenilo, fantovska ljubosumnost na útieli je pa še danes taka kakor nekdaj. Že pred polstoletjem toži vasovalec: Deklico jaz imam. Nimam nikdar je sam. Drugi k nji hodijo. Mene proč gonijo. Suknje mi slečejo, V mlako me vlečejo. Klobuk mi jemljejo, Mlako zajemljejó. íwevlje mi s'zuvajo, V mlako me uuvajo itd. —ine. i ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Faficov in Dr. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 TJ. T. oy - 1723 I Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsal dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavskv Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires EXPRESO "GORMA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VTLLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Danvin 5172 in 2094 INSTSTUTO - DENTAL POPULAR 2261 - Av. SAN MARTIN - 2261 Pregled brezplačno Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop. Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— . Nov način in različne vrste stavljanja zob. CARlčIN LJUBLJENEC se.* f s<> ™ta f;1(f- tak0 ;hl njen glas ne bi prodrl do druge sobe. Zgodovinski roman Nadaljevanje 21 'Visokost, prosim vas da takoj zapustite to sobo. Cesarica mi je namreč ukazi a da ne sme biti nihče tukaj, razen straže, dokler se vrši seja!" "Ta zapoved se mene ne tiče!" za-kliče kneginja. "Ali me ne poznate?" "Vem, da imam čast stati pred kneginjo Daškovo!" reče major. "Ali vam ni znno, da ima kneginja Daškova vsaki čas pravico sto-pito v te prostore?" "Znano mi je, kneginja. Toda za danes so vse te prejšnje predpra-vice ukinjene. Zato vas prosim-- "Pokazal vam bom, da se mene nikoli ne tičejo nobene zapovedi!" za-kliče bleda kneginja Daškova. "Bodite tako dobri, pa se umaknite. Hočem, moram prisostvovati seji.—Carici prinašam važno vest!" Major se vzravnal in zaukaže vojakom : "Zasedite vrata! — Pripravite puške. — Ako ukažem, streljajte." Šest gardistov se postavi kot zid pred vhodom v caričino sobo. I "Visokost, vi vidite, da me silite k skrajnim ukrepom! Ako ukažem, bodo grdisti streljali. Jaz prevzamem odgovornost!" Olga je videla da bo major uničil njene naklepe. Čutila je, da dragoce ni čas zastonj minerva. Toda kneginja Daškova ni bila žena, ki bi se plašila pred zaprekami. Hotelu, je glasno kričati, tako da bi jo cesarica slišala, toda spomnila Zdajci stopi knegyjja junaško pred vojake. "Vojaki!" zakliče demonska žena. "Kdo od vas se drzne streljati v ženo kneza Daškova .' — Vojaki! Jaz moram iti v cesaričino sobo, moram ji javiti važne vesti! — Proč z orožjem. —- Liki zujem vam. .laz sem ge-neralmjor!" Katarina je rada podeljevala damam aristokracije visoke vojaške šarže. Neki bradati podčastnik zakl'iee vojakom: "Pustite vstopiti generalmajorja Daškova!" "Lopovi." zakliče jezno major. "Izvršite moje povelje. — — Streljajte!" Toda vojaki so povesili puške, bradati podčastnik pa se obrne k majorju in reče: 'Ravnali smo se samo po svojih predpisih. Gtneralmajorje moramo poslušati. Višji je od majorja. — Gospod major, vi ste odgovorni za ta dogodek." "Olga odpre vratu sobe, v kateri se je vršila seja. Katarina je ravno končala: "Zahvaljujem se vam prijatelji, da ste žrtvovali to noč naši važni stvari. Odločili smo se. da zadušimo to zaroto, ki si je postavila kot c.ilj, da osvobodi .jetnika v Schlues-selburgu. "Ključe ječe sino izročili knezu Daškovu in se nahajajo na najvarnejšem kraju. Pomirjena sejm in morem oditi k počitku! N'i mi treba, da se še bojim našega jetnika." ".letnika bodo osvobodili", zakli- če v tem trenotku s praga razburjena Olga. On je svoboden. Izdaja, ie to noč bo Ivan Antonovič na svo bodi. — Velika cesarica, ti nisi ve« varna na svojem prestolu!" 