Poštnina plačana v gotovini.
Leto 11.
Posamezna štev. Din 2»—
Ljubljana, 7. januarja 1931.
Štev. 1.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega zimskošportnega podsaveza in
Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana
Izhaja vsak torek dopoldne.
Naročnina: četrtletno Din 20’—, polletno Din 40‘—, celoletno Din 80’-Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.
Naslov uredništva in uprave: Albert Kolman Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. - Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija". Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Statistični pregled mednarodnih nastopov naših državnih, podsaveznih in mestnih reprezentanc ter naših klubov v letu 1930 — Pregled nogometnih tekem S K Ilirije v letu 1930 — Hajdukova turneja v Južno Ameriko
Zimskošportne vesti
Hitrostno drsanje
Tekmovanje v teku na ledu je najbolj razširjeno pri severnih narodih. Zlasti Pri Norvežanih in pri Fincih je ta sport zelo priljubljen. Do 30.000 gledalcev privabi boljša mendarodna tekma v hitrostnem drsanju. Prava domovina hitrostnega drsanja pa je Holandska, kjer se je ta sport radi številnih kanalov razvil sam po sebi iz potrebe. Holandski Poklicni drsalci so seznanili Norvežane s hitrostnim drsanjem in v kratki dobi — 50 let je od tega — je zaigral ta sport odlično vlogo v zimski sezoni.
Kakšno je hitrostno drsanje?
Pri umetnem drsanju je odločilne važnosti estetski moment, pri hitrostnem pa borbenost. Po dva drsalca tečeta istočasno in se borita za zmago in za boljši čas. Vsak tekač ima svojo proso, prvi teče notranjo, drugi zunanjo, po vsakem kolu (po vsaki »rundi«) zame-Tiata progi. Izmenjava se vrši na ravni Strani proge, ki leži na nasprotni strani cilja. Prostor, na katerem morata drsalca preiti iz ene proge v drugo je dolg 70 m, posamezne proge pa so široke pet do šest metrov. Tekme se vrše najpogosteje na sledečih progah: 500, 1500, 5000 in 10.000 m. V teh štirih progah tekmujejo tudi pri evropskem in pri svetovnem prvenstvu.
Trije Norvežani A. Paulsen, K. Werner in H. Hagen so bili najboljši poklicni drsalci okrog 1. 1880. A. Paulsen je nosil takrat ponosen naslov »mojster sveta v hitrostnem drsanju. Vsi trije so Ponovno startali v Hamburgu in na Dunaju.
Po 1. 1880. se je zgodila važna sprememba v hitrostnem drsanju. Vpeljali so drsalke iz kovine, ki so izpodrinile stare lesene, katere niso bile dovolj trdno spojene z nogo. Mnogi tekači in zlasti Holandci so se branili novih kovinskih drsalk in so hoteli ostati pri starem. Sčasom pa so le spoznali vrline novih norveških drsalk in kmalu so se razširile in uveljavile po vsem svetu.
Kmalu za tem je prišla še druga važna izprememba, ki je spravila hitrostno
drsanje na prava pota. Sprejeli so pra-vilo, da smejo startati za svetovno prvenstvo od 1. 1889 naprej le amaterji. Isto pravilo so sprejeli za evropska prvenstva 1. 1891. Pozneje je izdelala mednarodna drsalna zveza poseben pravilnik za tekmovanja ki so postala s tem enotna. Do te dobe so startali večinoma poklicni tekači in pojmi kakor amater in profesijonal še niso bili dovolj jasni.
V prejšnjih časih so tekmovali dr-! saldi kakor lahkoatleti, na eni sami progi, s predteki in s finalom. Tudi tukaj je napravila mednarodna drsalna zveza
red; v Kvropi vsaj tekmujejo pri vseh važnejših tekmah na dveh progah in z merjenjem časa. Kanadčani, kakor tudi Amerikanci, tudi s tem načinom tekmovanja niso zadovoljni. Protestirajo, da tekmovanje istočasno na dveh progah ni pravično, ker so klimatične razmere vedno drugačne. To velja zlasti o drsanju na dolge proge. Tudi prave borbenosti ni, če prideta slab in dober drsalec skupaj. Da se to izboljša, so stavili Amerikanci mednarodni drsalni zvezi izpre-minjevalne predloge, o katerih bo razpravljal prihodnji kongres, maja letošnjega leta na Dunaju.
Finska in Norveška sta seveda proti predlogu Amerikancev in grozita, da njuni tekmovalci ne bodo startali na zimski olimpijadi 1. 1932 v Ameriki, ako se bo vzpostavil start v masi.
Kar je tekmovalcu v umetnem drsanju njegova individualnost, to je tekmovalcu v hitrostnem drsanju njegov stil. Oboje izvira deloma iz karakterja, deloma pa iz telesne konstrukcije tekača. Najodličnejši hitrostni drsalec vseh časov in obenem reprezentant takozvanoga norveškega stila je bil Oskar Ma-thisen iz Osla. Pred vojno je zmagal mnogokrat na evropskih in na svetovnih prvenstvenih tekmah. Nekaj časa je imel vse svetovne rekorde in še do danes ga ni nikdo dosegel v drsanju na 1000 in na 1500 m.
Pri nas se hitrostno drsanje radi kli-matičnih prilik in radi pomanjkanja drsališč še ni moglo razviti. Po izjavi g. ing. Bloudka pa bo mogoče gojiti to lepo vrsto športa na razširjenem ilirjanskem drsališču, kjer bo znašala proga ca. 300 m.
Pregled mednarodnih tekem jugoslovenskih klubov,
podsavezov in saveza v letu 1930
Preteklo leto je bilo prav bogato na Mednarodnih tekmah. Predvsem velja !° za našo državno reprezentanco, ki 36 odigrala nič manj kot 8 meddržavnih tekem, od teh 3 na svetovnem prven-stvu v Montevideu.
Naše čitatelje bo gotovo' zanimalo, 8 kakim uspehom, oziroma neuspehom s° različna naša moštva zastopala jugo-8lovenski nogomet napram inozemstvu, khub večinoma slabemu finančnemu stanju skoro vseh naših nogometnih or-ganizacij in društev ter visokim zahte-vam inozemskih gostov, moramo kon-Matirati, da je.v primeru s prejšnjimi leti jMatno naraslo število mednarodnih te-^eni v 1. 1930. Večinoma so se končale ® tekme, s prav povoljnim uspehom za aš nogomet. Posebno velja to za našo fzavno reprezentanco, ki je od 8 iger
°5ila 5. izgubila 2 in 1 igrala neodločno.
^državne tekme jugoslavi
t, januarja: Grška:Jugoslavija ;
aikanski cup v Ateni. v l3- aprila: Jugoslavija:Bolgarija pogradu.
kr-u ' ma3a: Jugoslavija :Roir unija bev pokaj v Beogradu v (W;.Junija: Jugoslavija:BoIgarija
14. julija: Jugoslavija:Brazilija 2:1 svetovno prvenstvo v Montevideu.
17. julija: JugoslavijaiBolivija 4:0 svetovno prvenstvo v Montevideu.
28. julija: Uruguay:Jugoslavija 6:1 svetovno prvenstvo v Montevideu.
16 nov.: Jugos!avija:BoIgarija 3:0 Balkanski cup v Sofiji.
Jugoslavenski državni team je torej v 8 tekmah dosegel score 20:12. Največji uspeh pa je vsekakor doseženo 3 mesto na svetovnem prvenstvu.
PODSAVEZNE REPREZENTANČNE IN MEDNARODNE TEKME.
Podsavezne reprezentance so nastopile v preteklem letu večkrat. Najuspešnejši je bil Beograd, ki ni izgubil niti ene tekme, nasprotno je Zagreb v vseh nastopih podlegel. LNP je imel za časa desetletnice 2 reprezentančni tekmi, prvo je dobil, dočim je drugo izgubil po nepotrebnem radi slabe postave.
28. januarja: Beograd:Atena 3:1 v Atenah.
13. aprila: Graz:Zagreb 2:0 v Gradcu.
31. maja: Dunaj:Zagreb 8:0 na Dunaju.
31. maja: Slovenija:Koroška 7:3 v Ljubljani.
31. maja:	Beograd—Graz 3:3 v
Ljubljani.
1. junija: Krakov:Zagreb 5:1 na Dunaju.
1. junija: Beograd:Ljubljana 1:0 v
Ljubljani.
16. novembra: Graz ILMaribor 2:0 v Mariboru.
16.	novembra: Graz:Zagreb 1:0 v Zagrebu.
17.	decembra:	Beograd:Temešvar
6:3 v Beogradu.
KRONOLOŠKI PREGLED VSEH NAŠIH MEDNARODNIH NASTOPOV.
Skušali bomo zabeležiti vse važnejše tekme, kjer smo prišli v dotik z inozem-ci. Pri tem so všteti tudi nastopi naše mornarice, ki je igrala na svojih potovanjih predvsem v Egiptu.
Januar:
1.	Concordia:Nordstern 1:1 V Baslu, 6. Muhlhouse:Concordia 7:2 v Muhl-house, 7. Concordia:FC Locarno 3:0 v Locarnu, 18. BSK:Apolo 2:1 v Atenah, 19. BSK:Panatheniakos 3:2 v Atenah. 22. Iraklis:BSK 5:2 v Solunu, 23. Nak (Novi Sad):Aris 3:3 v Solunu, 25. Ma-cedonikos:Nak 3:1 v Solunu, 26. Grška: Jugoslavija 2:1 v Atenah, Paok:Nak 6:4 v Solunu, 28. Beograd:Atena 3:1 v Atenah.
Februar:
15.	Sturm:Primorje 3:1 v Gradcu,
16.	Grazer Sportklub:Primorje 4:1 v Gradcu, 22. SK Jugoslavija:Kiniži 3:1 v Beogradu, 23. BSK:Kiniži 8:0 v Beogradu, Železničar:Grazer Sportklub 3:1 v Mariboru.
Marec:
1.	Gak:Železničar, (Mar.) 7:3 v Gradcu, 9. Gak.-Primorje 2:2 v Ljubljani, Grazer Sportklub:Svoboda 6:1 v Ljubljani, 15. Ilirija:SV Urfahr 8:3 v Ljubljani, 16. Ilirija—SV Urfahr 4:1 v Ljubljani, Villacher SV:Rapid 2:1 v Mariboru. 22. Hašk:Sturm, Graz 5:1 v Zagrebu, 23. Hajduk:Sturm 6:0 v Splitu,
25.	Hajduk:Sturm 6:3 v Splitu.
April:
13.	Jugoslavija:Bolgarija 6:1 v Beogradu, Graz:Zagreb 2:0 v Gradcu, Rapid, Maribor :Athletic SC 3:3 v Celovcu, 19. Atletiki:Akad. SV Graz 6:1 v Celju, Aradski AK:Obilič 2:2 v Vel. Beč-kereku, 20. Concordia:Gymnastic Club 2:1 v Aarhusu, Atletiki:Akad. SV 6:1 v Celju, Grafičar:Hakoah, Graz 1:0 v Zagrebu, Pecs, Baranya:Slavija, Osjek 3:1 v Pečuhu Somogy:Gradjanski. Osjek 5:1 v Kaposvaru, Gak:Ilirija 3:1 v Ljubljani, 21. SK Jugoslavija:Kispest 4:1 v Beogradu, Team, Kopenhagen:Concor-dia 4:3 v Kopenhagnu, Hakoah, Graz: Makabi 5:1 v Zagrebu, Pecs, Baranya: Gradjanski, Osjek 2:1 v Pečuhu, Ilirija:
Gak 3:2 v Ljubljani, Aradski SK:Rad-nički 1:1 v Vel. Bečkereku, Atletiki: Akad. SV 6:3 v Celju, 24. Team, Kopenhagen :Concordia 5:1 v Kopenhagnu,
26.	Hašk:Slietna, Wanderers 8:3 na Malti, 27. Hašk:Queens, Regiment 5:2 na Malti, 30. Hašk:Royal, Engineers 3:2 na Malti.
Maj:
4.	Hašk:Pick, Navy 4:1 na Malti, 5. Jugoslavija:Romunija 2:1 v Beogradu, Hašk:Royal, Engineers 2:2 na Malti, Vojvodina, N. Sad:Slavija 3:1 v Sofiji,
9.	Vojvodina:AC 23 2:1 v Sofiji, 10. Budai ILGradjanski 3:1 v Zagrebu, 11. Gradjanski-Budai 11 3:2 v Zagrebu, Železničar:Donawitz, Leoben 3:3 v Mariboru, 17. BSK:SK Industrie 2:2 v Te-mešvaru, Gak:Rapid 2:1 v Mariboru, 29. Nicholson :Hašk-Gradjanski komb. 2:1 v Zagrebu, 31. Dunaj:Zagreb 8:0 na Dunaju, SK Jugoslavija-.Hungaria 2:0 v Beogradu, Hajduk:Nicholson 4:2 v Splitu, Slovenija :Koroška 7:3 v Ljubljani, Beograd:Graz 3:3 v Ljubljani.
Junij:
1.	Krakov :Zagreb 5:1 na Dunaju, Beograd:Ljubljana 1:0, BSK:Hungaria 2:2 v Beogradu, Nicholson:Hajduk 3:1 v Splitu, 8. Ferencvaros:Gradjanski 4:2 v Zagrebu, UjpesLSK Jugoslavija 3:2 v Beogradu, Hajduk:III. okraj 3:2 v Splitu, Pecs, Baranya:Hajduk, O. 4:1 v Osjeku, Hakoah, Graz:SK Maribor 4:2 v Gradcu, Makabi, N. Sad:Kadina Te-mesvar 4:2 v N. Sadu, Gak, rez.:Atleti-ki 3:2 v Celju, 9. Ferencvaros:Hašk 4:2 v Zagrebu, BSK:Ujpest 5:3 v Beogradu, Hajduk:III. okraj 2:1 v Splitu, Pecs, Baranya:Slavija, O. 3:2 v Osjeku, Sturm:SK Maribor 9:0 v Gradcu, Kadi-ma,. Temešvar:Nak 3:2 v N. Sadu, Atletiki, Celje:Akad. SV 2:1 v Gradcu. 11. Bac, Dunaj:Hašk:Gradjanski, komb. 5:3 v Zagrebu, llirija:IIl. okraj 3:2 v Ljubljani, 14. Hajduk:Bac 3:1 v Splitu, SK Jugoslavija : Tricolor v Bukarešti, 15. Jugoslavija:Bolgarija 2:2 v Sofiji, SK Jugoslavija:Juventus 1:1 v Bukarešti, Bac:Hajduk 2:1 v Splitu, Ilirija:Villa-cher SV 6:0 v Beljaku, 18. Bac:Slavija
5.	3:2 v Sarajevu, 19. Concordia:Ajax, Amsterdam 4:3 v Zagrebu, Concordia, rec.:Ajax rez. 5:0 v Zagrebu. Sašk:Bac 2:1 v Sarajevu, 21. Bac:Slavija 2:0 v Kragujevcu, 22. Bac-Šumadija 2:0 v Kragujevcu, 25. Ibar-Bac 2:1 v Krušev-cu, 26. Car Lazar:Bac 1:0 v Kruševcu, 28. Bocskay:Gradjanski 3:2 v Zagrebu. Slovan.Dunaj: Ilirija 5:1 v Ljubljani, Bastya-Slavija 5:0 v Osjeku, Gak:VSK 4:1 v Varaždinu, Bac:Skopski 2:2 v Skoplju, 29. Bocskay:Hašk 4:1 v Zagrebu, Bastya:Gradjanski 3:2 v Osjeku, Ilirija:Slovan, Dunaj 2:2 v Ljubljani, Gak:VŠK 3:0 v Varaždinu, Bac:Gra-djanski 5:1 v Skoplju.
Julij:
1.	Bac:Jugoslavija 4:2 v Skoplju, 2. Olimpic, A.:Podmornice 5:4 v Aleksandriji, 4. Bac:Momčilo 5:2 v Leskovcu,
6.	Olimpic A.:Podmornice 5:4 v Aleksandriji, SK Maribor:Sturm 5:3 v Mariboru, 8. Recreation:Podmornice 2:0 v Aleksandriji, 14. Jugoslavija : Brazilija 2:1 v Montevideu, 17. Jugoslavija Bolivija 4:0 v Montevideu, 18. Podmornice: Franc, brodovje 5:0 v Beyrouthu, 26. BSK:Sportklub, Dunaj 5:1 v Beogradu,
27.	SK Jugoslavija:Sportklub 5:4 v Beogradu, 28. Uruguay:Jugoslavija 6:1 v Montevideu, Zborul Turn Severin:Haj-duk Veljko 3:2 v Negotinu, 29. Sportklub Dunaj:Slavija 3:1 v Osjeku, 30. GradjanskLSportklub 4:0 v Osjeku.
Avgust:
2.	Hajduk:Sportklub 2:2 v Splitu, 3. Hajduk:Sportklub 11:0 v Splitu, Buenos Aires, komb.:BSK 3:1 v Buenos Airesu,
10.	Wac:Hašk 5:4 v Zagrebu, 11. Riode Janeiro, komb.:BSK 4:1 v IGo de Janei-ru, GradjanskLWac 4:1 v Zagrebu, 14. Vasco de Gama:BSK 6:1 v Rio de Ja-neiru, 15. GradjanskLKispest 6:3 v Osjeku, Wac:Hajduk 2:1 v Splitu, 16. Vienna :BSK 0:0 v Beogradu, Wacker, Miinchen:Hašk 5:2 v Zagrebu, 17. Gra-djanski:Wacker 4:1 v Zagrebu, Vienna: SK Jugoslavija 4:3 v Beogradu, Kispest: Slavija 4:1 v Osjeku, Wac.Hajduk 2:2 v Splitu, 23. Wacker, Dunaj:Hašk 3:0 v Zagrebu, Ferencvaros:BSK 3:1 v Beogradu, Ilirija:SV Urfahr 4:3 v Linču, 24. Wacker, Dunaj:Gradjanski 4:1 v Zagrebu, Ferencvaros:SK Jugoslavija 5:2 v Beogradu, Ilirija : SV Urfahr 3:2 v Linču, Rapid:Sportklub Graz 5:4 v Ma-
riboru, SK Bled:Austria, komb. Celovec 6:3 na Bledu, 31. Bostya-Gradjanski, Osjek 10:2 v Segedinu.
September:
6. Pecsi SK:Sloga 3:0 v Vinkovcih, 7. NemzetLGradjanski 7:4 v Osjeku, Ci-balia-Pecsi SK 1:1 v Vinkovcih, Villacher SV:Disk 10:0 v Domžalah, 8. Villacher SV:Ilirija 2:0 v Ljubljani, Vojvodi-na:TMTC Temešvar 6:3 v N. Sadu, 13. AC 23, Sofija:Radnički 4:1 v N. Sadu,
14.	AC 23:Vojvodina 5:2 v N. Sadu, 17. AC 23:Juda Makabi 3:2 v N. Sadu, 20. Hašk:Admira 2:2 v Zagrebu, 21. Admi-ra:Gradjanski 3:1 v Zagrebu, Gradjan-ski 0.:Pecs, Baranya 2:1 v Pečuhu.
Oktober:
5. Villacher SV:Rapid M. 2:1 v Beljaku, 12. Kapfenberger SK:Rapid 2:1 v Mariboru, 26. Gak:Gradjanski 3:0 v Zagrebu.
November:
2.	Gradjanski 0.:PSC Pečuh 4:1 v Osjeku. Korfu:Dalmacija 3:2 na Krfu, 4. Dalmacija:Angl. policija 5:4 v Jaffi, 6. Dalmacija:Rušilci 6:0 v Jaffi. 8. Angl. križarke:Dalmacija 2:1 v Kaneji, 16. Jugoslavija Bolgarija 3:0 v Sofiji, Graz: Zagreb 1:0 v Zagrebu, Graz ILMaribor 2:0 v Mariboru, Slavija, PragaBSK 3:1 v Pragi, Vasas:Radnički 4:2 v N. Sadu.
December:
1. BSK:Ripensia, Temešvar 3:3 v Beogradu, Ferencvaros:Slavija 6:1 v Osjeku, Vasas:Vojvodina 3:2 v N. Sadu,
17.	Beograd:Temešvar 6:3 v Beogradu.
Po tem pregledu hočemo razdeliti klube po prvenstveni tabeli: prvo število znači odigrane tekme, drugo dobljene, tretje neodločne, četrte izgubljene, score in število točk.
1.	Hajduk	12	7	2	3	42:20	16
2.	BSK	16	6	4	6	40:39	16
3.	Ilirija	11	7	1	3	35:25	15
4.	Hašk	14	5	2	7	45:38	12
5.	Jugoslavija	9	5	1	3	29:19	11
6.	Concordia	8	4	1	3	29:19	9
7.	Atletiki	5	4	—	1	22:9	8
8.	Gradjanski O. 9		4	—-	5	26:32	8
9.	Vojvodina	5	3	—	2	11:11	6
10.	Gradjan. Z.	11	3	—	8	22:31	6:
11.	Rapid	6	1	1	4	12:15	3
12.	SSK Maribor 3		1	—	2	7:16	2;
13.	Nak N. Sad	4	—	1	3	10:16	1
14.	Primorje	3	—	1	2	4:9	T
15.	Radn'čki N. S. 3		—	—	3	6:14	
16.	Slavija O.	6	—	—	6	6:24	
Pregled tekem SK
V	predzadnji številki našega lista smo prinesli kratek pregled iz delovanja nogometne sekcije SK Ilirije. Danes prinašamo pregled tekem, katere so odigrali I. moštvo, rezerva, juniorji in seniorji.
I. moštvo je odigralo tekom leta 39 tekem in sicer po 12 mednarodnih, prijateljskih in prvenstvenih ter 3 pokalne.
V	mcdnarod. srečanjih je Ilirija 7 krat zmagala. 4krat podlegla, 1 tekma se je končala neodločno. Doseženi score 37: 30 v njeno korist. V Ljubljani je igrala Ilirija naslednje tekme:
Wacker iDunai) 2:5,
SV Urfahr (Line) 7:3, 4:1.
Gak (Gradec) 1:3. 3:2,
3.	Ker. F. C. (Budimpešta) 3:2, Villacher SV (Beljak) 1:2,
Slovan (Dunaj) 1:5, 2:2.
Izven Ljubljane: v Linču z SV Urfahr 3:2, 4:3, v Beljaku s Villacher SV 6:0.
Izmed prijateljskih tekem je bilo dobljenih 5. zgubljenih 6, 1 neodločena. Score 37:36.
V	Ljubljani:
Hermes 7:3,
Maribor 4:2, 1:2,
Viktorija (Zagreb) 2:2,
Haiduk (Split) 0:1.
Hašk (Zagreb) 2:4,
Sašk (Sarajevo) 5:0,
Železničar (Zagreb) 4:3,
Rapid (Maribor) 8:2.
Izven Ljubljane:
v Mariboru z Mariborom 2:5, v Splitu s Hajdukom 2:7, 0:5.
V	prvenstvenih (podsaveznih in državnih) tekmah je nastopilo I. moštvo 12krat. Zmagalo je v 7 tekmah, 4 je izgubilo, 1 je ostala neodločena. Vse tekme. razven po eno z Mariborom in Con-cordio so se vršile v Ljubljani. Score 42:26.
Pogledati hočemo še, koliko tekem in s kakim uspehom so igrali naši klubi doma in v inozemstvu.
Hajduk je igral vse tekme doma, doseženi uspeh je razviden iz prejšnje tabele. BSK je igral doma 7, zunaj 9; dobil doma in zunaj po 3; neodločno doma 3, zunaj 1; izgubil doma 1, zunaj 5. Ilirija doma 8, zunaj 3; doma dobila 4, izgubila 3, neodločno 1, zunaj dobila 3. Hašk doma 9, zunaj 5; dobil doma 1, zunaj 4; neodločno doma in zunaj po 1; izgubil doma 7. Jugoslavija doma 7, zunaj 2; dobila doma 4, zunaj 1; neodločno zunaj 1; izgubila doma 3. Concordia doma 2, zunaj 6; dobila doma in zunaj po 2; neodločno zunaj 1; izgubila zunaj 3. Atletiki, Celje doma 4, zunaj 1; dobil doma 3, zunaj 1: izgubil doma 1. Gradjanski O. doma 5, zunaj 4; dobil doma 3, zunaj 1; izgubil doma 2, zunaj 3. Vojvodina doma 3, zunaj 2; dobila doma 1, zunaj 2; izgubila doma 2. Gradjanski Zgb. doma 10, zunaj 1: dobil doma 3, izgubil doma 7, zunaj L Rapid doma 4, zunaj 2; dobil doma 1; neodločno zunaj 1, izgubil doma 3, zunaj L SSK Maribor doma 1, zunaj 2; dobil doma 1, izgubil zunaj 2. Nak doma 1, zunaj 3; neodločno zunaj 1, izgubil doma 1, zunaj 2. Primorje doma 1, zunaj 2; neodločno doma 1, izgubilo zunaj 2. Radnički, N. S. doma 3, izgubil vse. Slavija, Osjek doma 5, zunaj 1; izgubila vse.
Manjši klubi oziroma drugi, ki so igrali le po eno tekmo, niso v tej statistiki navedeni. Iz statistike sledi, da je 16 klubov igralo skupno 125 mednarodnih tekem, od teh doma 82, zunaj 43. Naslednja tabela nam pokaže, kje in kako so igrali naši klubi (d. = doma, z = zunaj):
igrali dobili neodločno izgubili d. z. d. z. d. z'. d. z. 82 43	33 17	8	6	41 20
Od dosegljivih 250 točk smo torej dosegli 114, kar je manj kot 50%. Neaktivna bilanca, gre predvsem na račun Gradjanskega Zagreb in osješke Slavlje, ki sta se v mednarodnih nastopih izredno slabo odrezala. Bolj razveseljivo je dejstvo, da imamo pozitivno razliko golov in sicer znaša score 346:327 v našo korist.
Športniki, kupujte samo pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu!
Ilirije v letu 1930
Hermes 3:0,
Svoboda 7:0,
Jadran 4:2.
Primorje 2:2,
Maribor 3:5, 4:1,
Svoboda 11:1,
Hermes 3:0,
Primorje 1:3,
Grafika 3:0,
Concordia 1:6, 0:6.
V pokalnih tekmah je moštvo nastopilo 3krat:
pokal LNPBrimorje 0:1. pokal JNS-.Maribor 2:0, Sašk 2:4.
Od vseh tekem I. moštva je bilo dob-lienih 20, izgubljenih 16, neodločene 3. Doseženi score 120:97 v korist Ilirije.
Rezervno moštvo je odigralo 9 prijateljskih in 8 prvenstvenih tekem in doseglo score 77:31. Prijateljske tekme so bile odigrane deloma izven Ljubljane. Prijateljske:
Jadran 3:1,
Slovan 0:5.
Celje 4:5,
Elan 7:1,
Reprez. univerze 8:3,
Primorje, rez. 2:2,
Reka 4:1,
Hermes, komb. 0:2,
Olimp (Celje) 4:1.
Prvenstvene:
Vse prvnestvene tekme so bile odigrane z rezervami navedenih klubov:
• Svoboda 8:0, 4:1,
Jadran 5:0, —,
Hermes 6:2, 7:1,
Primorje 3:0, 3:4,
Grafika —, 7:2.
Prve številke značijo pomladno, druge jesensko sezono.
Juniorsko moštvo je nastopilo v H tekmah in je vse dobilo ter doseglo score 42:14. Mladi igralci so pokazali, da
so najboljše moštvo v banovini in so večkrat nudili igre, kakršnih se ne bi sramovalo marsikatero prvorazredno moštvo. Juniori so nastopali z dvema moštvima (I. in II. garnitura).
Prijateljske:
II.:Korotan 2:0,
I.:Amater (Trb.) 3:2,
I.:Trbovlje 2:1,
II.:Korotan 2:1.
Pokalne (jun. pokal SK Ilirije): H.:Mars II 3:0,
I.-.Jadran 12:1,
II.:Korotan 3:2,
I.Bermes 5:0,
I.:Svoboda 4:3,
I.:Železničar (Marib.) 3:2, 3:2.
Old boys ali seniorsko moštvo se je letos prav pridno udejstvovalo. Igralo je večinoma- izven Ljubljane propagandne tekme in to prav uspešno. V svojih vrstah ima starejše, bivše aktivne igralce, od katerih so pa nekateri pokazali, da bi še vedno lahko z uspehom nastopili aktivno v L moštvu. Od 10 tekem jih je moštvo dobilo 8, izgubilo 2; score 61:29. Vse tekme so bile seveda prijateljske.
Bratstvo (Jesenice) 3:1,
SK Bled 5:3, 10:1,
SK Litija 7:4, 2:4.
SK Sava (Sevnica) 10:1.
SK Triglav (Kranj) 7:3,
Sokol (Kranj) 11:5,
SK Trbovlje 3:5,
SK Elan (Novo mesto) 4:2.
Vsa moštva skupno so odigrala 77 tekem s scorem 300:171. Na vsako tekmo pridejo skoro 4 goli v slabo nasprotnika. Dobljenih tekem je bilo 51, izgubljenih 22, neodločene 4.
Kavarna
„Evropa“
v Ljubljani
Svratište
„Lovački ros“
Zagreb
cenjenim gostom in prijateljem
srečno novo leto!
Pismo iz Ošlaka
(Od našega stalnega dopisnika.)
OSJEČKI SPORT U 1930. GOD. Osijek po prvi put ulazi u uže natjecanje za državno prvenstvo. Odlični internacionalni rezultati. Sporazum u ONP-u. Sportska publika je ove godine porasla za 100 %.
Osijek, 31. dec. 1930.
Ova je godina u historiji osječkog sporta jedna od najznačajnih. Ove je godine Osijek po prvi puta ušao u utakmice za državno prvenstvo. Svima je još poznata gigantska borba Slavije, prvaka ONP-a, u četiri vrlo interesantne i napete utakmice proti zagrebačkog prvaka Haška. U ove četiri utakmice kroz 330 minuta borila se Slavija za boje grada Osijeka, kako se nitko od nje nije mogao nadati. Ona je sve te utakmice odigrala sa neodlučnim rezultatima. Prva se utakmica u Zagrebu završila s rezultatom 3:3, kada je Hašk 11 zadnjoj minuti postigao izjednačenje. Nedjelju dana poslije toga u Osijeku, završila je igra s 2:2. Slijedeći dan se ie ova gigantska borba morala nastaviti-Ova se je borba završila neodlučno bez ijednog gola, s 0:0. Odmah se zatim odigralo produženje od dva puta po l5 minuta. Slavija je opet vodila s 1:0, a'1 ni ovaj puta nije sreća napustila zagre1'
bačkog prvaka. On je tik pred kraj igre izjednačio na 1:1. Poslije ovih neodlučnih rezultata, napetost je dosegla kulminaciju. Sada se je po pravilima trebalo prepustiti žrijebu, da on između ove dvije momčadi odluči, koja će od njih ući u uže natjecanje za državno prvenstvo. Žrijeb je bio pravedan, te je znao nagraditi ustrajnost, požrtvovnost i elan provincijskog prvaka Slavije i odlučio u njegovu korist.
U natjecanju za državno prvenstvo Slavija se borila s vrlo malo sreće, iako je u sve borbe ušla s velikim oduševljenjem. Zbog neodlučnosti svoje navale, Slavija nije iskoristila sve šanse, koje je izradila i proti svojih najjačih protivnika. Redom je gubila jednu utakmicu za drugom, iako je pod normalnim okolnostima i s nešto sreće mogla dobiti. Međutim po teoriji, da je svaki početak težak i da nagli skokovi nijesu zdrava pojava, mi se moramo zadovoljiti i s ovim uspjehom koji je postigla Slavija, ušavši u uže natjecanje za državno prvenstvo, a slijedećim ćemo godinama prepustiti, da osječki sport nastavi borbu oko svog plasmana medu prvim sportskim gradovima u državi.
Pored ovog značajnog uspjeha, osječki sport bilježi ove godine uspjehe i u pogledu internacionalnih susreta. Te je uspjehe izvojevao Građanski. Njemu je uspjelo, da nakon velikog poraza u finalnoj prvenstvenoj utakmici protiv Slavije. od 6:1, konsolidira svoje redove. Među ostalima njegovim pobjedama nad stranim momčadima, bilježimo njegovu divnu pobjedu nad budimpeštanskim profesionalnim timom Kispest, koji je pobijedio sä 6:3, a ne manje je laskava pobjeda Građanskog u Pečuhu protiv profesionalnog pravka južne Madžarske Pecs-Baranya od 2:1.
U pogledu nutarnje sportske politike ONP-a, ova godina nije također ostala bez uspjeha. Na godišnjoj skupštini 0. N. P.-a uklonjeni su nesporazumci između Slavije i Građanskoga, te je izabrana kompromisna lista uprave OPN-a, u kojoj je Građanski, nakon tri godine opet zastupan s nekoliko odborničkih mjesta. Pretsjedništvo potsaveza vodi objektivni sportista g. August Teisl, ko-,T1e je uspjelo, da zaoštrenost između
HAJDUK POTUJE V JUŽNO AMERIKO.
Bivši državni prvak, naš »mojster z morja«, se pripravlja na največjo turnejo, ki jo je kedaj imelo kako moštvo. Hajduk je že lani pripravljal turnejo, ki Pa je radi svetovnega prvenstva padla v vodo. Danes pa stoji stvar drugače. Dalmatinski izseljenik Marko Marinče-vić, ki se je že pred leti izselil v Južno Ameriko in se tam aktivno udejstvoval v raznih športnih društvih, se je pobrigal, da je preskrbel daljšo turnejo svojim ožjim rojakom.
Pri Hajduku zadnje čase ni bilo vse v redu. V klubu je vladala kriza, katero so povzročili predvsem igralci I. moštva, ki niso bili zavodovoljni z delom nprave. V času največjih težav se je Pojavil stari gralec in trener Hajduka, Popularni Luka Kaliterna, ki je z močno roko napravil red. Hajduk h oče čim Uspešnejše zastopati barve našega nogometa in bo zaradi tega ojačil vrste svojih igralcev z nekaterimi igralci Zagreba in Beograda. V obeh mestih se umdita odposlanca Hajduka, da nabereta Primerne igralce. V obzir prihajajo od Hajduka: Čulić, Rodin. Kikačić. Deško-Marušič, Podnje V., Gusina, Ben-Bonačić Lemešić, Poduje Š„ Bako-bć. Lin, Kragić in Matošić, dalje iz Za-^reba Rajkovič, Kralj in Živković in iz Heograda Dimitrijević, Tomaševič in yesić. Iz navedenih se bo po možnosti 'zbralo 17 igralcev'. Hajduk namerava in uPa» da bodo z moštvom potovali tudi
*brancozi« Colnago, Ivica Bek in Se-ulić, ki so z največjim uspehom zasto-ab barve Jugoslavije na svetovnem P'enstvu v Montevideu.
Hajduk odpotuje iz Splita 12. t. m. reko Zagreba in Ljubljane. Preko Av-. r'ie in Švice jih pelje pot v Pariz in ° v Bordeaux kjer se v pristanišču Sa ^abce vkrcajo na parnik »Oropes-p> * *• HA t. m. se poslove od Evrope, gl ek° Atlantika jih vodi pot v Havano, Dr Vn° mesto Kube, kjer igrajo 28. t. m. j tv'0 tekmo proti kombiniranemu mo-bijJ1' *Oropessa« jih nato pelje v repu-0 Peru, kamor prispe parnik 10. fe-
PDZOli, MITEUI ZIMSKEGA 5FDBT9!
Pred nakupom zimsko-sportnih predmetov oglejte 'si veliko zalogo smučk navadnih kakor HICKORY, vseh vrst vezav in palic, maže ter vseh za zimski sport potrebnih predmetov pri tvrdki:
1 BOREC - iUIERHRIHMER
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 30.
kjer se Vam nudi velika izbira po najnižjih cenah.
Smučarski klubi in Sokolska društva imajo poseben popust.
pojedinih osječkih klubova posve raščisti.
U ovom se kratkom prikazu treba sjetiti i još jednog odlučnog sportskog faktora, t. j. sportske publike, koja svojom posjetom omogućuje odigravanje jačih utakmica. Ta je publika ove godine dala dokaza, da rado posjećuje utakmice na kojima nastupaju dobre inostrane i domaće momčadi. Čak se zapazilo, da su gvogodišnje utakmice za 100% posječene bolje nego lane. Najbolje je bila posjećena utakmica između Slavije i splitskoga Hajduka, kada se na igralištu našlo oko 3000 gledalaca. Od internacionalnih utakmica najbolje je bila posjećena utakmica između Slavije i Eerenczvarosa. kod koje je utakmice prodano 2800 ulaznica. Ove brojke mogu osj. klubovima poslužiti kao poticaj za priređivanje interesantnih internacionalnih i domaćih utakmica u slijedećoj godini, jer jasno govore da osječka sportska publika pokazuje živ interes za dobre priredbe.
Sve u svemu možemo na izmaku ove godine zabilježiti, da se ova godina završava s aktivnom sportskom bilancom.
bruarja. Iz pristanišča Perna Callaw jih pelje železnica v glavno mesto Lima. kjer je 5 dni počitka; Nato igrajo 4 tekme: 15 febr. proti FC Alianca, 16. febr. proti Universitarea, 20. febr. proti FC Chalaco in 22. proti reprezentanci Peruja.
Iz Peruja potuje ekipa v Chile. 28. igra v Ignigue, 2. marca v Antafagasti.
4.	v Valparaisu, 8. v Santiagu, proti prvaku Chile »Colocolo«. Nato pelje pot zopet v Valparaiso, kjer igra Hajduk 14 in 15. proti FC Espagnol in proti komb. moštvu Valparaisa. 19. igra ponovno v Santiagu s »Colo-colo« in 22. proti državni reprezentanci.
S tem je službeni del turneje gotov. Hajduk ima tudi ponudbe iz Argentine in Brazilije ter bi igral v Buenos Airesu in Rosariu, dalje v Santosu, Sao Paolo in Rio de Janeiru. Ako bo Hajduk igral v Argentini, je sigurno, da ne bo gostoval v Uruguayu.
Naš list bo prinašal originalne dopise od udeleženca turneje, na kar že danes opozarjamo naše čitatelje.
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE — ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 11. NADSTROPJE
mmm športniki
kupujte pri
I EK/TIL BAZARJU
na
KREKOVEM TRGU
Plačila
tudi na obroke!
Dopis iz Maribora
LAHKA ATLETIKA V MARIBORU.
Lahka atletika, najlepša in najkoristnejša panoga sporta, ima v Mariboru premalo pristašev. V posameznih klubih se trudi sicer par ljudi zainteresirati širše sloje za lahko-atletiko, toda žal z zelo skromnim uspehom. Največ krivde na neuspehu leži pač na klubih samih, ki premalo žrtvujejo za ta sport. Ako bi se uredilo igrišče in nabavil potreben materijal, bi se marsikdo zanimal za lahko atletiko in ji posvetil svoje sile. V tem oziru upamo v bodoči sezoni na izboljšanje. Pozdraviti je treba namen 1SSK Maribora, da si pridobi v začetku sezone vsaj za par tednov izkušenega trenerja: tečaja, ki bi se vršil obenem, bi se mogli udeležiti člani vseh klubov.
Pretekla sezona je prinesla sledeče prireditve:
27. aprila: Cross-country za prvenstvo Maribora (SK Železničar);
15.	junija: Cestni tek moštev na progi Maribor-Kamnica in nazaj (ISSK Maribor);
22. junija: Meeting SK Železničar;
2.	novembra: Meeting SSK Maribora in SK Rapida;
L decembra: Tek Ujedinjenja za Vahtarjev pokal (SSK Maribor).
Doseženi rezultati domačih atletov so precej skromni, kar tudi ni drugače mogoče. Večina jih nastopa na meetin-gih nepripravljena, v najboljšem slučaju s pardnevnim treningom. Z racijonalnim delom hi se dalo z materijalom, ki je na razpolago, doseči mnogo več.
Najboljši letošnji uspehi so bili:
V teku na IDO m: 12.2 Barlovič. Mesareč (Rapid);
na 200 m: 25.1 Monderer (Rapid): na 400 m: 58 Gutmajer (Rapid); na 800 m: 2.10.1 Hoffer (Rapid); na 1500 m: 4,32 Podpečan (Železničar) ;
na 3000 m: 12.12 Podpečan (Železničar);
na 5000 m: 17,32 Podpečan (Železničar);
v teku na 110 m zapreke: 19 Bertoncelj St. (Maribor);
štafeta 4X100 m: 51.4 Rapid: met krogle: 10.21 m Arko (Maribor); met diska: 30.50 m Rak (Maribor); skok v višino: 1.60 m Jež (Maribor); skok v daljino: 5.89 m Koren (Maribor).
Rezultati v kratkih progah so slabi; tu je pač neobhodno potrebno ostro treniranje. Večina tekačev ne obvladuje starta. Na srednjih in dolgih progah je absolutno najboljši znani Podpečan; mladi atlet ima lep stil, marljiv je v treningu in odločne volje. Upošteva ga že
tudi lahko-atletski savez; dokaz za to je njegovo sodelovanje na Balkanski olimpijadi v Atenah, kjer se pa v premočni konkurenci za enkrat še ni mogel placirati. Na 800 m je velik talent Hoffer; od njega pričakujemo še mnogo boljši čas od 2.10. V metu krogle bi Arko s smotrenim treningom lahko dosegel odlične uspehe, sedaj meče samo s silo, brez tehnike. Isto velja za Raka v disku. Oba najboljša skakača Koren I in Jež sta nogometaša I. moštva Maribora. Lepo izdelan imata zalet in odriv, tehnika v zraku pa je pomanjkljiva. Na treningu sta oba že dosegla boljše rezultate.
Metanje kopja in kladiva se pri nas doslej ne goji: tek z zaprekami je letos uvedel SK Železničar.
Največ se trenira cross-country, zato so tu uspehi zadovoljivi. Na cestnem teku moštev na 7 km dolgi težki progi je dosegel Podpečan dober čas 25.13 min., a na teku za Vahtarjev pokal 2800 m skozi mesto Herič (Železničar) 7.2.
V kratkem se vrši sestanek mariborskih klubov, da se sporazumno določi program za bodočo sezono in rešijo nekatere aktualnosti, med njimi event. izvedba štafeta za pokal firme Shell; to štafeto želi šavez prenesti iz Ljubljane, kjer zanjo ni več zanimanja, v Maribor, pa se je tudi mariborski klubi precej branijo. Z marljivim delom je pri nas tudi lahki atletiki zasiguran uspeh, s tem pa tudi podpora javnosti.
E. B.
Razne vesli
Plavalni treningi v zimskem kopališču SK Ilirije so se s tem tednom zopet pričeli. Gospodje trenirajo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. ure naprej, dame pa ob torkih, četrtkih in sobotah tudi ob 16. uri. Vse članstvo plavalne sekcije vabimo, da poseča treninge redno in polnoštevilno.
Lahkoatletom SK Ilirije. Radi šolskih počitnic se pričnejo zimski treningi še-le v petek, 16. t. m. ob pol 19. uri.
Iz smučarskih vrst. Pri novoletnem smuškem skakanju na Bernina skakalnici v Ponterezini je zasedel znani Norvežan Sigmund Rund z oceno 340.9 prvo mesto. Ruud je skočil 62, 57, in 65.5 metrov. Drugo mesto je zasedel Norvežan Kielland s 305.3 pred Chiongo iz St. Moritza s 297.9. — Dan preje je zmagal Ruud v Klostersu s 330.80 in najdaljšim skokom 46 m. — V Wengenu je zasedel prvo mesto Švicar Fritz Kaufmann s 331.3. Njegov najdaljši skok je znašal 54 m.
Arne Rudstadstuen, najuspešnejši norveški smučar v preteklem letu, je končal svoj prvi start v letošnji sezoni zmagovito. V rodnem mestu Lilleham-mer je zmagal v teku na 12 km v času 1:42.08 pred Oedegardom 1:44.47 in Thranejem 1:45.35. Cas dokazuje, da je morala biti proga izredno težavna.
Lauer (Poljska) je zmagal v letovišču Flimberg v skokih z daljavami 46. 46 in 46.5 m.
Dr. Barany okreval. Šampion Ma-djarske in najhitrejši plavač Evrope, dr. Štefan Barany je pred kratkim, po dr-žavnoznanstvenem diplomu dosegel tudi doktorat prava. Barany, ki je dolgo časa bolehal, se počuti po prestani operaciji na potu k ozdravljenju. Preselil se bo stalno v Budimpešto, kjer je dobil definitivno nameščenje na magistratu. Barany prične v kratkem s treningom za evropsko prvenstvo.
Vodeče nogometne države. John Langenus, eden od vodečih mednarodnih sodnikov, ki je sodil na olimpijadi v Amsterdamu in na svetovnem prvenstvu v Montevideu ter brez dvoma eden najboljših poznavalcev mednarodnega nogometa, je podal zanimivo izjavo o moči in vrstnem redu posameznih držav. Belgijski strokovnjak je določil naslednji
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikovi — Izborna kuhinja! — Izbrana vina! Zmerne cene!
vrstni red: 1. Južna Amerika, 2. Anglija,
3.	evropski kontinent. Naziranja je, da sta Uruguay in Argentina enako močna, vendar daje prvemu majhen plus. Lan-genus trdi, da igra Anglija uspešnejše kot Škotska in daje Angliji pred Škotsko prednost. V Srednji Evropi imenuje kot najmočnejši Avstrijo in Češkoslovaško. Po narodih bi bila razvrstitev: 1. Uru-guay-Argentina, 2. Anglija-Škotska, 3. Avstrija-Češkoslovaška. Langenus meni, da bi Uruguay v Montevideu sigurno dobil proti Angliji, Avstriji ali Češkoslovaški. Prepričan je tudi, da bi premagala Anglija doma vse nasprotnike, Avstrija in Češkoslovaška bi imeli na Dunaju, oziroma v Pragi šanse, da zmagata tudi proti Uruguayu in Angliji. Samo na nevtralnem terenu bi se moglo dobiti pravo razmerje moči teh štirih vodilnih nogometnih velesil. Tak turnir bi bil brez dvoma največji športni dogodek na svetu.
TILDEN — PROFESIONAL.
Tilden je pismeno obvestil ameriško Lawn Tennis Asociacijo, da je sklenil kontrakt z Metro Goldwyn družbo, kar je proti amaterskemu predpisu in da zaradi tega prostovoljno odstopa od amaterizma. Tilden bo delal predvsem na poučnih tenis filmih.
Vest, da se Tilden poslavlja od aktivnega sporta, ni nikaka ameriška raca. Izkušnja uči, da je le malokdo odolel ponudbam velikih filmskih družb.
O nobenem igralcu tenisa, mogoče tudi o nobenem športniku se ni toliko pisalo in o nobenem ni toliko različnih nazorov, kot o Williamu Tatern Tildenu. Najsi bodo mnenja o njem še tako deljena, gotovo je, da je Tilden ustvaritelj modernega tenisa. Bil je 7 let neoporečno najboljši igralec sveta, vsi so ga poznali pod imenom Big Bill. Dal je igri nove ideje, nove Možnosti, taktične in duševne narave, propagiral je tenis kot pred njim in za njim najbrže tudi nihče.
Od narave ni bil nič bolj talentiran kot kak povprečen človek z zdravimi udi. Da je postal največji šampion tenisa na svetu, se ima zahvaliti svojim duševnim zmožnostim, ki so mu omogočile, da je premagal vse ovire, slabosti in napake. Spomladi 1930 je še enkrat poizkusil napad na svetovno hegemonijo. Zmagal je na vseh turnirjih na rivieri. Edini nasprotnik, ki mu je bil duševno dorasel — Cochet, se mu je izmikal. Tilden je dosegel še več, zmago v Wim-bledonu — s tem pa so bile njegove fizične moči izčrpane. Še enkrat je koncentriral vse svoje sile v Davis cupu proti Franciji, toda v njegovi igri ni bilo opaziti več starega ognja. In sedaj se je Big Bill končnoveljavno poslovil iz amaterske športne arene.
SEVERNJAKI SE ŽE PRIPRAVLJAJO NA OLIMPIJADO.
Pri nas je vse tiho. Na kongresu Saveza športnih savezov se je sicer razpravljalo o naši udeležbi na olimpijadi v Los Angelesu, menda pa bo ostalo samo pri besedah. Najvažnejša stvar je pač denar in če tega ni, je malce težko napraviti tako dolgo potovanje, kot je Los Angeles Po vseh državah se že sedaj vrše velike priprave. Nemški listi posvečajo vprašanju udeležbe na olimpijadi 1932 mnogo pozornosti. Državni odbor je prispeval 150.000 Mark, kar pa smatrajo časopisi za premajhno vsoto, ki ne vzdrži nikakega primera z vota-cijami nordijskih držav.
Los Angeles je daleč in države so prisiljene, da čim bolj omeje število udeležencev. Navzlic temu bodo ekspedicije nordijskih držav, v primeru z mnogo večjo Nemčijo prav številne. Višina državne subvencije je mnogo večja kot v Nemčiji, čeprav so tudi te države radi gospodarskega položaja prisiljene k štednji na vseh poljih.
Švedska namerava poslati v Ameriko 120 moških in žensk, 90 v Los Angeles, 30 v Lake Placid. Zahtevali so zato od države 650.000 kron, dobili so pa zaenkrat le polovico te vsote, kar je pa še vedno dvakrat toliko, kot je Nemčija dala na razpolago nemškemu olimpijskemu odboru. Švedi so prepričani, da jim bo dala država prihodnje leto še ostalo polovico zahtevanega zneska. Olimpijski komite je točno do podrobnosti preračunal stroške ekspedicije: vožnja in oskrba za 30 mož za Lake Placid 63.000 kron, za 90 oseb v Los Angeles 216.000 kron, 30 dni bivanja v Lake Placidu 33.750 kron, v Los Ange-
lesu 81.000 kron, dresi in orodja 24.000 kron, stroški 1929—1932 16.000 kron, re-prezentacijski stroški 4000 kron, priprave in training 100.000 kron, nepredvideni izdatki 12.500 kron. Švedski olimpijski odbor je imel še od 1. 1928 prihranjenih 80.000 kron, porabil jih pa je za pripravo in traininge. Švedi bodo nastanjeni v olimpijski vasi pri Los Angelesu. Odpotovali bodo v Ameriko koncem junija ali začetkom julija.
Finci računajo na udeležbo 40 mož, od teh 9 za zimske igre. Na osebo računajo, upoštevajoč nepredvidene izdatke 40.000 finskih mark (54.000 Din), tako da rabijo samo za ekspedicijo udeležencev 1.6 mil. Em. Za kritje stroškov ima finski olimpijski odbor na razpolago 800.000 Em. kot ostanek iz 1. 1928. Poleg tega bo dala država zopet 750.000 Em. kot za Amsterdam. Olimpijski odbor nadalje upa, da bo kljub slabemu gospodarskemu položaju nabral 1 milijon Em. Kadar gre za olimpijske igre so Finci vedno darežljivi. Fincem ni nič kaj po godu stan v olimpijski vasi. Najeli bodo raje kak manjši pension v ali pri Los Angelesu. Na povratku bodo Finci startali v nekaterih ameriških mestih, predvsem tam, kjer so močne finske kolonije.
Danska olimpijska ekspedicija bo štela 30 oseb. Denarno vprašanje je že rešeno po v Ameriki bivajočih Dancih. Tudi Norveška upa, da bo na isti način rešena vseh skrbi, čeprav ne v taki meri kot Danci. Norvežani hočejo biti v zimskih športih zastopani čim najmočnejše in bodo radi tega poslali v Los
Angeles le ljudi, ki imajo kake izglede. V Estonski priredi olimpijski odbor z dovoljenjem države loterijo z 80.000 K na dobitkih, kar naj bi omogočilo sodelovanje na olimpijskih igrah 1932.
Smučarji!
Zahtevajte povsod
S Sr
ro O
3
------TANRERtl
UR ,t	^
ME IL'
s« Trn,
U.tPORTFAHRERtl	4?
NUR
EINE
»ORIS
* 'ur
■tP^UNO-
Ft£RST£lie/i'
■“""»fc*4
cJ-MHmG£WACtttMRM-fABRlKRtf£NS£’IJic
DUNZINGER voski In masti za čevlje slove celo že v daljni Japonski! Poizkusite jih tudi Vi!
samo te kvalitetne znamke!
Zimski sport
MARIBORSKI ZIMSKOŠPORTNI PODSAVEZ.
RAZPIS
smuške tekme na daljavo za prvenstvo »Dravske banovine« in »Mariborskega zimsko-sportnega podsaveza«, ki se vrši dne 18. jan. 1930 na Pohorju pod pokroviteljstvom bana Dravske banovine g. dr. Drago Marušiča in častnim odborom, ki ga tvorijo gg. okrožni inšpektor dr. Franjo Schaubach, komandant me$ta Maribora brigadni general Dragomir Pavlovič, župan mesta Maribora ar. Alojzij Juvan, zastopnik zveze za tujski promet v Mariboru in načelnik SPD Maribor, višji sodni svetnik dr. Davorin Senjor in predsednik JZSS dr. Ivo Pirc.
Vodstvo tekme: Predsednik: prof. Joško Šilc. Tehn. vodja: Vjekoslav Golubovič. Starter za seniorje: ing. Ivo Krivospičenko in Henrik Kodella. Starter za junior je: Eugen Bergant; Starter za dame: Ivan Kranjc. Časomerilec na startu za seniorje: Hugon Marussig in Franjo Majer. Časomerilec na startu za juniorje: Janko Dekleva in ing: Ernst Eylert. Časomerilec na startu za dame: dr. Herman Böscher in Dušan Franko. Časomerilec na cilju: Božidar Gajšek, Franc Gnus in Radovan Šepec. Nadzorniki prog: Bruno Parma, ing. Ervin Run-galdier, Roman Vales in Tedi Voglar. Sodniki za seniorje na startu: Franjo Vetrih in Bruno Parma. Sodniki za seniorje na cilju Ivan Kranjc. Sodniki za juniorje: Roman Vales. Sodniki za dame: Tedi Voglar. Zapisnikar na startu za seniorje: Ivan Špes in Franjo Vetrih. Zapisnikar na startu za juniorje: Ila Pivko in Viktor Pohar. Zapisnikar v Ribnici: Ljubica Cingerli, Maks Ravter in Josip Laznička. Zdravniki: na Klopnem vrhu: dr. Maks Žgur. V koči na Pesku: dr. F. Rudolf. V Ribnici: dr. Jože Sekula.
Proga za seniorje: Klopni vrh—Ribnica, 30 km start-ob 8. uri.
Proga za juniorje: Pisnik nad Ribnico—Ribnica. 8 km, start ob 9. uri.
Proga za dame: Ribnica, start in cilj, 5 km, start ob 9. uri.
Tekmujejo lahko samo pri JZSS verificirani člani z verifikacijsko legitimacijo, ki jih izdaja podsavez ali savez.
Prijave za tekmo se pošiljajo pismeno s tekmovalno prijavnico in prijavnino vred preko svojega društva na naslov »Mariborski zimsko-sportni podsavez« Maribor, Tattenbachova ul. 19-1 ali pa osebno na naslov trgovine »Sport Roglič«, Maribor, Grajski trg.
Prijavnina do vklj. 15. jan. na zgoraj označeni naslov znaša 10 Din, kasnejše prijave proti dvojni prijavnini na mestu starta.
Dohod na Klopni vrh iz postaje Fala, v Ribnici iz postaje Brezno-Ribnica. Odhod vlakov iz Maribora: 5.40, 13.18, 17
in 18.40. Prenočišča na Klopnem vrhu in v Ribnici ter pri Pisniku rezervirana 17. do 18 jan. samo za tekmovalce in funkcionarje.
Garderoba za seniorje: najnujnejšo opremo vzamejo tekmovalci na Klopni vrh, od koder se ta prepelje po startu na postajo Falo in povrne imejitelju pri povratku v Maribor. Ostalo opremo oddajo tekmovalci v vreči z imenom na postaji Fala funkcionarju podsaveza. Ta oprema se izroči na cilju.
Avtobusni prevoz od postaje Brezno-Ribnica s posebnim vlakom ob 17.25, prihod v Maribor ob 18.30. V Mariboru povorka z godbo do grajske kleti, kjer je razglasitev rezultatov in razdelitev daril.
Darila:
Seniorji: 1. darilo: srebrni pokal »Dravske banovine«; 2. darilo: kolajna MZSP; 3. darilo znak MZSP.
Juniorji: 1. darilo: srebrni pokal »Zveze za tujski promet«- v Mariboru;
2.	darilo kolajna MZSP; 3. darilo znak MZSP.
Dame: 1. darilo: zlata lavorjeva vejica »Zveze za tujski promet« v Mariboru; 2. darilo: kolajna MZSP; 3. darilo znak MZSP.
Prvakom-članom MZSP pokloni podsavez še posebno častno darilo.
Maribor, dne 3. jan. 1931.
Prof. Joško Šilc, predsednik tekme. Vjekoslav Golubovič, predsednik podsaveza in tehn. vodja tekme.
Bruno Parma, tajnik podsaveza.
RAZGLAS.
Športni klub »Bratstvo« na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 11. januarja 1931 tekmo za klubsko' prvenstvo s startom in ciljem na Jesenicah pred »Sokolskim domom«.
Tekmuje se po pravilih JZSS in sicer v sledečih kategorijah:
a)	seniorji od 18. leta dalje, ki so že tekmovali;
b)	mladeniči od 16. do 18. leta;
c)	dame;
d)	juniorji do 16. leta.
Dolžina proge: za seniorje 11 km, za mladeniče 7 km, dame 2 km in juniorje 2.3 km. — Razglasitev in objava proge v soboto, dne 10. januarja 1931 ob 20. uri v Sokolskem domu. Start 11. jan.. 1931 ob 8. uri. Prijave sprejema srn. teh. odsek SK Bratstva do 10. jan. 20-ure v klubovi pisarni. Vsi tekmovalci morajo biti verificirani pri JZSS.
Popoldne istega dne priredi SK Bratstvo skakalno tekmo za klubsko prvenstvo, na skakalnici g. Lado Kočarja na Jesenicah.
Vodstvo tekme: predsednik g. Alojz Božič, teh. vodja: g. Gustelj Ravhekar. starter: Podlipec Ivo, časomerilca na startu in cilju: Pristov Janko in Podlipec Ivo, zapisnikar: Jože Činkovic. sodnik: Smolej Janko, nadzornik proge: Ravhekar Tomaž, sodnike za skakalne tekme določi JZSS.
Prvaki vseh 4 kategorij prejmejo zlate znake, drugoplasirani diplome, in tretjeplasirani priznanice. — Prvak v skokih dobi naslov »klubski prvak v skokih za 1. 1931« in zlat znak. drugi in tretji diplome in priznanice. Zmagovalec v kategoriji seniorjev postane klubski prvak za 1. 1931.
Razdelitev nagrad in objava doseženih rezultatov se vrši zvečer ob 20. uri.
V slučaju neugodnega vremena se vrši tekmovanje v istem obsegu izven skakanja pri Sv. Križu nad Jesenicami.
MLAD. SMUŠKA TEKMA SK ILIRIJE-
Mladinski tek se je vršil v soboto ob 14: s startom in ciljem južno od strelišča pod Rožnik. Tekmovalo se je na dveh progah, na 8 in 3 km. Daljša proga je potekala ob robu gozda proti Kosezam ter ob potoku Glinščice nazaj na cilj. Krajša proga je bila ista, samo, da je preje zavila.
Startalo je vsega 17 tekmovalcev, med njimi najmlajši, 10 letni Dušan Turnšek in edina tekmovalka Urbanc Marjeta, ki pa seveda napram konkurenci, ki ni poznala nikakega kavalirstva, ni mogla uspeti. Z ozirom na slabe snežne razmere, so doseženi časi prav dobri, posebno na daljši progi.
Na 8 km je startalo 5 tekmovalcev, od katerih je eden izstopil. 1. Jakopič Avgust 32:52, 2. Dečman Tone 35:11,
3.	Palme Frane 36:23, 4. Čop Franc 39:01.
Na 3 km je startalo 12 tekmovalcev in je bil placement naslednji: 1. Ker-štajn Andrej 16:20, 2. Istenič Rado 17:03,
3.	Legovič Drago 17:39, 4. Tepina Pavel 17.50, 5. Podkrajšek Vinko 20:30, 6. Marinko Maks 20:34, 7. Polak Franc, 8. Kurent Ivan, 9. Urbanc Dimitrij, 10. Habjan Mirko, 11. Turnšek Dušan, 12. Urbanc Marjeta.
n ESI NA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
Ustanovljena 1.1669
Telefon štev. 16. — Poštni ček št. 10.333
nad 400 milijonov Din,
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vse vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. —-
Za vloge in obresti jamči poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo.