Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulioe atov. 16.
Z urednikom ao moro govoriti vaak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi »o no vračajo.
Inserati:
Sostatopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem pojavljanji dajo bo popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> S. uri zvečer.
Velja
za I^JnblJano
v upravništvu:
za oolo leto G gld., za pol lota 3 gld., za čotrt leta 1 gld GO kr., na meaoc 60 kr., poailjatev na dom volja mo-aočno 0 kr. voČ.
Po poiti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 9 gld. 60 kr. in za jeden mesoo 85 kr.
Štev. 176.
V Ljubljani v ponedeljek, 29. septembra 1884.
Tečaj I.
VaMlo na naročbo.
S 1. oktobrom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, na.i naročhi) ob pravem času ponovi1, da se pošiljanje lista, ne pretrga. Aajboljc se to urini po postni nakaznici, na čegar od-striiek treba, prilepiti le naslov, ki je na Pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
im mesec .......................gld.	—'RO
<1<> konca decembra..............,,	l-RO
zn donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Po pošti:
na mesec .......................gld.	—‘8R
do konca decembra..................  2'RO
Slovenski mladini v preudarek.
Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus! Komu niso znane latinske te besede, posnete v,‘ stare dijaške pesni? Ni ga pri nas izobraženega človeka, ki bi jih ne bil sam pel v svojih mladih letih. Še možu in starcu ogreje se srce, ako sedečemu v krogu veselih mladeničev znani ti glasovi udarjajo na uho. Radostni spomini oživljajo se mu v duši, sredi mladine pomladi se i sam ter se ziblje, po-zabivši tožne sedanjosti, v sladkih sanjah o 'lavno minulih časih; kaplja bridke radosti stopi mu v oči, ako pomisli, da je bilo i njemu nekdaj dovoljeno uživati sladkobo brezskrbne, lahkoživne mladosti, ki se mu noče nikdar več povrniti. Kdo bi tedaj učeči se mladini zameril, ako se strogo in dosledno drži gesla, izraženega v gori navedenih besedah ! Ona ima pravico do razveseljevanja, pravico, koje ji niti najodurniši pedant ne od-
Listek.
Trije bratje.
Spisal M. Tonejec-Samostal.
(Dalje.)
Predno je prišla zopet zima, ni bilo več koparja s svojo družino za Ilovico. Tri leta je bil Tonček v gorah, da ni ne enkrat prišel v raven. Kolikor časa je bil v gozdu, se mu je dobro godilo, jesti je imel za pozebo, družba sta mu bila brata in oče, in ni ga bilo videti žalostnega; tedaj pa, ko se je ločiti moral in iti zopet v raven, ni bil posebno vesel, ker pustiti je moral marsikako igračo, katere nista mogla brata sabo nesti; Vender šel je rad doli.
Tako je postalo v gozdu, kakor bi bilo vse zapuščeno, kakor bi bilo vse izmrlo, ko so odšli Podklančnikovi, čeravno je prišel drugi "Opar na mesto starega. Vse je bilo tiho, nobene živali ni bilo videti več tu, nikedo ni letal več po kopišči, no po trati okrog kolibe, le črn kopar v debeli ogljarski srajci, z malo pipo v ustili, nekoliko skupaj spognen, v tež-
reka, pravico, kojo ji priznavajo vsi narodi in vsi veki.
In ker se dijaštvu zlasti dandanes nalagajo koj v zgodnji dobi precej težka bremena, privoščil mu bode gotovo vsak pameten človek prav iz srca par trenotkov veselega uživanja. Tedaj, radujte se mladeniči, a pri tem ne pozabite modrega reka Horacijevega: Est modus in rebus, sunt certi denique finesi Ta rek doslej še ni in tudi nikdar ne bo prišel ob svojo veljavo. Iz pregovora: „Mladost norost" se pač še ne sme izvajati pravilo, da je mladini vse dovoljeno in da se ji mora vsaka neumnost odpustiti. Ona ima sicer pravico do razveseljevanja, a to je le pravica, ne dolžnost in vrh tega ne sme nikdar pozabiti, da divjevrazgrajanje ni — razveseljevanje. Žalost mora obhajati rodoljubnega človeka, ako opazuje dandenes obnašanje in počenjanje naše, zlasti visokošolske mladine. Gasi, v katerih živimo, so resni, hudi; borba za obstanek, za vsakdanji kruh postaja od dne do dne silniša, nasprotniki našega naroda se množč in postopajo vedno brezobzir-niše. Tedaj bi kazalo našim mladeničem s tem večjo resnostjo in unetostjo pripravljati se na bodočnost, brusiti si uma svitle meče, pre-skrbljevati se z vsem narodnemu boritelju potrebnim orožjem, da ne podležejo koj pri prvem napadu, marveč se skažejo umne, hrabre, nepremagljive branitelje narodnih pravic in narodnih svetinj, ter na ta način v mladosti pridobljene zmožnosti obračajo sebi v čast, svojcem v radost, domovini v prid in slavo. A kako se vede naša mladina nasproti tem razmeram? Žalostna nam majka!
Pred vsem ne smemo prezreti, da je slovenski narod le narod siromakov in da so revni sinovi njegovi, ki jih pošilja v razne šole, uže radi tega nekako v škodi v primeri s sinovi bogatih nemških trgovcev, obrtnikov, posestnikov in vsaj s potrebnim preskrbljenih uradnikov. Plenus venter non studet libenter. Kaj še le prazni! Kdo bi ubogemu, z lakoto in zimskim mrazom se borečemu dijaku Slo-
kih lesenih „ coklah, “ v do kolen dolgih ra-ševnatih hlačah in v oguljenem črnem klobuci, ki so mu na vse vetre kraji viseli, je hodil okrog velike kope. Na leseno lopato je sem pa tjil prsti naložil in jo vrgel na kopo in jo jo nekoliko potlačil, da se ni precej na tla vsula. Tu pa tam je kako luknjo popravil, ali je nekatere zamašil, katerih ni bilo več treba, in druge napravil, da je kopa bolje vlekla in se oglje lepše kuhalo. Sam s sabo je govoril na pol glasno in ko je lopato odložil, je vzel na kopo naslonjeno dolgo preklo, šel je na kopo po leseni goli, „zabokal“ jo je in dejal: „Bog in svet križ božji! zdaj pa je opravljeno za necoj," pa je šel v leseno kolibo. Prav dolgočasno je bilo tu, kjer je bilo še pred ne dolgo časom dosti življenja. Pod-klančnik je moral delo pustiti, ker postajal je od dne do dud slabeji, drvarija in „kuha“ mu je bila pretežka postala. Zato je šel. Ni se rad ločil, ni rad zapustil dela, pri katerem je vsaj toliko zaslužil, da je lahko preživel sebe in družino, posebno ker sta mu stareja sina uže dokaj pomagala.
Doma ni imel tako pripravnega zaslužka, ne za-se, ne za otroke, ali iti je moral. Kar
vencu v greh štel, ako v svojih študijah zaostaja za nemškimi, srečnišimi tovariši.*.
Dospevši v višje razrede jame poučevati mlajše kolege ter s tako prisluženim denarjem lajšati si gmotno svoje stanje; a to mu jemlje mnogo zlatega časa, ki bi ga mogel sicer mnogo bolje sebi v korist porabljati. Če je nadarjen in spreten inštruktor, se starši slabejših učencev kar pulijo zanj in prisluži si lahko mnogo novcev; če je pri tein lahkomiseln, in ta nečednost ni redka, zapravlja svoj zaslužek po krčmah in kavarnah, ne menŽč se za prihodnost. Kaj še le na vseučilišči, ko je prost vseh okov, v ktere ga uklepajo srednješolske disciplinarne postave! Ako je reven in brez vse podpore, strada — ne napreduje v učenji — časi se celo pogubi ali pa se zateče post tot diserimina rerum: v seminišče, brez veselja, brez poklica! Ako je količkaj premožen, pogostokrat le ponočuje in pi-jančuje ter tako telo in dušo ukončava. Ali se je potem čuditi, da je velik del naše šolske mladine premalo izobražen, da, češče surov? Vsak, kdor me pozna, gotovo v6, da sem bil od nekdaj in da sem še iskren prijatelj učeči se mladini. Zato pa se mi vselej srce bolesti krči, kedar slišim ali z lastnimi očmi vidim, kako nedostojno se obnašajo ne-kteri vseučilišniki, ki mnogokrat v svoje kroge vabijo in nam kvarijo celo srednješolce. Pečati bi se imeli s pandekti, medicinskimi in modroslovskimi knjigami, a bavijo se v prvi vrsti z neplodnim politikovanjem, za koje v obče vender še niso dovelj godni. Seznanjati bi se imeli z literaturo raznih jezikov, a veliko bolj jim ugaja „ liter"-atura v krčmah. Skromnost, najlepši kras mladega človeka, izpodriva jim prevzetovalna domišljivost, ki se zlasti pri kranjskih dijakih prav pre-širno in neznosno javlja. V prostih urah kratijo si čas po vzgledu nemških „buršev“ s
V čast slovenskemu dijaštvu bodi na tem mestu povedano, da na naših učilnicah vkljub tej nepriliki ne pogrešamo slovenskih odličnjakov, sinov revnih roditeljev.
je prišel mož z gora, ni imel več vseh otrok okrog sebe. Da bi lože živeli, je preskrbel najstarejemu službo v sosedni vasi. Ostala sta samo Tomaž in najmlajši sin pri očetu. Prišli so slabi časi, vsak dan je bilo bolj žalostno. Komaj je hodil mož, a vedno je še delal, še precej dolgo so se sami opravili, da niso delali ptujim ljudem nobene nadlege, nobene sitnosti; a nazadnje je vrgla bolezen moža na posteljo, da je časi moral po dalj časa ležati; pobral se je sicer, zlezel je in lazil okrog hiše, toda premagalo ga je zopet. Tako je šlo še precej dolgo, da je bil nekoliko zunaj, nekoliko v sobi, nekoliko pokonci nekoliko v postelji. Še le, ko se ni mogel več braniti, je obležal, in zdaj je bila zopet dobra, prijateljska sosedinja, mati Govedarica, ki je bolniku postregla in ubogi družini mnogo dobrega storila. Tudi drugi sosedje so prišli bolnega obiskat, tudi druge žene so marsikaj dobrega stvorile, vender največa dobrotnica je bila Govedarjeva mati in najbolj se je brigal izmed vseh sosedov njen mož za bolnika in njegovo družino. Vsak večer je prišel iu je sedel pri postelji bolnega očeta revne družine, pripovedoval mu je kaj ali pa mu je tudi
pijančevanjem, zvračanjem klopij po drevoredih, pobijanjem svetilnic, pouličnim razgrajanjem , surovim napadanjem mirnih ljudij, zasramovanjem političnih nasprotnikov po javnih prostorih itd.; vsled tega pa so jim policijski komisarji, sodniki in čuvaji javne varnosti skor bolj znani nego vseučilišni profesorji, zapi-ralnice ne manj nego šolske sobane. In kar rodoljubno srce najbolj peče, kolovodje pri takih nerodnostih so — kakor smo se na svojo žalost prepričali pri zadnjem pouličnem škandalu, o katerem je te dni c. kr. sodnija izrekla ostro sodbo — čestokrat najbolj nadarjeni mladeniči, ki so bili na srednjih šolah ves čas prvi ali vsaj med prvimi v svojem razredu. Od kod naj bi tedaj pri takih razmerah zajemali omiko, ko jim ne preostaje časa za duševno izobraževanje! In taka mladina hoče biti „nada prihodnosti", od nje pričakuj narod boljših časov ?! I mi smo bili nekdaj mladi in veseli, da, če hočete tudi »nori", a surovi nikdar nismo bili. Skrajni čas je, da ti gospodiči, spomnivši se svete svoje naloge in vzvišenega poklica, gredo v se ko izgubljeni sin, da dajo slovo svoji dosedanji življavi ter čim preje krenejo na drugo, boljšo pot, ki jih bode usposobila, vestno in častno spolnovati dolžnosti bodočega stanu njihovega.
Jaz nijsem časten član nobenega akade-mičnega društva; tedaj se mi ni bati, da me kje „sramotno“ izključijo radi teh odkritosrčnih, a dobrohotnih besed. Da pa vsem vročekrvnim vseučilišnikom, naj si že bivajo na Dunaji, v Gradci, Ljubljani ali Škofji Loki, prihranim časogubna zborovanja, pretežne pereat-klice, potrošno pošiljanje nezaupnic itd. izrečno poudarjam in izjavljam, da žaliti nisem nameraval nikogar, pač pa zboljšati, in da hvala Bogu! ni vsa vseučilišna mladež slovenska taka, ampakdaje lemnogo izprijen cev med njo in tem veljajo moje besede. Rodilo jih je rodoljubje in seči žele slovenski mladini v rodoljubna srca. Bog botel, da bi ne ostale glas vpijočega v puščavi!
Sicer dobro vem, da sem v teh vrsticah z nova odkril skelečo rano na truplu slovenskem, kar je jako nehvaležno delo. A po priljudnosti ne hlepim, moj ideal je resnica in pred vsem — blagor milega naroda slovenskega. Obžaloval bi le, ako sem z dobrim namenom svojim zmanjšal število prijateljev „Ljubljanskemu Listu", ki se je i v tej neljubi zadevi j edini »pretčč in pa svarčč" oglasil.__________________Fr. Wiest1ialer.
Odgovor g. dež. predsednika
na interpelacijo g. Luckmanna in drugov glede sklepov kranjske hranilnice.
Visoki zbor!
Ker je kranjska hranilnica v občnem zboru dnč 29. maja t. 1. sklenila in c. kr. vladi v
časi bral iz kacih bukve, kar je videl, da je bolniku ljubše.
Bilo je na sv. Martina večer, prav lepo je sijala luna in tiho je bilo v naravi. Ljudje so bili uže radi v gorkih hišah, ker zunaj je bilo uže mrzlo. V zvoniku cerkve sv. Štefana zapoje prav žalostno sredni zvon; otroci in žene, tudi nekateri pobožni možje so hiteli v cerkev, da so molili in dobili blagoslov, ko je šel duhovnik s sv. Rešnim telesom iz hiše božje. Cerkovnik je šel s svetilnico pred gosp. župnikom, ki je bil jako osivele glave, in zvonček je pel v znamenje, da gredo gospod s sv. zakramentom k bolniku. Koder je šel duhovnik skoz vas, povsod so prišli prebivalci iz hiš, nekateri z gorečimi voščenimi svečami v rokah, drugi brez njih in poklenili so ter se pokrižali in molili. Nekatere ženice so šle za duhovnikom, druge so se jim pridružile. Pred borno hišico, v kateri je stalo sv. razpetje na belo pogrneni mizi med dvema gorečima svečama, se je ustavil duhovnik in blagoslovil še spremljevajoče, potem pa je stopil skozi nizke duri v sobo, kamor je prinesel tolažbo, kjer je bilo treba popotniku dati, česar potrebuje, predno zapusti dolino solza in se poda iz borne
potrjenje predložila, da bode napravila in vzdrževala štirirazredno deško šolo z nemškim učnim jezikom in ob jednem nekemu društvu obljubila 50000 gld. iz rezervnega hranilnič-nega zaklada za zidanje nedragih in zdravih stanovanj za delavce v Ljubljani ali blizu Ljubljane, pa ta reč dozdaj še ni bila rešena, so gg. poslanci Karol Luckmann in drugovi v zadnji seji visokega deželnega zbora c. kr. vlado vprašali:
1.) Iz katerih vzrokov se potrditev hra-nilničnih sklepov nerazumljivo dolgo zadržuje.
2.) Kedaj misli visoka c. kr. deželna vlada rešiti to nujno zadevo?
Zvest svoji obljubi imam čast na to interpelacijo sledeče odgovoriti:
Omenjeni sklepi hranilničnega društva došli so k deželni vladi 3. junija 1884.
Po § 12. Najvišje potrjenega regulativa za hranilnice z dnč 2. sept. 1884 se sme s privolitvijo združene dvorne kancelije — zdaj politične deželne oblasti —■ primeren del hranilničnega rezervnega zaklada, ako je ta dosegel večjo svoto, kakor se potrebuje, ko bi hranilnica kako zgubo imela, obrniti za dobrodelne ali sploh koristne krajevne (lokalne) namene, oziroma po § 20. pravil kranjske hranilnice, z istim pristavkom in daljšim pogojem, da morajo pokriti biti troški za upravo, kakor tudi pokojnine in miloščine — za dobrodelne, sploh koristne krajne in deželne namene. Po vlogi kranjske hranilnice in po poročilu, na katero se opirajo njeni sklepi, bi pa troški za vzdrževanje nameravane šole — brez troš-kov za notranjo napravo in učne pripomočke
—	vsako leto znašali 5000 gld., to je 5 % obresti od glavnice 100 000 gld. Deželna vlada si je morala torej pri presoji v potrjenje prejetih hranilničnih sklepov staviti vprašanje, je li poraba tako velike svote poleg drugih zneskov sploh potrebna, da bi se potem vsaj mogla prepričati, da se je tako ogromna svota zares podarila za dobrodelen in sploh koristen namen, ne pa za pospeševanje drugih namenov, za katere nima ni hranilnica pravice kaj dovoljevati, ni deželna vlada pravice dotičnih sklepov potrjevati.
V	ta namen si je morala deželna vlada staviti vprašanje, koliko nemških otrok bi utegnilo na leto obiskavati nameravano šolo, da bi bila opravičena naprava in vzdrževanje ravno štirirazredne šole, kakor jo je sklenila hranilnica; ker za ustanovitev take šole je po § 11 državnega šolskega zakona potrebno, da v treh zaporednih letih povprečno število učencev znaša vsaj 240.
Pri teh okoliščinah je deželna vlada, ker ni imela dotičnih podatkov, po skupnem posvetovanju o tej zadevi vlogo kranjske hranilnice z dopisom dnč 8. junija 1884, št. 5293, torej že peti dan po njenem sprejemu, izročila c. kr. deželnemu šolskemu svčtu s prošnjo, da naj ji (deželni vladi) prej ko možno iz-
kolibe v Očetovo hišo. Podklančnik je bil, katerega so prevideli.
»Ne verujem, da bi zlezel", pravi priletna ženica proti drugi obrnena, ko je bil duhovnik v sobi. »Zdravnik mu je menda že vse odrekel. Si pač ne moremo pomagati, ubogi otročiči, ubogi otročiči!"
„Tako naglo ne smemo obupati", odgovori druga, »koliko ljudem so že zdravniki zdravje odpovedali, in vender so se še ozdravili in so bili trdni, kakor pred boleznijo, in tudi tukaj ni nemogoče kaj tacega."
»Bog daj! Bog daj! samo grozno je neki oslabil zadnji čas, in Govedarica mi je pravila, da je zelo želel duhovua."
»To je pač pri vsakem človeku tako, da na to najpred pomisli, če ga bolezen zadene, da se spravi z Bogom, kar je tudi prav, ali zavolj tega mu še ni treba umreti."
»Ni res, da bi vsak bolnik najpred na sv. zakramente mislil, dovolj jih je, ki jih morajo še opomniti, po večkrat opomniti, predno se dajo prevideti."
„Se ve, to pa niso pravi kristjani."
»Slab je slab, saj se že potem vč, ker se zadnje dni ne zmeni več toliko za otroke, kot
reče svoje mnenje o nameravani ustanovi štirirazredne nemške deške šole v Ljubljani.
Deželni šolski svet je že pet dni potem, namreč v seji 13. junija 1884, to reč pretresal in da bi dobil sploh nekako podlago za razsodbo, koliko in kako razširnih ljudskih šol z nemškim učnim jezikom naj se napravi v Ljubljani, ter zamogel od deželne vlade zahtevano mnenje pravilno utemeljeno oddati, bavil se je z naslednjimi vprašanji:
1. Koliko je otrok mestnega šolskega okraja v povprečnem številu zadnjih 5 let (§ 1 deželne postave Kranjske z dne 29. aprila 1873, št. 21), ki morajo v šolo hoditi, razdeljenih po spolu in narodnosti?
2.) Koliko površine imajo posamezni prostori javnih mestnih ljudskih šol?
3.) Koliko otrok je v povprečnem številu zadnjih treh let obiskavalo javne mestne ljudske šole (§ 11. postave z dnč 2. septembra 1883, drž. zak. št. 53), razdeljenih po spolu in narodnosti, in koliko izmed njih je bilo iz ljubljanskega mestnega okraja, koliko pa iz vnanjih, ne v Ljubljano všolanih krajev.
4.) Koliko je v povprečnem številu zadnjih treh let ljubljanskih otrok, ki bi morali po postavi sicer še v šolo hoditi, pa so po § 23., postave z dnč 14. maja 1869, drž. zak. št. 62, oziroma po § 23., postave z dne 2. maja 1883, drž. zak. št. 53, od obiskovanja javnih šol začasno ali stalno oproščeni, razdeljenih po spolu in narodnosti?
5.) Koliko je v povprečnem številu zadnjih pet let ljubljanskih mestnih otrok, ki nikamor ne hodijo v šolo, da-si od obiskavanja javnih šol postavno niso oproščeni, razdeljenih po spolu in narodnosti?
Deželni šolski svet pa tudi nima nobenih izkazov, da bi mogel odgovoriti na ta vprašanja, zato je z ukazom z dnč 10. junija 1883, št. 1106, sebi podložnemu c. kr. mestnemu šolskemu svčtu naročil, naj mu prej ko možno preskrbi te izkaze. Mestnemu šolskemu svetu se je bilo pa tudi naročilo, naj kakor hitro možno od mestnega zbora ljubljanskega po-izvč, ali misli in kako misli gledč na neko od mnogo ljubljanskih meščanov podpisano peticijo do prihodnjega šolskega leta potrebne ljudske šole z nemškim učnim jezikom za otroke nemške narodnosti napraviti in odpreti. Dasiravno namreč hranilno društvo trdi, da hoče na lastne troške napraviti in vzdrža-vati zasebno deško ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom, ki bi bila po polnem tako uredjena, kakor javna ljudska šola in bi po § 72. državnega šolskega zakona nadomesto-vala občinsko šolo — se mestni občini ljubljanski ne more odrekati pravica, da sama napravi potrebne nemške ljudske šole, ker zlasti vsled ukaza g. naučnega ministra z dne 12. junija 1884, št. 11452, z ustanovo nemške zasebne ljudske šole nikakor ni oproščena dolžnosti primerno skrbeti za nemške šole.
pred. Kako je pred skrbel, kaj bode z njimi, ko bi ga Bog vzel, zdaj pa neki ne praša več toliko po njih. To je znamenje, da so ga že zelo moči zapustile."
Ko ste se ženi pred hišo tako pogovarjali, so jokali v veži trije otroci. Stareja dva sta dobro vedela, zakaj se jokata, čutila sta grozno bolest v mladih prsih, mlajši pa še ni toliko spoznal žalostnega trenutka, vender je tudi jokal, da so se mu lilo solzice po rudečih licih in padale na tla.
Pritisnil se je Govedarjeve matere in jo je prosil, da naj oče nikar ne urarje.
»Ne jokaj se, mali moj, ne jokaj se Tonček, saj ne bodo umrli, pozdravili se bodo in zopet bodo hodili", jo tolažila žena, ki pa sama ni mogla zakriti solz, katere so ji močile obličje. Smilili so se ji otroci, ker čutila je z njimi, a pomagati jim ni mogla. Dobro jo vedela, da je še več, kakor to, kar je svojemu sinu naštela, zakaj so otroci reveži, ako zgubijo starše, vedela je, da je ljubezen do staršev, katera je že v mladem srcu in katera vzbudi hudo bolest, togo in žalost, ako otroci zgubč roditelje svoje, najljubše, kar so imeli (Daljo prihodnjič.)
Dozdaj c. kr, mestni šolski svčt še ni izvršil naročila deželnega Šolskega svčta. Ven-der pa deželni šolski svet med tem ni hotel priganjati mestnega šolskega sveta, ker zbiranje naprošenih izkazov pat; več časa potrebuje, in ker deželni šolski svet, kakor sem uže omenjal, ob enem z izkazi mestnega šolskega sveta pričakuje meritoričen sklep mestnega zbora, ker bi bil tak sklep, dozdaj nam je znan le nek protest mestnega zbora zoper omenjene hranilnične sklepe za deželno vlado, eventualno bistvene važnosti, kadar bo šlo za vprašanje, ali naj se sklepi hranilnični potrdijo ali ne.
Ker se pa mestni šolski svet obotavlja, bode deželni šolski sv6t skrbel, da ga bo °poinnil na njegovo dolžnost, da bo mogel Potrebna pojasnila podati deželni vladi, ki se Potem ne bo obotavljala vstreči želji gg.inter-pelantov.
Prestopivši k drugemu deželni vladi tudi v potrjenje izročenemu sklepu kranjske hranilnice gledč darila 50000 gld. za napravo po ceni stanovanj za delavce, moram opomniti, da jo potrditev te reči zaradi tega v tesni zvezi 8 potrditvijo hranilničnega sklepa glede naprave nemške deške ljudske šole, ker bi potrditev zadnjega sklepa, ki bi hranilnici dajal oblast ,z njenega rezervnega zaklada čez 100000 potrošiti, zbudila drugo resno vprašanje, se li jnorejo troški drugih 50 000 gld. še strinjati s koristmi in pravicami pri hranilnici prizadetega občinstva, in ker društvo, kateremu se je obljubilo darilo 50 000 gld., še ne obstoji in tudi njegova pravila še niso bila izročena vladi v potrjenje. Pri teh okoliščinah v interpelaciji izražena bojazen, kakor da bi bila deželna vlada zadolžila natolcevanje, kakor da bila hotla vsled vpliva od slepe strankarske strasti podpihovane agitacije potrditev omenjenih hranilničnih sklepov kolikor možno zavleči, nima nobene podloge in opravičenosti, in deželna vlada prav lahko prevzame odgovornost za to, da teh sklepov dozdaj še ni potrdila. (Dobro-klici.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor znano, interpeliral je v štajar-skeni deželnem zboru poslanec Ausserer c. kr. namestnika, kaj misli ukreniti, da se v prihodnje v Sevnici Nemcem ne bodo kratila ustavna prava. V tej interpelaciji navel je 'nterpelant med ostalim tudi to, da je sevniški župan Veršoc o rojstnem dnevu Nj. veličanstva cesarja izobesil rusko zastavo. Zupan Veršec Cementira sedaj dotično izjavo poslanca Ausse-rerja; izobesil je slovensko, a ne rusko zastavo; poslanec Ausserer poslužil se je torej v svoji interpelaciji lažnjivih izjav.
Koroški deželni zbor vzel je v svoji zadnji seji na znanje poročilo deželnega odbora glediš pomočne akcije v korist poplavljencem od leta 1882, ter v to svrho dovolil zadnji podporni obrok v znesku 4789 gld. G8 kr.
V	češkem deželnem zboru stavil je zadnjo soboto poslanec Herbst predlog, naj se prizna volilna pravica tudi tako zvanim peta-karjem. Znano je, da je isto tako glaseč predlog stavil uže vlani poslanec dr. Rieger, da pa ta zadeva do sedaj ni še prišla na dnevni red. Hvalevredno je, da se obe stranki strinjati v želji, razširiti v omenjenem zmislu volilno pravico.
Ogerski državni zbor začel je prošlo soboto svoje zborovanje. Prva seja bila je samo formalnega značaja. Danes še le otvoril se je *b'žavni zbor s prestolnim govorom. Govori se, (la se bode zvršila v tem zasedanji zanimiva konstelacija strank. Pristaši Sennyeyjevi približali se bodo gotovo vladni stranki ter tako oslabili zmerno opozicijo.
Hrvatski sabor otvoril se bode jutri s kraljevim reskriptom. Najprej volil bode svoje zastopnike za ogerski državni zbor.
Tuje dežele.
Volilno gibanje na Nemškem je sicer uže precej živahno, no politična konstelacija se do sedaj ni znatno preinenila. Oficijozni
nemški časopisi poročajo, da bi vlada rada vstvorila „srednjo stranko“ iz narodnih liberalcev in konservaticev; narodni liberalci sicer odobravajo to namero, no konservativci nečejo nič vedeti o taki zvezi ter bi se raje združili z osrednjo stranko.
Na Cetinju pripravljajo se velike svečanosti za leto 1885. Prihodnje leto bode namreč 400 let, da je župan zetski, Ivan Crnojevie, sezidal cerkev Matere božje ter stolnico županov zetskih na Cetinju. Ob jed-nem slavil bode knez Nikola petindvajsetletnico svojega vladanja. Svečanost bode, kakor se da soditi, pravo narodno slavje.
Zadnjo soboto obdržaval se je v Parizu ministerski sovet. Predsednik Ferry je izjavil, da je Courbet s svojimi pripravami gotov in da se ima v kratkem pričakovati odločilna vojna akcija v Kitaju. Ob jednem zaključil je ministerski sovet, sezvati komore v 14. dan meseca oktobra. ________________________________
Domače stvari.
— (Imendan Nj. veličanstva cesarja.) D n (5 4. oktobra t. 1. se bodo v praznovanje imen-dana Nj. veličanstva cesarja darovala v tukajšnji stolni cerkvi ob 10. uri dopoludue slovesna sveta maša. Gospod deželni predsednik povabil je k tej službi božji vsa civilna in vojaška oblastva, dvorno dostojanstvenike in društva glavnega mesta.
— (Imenovanje.) Gospod namestnik moravski jo okrajnega živinozdravnika v Rudolfovem, gosp. Prana Hejbala, imenoval okrajnim živino-zdravnikom v Znoj mu.
— (Trgovinsko ministerstvo) imenovalo je stavbinskega pristava pomorskega oblastva gosp. Vilfana ingenierjem pri tem oblastvu.
— (Mestni odbor) ima javno sejo jutri ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Dnevni rod: 1.) Naznanila prvosedstva; 2.) c. kr. deželnega šolskega sveta dopis mestnemu šolskemu svetu glede mestnih ljudskih šol; 3.) volitev dveh zastopnikov ljublj. mestnega odbora v glavni odbor za obdelovanjo barja; 4.) porsonalnega in pravnega odseka poročilo: a) o mestnih redarjev prošnji za podeljenje petletnic; h) o mostnega tosarja Mihola Anžiča prošnji za podeljenje petletnice ; 5.) finančnega odseka poročilo: a) op rodaji mestnega zomljišča ob Tržaški cesti; 6) o Marijine bratovščine ljubljanske prošnji za znižanje takse o ogledu mrličev glede njenih družabnikov; c) o Ivana Skubdta, sluge na včliki realki ljubljanski prošnji za petletnico; S) o prošnji Matijo Zdešarja, hišnega gospodarja na Poljanskem nasipu štev. 48, zaradi prodajo mestne parcele tik njegove hiše; d) o mostnega magistrata nasvetu, naj se štirim ma-gistratnim detektivom dovoli po 10 gld. nagrade za revizijon psov glode davka; 6.) stavbinskega odseka poročilo : a) o kranjske stavbinske družbe pritožbi zoper magistratno prepoved glode nekaterih stanovanj; b) o Tilna Bončarja pritožbi zopor mestnega magistrata nčlog, da mora podreti neki svinjak; 7.) mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalni predlog, naj se v pretres vzorno prošnje za dolenjsko železnico do obeli zbornic državnega zastopa in do trgovinskega ministerstva. Naposled tajna seja.
— (Na gimnazij ljubljanski) prišel je kot suplent gospod J. P i c h 1 e r, rodom Štajarec.
— (Katoliško rok odel sko društvo' praznovalo je včeraj na vrtu nekdaj gosp. Schrei-nerjevega posestva, katero je kupilo za sozidanje društvonega poslopja, prav krasno veselico, katere se je udeležilo mnogo članov društva in društveni predsednik gosp. Gnjezda. Streljanje v tarčo in vesolo petje je razveseljevalo v obilem številu došle društvenike tega toliko koristnoga društva, in v napitnicah in pogovorih izrekala se je želja, naj bi se kmalu sezidala društvena hiša.
— (Prijela) jo policija hlapca J. Joršeka, kateri je odnesel špediterju gosp. E. Pirkerju pred kratkim 30 gld. Mislilo se je v obče, da jo je popihal proti Zagrebu, a Janez Jeršek je ves denar mirno v Ljubljani zapil, in ko jo bil suh, so zopot prikazal na dan.
— (Ukral) je včeraj v Savi pri poštarju Bordajsu delavec skozi okno na zidu visočo uro. Zvečer jo c. kr. /andarmorija tatu uže prijela in izročila sodniji.
— (Vol) brez gospodarja klatil se je v soboto zvečer po Opekarski cesti. Tamošnji hišnik ga je prijel in mu odkazal začasno prosto stanovanje v svojem hlevu, doklor se pravi gospodar ubeglega ali izgubljenega vola no oglasi.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(V. seja dnd 26. septembra t. 1.)
(Konec.)
Finančni odsek predlaga pri proračunu bol-ničnega in blazničnega zaklada za leto 1885 slavnemu deželnemu zboru sledeče resolucije:
I. Deželnemu odboru se naroča, naj preiskuje in poskuša, kjo in kako bi so dalo štediti pri oskrbovalnih troških, no da bi to bilo bolnikom na škodo, in poročati o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji.
II. Za hirajoče umobolne, kateri po svoji bolezni niso več sposobni, oskrbovanim biti v blaznici, naj veljajo ista načela, kakor pri hirajočih telesno bolnih« Zaradi tega se dovoljuje deželnemu odboru, da pri tacih hirajočih umobolnih, pri katerih je dokazano, da njihova občina oskrbovalnih troškov ali v domači srenji ali pa v hiralnici celoma plačevati ne more, prevzame do polovice troškov na blaznični zaklad.
III. Deželnemu odboru se naroča, naj skuša znižati oskrbovalnino za hirajoče umobolne v hiralnici sv. Jožefa od 60 kr. na 45 kr.
IV. Sklep deželnega odbora, naj se gozd Podmolnik, ki spada k posestvu Studenec, za zdaj še ne prod&, se odobri.
Posl. Detela opomni, da je prišla potem ponudba dveh posostnikov, katera sta hotela dati za gozd Podmolnik 3300 gld., a deželni zemljemerec je cenil vrednost na 4500 gld., in ko si ga je govornik sam ogledal, zadobil je osvedočenje, da je vreden še dosti več. Gozd ima 30 oralov, pol je smerečja, pol pa bukovega gozda. Okolo so vsi gozdi posekani in tudi ta gozd bi zadela v dveh letih jodnaka osoda. Zmerom se v deželnem zboru sklepajo resolucije do sl. c. kr. deželne vlade, naj gleda na to, da se hode pokončovanju gozdov konec napravilo in zdaj bi pa naj dežela prodala gozd, da se z njim jednako ravna. Tedaj priporoča govornik resolucijo gorko v sprejem.
Odobre se potem vsi predlogi in resolucije finančnega odseka.
Posl. dr. Papož poroča v imenu upravnega odseka o §§ 3 in 5 letnega deželnega'odbora poročila, ki se glasi:
Slavni deželni zbor naročil je s sklepom dnč
9. oktobra 1883 deželnemu odboru, naj prošnjo občin Velika Račna in Slivnica izroči c. kr. deželni vladi z gorkim priporočilom v privoljenjo izdatno državne podpore. Deželni odbor se je vsled tega deželno-zbornega sklepa obrnil na c. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani z dopisom dne 27. novembra 1883, št. 6618. Odgovor na to do zdaj še ni došel.
C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani predložilo je deželnemu odboru z dopisom dne 2. fo-bruvarija 1884, št. 2735 1. 1883, prošnjo župan-sta občine Vipave za državno podporo za nujno potrebno uravnavo potoka Močilnik, ter je prosilo za dovolitev primernega doneska iz deželnega zaklada saj kot posojilo, da bode mogočo delo urav-nanja pričeti. Po poročilu c. kr. deželnega predsedstva na c. kr. ministerstvo poljedelstva, katero jo bilo v prepisu pridajano navedonomu dopisu, proračunjoni so bili skupni troški za uravnavo te vode na okrogli znesek 9000 gld., ter so je v ta namen prosilo 6000 gld. doneska iz državnih sredstev.
Doželni odbor je vsled tega z dopisom dn6
10. februvarija 1884, št. 1035, županstvu vipavskemu naročil, naj semkaj poroča, koliko bodo znašali dohodki uravnavanja tega potoka vdeleženih občin.
Z vlogo dnč 13. februvarija 1884, št. 260, poročalo je županstvo občine Vipava, da so dotične občine sklonilo, da hočojo zložiti donesek v gotovem znosku 300 do 400 gld. po davčnih prikla-dah, kakor tudi proskrbeti potrebno tlako v vrod-nosti najmanj 1000 gld., kar bode zadostovalo, da se odvrne preteča novarnost po vodi, ki jo med tem časom nastala in ki proti podreti most na cesti proti Slapu in dve cestni prOgi.
Glede na to, da je slavni deželni zbor s sklepom dnč 7. oktobra 1. 1882 deželni odbor pooblastil, da sme eventualno še dovoljevati podporo za uravnavo voda v Vipavski dolini, in glod<3 na to, da je deželni odbor prepričan, da se v zadevi povračila prošenega posojila 2000 gld. od udeleženih občin pač 110 sme Bog ve kaj pričakovati, dovolil je deželni odbor za uravnavo potoka Močilnik 1000 gld. podpore, ter je ta znesek z dopisom številka 2756 dne 23. aprila leta 1884 dal na razpolaganje slavnemu c. kr. deželnemu predsedstvu.
Z dopisom št. 1065 dne 20. maja 1. 1884 naznanilo je c. kr. deželno predsedstvo, da se je za uravnavo potoka Močilnik iz dotacije poljedeljskega ministerstva in ministerstva za notranje zadeve za leto 1884 dovolil donesek po 3000 gld., torej skupaj 6000 gld., iz državnih sredstev. Zaradi tega je tudi c. kr. deželno predsedstvo dalo potrebne ukaze, da izvrši uravnanje potoka.
Posl. dr. vitez Bleiweis Trsteniški pravi, da je uže lansko leto toplo priporočal revne prebivalce v Eačenski dolini, ker večkrat velika povodenj in voda napravlja strašno škodo in da je prosil sl. vlado, naj bi pozvala nje organe, da napravijo, kako bi se uravnali hudourniki, kateri vsako leto odneso toliko rodovitne zemlje. Župani tega okraja so se uže govorniku zahvalili za lanski njegov trud pismeno, ob enem pa trdijo, da se zdaj še ni ničesa zgodilo. Dr. vitez Bloiweis Trste* niški tedaj prosi ponavljeno gospoda deželnega predsodnika, naj bi se kaj storilo za prebivalce nesrečne Kačenske doline.
Dotični oddelki deželnega odborovega poročila se potem odobre.
Posl. dr. Papež poroča še o 7. in 8. oddelku § 3. deželnega poročila in izraža željo, naj bi popotni učitelj svoje poučevalne govore priobčeval ali v „Kmotovaleu“ ali v „Novicah“, da bi jih poslušalci potem brali in tako lažje pridržali v spominu in nasvetuje resolucijo, da sl. c. kr. vlada pozivlje, naj bi se nastavil na c. kr. učiteljski pripravnici učitolj kmetijstva, katori bi bil strokovnjak, ne kakor zdaj učitelj naravoslovja, in katero mesto bi lahko oskrboval popotni učitolj.
Predlog se sprejme in odobri se 7. in 8. točka deželno-odborovega poročila. Potom so seja sklene. Prihodnja seja sredo.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/'
Budimpešta, 27. septembra. Novo operno gledališče se je danes otvorilo. Ob 3/4. uri prišel je cesar, vzprejet po minister-skem predsednika in intendantu Podmaniczkem, v dvorno llžo. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Predstava se je sijajno izvršila.
Budimpešta, 27. septembra. Danes je bila pod predsedstvom staroste Bora prva seja dolenje zbornice. Prihodnja seja bode v ponedeljek dn<5 29. t. m. Skrajna levica se je, kakor vsako leto, izjavila, da se nete udeležiti slavnostnega otvorenja, na kar je ministerski predsednik odgovoril opozarjajoč na navado izza 1867. leta obstoječo.
Zagreb, 28. septembra. Pri seji sabora v torek se bode prečital utvorni reskript. V sredo se bodo predajali mandati in se izro-eevali odsekom. Definitivno se bode sestavil sabor v soboto. Kakor se čuje, bode Anton Starčevič v naslednji seji v ponedeljek predložil zboru adresni načrt, s katerim bodo Star-čevičijanci pričeli svojo akcijo.
Pariz, 28. septembra. V Oranu je 6 oseb za kolero obolelo in 5 umrlo Na krovu iz Conchincbine došlega „Abdel-el-Kaderu sta dve osebi umrli za kolero.
Rim, 28. septembra. Včeraj je v Italiji 405 oseb obolelo in 226 oseb umrlo za kolero; izmed teh jih je v Genovi 39 obolelo in 27 umrlo, v Napolji 166 obolelo in 74 umrlo, v Rimu 1 oseba obolela, v Benetkah sta 2 osebi oboleli in 2 umrli za kolero.
London, 28. septembra. „Daily Tele-graph“ poroča iz Kahire: Članovi blagajne državnih dolgov nameravajo zaradi določenega zistiranja amortizacije proti finančnem u ministru naperili tožbo.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 29. septembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih......................80-75
»	>	»	»	srebru.......................81-70
Zlata renta...........................................103-20
b"L avstr, renta......................................95	85
Delnice ndrodne banke................................ 853-	—
Kreditne delnice..................................... 290-40
London 10 lir sterling................................121-55
20 frankovec.......................................... 9-66"
Cekini c. kr.......................................... 5-77
100 drž. mark..........................................59-70
Tujci.
Dn6 27. septembra.
Pri Maliči: Seelenfried, trgovec, z Dunaja. — Spendir, trg. agent, in dr. Boara, mestni stavbinski svetnik, iz Trsta. — Medeuz trg. vdova, s hčerjo, iz Glinje. — Csurezin, trgovec, z rodbino, iz Pančove. — Pe-rišič, med. doktor, s soprogo iz Št. Ivana. — Pichler, učitelj, iz Ptuja. — Pipp, trgovec, s sinom iz Vor-derberga. — Zier, trgovec, s rodbino in Petrovič, potovalec, iz Celovca. — Hofbauer, lesotržec, iz Tržiča. — Brichte, c. kr. zemljemerec, iz Radovljice.
Pri Slonu: Jelinek, glediščar; Zubanofsky, potovalec, in Singer, otroška vrtarica, z Dunaja. — Klin s soprogo; Wilhebn, potovalec, in Camerini, zasebnik, s soprogo, iz Trsta. — Rumpret, posestnik, iz Krškega.
Pri Tavčarji: Vrhunc, jurist, z Dunaja. — Schlegel, zasebnica, iz Novega dvora. — Reina, zasebnik, iz Trsta. — Romauch, rač. podčastnik, s soprogo iz Pulja.
Tržne cene.
V L j u b 1 j a n i 27. septembra: Hektoliter banaškepše-nice velja 7 gld. 97 kr., domače 6 gld. 83 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; rež 5 gld. 36 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 5 gld. 20 kr.; turšica 5 gld. 20 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 67 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. oO kr.
— Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., Špeh po 68 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8'/2 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 70 kr., svinjina 66 kr., drobniško po 30 kr.
— Piške po 40 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 4 gld. 80 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
g Q	Ča» opazovanja	Stanjo barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
<r> i> (M	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737 66 737-os 739-64	+10-0 +17-4 +12-0	szpd. sl. » bzv.	megla js- v. obl.	000
28. sept. |	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	742-12 741-54 744-46	+ 8-4 +18-1 +11-8	bzv. svzh. sl. vzh. sl.	megla js- d. obl.	0-00
Srečke
z dnž 27. septembra.
Trst:	90	89	4	G7	8.
Lin ec: 25 35 34 42 71.
Služba okrajnega živinozdravnika.
V Rudolfovem je izpraznjena služba cesarskega okrajnega živinozdravnika s sistemizirano plačo XI. razreda, in za nje nastavitev razpisuje se natečaj z rokom do
4. novembra 1884.
Prosilci za to -službo morajo svoje prošnje, katerim naj so priloženi predpisani izkazi, osebito oni o dobro dostalem izpitu za udobitev stalnega nameščenja v javnem zdravstvenem službovanji, kakor določa ukaz visokega c. kr. ministerstva za notranje zadeve z dne 21. marcija 1873, drž. zak. št. 37, dalje pred-isana spričevala o znanji nemščine in slovenščine ali akega drugega tej sorodnega slovenskega jezika, vložiti v gori omenjenem natečajnem obroku pri c. kr. deželnem predsedstvu v Ljubljani.
V Ljubljani dn6 27. septembra 1884.
C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko.
V našem založništvu je ravnokar izšlo:
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani, 8*. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld, 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list «Ljubljanski Zvon»:
-Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode za tegadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Te dni je prišla na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Maj ar. Poučno zabavna knjiga v treh delili o 1. Kolumbu, II. Kortcsu, III. Pisarn. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močiin, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razvcn Ciglar-Tom-šičeve «Sreče v nesreči* ne poznamo knjigo, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike.» Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.*	(94)	3
Dobiva se pri
Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu
v Ljubljani.
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Lju Uana
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
■vseli na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolali upeljanih
“	—	»	Bil	O®
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelo iiizlsilo. ceaaali.
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j o
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.