24. POGLAVJE Od kneginje do sužnje Člani cesarskega sveta, bili so štirje generali in petoriea tajnih svetnikov, razen tega še Katarina in Potemkin. Okameneli so. ko so slišali Olgine besede. Potemkin skoči in zgrabi za meč. samo Katarina je ostala popolnoma mirna. Olga pribiti in se vrže carici pred noge. Ko je knez Daškov zagledal svojo ženo. vzklikne preplašeno: "Moja žena. Olga!" "Kneginja Daškova?" so mrmrali zbrani dostojanstveniki. Tudi Katarina je mogla v svojem začudenju samo izgovoriti: "Kneginja Olga — ti — vi tukaj.' — Kaj pomeni to — knez? Ali je morda vaša soproga znorela? — Kako .ji je bilo mogoče priti semkaj, kljub moji najstrožji zapovedi ?" "Ne vprašuj, velika carica. — vzklikne z zamolklim glasom Olga. "Ne izgubljaj časa, temveč poslušaj, kaj ti hočem povedati!" "Vaše Veličanstvo je izročilo mojemu možu ključe. Moj mož jih je preko noči izročil meni v varstvo. Te ključe so iz moje spalnice ukradli. Ukradel jih je smel' zločinec. Sedaj, ko vam to pripovedujem, je že na poti proti Schlliesselbergu ž njim dvajset odločnih mož. Odprli bodo vrata ječe in osvobodili tvo- jega smrtnega sovražnika ! Reši carica, kar še moreš!" Katarina prebledi. Tudi ostali dostojanstveniki so bulili v lepo ženo, ki je klečala pred carico. Sam knez je bil podoben mrtvecu. On edini je obsedel'; ni imel namreč toliko moči, da bi vstal. Noge in roke so se mu tresle in ni mo gel izpregovoriti ni besede. "Ukradeni?" zakriči carica. "Ključi so ukradeni? Ha, to je nemogoče. Kako se je moglo to zgoditi? Ali nam ni baš sedaj knez Daškov pripovedoval, da je skril ključe, ki odločujejo našo usodo, v spalnici svoje soproge? Kdo je bil ta tat, ki je bil tako predrzen, da udere v vašo spalnico? Toda kje ste bili vi. ko so ti čudni roparji ulomili vse do vaše postelje?" "Olga se vzravna. Obraz ji je bil bled, podobon je bil belemu mra-morju. Olga pogleda Katarini na ravnost v oči. V njenih očeh je videla srd in zaničevanje, vedela je, da je njena smrtna obsodba že sklenjena, toda niti za trenutek ni okle-vaía, da pove popolno resnico in da sama sebe osramoti. "Izdala vam boni ime tatu!" zakliče Olga odločno. "Njegovo ime!" zakriči Katarina, "čujte. gospoda! V spalnico to gospe je udri lopov, ki je bil tako galanten, da se je predstavil! Radovedna sem, pa hočem zvedeti, kako sf imenuje. Mislim pa, da ste tudi vi radovedni, knez?" Katarina pogleda starega kneza napol .prezirno in napol srdito. Tu počasi vstane s svojega sedeža. potegne s tresočo roko sabljo iz nožnice in jo vrže na mizo. "Da. ime povej — ime!" je drhtel knez. "Povej nam ime onega lopova, ki se je drznil udreti v spalnico moje soproge!" ' "Rekla vam bom!" vzklikne Olga. "Ha, ne glejte me vsi tako porogljivo! To ni državna tajnost. To je skrivnost ženskega srca. Toda jaz vršim samo svojo dolžnost nasproti carici. Vem, da sem izgubljena in zavržena. Vendar pa bom raje umrla, kakor da bi bila Katarina nesrečna!" • • "Človek, ki mi je ukradel iz moje spalnice skrinjico s ključi, ta razbojnik je vodja zarotnikov, to je poročnik — Mirovič!" V sobi je vladala grobna tišina. Nihče se ni drznil prvi izprego voriti. Naposled izpregovori Katarina : "Mirovič? To je vendar brezpomemben mladenič!" "Mirovič?" zakliče Potemkin. "To je vendar najboljši tovariš, najbolj ši človek! In on da je vodja zarotnikov? Ne, ne., tega ne morem verjeti. Po krivem ga obtožujete!" "Toda. ali bo ta žena poteptala svojo čast samo zato, da nekoga po krivem obtoži?" reče Katarina. "Toda mi ne smemo izgubljati niti trenutka časa več! Naj si bo obtožba kriva ali prava, a jaz mislim, da je resnična, nekaj moramo podvzeti!" General major Potemkin! Že do sedaj sem vas visoko cenila, toda nisem še imela priložnosti, da vam podelim častno nalogo. : Za četrt ure bodite na čelu najzanesljivejšega polka kozakov, odhi-tite do Schluesselberga in zajfOiite zarotnike' J" ¡ Potemkin poklekne pred carico. »SLOVENSKI LIST" - antes: J0I LIST" y »SLOVENSKI TEDNIK" ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCU "NOV EGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1667 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 VSAKO LETO 10.000 POTRESOV. V indijskem geologičnem zavodu v Delhiju so v preteklem letu še posebej prouči vali potresne katastrofa Raziskovalci, ki so v zvezi z vsemi potresnimi opazovalnicami na svetu, so izračunali, da se zgodi na zemlji 10 tisoč potresov na leto. Največ jih je na Japonskem, kjer jih beležijo vsako leto nad tisoč. Sledi Čile, a tudi Mala Azija, Perzijski zaliv, Arabska, Bengajska, Sundski otoki in Nova Gvineja spadajo med ozemlja z zelo gostimi potresi. Skoraj neznani so potresni sunki v notranjosti Afrike, Avstralije, Brazilije in Azijske Rusije. V Evropi' sci "ponaša" Grčija s kakšnimi' 500 potresnimi sunki na 1'eto in ima tu prvenstvo. Seveda vsi ti potres še zdaleč niso katastrofalni. Delhijska statistika pa je izračunala, da so potrcis v zadnjih sto letih na Japonskem in Kitajskem porušili 61 srednjih in manjših mest, poleg teh še nekoliko velikih. V PETIČ DVOJČKI V porodnišnici v Delawareu v državi Oklahomi jo Indijanska me-šanka Bill Russell'o'va porodila v petič dvojčke. Vsi njeni otroci in tudi oba zadnja so zdravi ter se razvijajo v redu. Zanimivo je, da se je vsakokrat rodil po iti deček in ena deklica. Vlada države Oklahome je odredila, naj dado tej štcivilni družini vso pomoč, ki jo potrebuje. TRIJE MILIJONI MILIJONARJEV. Pravkar je izšla statistika, gi u gotavlja, da so 1'eta 1935 našteli v Zedinjenih državah več nego tri milijone oseb, ki so imele milijon dolarjev ali približno toliko. Multimi-lijonarji (v dolarjih) pa so seveda dosti bolj redki. Med osebami, ki se jim sreča najbolj smehlja, so zvezdniki in zvezde v Hollywoodu. Med največje bogataše v Ameriki spada kralj časnikov Hearst, ki ima več nego devet milijonov dolarjev letnih dohodkov. PRAKTIČNI NASVETI Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. -- 8pecija listi za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZI Sprejema se od 9. do 12 in od 16 do 21. GOVORI SE BI OVEN8KO CALLE CANGALLO 1542 Za čiščenje in snaženje so tile pripomočki : Jesih za apnene madežu na steklu, lesu. Jvlej za gube na preprogah; na redko pomažeš preprogo, jo posušiš. Volovski žolč za mastne madeže na preprogi in da osvežiš barve na njej. Kupiš pri mesarju, ga raztopiš v vodi ali rugu. Salmijak za čiščiinje električnih hrušk in šip. Eno do dve žlici na 1 liter vode. IŽveplo zoper molje. Ga užgeš in pustiš, da se kadi v obleko. Pazi na ogenj! Špirit za mušjet pike in snaženje šip. Kreda za šipe, kovine, marmor, 50 gramov na 1 leter vode. Ko se posuši, zdrgneš. Škrob za čiščenje oblik iz mavca. Skuhaš, polijciš dotični predmet in ko se ohladi, odkrhneš skorjo. Terpentinovo olje za oljnate madeže. Limonin sok za madeže od črnila na preprogah ali namiznem prtu. Segreješ, pustiš, čez čas zmencaš. Pepel smotk za madeže na pohištvu, ki se svffti. Zmešaš z oljem in drgneš z zamaškom po pohištvu. Cikorija za čiščenje bronastih predmetov. Zmešaš z vodo, nadevaš s krtačo, krtačiš, izpereš z mrzlo vodo. Slovenska gostilna ; "GRUTA DE POSTUMIA" ;Dobra postrežba, čisti in zračni [prostori ter zmerne cine. — Rojakom se priporoča IVAN GAŠPERŠIČ ; Avenida Forest 621 ' Buenos Aires — Chacarita Piše Zadr.: GOSPODARSTVO ŽELEZNICO, KI VEŽE ARGENTI-NIJO S CHfLEJEM, BODO POPRAVILI Leta 1S)34 so strašne povodnji v Andskih ..hribih na več krajih pretrgalo železniško progo "Transandino" ter odmisli nekoliko mostov. Sedaj je odločila federalna vlada 6 milijonov pesov za popravo proge, katera je zelo velike važnosti za Argcmtino in Chile, posebno v trgovskem oziru. Chile rabi zelo velike količine goveje živine, katero imajo v Argentini v obilici. Tudi vina in sadja sci mnogo izvozi v omenjeno državo. TEGA BI MORALI POSNEMATI! Predsednik severoameriških Združenih držav F. Roosevelt je po daljših študijah predložil zakonodajni skupščini načrt za pomoč zcanledel-cem. Že več časa je, kar je poveril natančno proučevanje življenjskih prilik, predvsem kolonistov, posebni komisiji, katera je končala svoje delo. Ta komisija je označila to zadevo, kot "Velik in težak problem", kajti vsako leto sc število kolonov poveča za približno 40.000 družin, katere pa potem svoje pridelke težko prodajo, ali pa po tako nizkih cenah, da komaj plačajo najemnino. Zato misli g. F. Roosevelt, da je najprej potrebno pomagati ko-lonom, da postanejo posestniki na zemlji, katero obdelujejo. V ta namen jim treba omogočiti cenene kredite, katere naj založi država, na dolgoletna odplačila. Zemlja, katera slabo rodi ali je nepripravna za obdelovanje, naj postan u državna last. Poljedelsko ministrstvo naj u-stanovi v vseh okrajih kmečke urade, kateri bodo vodili statistike in dajali navodila kmetom ter jim v vseh ozirih pomagali pri izboljšava- Prekomorska pošta Iz Evrope 19. High. Monarch in Almeda Star 20. Conte Biancamano 23. Madrid 26. Arlanza V Evropo 19. Gral Osorio 21. Massilia 22. Formose 23. Conte Biancamano 26. Monte Pascoal nju njihovega gospodarskega položaja. To je samo ena točka Roosevelto-vega programa v dolgi vrsti poskusov, s katerimi hoče izboljšati stanje revnih slojev in onemogočiti is-korišeanje istih. Pot, katero je zavzel, je najkrajša k blagostanju, ker ima tudi to prednost, da prihrani mnogo muke in bojev ter najhujših zapleitljajev. Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUIRRE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni ženske se sprejemajo v posebnih prostorih s posebnim vhodom in postrežene po gospej Dr. Matildi Krasting, katera se je diplomirala v Rusiji, v Parizu in Buenos Af-reuu. — Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — žarki X, laboratorij, Električno zdravljenje. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 "Hitim, da izvršim ukaz carice. Ži-vtJa Katarina, carica ruska! Smrt zarotnikom.!" "On prime Katarinino roko in jo poljubi. "Z Bogom, ljubljena, z Bogom." je šepetal carici. "Razpolagaj z mojim življenjem!" On odhiti skozi vrata, a Katarina je zadivljeno gledala za njim. "Sod a j pa, Veličanstvo!" izpre-govori nepričakovano knez Daškov, ki počasi vstane in se postavi med carico in Olgo — "sedaj, ko je rešena ta važna državna zadeva, hočem rešiti tudi svoje privatne zadeve. "Tukaj stoji žena, ki sem jo doslej smatral za svojo soprogo. Priznala je svoj dvojni greh: priznala je, da. je z nogami teptala zakonsko zvestobo, a razen tega je izkoristila moje zaupanje in s tem prizadejala mojemu imenu neizbrisno sramoto! Prosim vas, Veličanstvo, da mi dopustite, da v njej ne. vidim več svoje žene!" Strašen je bil starec v svoji jezi. V očeih mu je plamtela mržnja, ko je b plešasto glavo in sivimi brki vzravnano stal pred carico. "Veličanstvo!" nadaljuje Daškov, "v Rusiji velja zakon, ki sicer ni pisan, toda je vseeno vedno veljaven. Ta zakon pravi, da 1'ahko gospodar dela s svojim tlačanom karkoli hoče!" "Milost carica!" vzklikne Olga. "Ukaži, ela me krvnik ubije. Kaznuj me z najtežjo kaznijo. Nikar pa ne dopusti, da postanem njegova sužnja. Spominjaj se onih trenutkov, ko sem ti bila še prijateljica. Reši mes Katarina. Ne dopusti, da moram služiti maščevanja željnemu knezu!" "Toda jaz zahtevam svojo pravico, Veličanstvo." nadaljuje Daškov. "Zahtevam, da mi izročite to neerečnico. Oskrunila je pošteno ime Daškovo, ki spada že skozi stoletja med najslavnejša imena Rusije. Ako carica ne usldši moje prošnje, no more več računati na privrženost moje rod/binel" Zdelo se je, kakor da se Katarina ne more odločiti. Pomilovalno je. gledala Olgo, ki je klečala pred njo. Ta mlada lepa žena ji je bila najljubša izmed vsc.h dvornih dam, toda sedaj je morala izreči nad njo obsodbo, ki bi ne uničila samo njenega življenja, ampak tudi njeno čast. Vedela je dobro, da se bo stari Daškov grozno maščeval. če bi se prevarani mož zadovoljil samo s tem, da bi jo pregnal v Sibirijo. Pa tudi ta kazen bi bila za Olgo strašna. Ali ne, on hoče še več! Zahteva da se mu Olga izroči na milost in nemilost. On ho-&e storiti iz nje sužnjo 1 Katarina se .zgrozi pri misli na Olgino usodo. Katarina se je nahajala pred težko odločitvijo. Grudi bo sc. ji vzdigovale in ona obrne pogled od obupane Olge ter reče zamolklo: