Stav. 162
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v ned+ljo IS« avgusta 1920
Posamezna številka 20 stotink
LeSnlk XIV
Izhaja — IzvzemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. T	" ured-
ništvu. — Nefrankirana	Dr. Anton Požar, župnik
Izdajatelj In odgovorni urednik	.uti
Edinosti. — Tisk tiskarne	Kopriv-	P01
leta L 32.— in celo leto L 60.— - ici^ou uredništva In uprave Štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne števiike v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega Stev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
VstoM Slovonstvo
Razvoj Slovanstva je na poti k svojemu cilju. Ruski »medved« se je vzbudil iz stoletnega spanja; začel je boj na življenje in smrt s kulturnim zahodom. Poljska je v oblasti »šlahte« ter se kot klop drži entente, ki jo izrablja v svoje temne namene. Toda »šlahta« pade in svobodni Poljak stopi na dan ter poda roke Rusiji in Češki, svo jima svobodnima bratoma. Na jugu se je vzdignil Slovan in se je osvobodil iz stoletnega jarma. Tako vidimo vsepovsod, kjer stanuje Slovan, velik razmah. Slovanstro je na pohodu. Vse to niso same fraze in prosta besedičenja, temveč živa resnica, zakaj dejstva govore!
Zahod bo in mora pasti in na njegovo mesto stopi slovanski vzhod s svojimi novimi, zdravimi nazori, ki sc bodo kmalu popolnejše izkristalizirali. Vtisne pečat nove dobe in bo korakal na čelu civili zaciic! Zakaj Slovan hrani še velikanske sile in r nožao^ti. ki so Is vse neizrabljene, dočim je zahod na zatonu. Zgodovina nam potrdi, da ima vsaka doba svojega gospodarja, ki koraka na čelu vsega razvoja. Toda, ta gospodar doseže enkrat svoj vrhunec, potem propada in na njegovo mesto stopa nov gospodar. Tako vidimo v raznih dobah razne narode, ki vodijo razvoj, n. pr. Babilonce, Egipčane, Grke, Rimljane, potem Germane, in sedaj pridejo nujno na vrsto Slovani, kajti zakon razvoja je tak in tudi sedanjost nam priča tako. Slovanstvo je torej na pohodu. Jugosloveni, zavedajmo se tega in pripravljajmo se na slovanski preporod! Pripravljajmo tla bodoči dobi, kajti ta doba je sedaj gnila in plcsniva; prežeta je s samim imperijalizmu in sovraštvom. Niti enega Jugoslovena ne sme biti, ki si ne bi bil svest poslanstva Slovanov. Zato na delo rojaki, da bo ves svet strmel!
Še veliko kulturno delo na3 čaka; zalo ustanav-iiajmo prosvetna druStva, da se narod duševno razmakne in da mi Jugosloveni ne zaostanemo za našimi severnimi in vzhodnimi brati.
Ne poslušajmo zahoda in ne sledimo mu, zakaj grob si kopljejo sami; in če jim sledimo, pademo še mi vanj. Pustimo jih in oklenimo se sami sebe in vzhoda. Na vzhodu žari — solnce vzhaja; na zahodu sc nirači — solnce zahaja. Skrbimo za kulturni razvoj naroda in tako bomo kar najbolje pripravljali naš narod jugoslovenski na bodočo dobo. Slovanstvo kliče vse na delo! Toda, to delo naj ne bo sovraštvo in imperijalizem. temveč sdožnost in strpnost!
Odpro se velika vrata in narodi bodo hiteli k studencu, ki jih zdravi hudih bolezni. Toda, žal, zahod utone in vzhod bo hitel po stezi razvoja navzgor, ter poda tako dobi svoj pečat. Veliki dnevi nas Se čakajo. Glejmo Slovani, da nas doba ne prehiti in nas ne dobi nepripravljene! Razvoj hiti k svojemu cilju; morda napoči ona doba žc jutri; morda pa Šele čez teden ali mescc, ali leto dni, toda pride! Živimo v tej veri in delajmo v tem smislu!
Vi vsi, ki sle prežeti od te vere, ne hranite tega samo zase, temveč pripovedujte to svojim otrokom, svojim sosedom! Vsepovsod mora iti glas o novi dobi, ki jo bo prinesel Slovan izkrvavelemu človeštvu. Izobražujte narod, ustanavljajte prosvetna društva, ker s&sio lem potoni se .bomo približevali temu vstajenju. Neomajno se trudite za izobrazbo naroda, da nas vzhod ne prehiti, temveč da nas najde pripravljene!	R. K.
pomočil svoje zločinske roke že v francoski, an- od Jadrana do Bospora, cicogoči ttem noro-gleiki in ruski krvi, in Sele potem, ko je priskočil dam zagotoviti si gospodarsko in kuitairno žhr-še z vzhoda Bolgar, se je posrečilo doseči vsaj de- ljenje, neodvisno od (političnih osi gospodtarsfch loma to, kar je smatrala Avstro-Ogrska, da izvrii Unjperi^aiiz^nov ufriugih vlasti! v par dneh. Štiri leta pozneje pa se je ravno na Naito ^	jrev€S stavi sledeh pred-
B al kanu, kjer se je pričela svetovna vojna, pnčel ,	'	TT	. ^ . . • 1
tudi konec velike drame srednjeevropskih držav. Mg; .»Zbormca	da se ne strm* z na-
Polom na francoski fronti in na solunski sta isto-	sklepi versaHJeske ia sa3r,t-germains>ke
časna in odpad Bolgarske je zaključil svetovni I mirovne pogodbe, smartra tare} odobritev saint-
__ TT"___ _ • _ _ * . j*i -------a m	• K*11 «r	i>Tfw. o r«^ irA i* #» .An rfv ti	n n »*t	fi i n
ples. Kar se je zgodilo pozneje, to vse ni bila več vojna. Takrat so bile centralne države že prisiljene na kolena. Narodi Avstro-Ogrske so se osvobodili in so se izrekli za Antanto.
Po »»Slov. Narodu.«
Pred šestim! leti
»Ker kraljevska srbska vlada ni dala povoljnega odgovora na noto, ki jo je izročil avstro-ogrski minister v Bclgradu dne 23. julija 1914, je cesarsko in kraljeva vlada prisiljena sama poskrbeti za varstvo svojih pravic in interesov in v ta namen zgrabiti za orožje. Avstro-Ogrska smatra torej, da je odslej v vojnem stanju s Srbijo.« Tako je br-zojavil grof Berchtold pred šestimi leti kraljevskemu srbskemu ministru za zunanje stvari v Bclgradu.
Vojna je izbruhnila. Danes lahko konstatiramo, da takrat pač ni bilo Slovenca, kateremu ni bilo tesno ob misli, da naj dvigne orožje proli svojemu bratu. Bili so sicer med nami tudi zavrženci, ki so kričali: »Srbe na vrbe!«, a v svojem srcu je moral vsakdo čutiti, da stori zločin, če želi svojemu bratu pogubo; iskreni ti klici niso bili. Bili so to časi, ko smo stiskali pesti in škripali z zobmi, a glasno nismo smeli spregovoriti o tem. kar nam je težilo srcc. Naši mežje so se zbirali po vojašnicah, žene in otroci so plakali in sc stiskali v zapuščenih domovih, ali pa noč in dan oprezali pred vojašnicami in po cestah, da vjanjejo še en pogled očeta, moža, sina. ki je odhajal na vojno. Če bi v onem trenotku vprašal vse zapeljane mladeniče in može, ali bodo še kričali: »Srbe na vrbe!* s kletvico bi te napodili, če bi se ne bali pušk in per-sekucij na vojaškem strelišču. Takrat ni bilo v n* nenem srcu prostora za sovraštvo, takrat jc priplavala nad našo deželo ena sama velika bol. Vsi sc 5e dobro spominjamo, kako neverjetne govorice so se razširjale one dni po Ljubljani. Danes vemo, kdo je vrgel vse tc razburljive vesti med naše ljudstvo. Izbrali so si mladeniče in može, ki so bili v najširših krogih občinstva dobro znani in naenkrat se je razširila po Ljubljani vest, da sc. tega ustrelili na poti na fronto, drugega da ustrelc v Gradcu, da jc tretji v ječi in preiskavi Tc vesti so seveda povzročale ne samo v rodbinah prizadetih največjo grozo, marveč tudi v vsej javnosti silno razdraženost. Izkazale so se končno vendarle za neresnične in po prvih dneh strašne napetosti smo spoznati, da so bili le plačani agenti, ki so
•sili med ljudstvo takšne laži po nalogu avstrijske vlade. Potem pa, ko so odšli polki iz Ljubljane, ko so se nekateri ljudje čutili varne v zapečku. jim jc zrasel greben in zopet se jc pričela stara gonja proti vsemu, kar ni trobilo v Šušteršičev avstrijski rog. Zločin nad domovino se je vrstil za zločinom in še danes sc moramo čuditi potrpežljivosti, s katero smo prenašali vse neštete krivice, ki so sledile napovedi vojne Srbiji.
Avstrijska vlada se ni prav nič počutila dobro, ko je bil odšel v svet brzojav o vojni napovedi. Manifesti, pojasnila, spomcnice, razni izpiski, o-pombe in kakor sc že imenuje vsa diplomatična gara, vse to jc moralo pomagati, da pred svetom vsaj nekoliko opraviči korak avstro-ogrske \lade napram Srbiji. Najhujše stališče je imel avstrijski veleposlanik grof Szapary napram ruskemu ministru za zunanje stvari Sazanovu, kateremu ultimatum avstrijske vlade nikakor ni hotel iti v glavo. Zaman jc skušala avstrijska vlada dokazovati, da ~sc pri nas nikdo ne obrača zoper integriteto Srbije, ali zoper srbsko dinastijo«: vsak drugi stavek spomenic in not je neprikrito dokazoval, da ima avstrijska vlada namen uničiti Srbijo popolnoma in za vselej.
Tako je zgrabila pred Šestimi leti Avstro-O-grska za orožje, a zmagovita srbska vojska ji je kaj hitro izbila to orožje iz rok. Priti je moral na pomoč breobzirni in krvoločni sosed, ki si jc bil
Anemija Tirolske
Pretekli leden je rimska zbornica odobrila sašntgermansiko pogodbo, vsled katere sme tudi pravnim pot orn v ki; uči'ti v italijansko državno telo vse kraje bivše A vs tro -Ogrske, ki jih je zahtevala na podlagi ilondcmkeg?. -dogovora, razun zasedenih jadranskih pokrajin; torej:: Južno Tirolko al: Trentinsko, in kraje zgornje adčške doline (Alto Adigc) vse do Bren-nerja. S tem bi bile stoletne sanje Italije, ki ie hotela imeti napram Avstriji (in Nemčiji) mejnik, zastražen od najvišjih alpskih grebenov, •uresničene in z njimi iLzpc?njene žeSje, ki so ji'li gojili d talijanski vojaški čn imperialistični kregi že desetletja.
Razprava, ki se nanizala na predilcg te odobritve, je bila v mnogočem zanimiva in poučna tudi za nas. Večina go.vorov vseh strank je dokazala, kako nedozorelo je italijansko javno mnenje napram vsem perečim vprašanjem, ki se tičejo zunanje politike; kzlko ne more na.jti jasno začrtane .peli, tki bi bila le količkaj v skladia s sodobnim evropskim položajem in z novimi poi'Ućniini stremljenji, ki so ptopcJnoma drugačna, nego one iz leta 1915, ko je fcčl sklenjen in podpisan Londonski dogovor. Govorniki so se le re£«kckedaj dvignili nad nivo šarlatanskega klepeteoja in žurnali-slične zgovernosti; v bistvo stvari same se je le malic kdo pc^lobil in malokdo je razumel vso dalekesežnosl v odobritev prediožene saint-germa'inske mirovne pogodbe.
Med najbolj stvarnimi govorniki o predmetu je bil poisl. Salvemini, ki se je v svojem govoru cctaknil vse zunanja politike Ita!';e in dekazal nje nejasnost, nedoslednost in zmešnjavo. Zahteval je od vlatde, da se nc sme vrinjali v politiko, ki bi hotela premagancem vsiHiti brezpogojno in intransigentno izvršitev mirovnih pogodb. Toda, čeravno sc v tem strinja eno-dušno vse javno mnenje Ital:je, je ia enedu-šnost vendarle samo n«avidežna, ka-jti združuje se iz tako raznovrstnih, pop činoma nasprotujočih si idej interveatistov, nacionalistov, bis-solatfjancev, revolucionarnih socjjfstcv in o-kostenelrih ioortservatirož v,da ni to javno mnenje Italije nič drugega, nego egremen kaos, vse st-anska zmešnjava, ki daje vsej zunanji politiki obraz nevarne sfinge. Že z ozirom na- av strijsiki .problem posrtaja dvoumnost italijanske politike ofiivifina, ko na- entj strani podpisuje saint- germain.-ikii mir, ki odtočno prepoveduje Avstriijfi zđruži'tev z Nemčijo in ja odvzema nemške poikrafjnc c'b zgornji Adiž-i, na drugi strani pa .rjub:mku'je z Avstrijo in Nemčijo in ju hoče pridobiti za vso evemtualnoslt; prodi ententi, na katero samo bć se morala Italija naslanjati n vpliva? ti v pomLnjajočem <in iposredujo če m smislu; posebno v irancosko-nemšikem in nu-sko-pcAjskeni sporu. To 8§ubimkovanje se kaže posebno v dobri želji, da ba se ves nemški na-red združil v enotno državo. Toda, ije rekel Salvemini, ni mogoč« želeti namikega narodnega jedinstva in istočasno izpodkopavati ju-goslovensko jedinstvo! In ni mogoče priznati jagoslovenskega narodnega ujedinjenja, ne da t: se jadranska vprašanje rešilo s pravičnim kompromisom! Pctvdarjal je, da dokazujejo splitski, 'tržaški .in puljski dogodki, da je na vzhodu za Italijo nevaren ognjenik in da so razmere na Reki vsled zloglasnega vladanja D Annunzia postale nevzdiržljive. V dokaz na-Va$a mnogo dogodko v, ki so v I tali J-i neznani, ker časopisje o njih laže ali pa molči, ker se boji, da bo razikričano kot protinarcidno. Toda inozemstvo te dogodke, ki razdirajo ogled Italije, dobro pozna; za'lo je neobhodno potrebno — jc zaključil Salvemini — da se -jadransko vprašanje čimpTej uredi z obojestranskimi koncesijami in da se jadralsko morje nevtralizira.
Koncc njegovega govora ?o <iprejo j šoveni-stičiri nacijo na lasti, bojevniki in »državotvorni« elementi poslanske zbornice s psovkami, kakor: Osel! Beštija! Plačanec Jugoslavije! Kumarska glava! — kar je zelo značilno za zbornico naroda, ki šteje 20 stoletij svoje kulture, in še bolj značnlno za razpoložen;« Itai'jje za miren« in »pravičen«; sporazum z Jugo-slivčjc, o katerem jc minister Sforza tako lepo govoril.
Med ostalimi govorniki moramo omeniti še tri socijaliste: Giccottija, Cosavtiuiija in Trevesa, ki so vsi zastopali mnenje stranke, da naj se pred« odobritvijo saint-germ-ainske mirovne pogodbe izvede na zasedenem Tirolskem ljudsko glasovanje. Poleg tega jc Ciccalti zahteval nujno rešitev jadranskega vprašanja. Odprte meje Julijske Benečije tvorijo za Italio veliko nevarnost, a poleg tegai stanejo ogromne svote denarja, ki bd jih veliko koristnejše porabčdi za prehrano. Pogajanja v Pallamzi naj se znova prično in naj čimpreje urede itaiijansko-jugo-slovenski spor.
Ker smo Cosattinijev govor o obupnih razmerah v zasedenem ozemlju prinesli že v petkovi številki, naj povdarimo tu še »temeljne misli posl. Trevesa, ki je zanikal pretvezo o vojaški varnosti severnih mej, ki naj bi opravičevala aneksijo pretežno nemških pokrajin, ki se žele zcVužiti z nemško domovino. Vse to je proti principu o samoodločbi narodov. Tud"» položaj jadranskih pokrajin je obupen čn škoduje italijanskim koristim kot nobena druga stvar. Jadranski problem oc more biti drugačen otd problema, ki zadeva ves bal-kaoefoj snret. Samo federacija narekov, ki žive
germanske mirovne pogodbe za nesporno in povdarja, da se nora pred vsako odločitvijo, ki se tiče aneksi), vprašati za svobodno voljo dotične ga prebivalstva.«
Ko st<a na razna izvajanja govornikov odgovorila še minister Sforza in predsednik Gio-iifcti, je zbornica prešla h glasovanju o Treve-sovem predlogu: Navzočih . 37, glasujočih 236, Večina 119. Glasovalo jih za 59, proti 176.
S tem sklepom sta prišli tirolski pokrajini: Trentinsko in Zgornje Adi* ko pod italijansko suvereni teto.
• *
To bi bil torej kenečni »ezullal »zgodovinskih v sej. Katko bo Italčija upravljala nove pokrajine, kako tbo postopal-a z nemškim prebivalstvom, pokaže najbližja bodočnost. Od tega postopanja bo odvisno — kakor je rekel nemški mini'siter za vnanje stvari — von Simons, razmerje med Italijo in Nesičijo. Ali dcrvoli Italija avtonomijo, ne semo N#mcem ob Zgornji Adiži, marveč tudi tridentinskim Italijanom, ki jo trdovratno zahtevajo? Ali pa ostane vse na papirju kakor doslej? Zasledovali bomo vse dogodke, ki bock> sledit tej aneksiji, ker nc ■bedo brez vpliva tudi na r-aizm-ere v zasedenih jadranskih pokrajinah. Pokažejo 'kmalu, kaj Ita.li;a hoče, zna in zmore.
Kako nos hotelo upravljali!
Mej drugimi krajšimi beležkami o načrtih za bodočo italijansko upravo zasedenega ozemlja je priobčil neki »eminenten politik tržaški 3 v *Picco-lu<c minole sobote sledečo podučno razpravo. V oklepajih smo dostavili nekaj opazk v kolikor so sc nam zdele take pojasnila umestne.
Pričakuje aneksijo, — pravi tržaški politik — moremo preiskovati, katere zakonske ustanove in politično-upravne določbe iz dosedanje rabe bi kazalo ohranili tudi v bodoče in sicer: ali le za določeno prehodno dobo, aH pa za trajnost, a to z ozirom na višjo vrednost teh zakonov, ali pa, ker te določbe bolje odgovarjajo potrebam splo-šnosti.
(Spodobilo bi se skoraj gospodu, kot »eminentnomu laškemu politiku,« da ne bi tako odkritosrčno hvalil — avstrijskih zakonov).
\
Deželni zbori in pokrajine.
Stari deželni zbori so sicer podobni italijanskim pokrajinskim svetom, (consigli provinciali), imajo pa širšo kompetentno in clo zakonodajno moč, ki manka zadnjim (a nam je bila Avstrija precen-traUstična!l te deželne zfco avstrijskega izvora bi kazalo ohraniti po mnenju mnogih in posebno onih, ki so pristaši avtonomije za »odrešeno ozemlja.« S tem nastoja pa vprašanje, ali naj ostanejo vsi 3 deželni zbori: tržaški, istrski in goriški še nadalje, ali pa bi bilo bolj iz geografičnih(!?), nego iz zgodovinskih, a vsekakor iz praktičnih razlogov priporočati spojitev vseh 3 delov Primorske, ali pa pridruženje Trata k Istri, ki imata oba v mornariškem in trgovinskem poslu svoje skupne interese? Goriika bi se pa v tem slučaja priklopila videmski provinciji (Žc razumemo, kam gospod politik cika!)
Goričani in Furlani se ne bi z lepa sprijaznili s to skupno politično upravo, ki bi sicerpospeiila izdatnejo narodno asimilacijo (kar je laškemu politiku pač glavni.cilj), ki bi pa ne prijala tem prebivalcem ne iz gospodarskih niti iz zgodovinskih razlogov, ki jih treba vendarle upoštevati po možnosti tudi iz političnih ozirov!
(To bi bilo torej nekako rahlo svarilo onim politikom, ki bi v svoji strasti hoteli spraviti Goriško pod Videm in tako vtegnili celo upropastiti deželo zgolj iz razloga, da ne bo več slovenska!)
A od te bodoče upravne razdelitve zasedenega ozemlja je odvisno tudi važno vprašanje administrativnih" in političnih volitev ter tozadevnih volilnih okrajev. S tem nastaja nadalje vprašanje, dali naj tvori Trst svoj volilni kolegij za-se po vzoru iz italijanske kraljevine, kjer se voli na skupno listo; ali naj se mesto združi z Istro; ali, slednjič naj se ustanovi več volilnih kolegijev z razdelitvijo po narodnosti, kakor je bilo tudi predlagano. (U-pravičena je naša bojazen, da bi tudi zadnja even-tualitcta narodnih kurij bila tako prikrojena, da nimamo pričakovati ničesar ugodnega). Razvidno je, da so to težka vprašanja (Za italijansko men:a-liteto seveda), ko zadevljejo ob vso našo zgodovinsko minolost in ob interese naših pokrajin; da vprašanja bodoče uprave zamorejo Škodovati narodnim pravicam in celo povzročiti nepreračun-ljive gospodarske in politične posledice (Kako malo trdno je njihovo stališče, čc se bojijo vsakega novega koraka!)
Stranke naj razpravljajo.
Potrebno je zatorej, da posamezne stranke In kompetentni krogi trezno in nepristransko pretre-sejo vsa ta vprašanja, upoštevajoč blagor in napredek vse pokrajine, in slednjič ugotovc, kako bi se tukajšnje prebivalstvo na najprimernejši način asimiliralo in stopilo z ostalim italijanskim narodom! (Benedetta la sincerita! Pač težavna je tudi politikom ta protinaravna naloga, ko se zavedajo. kako malo pogojev je za tako pregrešno početje!)
Radi naslopivše premembe v mišljenju ljudstva po vojni; radi neodločnosti v politični orijentaciji pri večini meščanstva, radi dejstva, da je odrešenje v vesti mnogih povzročilo le zmešnjavo: treba naglasiti z obžalovanjem, da sc doslej niso mogle ustanoviti prave politične stranke, razven oficijelne socijalističnc in maloštevilne ljudske stranke, dočim veliko večino meščanstva tvorijo nameščenci, ki so v nevarnosti, da se izgube mej naraščajočim proletarijatom, ali mej vojnimi bogatini. Oni zdravi, trezni del občinstva, ki ima svojo zavest, ki čuti smisel za red in disciplino ter je jedro meščanskemu i državnemu življenju, ta del nima še svoje politične organizacije, ki bi se znala uveljaviti (S tem je potrjeno, da so Sle vse tržaSke liberalne tvorbe Patria-Rinnovamento — rakom žvižgat! Sicer pa dokazujejo ta izvajanja, da velika svetovna vojna in vse nje ogromne posledice niso »Piccolovega« »eminentnega politika* ie prav nič naučile!)
A posebna naloga te organizacije bi bila. razpravljati o navedenih političnih pravicah in izločati, ali pa sprejemati za novo upravo vse one ustanova sociialne, ekonomske ia politične iut-
ravi, v katerih se izvršuje kostitucijonelno življenje naroda. Radi tega bi bil sedanji trenotek posebno primeren, da se oni srednji stan meščanstva pozove na ono odgovornost, ki temu stanu pripada. A vladi, ki je vendar demokratična, bo gotovo ležeče na tem,' da sc udeleže političnega dela predvsem oni, ki so po svoji neodvisnosti in po svojem mišljenju poklicani, da se izjavijo ne le glede politične uprave in volilnih pravic, ampak tudi o zakonih, obrtnem redu in socijalnih pridobitvah, ker razlika mej bivšo vladavino in zakoni, ki jih treba takoj uvesti, je jako velika in kaj globoko segajoča (To posebno verjamemo radi!)
Zakoni.
Naj zadostuje primer, da civilna procedura, ki je tu v rabi, posluje tako točno, pravilno in raz-merno ceno, da jo najbolji pravniški konsulenli Italije priznavajo za najprimernejše izvrševanje civilnega prava. Dotikati se teh zakonov, ali le iz-preminjati jih radi občevanja z ostalimi državljani, bi utegnilo povzročiti veliko škodo pri izvrševanju pravice in nedogledne politične posledice.
Brezdvomno so sc v ti zadevi povprašali za svet vsi pravniški faktorji naše dežele; koristen b: bil šc kak referendum vsaj med zastopniki tukajšnjih strank, v katerih delujejo kompetentne juridične ličnosti.
V	obrtnem pravu je tukaj doslej država ščitila svoje državljane s tem, da jim je zagotovila vspo-sobljenost obrtnikov ter jih je obvarovala na tak način pred nevarnimi šarlatani.
V	italijanskem zakonodajstvu je pa dovoljena najširša svoboda in se torej pri podeljevanju obr-nega dovoljenja navadno ne zahteva praktične iz-vežbanosti obrtnika. Dalje bi trebalo v tej stroki razločevati med že pridobljenimi pravicami in med podeljevanjem novih pravic, oziroma: novi zakoni bi se smeli tukaj uvesti šele po daljšem roku, ki bi služil kot pripravljalna doba. (To jc vse tako očito povedano, da ni treba — kometarja)
Socijalna oskrba.
V	naših krajih jc socijalno zavarovanje potom sodobne zakonodaje dospelo do povoljne stopnje. Razven prisilnega zavarovanja za slučaj bolezni in za slučaj nezgode na delu, razširjenega tudi na pomorce, imamo tudi penzijski zakon za privatne uradnike, čegar določbe so se vkljub nekemu nasprotovanju izkazale uspešna opora za vsakogar, ki i v javni službi. Z druge strani pa obstoja v kraljevini Italiji le zavarovanje za starost in onemoglost, dalje blagajne za materinstvo in ona za o-ncmoglost trgovskih pomorcev; vse to so oblike zavarovanja, ki jih treba pri nas tudi uvesti, toda s primernimi izpremembami na podlagi še obstoječih. tukajšnjih zavarovalnih zavodov. Slednjič je omenjati zavarovanje za brezdelnost, ki sc gotovo kmalu razširi iz Italije na naše ozemlje (Po drobnejše razprave o stanju laške socijalne o skrbe v tržaških listih od strokovnjaške strani so kaj jasno dokazale baš te dni, kako je žc zaostala ta kulturna panoga v Italiji z vsem, kar je prejšnja vladavina žc zdavnaj* uvedla v tem obziru tudi v naših krajih.)
Jezikovno vprašanje.
Poleg vseh teh razlik v zakonih, ustanovah in oskrbah obstaja še nacijonalno vprašanje, ki jc za nas Izredne važnosti; v svrho, da se izognemo brezplodnim prepirom in da uvedemo mirno sodelovanje mej narodi, določeni po usodi za skupno bivanje, bi kazalo ustanoviti poseben program, ki naj vpoštevaje jezik manjšine (Kako milostno!) zagotovi 40 milijonski večini državljanov, da je v razvoju njenega civilnega in gospodarskega življenja ne bodo motile kake nezdrave in brezko-ristne agitacije na mejah (Torej 80-kratna večina italijanskih državljanov bi potrebovala še posebne zakonite garancije proti novoodrešeni manjšini, da bi mogla le radi obmejnega miru (in nikakor nc iz drugih razlogov) nudila kako jezikovno mr vico! O, kako ste smešni, mali potomci ste velikih Rimljanov v svoji nagi naivnosti!)
A, v zvezi s tem problemom treba izpremeniti nekatera poglavja šolskih zakonov, zlasti, kar sc tiče poučevalncga jezika(H), čitank, didaktičnega programa učnega osobja (Da, da, grešna Avstrija je znala tudi v teh vrstah vzgoijti nevarne zločince, ki jih treba sedaj dejali na verigo!) Gre pač za upliv, ki ga imajo učitelji v šoli in še potom šole (Najbolje bi pač bilo, da se šole sploh odpravijo! Kaj nc, gospod politik?!) Naj omenimo na koncu še raznih reform, ki so potrebne, da se v teh krajih zamorejo uvesti vsi finančni in davčni zakoni Italije in tudi globalni davek, ki je tam šc v proučevanju; posebej pa moramo naglašati nujnost, da sc birokracija kraljevine osvobodi one nemožne kontrole, ki jo le zadržuje na delu, a ki izvira iz nezaupanja, kakršno zagrenjuje vsako poslovanje javnega funkcijonarja, dočim vživa v naših krajih (tudi po zakonu) naglobije zaupanje, ko mu je naložena le sorazmerna odgovornost. Ako sc upošteva vse navedeno, postaja komaj razumljivo, kako obsežen je program potrebnega proučevanja razmer za vsakogar, ki ima skrbeti za prehod iz okupacijskega v aneksijsko stanje naše dežel«. A, ker ta vprašanja objemljejo vso našo gospodarsko in politično življenje, je potrebno, da jih temeljito proučujejo vsi činitelji po poklicu in tudi po znanju
koli dobi zgodovine. Zato ni docela točno, govoriti ie o njega večnem »reševanju,« ki faktično ne dovede nikdar do idealnega rezultata, ampak ustvarja vsakokrat le neka} sprejemljivega, nekak * modus vivendi,« kajti življenje ni matematika, ampak politika, večen kompromis med maksimalnimi fn minimalnimi zahtevami, ki jih človeštvo stavi vanj.
Priznati je treba, da v prejšnjih dobah nasprotje med delom in kapitalom ni bilo tako na površju, ne tako ostro, ne tako strastno naglaševano. Kompromis se je našel brez tako silnih pretrcsljajev, kakoršnje doživljamo sedaj. Danes smo manj zmožni, najti dobi primerno formulo, nego so bili prcdniki.To je — in parenlhcsi — za nepristranskega zgodovinarja jasen dokaz, koliko je vredna fraza o napredku in poveličevanju 19. stoletja! Razlog za ta globoki prepad med delom in kapitalom nikakor ne tiči v razvoju gospodarstva samega. Saj uči zdravi razum, da več kapitala in več dela pomenja samonasebi tudi več uživanja, več sreče. Razlog tega nesoglasja torej ni gmotno naravi, ampak duševne, moralične. Kapitalist liberalne dobe ni svojega premoženja in njega u-pravc smatral za socrjalno funkcijo, ki je ravno višja odgovornost pred Bogom in pred ljudmi, ampak je na božje mesto postavil stroj, za preroka mu je postavil plačevan časopis, tempelj in sho-dnica je postala borza, sveto pismo pa delnica in kupon. Človek jc v tem svetovnem naziranju nujno postal — opica; naravoslovno dokazovanja za to jc bilo čisto odveč. J Kritično je za sedanjo dobo to, da jc socijali-i zem kar v ccloti izlicitiral liberalno starino, jo pre-I pleskal s fimežem marksizma ter z njo mobili-| ral svoje novo stanovanje. Kdor zdaj vstopa, ga prvi pogled prcvzamlje, ko sc pa bolje ogleda, se mu spači iz enega kota »člov ek-opica. iz drugega zabobni nanj reklo »snov in sila,* v tretjem čepi ves preplašen »prokleti far,« na steni visi stara slika - svobodne ljubezni,« v omari za knjige stoja »Die sieben Weltratsei,« na mizi leži časopis -Svobodna misel,« in že ti postaja lesno in zaduhlo v teh silnih prostorih, namenjenih vsemu človeštvu.... Gospodarsko plat liberalizma, ki je podrejene važnosti, je soeijalizcm zavrgel, ohranil pa je vso bistveno miselno vsebino te žalostne perl-jode, ker marksizem smatra to za podrejeno. Ta« ko sc je socijalizcm z dogmo ogradil v začaranem krogu materijalizma. Dosledno temu nc more dati nravstvenih načel, morata nujno naravnati k spo-čeprav je, kakor smo že poudarili, la kriza bistvene moralična. Kapitalizem in socijalizcm, oba brez nravstvenih načel, morata nujno naravnati h spopadu le materijalne sile in treščiti eden na drugega v katastrofalnem sunku, ki pretrese obema notranje organe in vnanje ogrodje; stradajoče ljudstvo pa čakaj potem, kdaj bo kaj kruha iz ta peke! Šolski vzgled za to nam nudi sedanja Rusija, kjer so sc socijalisti-romarji sami prepričali, da ša ni prišlo »božje kraljestvo« na zemljo. Tudi na Madžarskem so bili boljševiki slavnostno otvorili novo dobo sreče, miru in ljubezni z ostudnim terorizmom, ki je izzval zopet teroristično reakcijo; ljudstvo pa trpi in čaka, strada in kolne, nebes pa od nikoder ni....
Sodobni socijalizcm jc navezal svojo usodo na svobodomiselno dogmatiko; sezidal je svojo hišu na pesku, postavil si jc dom na vulkanu. Na taki podlagi si ne pridobi slave in	v zgodovini,
če hoče gradili kaj temeljitega in trajnega, mora najprej kreniti z materialistične smeri v pojmovanju socijal. vprašanja. Problem današnje dobe ni v prvi vrsli - delo in kapital,« ampak to, kar rijega rešitev dela nemožno: zanikanje duše in vesti, zaničevanje dolžnosti, amoralizcm. Na tej podlagi jc možen seveda lc absolutni komunizem, ki je zanikanje kapitala in dela. Kdor hoče resnično kulturo in duševno zadovoljstvo, mora kot glob-iji problem dobe smatrati razmerje »pravice In dolžnosti«; to razmerje, ki je j« porušila liberalna doba, se nc more vzpostaviti s samimi gospodarskimi izpremembami, ampak lc s temeljito revizijo vsega svetovnega naziranja, ki jc danes v modi. Potrebna je revolucija v glavah in srcih, potem šele bo človeštvo videlo, kako prazno je upanje na rdeče armade in rdeča sodišča. Socijalno vprašanje sc mora reševati: ne z vojnimi pohodi. ampak z nravnim preporodom.
Aga.
M meto!
Secijfllao vprašanje
Ta beseda se tolikokiat ponavlja, da si no štejem v greh, če sem z njo naslovil ta članek, zlasti še, ker nainerjam osvetliti na kratko pojem, ki mu služi. Dandanašnji sc misli na sploh, da je socijalno vprašanje Specifična nadloga 19. »in 20. stoletja; prejšnja stoletja da so imela spet čisto svojska »vprašanja* in posebne nadloge: zdaj preseljevanje narodov, zdaj krivoverske boje, zdaj turške vpade, zdaj kobilice in kužne bolezni. To mišljenje ni doccla pravilno, čeprav se da z ene strani utemeljevati. Gotovo je namreč, da Bog ne more vseh nadlog naenkrat poslati na svet, ali da se drugače izrazimo: človeštvo ne more vsega vesoljstva svoje mizerije občutiti naenkrat; zato se nesreče vrste časovno kakor čaše apokaliptičnih grozot. Vendar socijalno vprašanje ni čisto enake vrste a temi šibami, ampak označuje nekaj bolj splo-inega, vseobsežnega.
Nekateri nahajajo težavo sedanje dobe v tem, da se nc more dobiti prava formula za »delo in kapital.« Res je, da sodobni svet t veliko vnemo išče tc formule; da se ob njej razburjajo ljudske mase, da se tresejo in rušijo stare državne oblike, da propada javno in zasebno gospodarstvo: toda kapital in delo sta dva stara družabnika« ki sc nista pojavila šele ▼ naii dobi. Živela in proizvajala sta skupno v dobrih in slabih časih, odkar biva človek na zemlji in bosta morala še nadalje ostati skupaj, dokler ne zatisne oči zadnji homo sapiens (človek). Če torej socijalno vprašanje obstoja v tem, kako razdeliti med delo in kapital bremena in sadove gospodarstva, potem to vprašanje gotovo ni sodobno odkritje, ampak bistven notranji problem vsakega gospodarstva v kateri-
Dragoceno priznanje .smo zasledili v »Lavora-tore dellu sera« od ponedeljka, priznanjo. ki ma jc ušlo v ognju napada in ki ga danes gotovo že obžaluje. Tuintam smo že opomnili, da soci-jalistična stranka v ožuljeni beračiji koketira in mežika na eno oko z okupacijsko oblastjo. To nezakonsko razmerje je vrlo zanimivo, čo opazuje*, kako sc vsaka »polovica« smatra za bolj prekanjeno od druge. Vlada si misli: »La podpiraj me, sodružc, dokler ne zadavim slovenske narodnosti v tem ozemlju. Ti, ki zanikaš vsako narodno«t, si rojen za tako delo, jaz pa si umijem rokr in pokažem: glejte, proletarijat sam dela za izbll-žanje* narodnih nasprotij. Dr. Turna in eorperc psuje na vse. kar opominja Slovenstvo; ali je čudo, čc tudi jaz. visoka vlada, spuščam včasih vraga z verige na »ščave«?! Ko bo to delo kočano, začnemo z lekcijami ^a boljševike.« Tako računa vlada. Sodrugi pa tuhtajo drugače: »Lc pomagaj nam, bedasta vlada, da pridemo do moči v deželi. Sedaj delimo brce Slovanom in Jugoslaviji, potem dobiš pa ti eno brco, da tc raznese na solnčni prah. Hvala za prijazno naklonjenosti«
To medsebojno nadmodrovanje mešajo lr od slučaja do slučaja nesrečni nacijonalisti kraljestva v vojaški suknji, ki se nc znajo prilagoditi »deželnim običajem.« Tako sc je rgodilo tudi v vodnjanski aferi. Sodniki so prav po giolittijansko udarili po socijalizmu, ne da bi prej vprašali Mo-sconija, kaj misli on o tej zadevi? Zdaj je pa o« genj v strehi. »Lavoratorc* se je spomnil, da krivica boli, pa je napisal ognjevit članek, pod na« slovom »Dio non paga al sabato« (Bog ne plačuje vsake sobote). V tem članku nahajamo take!« izreke: »Obračajo se do nas za delo pomirjevanja v teh deželah baš neke oblastnije, ki s svojo strogostjo. s svojo nasilnostjo zmerom bolj dražijo in razburjajo naSe množice....« »Nekaj časa sem so dela v naši deželi proti nam dvojna politika: z ene strani politika »vieni meco« (po naie: bod' moja, bod moja, ti'm lešnikov dal), z drugo strani politika bunke v hrbet: to je politika civilne vlade, ki bi hotela biti, recimo, liberalna, in politika vojaško vlade, ki je za sabljo in streljanje....«
Zveza socijalizma z italijanskim Sovenizmom ni siccr danes prvikrat dokazana, toda koristno je, beležiti vsak dokaz, zlasti čc prihaja s tako ugledne in veljavne strani kakor jc »Lavoratorc«. Tako nam postaja vsak dan bolj jasno, zaksj sodrugi devajo na enako stopnjo n«Š proletarski nacijo-nalizem — ki je, čeprav intransigentna, vendar zmerom dostojna borba za prvine narodnih pravic — z imperialističnim nacijonalizmom tržaške ka-more, ki nam odreka naiprvolncjšo ravnopravnost-
MmB.
»EDINOST« itcr. li)
V Trstu, dne 15. avgusta 1929
Slepcu Je jasno, da se nam krivica godi, in da je kamora nasilna in nesramna; samo sodrugi tega ne smejo javno konstatirati, ne smejo s sebi svojsko odločnostjo pokazati: ta dela krivico« a onemu se
krivica godi! Zakaj ne smejo? Zato, ker mislijo, da se je treba vendarle držati nekega poštenja v politiki; da, če se jc stranka zavezala, da bo mi-žala, mora vsaj z enim očesom mižati, zlasti še, ker se tudi Salala in Mosconi zvesto držita dogovora. Ko bi le teh nesrečnih oficirjev nc bilo, nad katerimi onadva nimata zadostne oblasti!
Mi ne bi zamerili sodrugom, da iščejo zavezništva; kakor ga pač išče vsaka umrljiva slranka na zemlji. Samo naj se ne bi potem bahali s ■ splen-did isolation,« naj se ne bi poviševali kot stranka višje vrste, ki da prinaša evangelij pravice in ljubezni in bratstva, nekaj, kar se šc ni videlo in slišalo na tem okroglem svetu; zlasti naj se ne bi podajali za »pomočnike v vsaki sili« proti imperijalizmu, kapitalizmu, militarizmu, nacijonalizmu in drugim deveterim nadlogam človeštva, ko vemo, da znajo za primerne protiusluge svoje blagovestje modificirati in aplicirati po željah nesocijalistov.
Zdaj tudi razumemo, zakaj se Turna tako izvrstno počuti v tej stranki- Jc prav po njegovem okusu, ker jc tako prožna in prilagodljiva. Kaj poreko pač Rusi, kadar primarširajo do obsedenega ozemlja? Morda bodo tudi Rusi zahtevali od socijalizma »pomirjevalno delo« med narodnostmi. Mi slovenski nacijonalisti ne spremenimo svojih zahtev nili za pičico, ker Italijanom ne odrekamo ravnopravnosti. Sodrugom pa utegne Či-čerin poklicati v spomin Mosconijev: Vieni mecoi
Kako organizirajo liemti plebiscit
renski republiki« z dne 26. julija o sliko plebiscita, ki se je dne f
HI preti Poljakom na za-padnem 1 la djah — ali aerojplanih. — Svnja Izkrstva pc-Pruskem. Šlo jeza ozemlje kakih rabijo Nemci v Gornji Reziji proti Poljrkoni,
Poljaki, lete 1914. p* — Hmdenburg. Pcfefci
govore o pfcbžscrtu v V armiji (Ermeraland) in v Mazurih. Maztari, prvotno poljsko pleme, so vslecl stoletnega bivanja v nemški držaji popolnoma podiegH nemškim kulturnim vplivom; c^lh protestanto-vsk a vera in potujčenost inteligence jih je vlekla k nemškemu življu. — Spričo itega Nemci niso nikoli dvcmili, da na tem ozemlju zmagajo s ■plebiscitom; Slo jim je za to, dta sijajno zmagajo in da s leni živim c'ickazom protestirajo proti verrailsk-emu miru, ki jim je naložil plebiscit- Poljaki sa cd plebiscita tam niso mnogo cbetali; zalo so ga hoteli zavleči, da bi- detli čas za nacionalno osvečenje Mazurov, a ni se j" m posrečilo. — Svc'o zmago pa Nemci zahvaljujejo tudi svoji sgr^ti organizaciji, ki je edvno funkcionirala •pieiv do zadnjega hipa. Ustanovilo se je društvo s Ostdeutscher Helmat^lenst«; ni bilo vasice na plebiscitnem ozemlju, tki bi ne imela odi ora tega društva. Vsi Nemci so mu bili člani, tdko, da je v plebiscitnih okrajih svirah štel 250.000 članov. »Heimatdienst« je izdajal nevine »Ostdeutsche Nachrichten«, ki ^o v 200.000 ekseir.plarih preplavljale kr t ino ozemlje. Nesrodne nemške siavnosti, pelje, sport! Poučeni so biLi Nemci o najtajne.jših poljskih načrtih. Poljaki so pes tajali nervozni, domači agitatorji so ?e prepirali z varšavskima. — Težka naloga je bila z<a Nemce, spraviti na plebiscitno ozemlje 10.000 ijudS, ki so bivali izven ozemlja, pa imeli glasovalno pravico. Neštevilo 'posebnih vlakov je šlo iz Nemčije na vzhod <ko-zi *koridor« na kopnem, a ker so jim tudi Po-1'eiki delali težave, so se glasovalci vozili po
V ;-Cehoslovenski republiki*' z dne 26. julija čitamo sledečo sliko plebiscita, ki se je dne 11. julija izvršil
in vzhodnem Pru	___,
15.000 km', kjer je pc lju<J. štetju iz leta 1910.; a na Koroškem preti Jugoslavenom. ErUenla živelo 428.000 Nemcev, 95.000 Pcljakov in j to pa videl®, da vzhoda — ne p-zna, pravijo 172.000 Mazurov. To so zgodovinska tla, kjer Nemci. — Ni dvemno, ca je Pcljakom pri p:e-
fC nemški viteški red v srednjem veku z mečem širil vero, kjer so leta 1410. slavno zmagali
biscitu sin o škcdiila vojna na države.
drugi strani
Kmuki m geaeraloB Vi **om 7
PARIZ, 13. Havasora agencija javlja čz Ca-: grada: 4. avgusta je bil sklenjen dogovor med zastopniki kozaških dežel in generalom Vrangelsm, katerega čete zasedajo Alep in Gronhevogy.
Mfllerandova nota Ameriki
PARIZ, 13. (S.) Min litrski predsednik MaHe-rand je poslal francoskemu poslaniku v Wash!ngtonu sporočilo, da -je izroči vladi Z-e-cMjijenih držav. V tem sporočilu jo razložene francosko stališče n^protii .ruskemu vprašanju. Sporočilo p-ravi: »Ugotavljam z zadovolj-stvem, da se vlada republike popolnoma strinja) z vlado Zcdinjenih držav v načel'h. ki sa v:zložen a< v rcii, v kr-terj je državni tavnak pojavi rmer'krciko sid'lčc raspro ti ruskemu vprašanju. Mncoe vlade firtaneoske .reou-fclike o seden/h vir in'h možeh v Rusiji je enako mnanvj v! rde ZerVt'Jeroh držev. Po istih izjavah ame-karskega držsivnega tajnika r.iso b:!>;ševki ra vlr.tfii po volji ćn želji velikega deča ruskega naroda. Oni -predstavljajo le m>r jhr.o vcč.'no- nareda in so se polastili moči' s silo in pnevcco. Že dve leti :>n pel ima'ict \!ad-c v sve/h rok':h s-rr.d s pomočjo div.je^a pr aska, ki ga izvršujejo na narodi N so še razpisali vctitev, in so se celo updi sestavi vi?de. ki bi predstavlja'!! Ijud-stvo, vlade, izvoi-ene na po^L^i spl:šnc vo-
pravice. Dejstva so dokazala, Ja temelji sedenji ruski režim na zanikanju vs-'kega načela časti in debre vere, na zanikr.nju ^-seh naval in vseh dogovorov, ki t\x>r"jo pcdlago c Jncši'ev med' naredi in drža-vljani. Od^ovcr-n>: pred^javcivki tegte: režima so se hvalili večkrat in cd krito, da so pripravljeni pcdpisaiti dogovore in pogedbe s tujini državam:, če-ra.vT'3 n' o imelt niti najmanjšega- namena, da b-i -jih spoštovali. Onr z*hteva.jo, da jih ne veže moraito r rt ena pci^cdiba -ači dogovor, s^klcrjen z neboljševiškimi vladami. Po pre-glrv*'tvi te-rfa načela, sei se po njeni tudi ravnal?. B< Ijševiiki so- izjavili, da 'bodo z vsemi
cem, kam bodo ladje odp^ulc in koliko časa bckSo na poti.
POVRNITEV DVEH FRANCOSKIH SO-CUAUSTOV IZ RUSIJE
PARIZ, 13. Scci j al ista Cachin in Frossard. sta se vrnila iz Rusije. Odložila	svoji
funkciji kot ravnatelj lista »L'Humani te«, oz. kot tajnik sccijalic-tične stranke, da mccata na s vejo cdgcvcmost zagovarjati na prihodnjecn sec;jalist^čnem k-engre^u predlog glede pridružena k trelj'1 int emcfcfjc-neli.
Romunska vlada sc pedvrgava volji entente
BUKAREŠT, 13. (S.) Šest .poslancev gecLja-IfistiTcje skupine v zbornici je prcsile potni L st za Rusijo v svrho vd aležbe pri kor grasu tre t e inlernac'jcnalc v Mc-^kvć. Romur-fc \lada -je sklenla pcsl'ipati v tem vprašanju src razumno s f encesko £n angleško vlado, katerima je Dprcčila svoj tozadevni sklep.
Jugoslovanske Čete zasedle Ljei v UlUaniji
RIM, 14. Listi javljajo, dai so ju<c«Iovenske čete v boju proti Albancem, ki so ;'h že do^lj časa napadali, prekoračile Bcjano in zasede Lješ.
Dslaž JugosIiviJe pri razdelitvi bivšega avstroogrskega brodovja
BELGRAD, 12. G. Andi ja Ra5ovrč, bivši člen jm rovne delegacije v Parizu, je imel s
scit.ufnikom »Pravde« nastopni r" izgovor: Znano je, da je na zavezniški >kcnforencr v Lcrdcnu, ene 21. novembra 1919, bilo sklenjeno, d'a se bilvše avstro-egrsko brodovje re-z-^eli tako, ca pripadajo Jugcs'avVi vse one Irdje, ki so last Jugoilevenov, a Italiji one, kater.ih lastniki so Ital'j: ri. Ostarele je ti prisojen Angliji t in Franc V Po Lcrforskem e'.:Iepu r.crn, cdr.csr.c Italiji tree.rogojno p u-
»n sifko kraija Petra. Ptse;'!:* I .' jaai tc rrso izrazili vsled t:ega nobenega cbža!o\amja nafi vladi.
ITALIJANSKE LA2I
BAKAR, 12. K-ik&r h laž.: se peolužuje ita-Kjannka dipirmecija naj.t:\5e vidTmc pri 5,pli:^k .h dc^cfkih. ko Italija v lalijan.vkcm in franccvicem jeziku c JtpcsiVr.'.a t- ezž:-čne brzojavke ra vse stran: sveta. Pred neka) crevj so prlr-es'': naši Usti \ctstj o Inicider.tu pri Uriiaju, kjer so Mdi.janski vojaki« iz m^.-.r-nega čelna s s'rcjnimi puškamii - trci j _ !u na naša obalo, k>r jc bilo zbran-h mrogo otrok in žensk. »Vedetta d ltal a t cd 10. t. m. prikazuje ta »incident v skledu s pezrnar o .i-l r^an-sko r es n i c e! jtab n c s t ro. Ne ltal:jcn;, -empak Ju-gosloveni so pričeli streljat: in Italljar: so se mo.iH'li seveda brcniti. Pri tem psuj^ o Sebe z razr.imi prlaeviki, ki bi fakTero pr'.v!. >jr!i nj -m. Najlepše je lo, da je D'Amunzic	jav d
merccriškemu iM-adj in povsljništvu bciigade
Lc>n:bard:'ja: Naglasamo, da
:li
m c tor-
pr fejo
vse
i-z.pr;d 2000 tion, c-slale
Al
pa ki
danes ni ;zpremer jen, a šc manj razveljavljen. V re.~r^ci r.amo diC^lej 6 laid:^. Ni dvema, >da
ped gciovimr pegeji*. Ta Iond'ctnsk? s'ltp. je bil u 'zifno p: 'cbčen v naši ce!e^rcrji,
sredstvi po^-znrčeviadi v drugih diržavah revo-. se bci cmenjeni sklep glede razdelitve bivše-
Ruske čete u Profil, uaršauskem predmestju ?
Rusko poročilo
CURIH, 15. (S.) Ra^Vctrzc^vka iz Mo-s-kve ciavLja: Dne 10. avg. sovo zavzeli mesta Pulavo iai Sicdlce t ar r.ekcVilto pcsilio-jaruk 12 vrst od Likova. Zasećt*! smo či jo severne cđ Kresne {?) Rdeče čete predirajo v smeri proti Mla-\i in so prekoračile žc'ezriš'ko prego Gc'an-sko--V ršava. Nj'hnve p.edstnaže napredujejo, ne da bi zadevale ob resen edipor.
Polfsko poročilo
VARŠAVA, 13. (S.) Porečlo vrhovnega šteta psra\-a: V Gehanovem se bej nadiatjaije. Posadka v Motkvr kljubuje sovražnim napa-rdem. Meti Lanov'im dn Bugcm so se začel? srditi boji, v katerih ^e imel sovražn 'k silne izgube i<n ise mu ni posrečilo razbiti naže črto. Vzhodno od Vognovega se bci nadaljuje. Vzhodno in južno csfi S jedle se nadail>je raz-vrščevanje naših oddelkov, ne da fci nas sovražnik pri tem oviral. Vzhodno cd Dajala pri Garchih jc ena naša diivizija porazila 72. sov-ijetsko armajdo, zaplenila osem tepov «n trjela nekoliko stotin ujetnikov.
DUNAJ, 14. V zadnjih dnevih j« postal namen ruskih napadov ipcpolneina ,jesen, kak-cr je iutdi sedaj postalo ja<no nekako ponehanje srditosti ruskega pohed-a v zadnjem času: nape idi s severa juga so imeli namen obkcI"t\ie Varšave, a penehanje srdćtosti je pomer-ilo mar pced nevihto. In res so včeraj pritisnile c uske če'te z gre zno srlo cb progi Bje'c^ tok— Varšava. Prott poljskim obrambnim četam na tem cidseku bejišča je nastopilo k:k:h 20 *ru-ikih divizij, a na severnem in južnem edseku so dosegli istočasno boja dvojno srclltcst. Poljake čete so se obupne, branile, toda končno so se moraie umekn tr, in vesti iz Varšave javlija-jo-, da je niesto polmo umiik-a.;očih sc cddelkcv. Ce se sme verjeti zadnjimi vestem, so <raske čete že vdrle v Prago, varšavsko predmestje, ki je hčeno od Varšave z Vilo, ki- je na tem mestu š : cka nad 300 metrov. Po varšavskih viicah se že vrše krvervi boji, mcldtem ko sla dva mosta čez Visio, železniški in Aieksandrov pclna vozov in tVugega materijala, Id se v ncgl'ci odvaža Jz predmestja. Tcd.a Vairšava sama be^-e ni! še padla, -in se tudi ne mere ipred-videvati, da bor padla tako kmalu, če poljsko poveljništvo ne c pusta obrambe v svrho preprečitve cbstreljevanja kra;nega mesta.
ANGLEŠKA VLADA PRIZNALA RUSKO SOVJETSKO VLADO?
luc'vrncrna gibanja v svrho uslbctovstve bcliše-viškega režima. Medtem priznavajo sami, da so podvrženi nr ulzoro vanj u političnega c^i ka z mednafrcidnimr !podoc*beki in so se bahali, da n-Hhove obveze, da se ne bodo vtiiVaii v notranje znideve drugih d:ržav, ne vežejo ni-j kakor ogentov te c.ngartizac:'je.
PARIZ, 13. (S.) »Temps« cb^vija mirove I .Vfta	ctmerikanskega držan nega
pogere, ki jih je angleška vlada stavila rus-kl sovjetski vladi za njeno priznar..je.
Pcgoji so: 1. ustavitev sovražnosti na obeh straneh;
2.	izmenjava civilnih in vojaških ujetnikov;
3.	sporazumi glede odškodnine za škodo, ki so jio pretrpeli zasebniki;
4.	Anglifa ne zahteva takojšnjega azplačanja odškodnine;
5.	AngliVJai sp-rejme pege je, ki jih je stavila Rusija glede vzpostavitve vzajemnih trgovinskih ctdnošajev.
Sovjetska vladar Je baje s-prejela te pogoje.
KAKO JE ANGLEŠKA VLADA NASVETO-VALA POLJSKI, DA SPREJME RUSKE PO-GOJE
LONDON, 13. (S.) Reuterjeva agencijo javlja: Govori se, d'a je Llcyd Gecr-ge nasvet-rval Poljakom^ naf sprejemejo ruske prireje, ker so sprejemljivi. To ni točno. S-porcčiilo, poslano v Varšavo ,po sestanku anigledkega. kabineta, ne vsebuje nasveta PoVakcm, naj >pne;-mejo sovjetske ipcgcje. Angleška vlada sma-trav, da bi eingleški na'cd ne odobril vcijne na-povedii v svrho dosege izbeljšanja teh pegojev.
General Veigand sprejel poveljništvo poljske vojske
VARŠAVA, 13. (S.) General Veigand je spremi poveljništvo poljske vojske.
Vrangelove zmage
PARIZ, 14. (S.) Iz CarJgradai javljajo: Čete generala Vrangcla so porazile 13. rdečo armado. Ujelo so 4000 ujetnikov in zaplenile 4 oklepne viske, 150 strojnic in 39 topov.
MIR MED FINSKO IN RUSIJO
HELLSINGFORS, 13. (S.) Fdnaka vlada javlja, da so se finsko-ruska premima pogajanja zaključila in da se bo kmalu vršala izmenjava ujetnikov.
Proti prevažanja vojnega materijala skozi čehoslo vaško
PRAGA, 12. Od nedelje pitobčnje ^Pravo Lic u« pozive* na crgan.Vlirane uradnike in delavce iproti provozn materijala na Ogrsko, Poljsko in Romunsko.
tajnika so zelo točna, in ravno zL'iradi tega se ,pariška in wa«hingtonska vilada strinjate v tem, ca morate pod,po.-ciii vse poizknse v svrho -dosege prem>ja med Rusijo in Poljsko, ti:»ia pel .pt^oj-em, da izid teh poga^ar.^ r'oia za poledico priznanje beljševiškega režima in razko-s»?iPtja Poljske.
Vladia Zedrinjenih csiav je kot predstavnica mišljenja ajnorik;nskega nareda izjavila, dia želi podpirati ru^ki narod, v ikatere^a bc -'oč-nost neomajno zampamo. Frcocoska viada se popolnoma pridružuje tej izjavi. Ona ri ndkdar izprramerla sane^e volrj« za pc rV^ranje načel, kfi jrlh je t^ilco- jasno določila vlača Ze-dinjenah držav. S -takimi nameni sklrc*?«a odobriti premrrae pege je, pcr.uj.2ne PcljskJ, eeimo v koli ikicr se sltrtc^a^o z zgoraj omerjer.:-mr načedi. Vedno vztnaijajoč »a takem stališču in po globckem preučevanju -je priznala Vian-igeuov o vkidie. -kot pravo rusko vlado, ker je izjavila, da spaejema ta o^čela.
Prcsitn Vas, c^ai sporočile vla^i ZerVnjenih držav to izjavo in da ji< obenem javtl'ie, kako j.2 sp.rejalca njene izjave franccuka vlaia, ki je bila sirečna^ da je megla še enkrat ugotoviti soglasnost med attierikansk'm in francoskim narodom, ko gre za bodočnost kulture.« P^d-pi^an: Millerani
AMERIŠKI IN AGLEŠKI POSLANIK V FRANCOSKEM MINISTRSTVU VNANJIH STVARI
PARIZ, 13. PcdblaSčesiec Zedin-jcnih ctrrav Herrl'jfcon je šel danes v ministrstvo vnanjih stvari, kjer je Imel pogovor s Paleclc'gueijom, ki je sprejel pcpcldne tudi lorda Derby.jaj, angleškega poslanika v Parizu, ki se je vrnil iz Lcndona.
RUSKO - JAPONSKI DOGOVOR GLEDE ZAPLENJENIH LADIJ
VLADIVOSTOK. 13. (S.) Rusi so sklenilS začasen dogovor z Japcnci glede zaplenjenih ladaj dne 5. t-prila itekom bejev med Rud in Japonci. Po tem d'ogovoru bodo Jiatponci vrnili Rusjrm vse laćie brez orožja in Rusi ne bodo imel«! pravice boro žiti ne teh ne kaikiršinjsii.bodi ladi?, ki jih dobe p>ozne;e, ne da bi prej o tem obvestil Japonce. Ko bedo ruske iad<je zapustile luko, bodo morali Rusi sporočiti Japcn-
ga avstro-cgrškega brodcvjei tudi izvrš i. Naša cclegaci-ja v Spaji je zahtevala, naj se to čimprej e i* z vede.
iN?to je sotirjdnlk »Pravde- opczccfl Ra-coviča*, ca so belgraj-ski lasti debili in obje.vild neko izjavo italijanskega ministra za zi nanje ■posle, "grofa SfcL-ze, ki jo ;e itmel v pcirlatrnsotu, po ka'teri ćmia vse brvše avstro-c-g ko brcclov-je pripetsti Italiji. Radovič je nato odgcvci l: To kcc so prinesle naše nevine, r.e cifigovr.' j i rc' nicr. Iz samćh italijansk'li lislov z ere 23. fii'ija t. 1. je razvidno, da je g. Sforza izjavil: Kcil.r se Lizvrši cezdell-tev t'vše avtrlrc^ogr-rke cnornacice, p -lem tć iprišle ,pcd iC' lijan-s>ko zestavet vse Iccve, razen onih, ki so v po-cestir pravih d žavljenov Srhov, Hrvatov in Slovencev. Sf:rza je to izjavil, ker sta Anglija in F'--nc':ja odstopili svoj del Italiji. Kon-čziio je izjavil Radcvič: Tako torej s'lojč ta stvar. To je bilo treba ugotoviti, ker <je bilo r_e>pre stano razburjenje v našem na rodu zlasti pri caitsni delu, ki >e. v tem vprašanju posebno prizadet.
NEMCI IŠČEJO TRGOVINSKIH STIKOV Z JUGOSLAVIJO
BELGRAD, 12. »Poklika« poroča: Zalr.ji čc se med nemškimi industrijisi^inui k, rgi epaža iilvalmo gibanje, da ti stopili v posebno zvezo z našo državo. Zveze nemških lim-dustri-jcev se 'je obrnila sedaj r.u našo trgovsko zfccmico, naj bi se v Berolinu ali kakem drugem nemškem industrijskem sred'lšću •u^La-eic,viilo zastopništvo naše diržave, po kotereni bi mogli slepiti v zvezo z nami ter nam dobavljati potrebne stroje. Zan:>m«vo je pri vsem tem, da clbeta zveza nemških indust/jcev, da bo izposlovaia pri bcroLinski) vlači dobavo svojih prcilzvodov, ne da bi zahtevala keko kompenzacifo od: nas.
MUČEN VTISK NA REKI ZARADI JUGO-SLOVENSKE OPRAVIČBE PRI ITALIJANSKI DELEGACIJI V LJUBLJANI.
Agencija »Stefanli« prinaša vest' iz Ljubljane cd 7. t. m., da je vlada pri čtoj.janški dc-legaei-1 sJiialibeno izrazila obžalovanje vsJed imi Serih fotografiij itailjenskega kralja £a kra-qjloe, kac se je p :ci nek z j dnevi- dcg cdilo. Itc."! j ani so z izraz cm obžalovan ja po vsem za-d:c vcijiri. Ta vest je .izzvala med cašim n:co-dom na Roki ia na Sušaku precej neugodni de jem, ker vsem v živem spominu dogodek, ko ©o italijanski čeuLnlki I:bali;i zvestih čet v Drage uničil reger tovo sl'ko, .cločim so D An-nunzijevi voj.ikD jn reški Ttali-janaši za časa p-ožl>gcnja in rušenja na Reki pred prodajalno Si kič evo na isti način uničili regent ovo sliko
ne.ni čolnu častniki in vojaštvo D Annunz jevili čet.
Arditrka strahovlada na Reki
BAKAR. 13. Mesto Reka zdihujc v 7. a ion pomenu besece pol železno pe>tjo D'Annun-z jaeve strahovlade. Njegovi a dfcti - časniki in navedrč vxjL.ki brez razlike — se i»e plašijo nobenega čina, da dajo izraz sveji brutalnosti naspreti mirnemu reškemu prebivalstvu. Sleieči resnčen degodek, ki se j« odigral dne 7. 't. m., .je kaj posebno značilen. Gabricle D'Ann>jnzio «e je vračal s sprehoda na čelu precejšnje gruče častnikov in oroinikev. Ko so šl -skozi glavno ulico, .jc ep:z »aeki pc ro t • nik po imenu M>: tferi tramvajs kega uslužbenca, ki je 11:' no šel po uKci, r? ir.eneč se za ta vojaški c -delek. Imen r var.1 rn;rinlk ga je op1.z\ stekel k njemu, ga cmicr al in mu zbil krpo z glave, ker ni poz.'rr.v 1 D Annunzia Ker se je jjbe^i uslužbenec hotel brcniti s pa* tesedami, je ukazal porečn k dvema ardlloma naj £ t r oLircta in peljeta na kvesturo.
Arditi se splch cbniašajo pcpclr. :na sacno-vl&Ktiro in brezobzirno, kakcr se p::č p-M'če »gospodarjem mesta. Do predkraV> .1 lineli na cbčir.iikem tramvc.ju brezpJačno v .. je imel > za pr lefaoo, da «0 bili »radi !l . . o-ziovi vedro rrerrpelrjeri z ardi!;'. Radi tega je il ' cibčinski svet, da se *mejo vojaki vozi'/ »-rezplačro le led1 ij, nko potujejo službeno*. Arditi pa so vzele ta sk'ep c-bčin .koga svtta kot penižarje in se mu ne pekerijo. Brž drugi dan po> razglas-lvi betga sdilepa se jc dogcdil rajecrrji 'nc'dest: Trije cocV.tr in en častnik so stopili v t: .<nvaj i>n niso hoteli pLačat'. Spre-vrjfnik .je dal rzcc tega u*tav!''i voz. Tedaj pa so potegnili acilj'1 svoja bc -lala in častnik revolver ter tako z gtožr.joini p :M !d rprevcl-ni.ka, dai jc moral nadaljevati vožnjo.
Radi 'tega degocka so proglas li tramvajski uslužbenci stavko, ki traja že par dni.
POSLEDICE OLAJŠAV OSEBNEGA PROMETA NA KOROŠKI DEMARKACIJSKI ČRTI
LUBLJANA, 12. Listi pc ročaje iz Vetkcv-caj: Dne 10. t. m. so hcdili po Grabšl&jnu štirje Celovčani po hčsah »in ponujali sukanec n« ipncdaj. Pri tej priliki v Huunlšah, v hrii Alberta Kuteja, ko ni bilo r kcigrr c' i:a, pokradli vso obleko in perilo,	zifiilmtne in srebnrine ter denarji', ^kr^Lka i.i<r<dai so Kuteju ves njegov prihranek. Kr te -je v es •cbupan, ljudstvo je razburjeno co skrajnosti. To so pcslt dice tega, da sme tz Cclovoa vsa-kcvrsina sodega v naše, doi'lej tako mrlrn« in zadbvcJijnc kraje.
Italija p^'nvlteljlco male enfen!e: JugosifiVjJe, ikoslovaike in Romunske!
RIM, 14. Sestanek med češk lovaškim mi-ništrskm predsednikom Tusarjem in italijanskim moiistrom vr.:cj:h stvari Sfoizo ne gre tukajšr^ini list r.m iz glave. Še pred tem se-stiankcim to pisala, da se bo Sforza sestal v Bene'.kch ne samo s TusaT>em, temveč tud: s Trumbičem, a sedaj, ko ie bila vest o ve-£>t'anku s Trumbičem zanikana, pišejo, da je razpravljal s Tusarjem o — j: '-ar. s'.cm vprašanju. Da-, jadransko vprašanje je D^'.noklejev meč, ki visi' ne d' nijjo, i!:i še veže Rim z Bel-gradom, in listi, ki z največjo vr.smo propagirajo v c jao med Jugoslavija in Italijo, vendar ne zamude nobene pril.ke, ko morejo pisati o k^'kem, ftmfd najbolj oddc'^enem in problematičnem bližan ju rešitve tega vprašanju — Vcij-a je ipač naverea pcizikuj za Jugoslavijo, teda nič mcn,j -tudi za Kalijo. — Čudno je semo Lci, dx se v istem hipu, ko se hoče preprečita vojna s širjenjem vesti o mogočnosti mirne rešitve — ker propagiranje vesti o mogc"nosti1 ini:ne rešitve pccneni pač
PODLISTEK
DAMJR FEIGEL:
Seđmfnskl sistem
Groteska.
Kako sem prišel v dotično družbo, mi še danes ci jasno. Mogoče me je bil povabil kak olan omizja, mogoče je igralo naključje, kakor večkrat v življenju, tuda tu svojo tajijo ulogo. Čim globl'je razmišljam tupatam o povodih in vzrekih svojemu koraku, tem man* se morem otresti domneve, da je obstojala med mojim pristopom k prej omenjenemu omizju in med odhodom prijatelja Joska v Ljubljano nekaka tajinstvena zveza.
Joško sc jc namenil v Ljubljano. »Sit sem riža in brezmesnih dni in potreben izpremem-be. Zahotelo se mi .je svežega mesa in turškega tobaka. Črez osem dni se vrnem. Do tedaj pa zbogom!« Osem dni je minilo, minilo je deset dni, Joško pa le m hotel priti. Vprašal sem njegovo gospodinjo. Obotavljaje se mi je zaupala strogo tajnost, da sc Joško sploh ne vrne. Stal sem pred oiganko, katero bi hil rad razrešil, ker sem bil ravno jaz tisti, ki je zasedel po Jošku izpraznjeno mesto.
Sedeli smo v mali »obi. Edino okno je puščalo radi visoke hiše onkraj ozke utice le malo dnevne svetlobe ▼ sobo. Prostor je bil v resnici pripraven za prave zarotnike. Natakarica je smela k nam le. če smo fo klicali.
Polutema, malebesednost navzočih oseb, odločni ukaz natakarici, vse to je vplivalo na moje živce. Da jih umirim, sem zvrnil poln kozarec vase. Mojiim enake občutke je moral imeti mladenič, preden je strgal pajčolan raz saiško podobo in zagledal grozno Resnico. Sam priznavam, da me je nekam čudno spce-lctelo, mraz sem začutil po telesu, velik kamen na srcu, polt se mi je pokuriia in lasje so se mi naježili.
»Zbrana družba!* Logar je vstal. Njegov glas je prav pristojal temu polumraku. ^Biant je odpotoval, zato je moral skrbeti naš klub za nadomestilo. Izbral si je tebe, dragi tovariš, in od sedaj bedi nam -ti Biant!«
Ničesar nisem razumel, a vklj>uib temu sem sc lahko priklonil, ker besede so bile naslovljene name.
»Stem je naša sedmorica zopet popolna! Veš, dragi Biant, mi vsi nosimo imena sedmih grških modrijanov. Ker si kot Biant prvi v abecedi, sediš na predsedniškem mestu. Na svoji levi imaš Hilona, potem pride Kleobul, P eri and er, Pitak, jaz sam sem Solon in moj levi in tvoj desni sosed je Talcs. Sedimo vedno enako, da si lažje zapomnimo svoja imena. Predsedujem pa jaz, Solon, najmodrejši med modrijani f«
Saj a* tako hudo, kakor sem se bat Rad sem vedno sedel pri modrih ljudeh, poslušal modre besede, toda da bom kdaj sedel v družbi samih modrijanov in bom. celo sam modrijan, ne, to je presegalo vse moje najsmelejše nade.
-Naš Idub je znanstven kkab«, j« nadalieval
Solon, meni se je pa oni veliki kamen odvalil cd srca pri tej izjavi, »toda namen našega kluba je revolucijonaren. Mi hočemo preobraziti svet, ker... govornik se je odkašljal in prejšnji kamen se mi je zopet navalil na srce, »ker smo napovedali vojno desetir/ske-mu sistemu in se borimo za sedmini ki sistem!«
Vsi modrijani smo molčali na to in nobeden ni opazil, da se mi je kamen zpoet odvalil od srca. Če ni hujšega, sem razmišljal, se dam takoj potrditi v vojake, grem na fronto, kjer nas sovražnik s svojimi papirnatimi granatami niti desetiti ne more, nas, privržencev sedmln-skega sistema. Česar pa ni mogel izslediti noben clhimist srednjega veka, sem zasledil jaz v tem trenutku in poznal v kamnu, skakajočem mi s srca in zopet na srce, kamen modrosti, Iaprls philosophorum.
»Tajnik Periander, uvedi tovariša Bianta v naš misterij!« se je oglasil zopet Solon. ^Še prej pa pokliči natakarico, da nam napolni steklenice!«
Zaželel sem st tedaj navzočnosti svojega nekdanjega profesorja, za grščino. Vedno je trdil, da zadene on prej glavni dobitek brez srečke, kakor p& jaz grški aorist z vsemi razpoložljivimi sredstvi. In sedaj? Kaka razlika! Med grškimi modrijani bi ugledal nekdanjega svojega učenca v osebi modrega Biantaf Svojim očem bi ne verjel. Jaz pa bi se mu nasmehnil, m bi rekel: »Gospod profesor, teorija je teorija, praksa je pa praks a I Vi ste bati sa gimnaziji teoretičen modrijan z aoristi, jaz sem pa postat nraktičen modrijan brez aocistovl«
Nall sem si vina, spodil profesorja iz možganov, zbra! svoje misli in poslušal.
Tudi tajnik Periander se je odkašljal. »Lipam, tovariš Biant, da si še nekaj rešil cd splošnih ved, vcepljenih ti v gimnazijski dobi!«
»In če ba ne bil ničesar rešil iz svejih gimnazijskih let, modrijan Biant si je lahko sam ustvaril vso vedo brez vsakega cepljenja!« sem ves ogorčen zabrusil to svojo pripombo semedrijanu Periandru v obraz, pri tem pa reševal iz svojega zaprašenega spomina podrobnejše podatke o modrjianu Biantu. Samo na to sem se še spemnil, da sc je izražala smernica njegovega življenja in delovanja v stavku: s Mnogi delajo še slabše!«
»Mi modrijani branimo siccr svoje stališče do skrajnosti, kakor si ti napravil, Biant, a ne vzkipimo nikdar. Zapomni si to!« me je posvaril Solon in pokimal Pcrijandru, naj nadaljuje.
»Znano ti je, Biant, kako veliko ulcgo igra v življenju število sedem. Solnčna svetloba ee deli na sedmero barev, mavrica je najboljši dokaz za to, in v glasbi imamo sedmero glasov Med vsemi petimi čuta sta vid in sluh najrazvitejša, zato je pa človeštvo tudi tako hitro prišlo na to delitev. Meniš, da si je narava v bila v glavo število sedem samo pri očesu in ušesu? Ne, toda estali trije čuti: okus, vonj in tip so manj razviti, zato nam otežkočujejo strogo delitev na sedmero delov. Vsekakor pa mora imeti tudi jezik sedmero okusov, nos sedmero duhov in tip enako šte-
vilo občutkov. Prisedši do tega logičnega zaključka, gremo lahko korak dalje. Ker vlad^» pri vseh človeških čutih število sedem, lahko trd'mo, da obstoja med vsemi temi sedmerimi deli nekaka vzajemnost, rumena b^rva recimo odgovarja glasu f, okusu po pečenki, duhu po nageljnsj in občutku raskavosti. Posebna skupina barev pri slikali rac.:a ustvariti v tvojem ušesu odgovarjajočo skupino glasov, t. j. melodijo, istočasno bes imel na jeziku okus po neki posebni jedi, koje različni okujsi odgovarjajo sliki in melodiji. Saj me razumeš!«
»-Popolnema le razumem, dragi Periander! sem odgovoril na to, čeprav se ni ujemalo to meje pritrdilo z resnico. Barve so mi brnele v ušesih, glasovi so mi migljali pred očmi in v nosu sem -čut^l okus po ricinovcm clju. Zbral sem vse svoje misli, mnogo jih itak m bilo, in dostavil: »Nekaj pojasnil bi pa rad še dobil od tebe! V mavrici ni ne bele, ne črne barve, katerima glasovoma odgovarjata te dve barvi.-
»Ako vrtiš vse mavrične barve precej hitro v krogu, dobiš belo barv o, kar odgovarja vsem glasovom, ka se istočasno pojavijo. Crna barva ie pavza za uho, neekusonst za jezik, nedišeč-nost za nos in neobčutnost za prste. Razumeš?«
»Sevedal Hvala ti! Toda čemu naj mi predoči recimo telečja pečenka sliko, ko pa. Že unam njeno sliko na krožniku pred sabo?«
»Niti dve pečenki nimata enakega okusa, zato ti pa ustvari vsak«, pečenka drugo sliko
V Trat«, dne IS. avgusta 192«
« » «
' »EDINOST« Mev. 112
Strma m.
pii logično mislečih ljudeh natroen preprečitve vonff>e! — poziv* vfcada, naj vz trtama (pri v*eh svojšn ^prejšnjih zahft-evauh, (ki so ravno dal« povod domnevi, da rešitev jadranskega vprašanja mfcašm pct'cen nemogeča!
Mislimo pri tem na xGk>rnsiLe dltaita*, enega največjih rtalijansk!h vernih hujskačev, ki prinaša vse te dni idiclge članke, v katerih trdi, da je Sfcrza razpravljal v Benetkah s Tusarjem tudi in celo v prvi vrsti o jadranskem vprašaju. Lis»t ne verjame cradr.emu zanikanju vesti o razpravljanju o jadranskem vprašanju tekem Tusarjevega sestanka s Sfcrzo in hrče -na v?'k nzčin vedeti, da je prišel Tusar v Benetke na prosijo jug o-J o venske vkiie, naj piii;atc!^kj pesref uje pri italijanskem min'»tru vnanjih stvari za morebitno vzpostavitev izravnah pcg2.;anj med Jugcsđav'io in Ita'ijo. Češkcsl; vaška vlada — pravi list — bi hotela na v.cek nač'n 'meti Romunsko in J-gor! a v i jo na svo * strr?ri za mr-eb'tn» naistop proti me-i±i ik oi -:u.cipcm, ki ..majo baje ilidii franco-ped-ero, ke.- Frrjncija upa, t?a bo na ta r.v:'n vr^a rc-ažariko vo/iko proti Rusiji. T<" češkoslovaški načrt g;e po mnenju r'm-tke^a ' celo Še dć'/e: za ust a revi t v ?o nw!e cr.tente*, v So. ver? ti tile zastopane Češko-fAonraškr, Juga lav.Va ia Rcmunska, in kale-e nesnsa bi tul:
1.	ca ?e ctflegrja egoističnim zahtevam Frćnc*!?, ki bi bolela vreči vzhc're države
fp-eti Rix'f';
2.	se upre pcdzku&cm povrnitve H?bs-
bcrržanc-v;
3.	da prepreči ustvaritev podrmavske konfederacije, v 'kateri bi mo£la Madžarska in A vsi! 'ia s pr:4ekxpetvi$o Bavarske in ped za-šč'to Frrnci;e d-abiti nadvlado;
4.	d: vrfi politiko miru tcJiko narprciti Nem-kcikor nasproti R v si ji s tem. da stepi
na pet nadal;.n\m pustolovstvom, da ohrani pr'dobljeno czendje, da kljubuje skupnim so-vražirkrm n da se v notranjosti obnovi. Itrloa bi morala bit' naravna prkrovć-te'rca te mrle ertente . .Ver :e It9?i«a — prav? rfrnski list — res ■neprizadeta in ljubi mir iti svobodo vseh na.c>v,* dcč:m Fr?nrija deluje samo v sv.J-.o nastopa proti Rusiji izoliranja Nem-č»ie. T-da pr!^atcl' ykr'm v ezem »nv.če en lente« z Itadijo, govori še vedno rmskt ist, stoji na pcL; tra-en itafač-antfko-jugcs^oveaski ?rpor zaradi Jadrana. Vsled le»ga poizkuša p'aška vlaida, da bi c fs:-airila tudi: to zradnje ovčro, in ravr«o io vprašan.-'a je biik» b«nje predmet pogovora med Tusarjem In Sfcrzo v Benetkah.
Večjo^a -uspeh* rt: članske vinsn'e politike, nego ti bi'a udeinstvslev "gornjih *zva",ar.j, bi m- ia ne relel noben itaJrijafcrki poiatk, ker bi izvršitev ciaien-€<nega načrta pomenila po-vzd'',£o itaV/nnrkega gospodarstva in za vsakega- kaljana gotovo nepričakovamo povečanje njenega vpliva na mednsrodno pciitiiko. Mi, sevefcfu. re verjamem o v udejstrvitev te^a načrta, ker v sed«mHh razmerah, ipo vsem tem, kar £e neredih/ Italija in še dela v »prrd« : mali entent1!«, nemc^če, da bi »ta ravno njo čzbr ala za s vejo -> r-otkronrtelir co«, toda če bi mi Kli Itaii^ani, kakor so getovo gcspcdai, kT so pčisaJft c tem vpiraianju v ranvgkem l:stu, bi z vsem srcem pristal: na ibo nevo pet itn z vso l^ernojo in v~z trajnostjo branrli in potdjpirali odpravo edine oVire — p'driatnskega vpraša-r^a, tk ^riji na poti ude^stvitvi te oove poetične razvrtttiive v -sredeii Evropi.
»Oiicmaie d ltata« ni tega mnenja; on posnema onega, ki je zgrabil namesto ponujenega mu malega pnsta kar celo roko!
če jc tak iprležatj — pravi fcst — ibi bilo ne-•umriC' cd ifeV^anske \iade, ne vztrajja pri svetih zahtevah v Isitrj 4n Daimaiciii. Ni1 trefca popuščsati! Če se hoče Jugoslavija .posvetiti rotrrr^ii obnevitvf in kljubcvartii nevtarnos tirna, li p -Laijajo -cd n-'eni-h podonavskih in balkan--kiii sovražnikov, se lahko sporazume z nanri na naič'a, da nam prizna pravice .priznane po po^edbah tn zmagi, ki je redila tudis Jugoslavijo cd a vsi rij&Jtega pritćsloa itd. Bravo »Gioinale dTtalia J
60 Železničarjev, kt so se braniif opravičiti slnžfco. Izjavili so, da se bedo pokordi le poveljem Nemč^e. Od srede najprej deluje vcjco bedišče.
Borzna poročila
BELGRAD, 12. Devrae. BercJln 190—192, Italija 465—470, London 330—345, New York 87—0, Pariz 0—675, Pragai 152—154, Švica 1460—0, Dusiaj 39.50—39.80. Valute: ameriški dolarji 88—88.50 arvs&opske "krone 0—41, bolguski levi 145—0, carski- rublji 131—134, češkoslovaške krone 155—165, francoski frar.ki 62S—0, napeleooderi 330— 335, nemške marke 195—195, romunski leji 192—194, švicarsko franki 1480—0 itciljanske lice 470—475, turške Lrc zlate 370—0.
Italijanske čete zapustile Ailenstein
AI.LENSTEIN, 13. (S.) Italijanske čete so zapus»i/Ie AUer-stein. Angleške čete se nahajajo še v mestu.
Delavsko gibanje ▼ saarski kotlini
MAINC, 14. (S.) Položaj je r.eiz>premenjcn v
st.?ir.-ki kotlini, odkoder ,'e bilo izgnanih tkalk >h 6C Oi.eb. Vsled za.pretja gospodarjev v kovinskih pedjetjih je ostalo brez oela 25.000 delavcev.
Železničar,- ki uper v Saarbrfickenu
•PARIZ, 13. Agence Havas javlja iz Saar-V -ucicna: V goz.du pri Saarbrucknu so aretirali
Razns vesti Iz Jasojlaulje
Kako so Jugosloveni izpraznili Radgono. Iz Radgone poročajo fledeče zanimive podrobnosti o dogodkih, ki so sc izvršili ob priliki izpraznitve Radgone. Uradi so se selili že dalje časa, tako. da smo vedeli vsi, da bomo morali oditi. Nihče pa ni vedel, da bo treba iti tako kmalu. Zato nas je vse presenetila vest, ki smo jo dobili prav zadnji hip, da moramo rreslo zapustiti najkasneje do 26. julija opoldne. Prav nič radi nismo odhajali. Marsikateri uradni*:, ki je tekom svojega službovanja vzljubil to prijetno mestece, jc imel solzne oči, ko jc zapuščal svoje prostore. In vendar so bili na dobrem oni, ki so pravočasno odšli. Slabo se je godilo nesrečnežem, ki so zaostali in padli v roke nemških kulturonoscev. To smolo so imeli predvsem naši vrli železničarji.
Nihče ni izdal navodil, kaj naj se zgodi 2 železniško postajo v Radgoni. Načelnik g. M alga j je mera! vsled tega s svojima dvema aspirantoir.a počakati na svejem službenem mestu, da bi pre-dal ursd bodočemu načelniku. Že dan poprej je opozoril g. .Malgaj ententno komisijo in okraino glavarstvo, da bo njemu težko ostati na kolodvoru, ker razbesnela nemška sodrga gotovo napade. Okrajni glavar pa mu je izjavil, da jamči za njegovo varnost in da se mu sigurno ničesar ne pripeli. Entcntina misija je izjavila, da ona v tem vprašanju ni kompetentna.
Ko so proti prldncvu odhajali zadnji slovenski uradniki iz Radgone, so šli z njimi tudi omenjeni železniški uradniki. Po kosilu v Gornji Radgoni so se vrnili v Radgono, da nadaljujejo svojo službo na kolodvoru. Most je bil ta hip žc zastražen po žendarmeriji in številni nemški fakinažL Šele na odločno zahtevo so jim dovolili prehod, dali jim pa za spremstvo dva orožnika z nasajenimi bajoneti. Med potom so bili izpostavljeni zasramo-vanjem pouličnih elementov, ki so jih psovali, ne da bi orožnika le malo branila. Vodili so jih najprej od Poncija do Pilata, katerih pa ni bilo nobenega najti ne na občini, ne na žendarmeriji in nc na glavarstvu. Vedli so jih naposled v »Hotel Oesterrcich«, kjer so morali čakati cele tri ure 2e prej na ulici so bili neprestano izpostavljeni napadom pobesnele množice, ki je razgrajala tudi sedaj pred hotelom in hotela vdreti vanj. Zahtevala je, da se načelnik g. Malagj ne sme več pustiti v Jugos'avijo, ampak da ga je ireba internirati v Gradcu. Vse to sc je godilo vpričo predsednika ententine komisije, angleškega polkovnika Gos-seta.
Naposled je na energično zahtevo postajenačelni-ka šel posredovat in pomirjevat množico no'i o-krajni glavar. Bilo pa je brezuspešno. Divjanja in zasramovanje sc je nadaljevalo. Zato je naposled glavar sam spremljal postajetiačelnika in oba aspi-ranta na kolodvor, da so pobrali najnujnejše stvari, ter jih potem zapeljal v Gornjo Radgono. Na ta način jih je rešil nadaljnih napadov. V zahvalo pa je hotel izjavo, da sc jim v Radgoni ni ničesar zgodilo in da so Nemško Avstrijo zapustili prostovoljno. Izjave seveda niso dobili. — Taklna je nemška — kultura!
Jcgoslovenske Inke in železnic*. Praška »Narodni Politika« je prinesla zanimiv članek iz peresa dr. Otokarja Ružičke z naslovom »Terst-Rie-ka-Solunj.« Dr. Ružička piše: »Ako ostane Reka Italijanom, bodisi izdobra, bodisi z nasilstvom, se bodo morali ozreti Jugoslovehi po drugem izhodu na morje. In tu prihajajo v poštev pobreina mesta dalmatinska in Solun v Egcjskem morju. Toda, tudi na tej poti bode treba, zlasti, kolikor se tiče dalmatinskega nabrežja, premagati velike prirodne in politične ovire. Znano je. da je bivša monarhija gradila v dalmatinskem zaledju, to je v Bosni in Hercegovini, samo ozkotirne strategične proge ter je pri tem zanemarjala trgovske koristi svojih slovanskih dežel. Severna Dalmacija sploh nima železniške zveze z Bosno, ako ne mislimo na primitivno progo žida Steinbeisa, ki je služila le za dovoz drv iz Bosne na sever, ali železniške proge iz Splita do Šebenika ter do Knina in Sinja tik pred bosensko mejo. V svoji vojni stiski ie monarhija sicer spoznala kratkovidnost te politike ter *e je začelo graditi normalno progo, ki je imela spajali Knin z južno Hrvatsko, to je z Liko, toda ob prevratu se je delo ustavilo. Zdai so Jugosloveni nastopili to zanikrno avstro-ogrsko dedščino ter bo treba brez dvoma velikih finančnih žrtev in vztrajnega napora, predno se popravijo hibe in škode bivge uprave. Dalmatinsko obrežje je krasno, od prirode obdarovano s prelepimi zalivi, kakoršni so Šibenik, Split, Gruž pri Dubrovniku in Boka Kotorska. Toda zgraditev direktne in ko-modne zveze z zaledjem je zaradi goratega nje-
govega značaja za dogledno dobo godba bodočnosti. Upajmo pa, da vztrajnost in energija srbsko-hr-vatska kmalu premaga tudi te prirodne ovire, kajti to bo le v interesa vsega Slovanstva.'
Domače vesti
Proti komendatorjn Salati! Kakor je znano, jc 1-talijanska vlada kmalu po okupaciji ustanovila »Osrednji urad za odrešene pokrajine«, ki sta mu podrejena tudi generalna civilna komisarijata v Trstu in Tridentu. Za načelnika tega urada je bil imenovan Istran kom. Salata, ki je imel v rokah pravzaprav vso oblast nad odrešenimi pokrajinami in je osrednja vlada prepuščala njemu vsako odločitev. Ta mož je odgovoren za vse, kar se je dogodilo v teh dveh letih v zasedenem ozemlju. Je popolnoma pod vplivom kapitala tržaške kamo-re in velikega kapitala tržaških bank, in ne ukrepa ničesar, kar bi ne bilo po godu nasprotnikom jugoslovenskega življa. Toda, njegovo »>vladanje« je začelo presedati tudi pravim Tržačanom, ki jim je gospodarska bodočnost Trsta in njegov mirni razvoj veliko več pri srcu. nego pa neprestano hujskanje naroda proti narodu, kar silno škoduje Trstu samemu; in so začeli proti njemu oster bcj. Ne le socijalni demokrati, marveč tudi trezni pristaši drugih strank pritiskajo na vlado, da bi tega moža odstranila, ali vsaj postavila pod parlamentarno kontrolo, ki naj bi onemogočila njegovo sa-mopaševanje.
Ministrski predsednik Giolitti je v poslanski zbcrnici izjavil, da nima Italija v zasedenem o-zemljn nobene pravice suvercnitetne oblasti, ampak edino lc možnosti zamenjati vojaške oblasti s civilnimi. Kako opravičuje torej nešteto ukrepov tuk. civilnega komisarijata, do katerih bi imela pravico le snverecitetna državna oblast?! Da, da, v poslanski zbornici lahko dopovedujete, kar hočete, ker jc popolnoma nepoučena o resničnem položaju v teh pokrajinah: toda, našemu naroda ste dali zopet nov dokaz, kako velika je razlika med besedami in — dejanji!
Nesramni lažujivci sc! Prejeli smo: Jugoslovenski listi navajajo v enemer razne nespodobšč ne, ki da jih zagrešajo razni funkcijonarji na zasedenem o-zemlju! Mi seveda ne čitamo teh listov*; ker ne meremo do njih. Ker pa večerni »Piccolo« (II. izdaja) z dne 13. t. m. to piše, moramo že verjeti, da je res! »Piccolo« se naravnost zgraža nad zlobo o-menjenih časnikov, trdeč, da se — izvzemši Split,, Trst, Pulo itd. — ni v resnici zgodilo nič, kar bi se moglo kritikovati!! Jugoslovenski listi lažejo in banta! Vsa dejslva, navedena v naših listih in tudi ona šc nenavedena, ki pričajo o stotinah in stotinah slučajev, v katerih je bilo naše ljudstvo zlo-stavljeno — vse t» je Ie nesramna laž!! Minulega tedna se je dogodilo, da je poznana klika celo na Trsteniku napadla domačinko, češ: zakaj da »pro-klinja v onem grdem jeziku« (govorila jc z otroci slovenski); in po onem groznem dnevu, v Trstu je priiel v neki tukajšnji urad neki redarstveni agent, ki je nahrulil osobje s ščavi ter zagrozil: Vsi in vse mora preč v Ljubljano! Edinemu uradniku, ki je bil v uradu, je med drugim zabrusil v obraz: lasi lei, porco di ščavo! Vse to in vse, kar se dogaja proti nam — vse jc lc izmišljotina! In ti ljudje menijo, da smo mi in da je ves svet — neumen!
Statistika tržaškega prebivalstva. Mestni statistični urad jc izdal ravnokar svoje 32. demogra-fično (ljudopisno) obvestilo za teden od 1. do 7. avgusta t. I. V omenjenem času se je rodilo 114 otrok, in sicer 59 moških in 55 ženskih, a med njimi 95 zakonskih in 19 nezakonskih. V istem tednu je umrlo 81 oseb, 39 moških in 42 Ženskih.
Iz trZaikega »vijanja
tli sto bilo zares prijeto prova morilca?
Ponaetta bo puičea na svobodo.
Preiskava proti aretiranima De Vitisu in Pen-neti se nadaljuje, ne da bi se moglo reči, da je do sedaj kaj zalegla. Nasproti, vsaj za enega obeh — lahko domnevnih — morilcev, je ta preiskava prinesla vse drugo kot dokaze krivde na strašnem umoru mladega bankirja Davanza.
Občinstvo, ki si je bilo že oddehnilo v misli, da sta prišla morilca v roke pravici, bo prišlo ob dober del svojega zadoščenja, ko prečita sledeče uradno poročilo državnega pravdništva: •
»Državno pravdntštvo v Trstu ni našlo do sedaj nobenega povoda, da bi uvedlo kazensko postopanje radi umora menjalca Arduina Davanzo proti Natalu Pennetti ne proti Adeliji in Jukundi Gri-delli.c Radi tega bodo najbrže vse tri imenovane osebe v kratkem na svobodi.
Kar se tiče De Vitisa, je glavno dokazilo proti njemu načrt menjalnice, ki so ga našli pri njem ob aretaciji. De Vitis seveda odločno zanika, da bi bil to načrt menjalnice pokojnega Davanza. Ker je bil zraven tega še rezultat soočenja z brivcem Lupolijem in s strojepisko Ido Vlodovič popolnoma negativen, kakor smo poročali včeraj, sc zdi, da ni tudi proti njemu izsledila dosedanja preiskava posebno porazujočih dokazov.
Padel t morje. Včeraj predpoldne je padci v
Otroka zapustila. Neka Irana z neznanim priimkom je izročila svojega tromesečnega otroka v varstvo neki Mariji Bernardi. Ta-le je nesla včeraj otroka v orožniiko postajo v ul. dcH'Islria. Dot ična Ivana je baje zakonska žena in tega otroka je imela izven zakona z nekim Jakobom Roječ iz Rocola. Orožniki iščejo neznano mater, dočim so izročili otroka obrodniškemu oddelku tukajšnje bolnišnice.
Žalostna smrt — osla. Kmetica Marija Jakomin iz Dakanov je vodila včeraj po žavcljski ccsti voz z dvema osloma. Ko se jc peljala črez železniško progo Trst-Poreč, je prisopihal vlak in reva se mu ni megla umekniti. Vlak je zagrabil oba osla, od katerih jc bil eden takoj mrtev, a drugi težko ranjen. Kmetico je vrglo z voza, pri čemer jc zadobila razne notranje in zunanje poškodbe. Spravili so jo v tukajšnjo bolnišnico, a njeno stanje je zelo nevarno.
Konj sc spiašil na Korzo. Včeraj predpoldne je vodil neki voznik po Korzu Garibaldi voz. ki je bil poln steklcnic. V nasprotni smeri po isti ulici je vodila neka Amalija Oblaidin svoj voz z enim konjem. Ko sta prišla voza eden poleg drugega. jc udaril voznikov voz ob voz Amalije O-blaiain in steklenice so kričeče zažvenketale. Posledica tega žvenketa je bila ta, da sc je spiašil konj Amalije Oblaidin in začel divje bežati proti Goldonijevemu trgu. Amalija Oblaidin jc skočila z voza in se prccej ranila, dočim je njen konj dirjal dalje. Pri tem jc zadel ob kočijo št. 222., ki je čakala na voglu ul. Mazzini. To je konja tudi u-stavilo. Prizadeli izvošček ni imel posebne škode od sunka. Splašeni konj pa jc pri svojem vozu zlomil oje.
V vojaški garaži. Neznani tatovi so vdrli snoči v vojaško garažo v Škednju. Ukradli so eno streho za avtomobile, tri luči in 36 kg olja za stroje v skupni vrednosti 500 lir.
flulla ap?DuIzn£i]sk2 Komisije
za teden od 16. do 21. avgusta 1920.
(Preščpne se štev. IS nove živilske izkaznice.) Na o<5merek:
Tc-tenine: 30 dkg po 1*90 kg;
Riž: % kg po lir 1'50 kg;
Sladkor: 10 dkg po 6'— lir kg;
Olie: 20 d. po 8'30 Irter.
Posestniki ufcožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupovanja sladkorja.
Dopisi
V spomin vrlemn možn. Dne 9. t. m. je umrl v najlepši dobi podžupan, prvi odbornik hrenovške občine, gospod Andrej Sajevin iz Sajevč it. 7. Vse svoje premoženje v vrednosti nad 80.0C0 lir je zapustil v oporoki svoji občini v korist občinskim revežem v vasi Rakulik, Sajevče in Šermelice. spa-dajočih v njegov delokrog.
Ob Tvojem odprtem grobu se danes poslavljam z ginjenim srcem od Tebe nad vse dragi prijatelj. Ni ti bilo usojeno, da bi videl vzhajajoče solnce svobode svojemu narodu, za čegar dobrobit in napredek si deloval na gospodarsko-političnem polju. Bil si energičen, kremenit, neizprosen in pravicoljuben.Ta narod ce danes tužno poslavlja ob Tvojem grobu. Tvoje nauke hočemo v sedanjem kritičnem času in v lepši bodočnosti našega naroda še bolj razširjati in vrzel, ki si jo pustil v trpečemu narodu, hočemo nadomeščati z novimi močmi, ki si jih vzgajal Ti z lepimi izgledi. Odšel si za večno od nas kot zmagovalec — priljubljen in češčen: izpil si zadnjo kapljo iz keliha trpljenja! Tebi pa, Vsemogočni, pošilja Tebi udano ljudstvo svojo vročo prošnjo in molitev za njegov pokoj. Bodi mu rai-lostljiv in odpustljiv na dan pravične sodbe. On. ki je nad nami in je pravičen, blagi Andrej, podeli mir in pokoj!
»Roparji« ▼ Zadlogu (občina Črni Vrh nad Idrijo). V nedljo, dne 1. avgusta t. 1. je napravilo karabi-njersko poveljstvo v Idriji lov na roparje. Ker je bilo vse iskanje zaman, se je nekaj karabinjerjev podalo v gostilno Avgcsta Rupnika, p. d. Bizarja, v Zadlogu, kjer so izpili dotični karabinjerji nekaj fina. Pri odhodu so povabili s seboj nekega Ivana Pivka, veleposestnikovega sina iz Zadloga št. 2. Ker jim ta ni hotel slediti, so oddali proti njemu nad 20 strelov iz pušk, nc da bi ga zadeli. Ivan Pivk je zbežal. Vsled tega so aretirali Karola Pivka (brata Ivanovega) ter Jožeta Lampeta, krojača iz Zadloga it. 3, in sicer to brez vsakega povoda. Naslednjega dne so orožniki v Črnem Vrhu nad Idrijo sporočili ubežniku Ivanu Pivku, da se naj javi nemudoma na tamošnji karabinjerski postaji, kar je Ivan Pivk tudi storil.
Na lice mesta jc takoj prišla velika patrulja; karabinjerski tenente De Andrea iz Idrije, neki karabinjerski brigadir in 5 karabinjerjev iz Idrije. Treba je bilo močne patrulje, kajti strah ima velike oči. Karabinjerji so namreč zasledili v are-tirancih »roparje,« ki neprestano ropajo v idrijskem okraju. Kako to? Aretiranci da so bili sicer mirni, morje v tukajšnjem pristanišču neki Ivan Cccchi, toda »posluiali so v gostilni godbo in so pili vino!« doma iz Pirana. Ravno jc prišel v Trst s parnikom i (ali: che si divertivano a bere ed a sentire suonare
in korakal po mostiču, da se izkrca na suho. Cec chi pa je bolan na očeh in vidi zelo slabo. Ko je šel po mostiču, je radi tega nekako slabo stopil izgubil ravnotežo in štrbunknil v morje. Neki delavci in en pilot so mu takoj pomagali in ga rešili. Prvo pomoč mu je dal zdravnik reSilne postaje, nakar so ga spravili v tukajinjo bolnišnico.
un organetto). Storili so res nekaj groznega! Kdo si še dandanes upa piti vino! Kdo pa še celo poslušati godbo! Zares grozno! Človeka kar mrazi, če sliši kaj takega!
Nadaljevanje preiskave je ugotovilo, da je storil enako hudodelstvo tudi France Kavčič, dninar iz Zadloga it. 15. Tudi teg« so aretirali. Izvršene
hiine aretacije so dale res dobar aspokJ Našli ao karabinjerji vse drugo, samo onih stvari ne, katere so iskali! Vse itiri »hudodelce« »o imeli karabinjerji nad 3 dni zaprte, jih klofutali in jim niso dali ničesar jesti, šele od znancev so izprosili, da so jim le-ti donesli včasih živeža v zapore.
Ker je šlo za nevarne roparje, so karabinjerji silno hiteli s preiskavo. Priče so kar prignali s patruljo v Idrijo. V torek zvečer so namreč prignali okrog 11. in pol ponoči oropanega Ivana Šinkovca, župana občine Čekovnik. Ker le ta ni inoget potrditi, da bi bili aretiranci ropali pri njemu, so mu naročili karabinjerji, da mora počakati v Idriji do drugega dne; ker pa ludi takrat niso niti Sin-kovcc niti druge priče potrdili, da so aretiranci i-dentični z roparji, so iztuhtale brihtne glavice, da so priče »pomenjenc« in da imajo »strah« pred njimi (mostrano negli arrestati una coscienza per nulla serena e negli altri due u senso d'immensa paura).
Kljub temu, da ni bilo prav nikakega povoda niti za aretacijo, so karabinjerji izrečili aretirancc sodišču radi tega, ker »so ravno aretiranci po mnenju karflbinjcrskcga tenenteta D« Andrea in drugih poizvedujočih karabinjerjev« izvršiti razne rope, in so »tenente Dc Adrea Ninni ter 6 drugih karabinjerskih uslužbencev« trdno prepričani, da so arctiranci roparji. Tega mnenja da je celo (Čujte in strmite!) karabinjerski stotnik iz I.ogatc.-l
Naj omenim še to, da so z karabinjerji, ki so dne 1. t. m. hoteli aretirati Ivana Pivka, videli takrat, ko je Ivan Pivk bežal, da je oddal proti karabinjerjem več slrelov iz revolverja (menda iz onega, ki ga ni imel!) in da so oni (karabinjerji) oddali samo 8 strelov za bežečim Ivanom Pivkom! So pač res »brihtne glavice« idrijski karabinjerjil Kar ni bilo moči videti krog 50 osebam, nam navadnim zemljanom, to so videli idrijski karabinjerji! Lc čudno, da streli iz revolverja Ivana Pivka niso koga ranili, ker jc bila v bližini karabinjerjev množica ljudi (ki pa menda niso bili nevarni, ker so vino lc gledali in so si tiščali ušesa, ko je igrala godba!) Le čudno se nam zdi, da niso zaprli prič, ker niso hotele (namreč po njihovem mnenju) potrditi, da so aretiranci roparji, kakor se je to nedavno dogodilo v Godoviču, kjer so imeli neko pričo zaprto približno 14 dni.
Zelo radi pa bi izvedeli od gospoda tenenteta karabinjerjev, kaj jc storil, oziroma, zakaj ni ie ničesar storil, da bi bili aretirani pravi roparji, ki žc toliko časa neovirano izvršujejo svojo »obrt« po vsej idrijski okolici?!
Še nekaj bi bil skoraj pozabil! Idrijske rudarje prosi prebivalstvo vasi Zadlog, da naj čimprej zopet skličejo shod in naj izrečejo »zaupnico« gospodu tenentetu, ki sc je tako »odlikoval« v blagor Idrije!	Očividec!
Zahvala iz Kobarida. Izredni komisar v Kobaridu nam piše: Podpisani k. izredni komisar za u-pravo občinskih poslov občine Kobarid se tem potom iskreno zahvaljuje g. županu iz Livka pri Kobaridu za vposlanih L 2000.— v pokritje troškov nakupa orodja na nOvo ustanovljenega gasilnega društva, ki začne takoj delovati, ko se nadomesti manjkujoče orodje. (Dostavek uredništva. Pripominjamo, da pola papirja, na katerem je pisal g. izredni komisar to zahvalo, nosi na čelu napis: »Munlcipio di Caporetto«, kar je v zaameh dejstvu, da je ta občina izključno slovenska, in jc ob enem značilna za sistem na tem zasedenem slovenskem ozemlju.)
Iz Kanala. Tudi po naši dolini smo občutili nc-opisno bol, ki je zadela tržaške Slovencc dne 13. julija 1920. Obenem pa nas je ta dogodek lc podkrepil v nadi na boljše čase. Kajti, pregovor pravi:, svaka sila do vremena! Tudi Avstrija (žalostnega spomina) nas je tlačila, ker je upala, da nas ugonobi. A glej: nas ni uničila, pač pa j« — sebe!' Zato živimo v trdni nadi, da tudi drugi, ki se z«-lctajo v nas, dobe svoje plačilo.
Naše fante iz Nokovega so zaprli,-ker so prepevali slovenske narodne pesmL Preprečiti petja pa vendar niso mogli niti v temnici v Kanalu. Tudi fantom iz Deskle, ki so jih odpeljali v Koper, ne preprečijo tega. Ali na ta način si ne pridobijo «im-patije ljudstva; še manje pa napravijo iz nas — patrijote. Ako mislijo to, se prokleto motijo, ker naša koža je jako utrjena in more prenašati marsikaj. Z ustanovljenim vrtcem gospe groficc nc pojde pšenica v klasje. Ponosni smo, da naše ljudstvo samo razume, kam pes taco moli. Ob otovori-tvi vrtca je bilo 35 otrok — a to le dotlej, dokler je bila slovenska vrtnarica. Ali izvettnim nadzornicam ni ugajalo, da otroci pozdravljajo v slovenskem jeziku vsakogar, ki dohaja ogledovat njih potujčevalnico. Zato so značajno gospico Kosičcvo odslovili in jo nadomestili z neko Goričanko z imenom Obiz. In dosegli so, česar niso hoteli: nova vrtnarica je ostala lc z enim otrokom v šoli. Razveseljivo jc, da se naše priprosto ljudstvo zaveda svojega narodnega dostojanstva in nadejamo se, da tudi Gabrijelčičevi izprevidejo, da ni lepo, ako se le radi kake male koristi stavljajo v navskrižje z mišljenjem vsega prebivalstva.
Naša aprovizacija daje tudi pod novim vodstvom mnogo povoda za pritožbe. Po štirih tednih dobimo Vk kg sladkorja na osebo, a po 6 te'nih J» kg bele moke, o kateri pa še ne vemo, kakšna bo: ali za ljudi, ali za živino. Kajti, ob razkladanju na postaji se je opažalo, da so bile cele vreče to moke en kos.
Naš ubogi kmet je. kjer jc bilo le možno, obdelal zemljo in posejal, da »e bo mogel preživljati. Sedaj pa naznanjajo potom občinskega obhodni-ka, da mu bodo rekvirirali tisto malo žita, ki ga jc pridelal. Potem porečete šc, da nismo srečni!
i.n nikakor ri treba, da ti predstavlja ta slika tudi pcčer.ko. Njeni okusi ti naslikajo popolnoma drugačno sliko-, recimo »Vihar na morju*. Razni prvotni okusi, spojeni v celoto, v pečenko, ustvarjar-o razne prvotne barve, spojene zopet v celoto, v sliko!«
Ta ie'ecja pečenka na viharnem morju me jc tako zmešala in zbegala, da sem takoj vse razumel. Akc preložim in prestavim celotna okus pečenke v glasbo, debim najman-j Lisz-tcno Rapscdi'o ali pa vsaj arijo Mihaele iz opere Carmen.
*Se';a se prekrne za pet minut, da nam prinese natakarica nove pijače!« ie odredil Solen, in Perijander in jaz sva umolknila. V svo-jern_jsrcu sem pa sklenil molk, črn, neokusen, redišeč in neobeuten molk. Ni izključeno tudi, či sem sklenil črno, gluho, nedišečo in neob-čutno r.cokusncst.
Zopet sem izpil nagloma kozarcc. Če si med volkovi, tuli, če »i med norci, nori, če si med modrijani, modru;! V molku pa tiči mnogokrat največja modrost.
Mi moramo najprej dognati sedmero okusov, sedmero duhov in sedmero občutkov, potem moramo izslediti pravo vzajemno razmerje med posameznimi deli vseh naših čutov, in ko dosežemo vse to, imamo na rokah ...«
Kako cad bi jaz rekel v tem tren-utku Pe-cianJru -deset prstevf«, a spomnil sem se pra-voči_no svo;ega modrega ukrepa in sem rajši požrl v®e nelzgovorjene prste.
«... im*mo na rok,»,» takorekoč že sv070
zmago. Desetanski si«item pade in njegovo mesto zasede sedminski sistem!«
»Dobro si govoril, tovariš Periander,« se je navduč'i predsednik Solon, ^na to našo zmago izpijmo kozarce! Periander je razložil novemu tovarišu naše teoretično stališče, ti, Klecbul, pa seznani Bianta še s praktičnimi udobnostma naše teorije!«
Teorijo sem kolikor toliko poznal že, kaj bo pa s prakso, nisem imel pojma. Sploh nisem frneJ nobemh pojmov, ker mi Je bila že sect-minska teorija posrkala vse možgane. Tuliti nisem mogel, modrovati Se manj, ostala mi je šc edina tretja mc-Žnost, zia katero pa itak nisem rabil ne po;mov, ne možganov.
Novega govornika sem opazoval s povsem drugačnimi očmi, kakor prej Periandra. Lepo je govoril in prepričevalno. Niti najmanjšega ugovora nisem mogel postaviti njegovim izvajanjem nasproti.
-»Kakor hitro priborimo novemu sistemu eksistenčno pravico, preosnujemo tako; vso našo književnost. Dosedaj ne more razumeti bralec pisatelja tako, kakor bi ga moral. Na5 besedni zakiad ne nudi pisatelju loja k o pripomočkov, da bi zapisal tot kar misli, in tako, kakor misli. To vrzel zamaši naš seHimnski •istem. Večkrat eliiiš otrok« reči, da ima rajši mamo kakor pa očeta. Ljubezen ima že dve stopnji: višjo do matere, niijo do očeta. Kjer ata pa dve atopnji, jih je lahko tudi sedem, in -to ne samo pri ljubezni, pač pa pri! vseh abstraktnih pojmih, pri jezi, aovraitvu, j
lakoti. Kot stopnjo sedem vzemi dotični pojem v najvišji meri, vse drugo pride samo ob sebi! Če pereče pisatelj:'Janko je ljubil (št. 4) Marjetico, veš takoj, da bi Janko zanjo ne žrtvoval nikdar življenja, kar b« odgovarjalo št. 7., da pa tudi m bil v t«) ljubezni brezbrižen, ker je prekoračila njegova ljubezen že polovico pojma. Dotične tteviike postavi pčsateij za dotično besedo v oklepaju. Kaj praviš ti k temu?«
»Izborna ideja!« sem vzkliki^il, ker tuliti nisem mogel in za modrovanje sem imel le premalo možganov. »Da razumevam tudi vašo prakso, evo dokazov!« Vstal sem izpivši svdj kozarec, in vsi modrijani so uprli svoje poglede vame radovedno pričakovale mojega prvega deviškega gevora na poiju sedminskega sistema.
»Zbrani tovarišd-modrijani (št. 6) in predsednik Solon (št. 7.)! Zahvaljujem (št. 4.) se vam, da ste me sprejeli v svojo sredo. * Po svojih močeh (št. 2.) hočem (St. 5.) sodelovati in vas podpirati. Dovolite, da vam brez ovinkov priznam, da se mi meša (St. 6.) v glavi, da norim (št. 7.)!«
»Pandonf« Selen me je prekinil. »Glede norosti ugotavljam netočnost. Stara resnica je, da pride le malenkosten odstotek norcev v norišnico. Recimo, da jih je tretjina v norišnici, potem odgovarjate it. 6. In št 7. temu odstotku. Tš pa hodil nemoteno okrog, torej noriš kvečjemu a št. 5.«r
Kako sem priiel po seji domov, ie sam ne vem. Zdrav ia mi, pokreočan io dobre vol|e J
sem se vzbudil drugo jutro. Dogodki prejšnjega dne so se mi zdela najprej sanje, toda po kratkem razmeščanju sem se uveril, da je bila seja le prebridka resnica. Moji tovariši so — žali bog — bolehali n« fiksni ideji. Ozdraviti jih treba in vrniti zdrave zopet človeški družbi! Toda kako? Ali naj se posvetujem s psihijatrom in iz-dam vse taijnosti, v katere sem bil tudi jaz Z8<pleten? Najbolje je, da se sam lotiš zdravljenja, mi je pravil notranji glas, in ubogal sem ga. Sedaj se nri je zasvitaio v glavi, čemu je bil odpotoval Joško. čutil se je bolnega in se rešil z begom večjih zaplelkov.
Ta nenormalnost mora imet* svoj vzrok, svoj izvor, sem začel premišljevati. Če bi imel enega samega bolnika, bi bilo težje zaslediti pravi vzrok, toda pri šestih mi je olajšan trud. Enak« vzroki rode enako nemoralnost. Na delo torej!
Neumorno sem iskal podatkov. Letal sem kakor kak vesten detektiv, zdaj sem, zdaj tja, zapisoval si razne podrebnesti, primerjal jih zvečer, predno sem čegel spat, in skušal dobiti vzporednico. Tri dni sem ibegal, pisal, primerjal in sklepal.
Le polagoma se je peložaj ^asnil. Megla iz mojih podatkov je izginjala. Kar nakrat se je pa prikazala pred mano £asna slika.
Vsi moji tovariši — mcdrVani so fciii strastni pofct=ki. Kupovali so vsak daai nebroj časopisov, izposojevali si jJi pri vsakokratnih sestankih, zaznamovali kt podčrtavali v njih najvažnejša mesta, pripisovali zraven kratke
opombe in segali tudi po nedomačih listih. Datn na. dan so poslušali eno in isto pesem, jadranskega vprašarra pa le ni hotelo hit« kcnec. Poznali so vseh štirinajst Wilsooov:h teček, poznali W-'Jsonovo črto. Ko so pa boleli potegniti skozi dotične točke -črto, so v»»Mi. je nastalai povsem drugačna črta,	je
bila Wilsoncva. In vendar jc bil nastavil \Vil-son sam dotične točke, in vendar je bil potegnil Wiison sam dotično črto! Ce se je pa posrečilo Wi!sonu, zakaj sc tx>če posrečiti njim? In zopet so se lotili dela. Tu so bile točke, tam črta, toda črta ni pokrila nikdar W:«!:so-raovih točk. Wilsc-n se ni motil, nvctiJi so sc torej eni! Kje jc napaka, kje ovira? In zopet so risali. Če je bila črta pravilna, so bile pa točke slabo nastavljene, če so biJe te na pravem mestu, je bila pa črta drugačna. Ko so pa uvideli, da je njihov trud zaman, so pričeli uveljavljati sedminski sistem, prepričani, da mu pribore prvenstvo nad desetinskim sistemom Še pred rešitvijo Wilscnovega problema o točkah in o črti.
Razveselil sem se svo;ega uspeha. Iztekir.l sem prave vzroke. In sedaj? Kako ozdraviti modrijane, ki so postali žrtve jadranskega vprašanja, oziroma kako ozdraviti žrtve, Jči so postali radi jadranskega vprašanja modrijani? Najmanjših sposobnosti nisem čutil v sebi, da bi se pečal nadalje s to zadevo. Prepustil sem nadaljno skrb za te nesrečneže isgleinej-šeronr zdravniku, i. j. pariško-londlotfiski sanh remskš mirovni konferenci.
»EDINOST« štev. 162'
V Trstu, dne 15. avgusta 1920
Z Opčic. Ko sem ce peljal dne 13. avgusta ob uri zjutraj z openakim tramvajem z Opčin v Trst. tem sliial, ko je sprevodnik vprašal nekega mladeniča a Krasa »andove?«. Mladenič mu odgovori: »V Trst!« Sprevodnik pa dostavi k temu »con no a Trieste«?
Kakor sem pozneje izvedel, j« ta sprevodnik neki »Antonio Hrovato«, pravi Italijan, tam nekje Is Cičerije doma.
Telovadno društvo »Sokol« v Idriji priredi dne 15. t. m. točno ob 16 javno telovadbo na »Starem Eolskem trgu* s sledečim sporedom: a) proste vaje članic, b) orodna telovadba članov, c) orodna telovadba članic, d) vzorna vrsta članov na visoki bradlji, e) vaje s kiji članicc, f) proste vaje članov. Člani in članice bodo izvajali proste vaje iz VII "Vseaokolskega zleta v Pragi. Zdravo!
Za llsKocnl sklad „Edinosti"
— Štrancar Fran 10 L. Ana Šemcc 10 L, Bistri-čan. mesto a »RingelspieU L 5.05, A. Kenič. Zagorje 4 L, Žerjal Ivan 30 L.
Izkazanih v Št. 149 L 140, v št. 150 L 230, v št. 151 L 143. v St. 152 L 495, v 5t. 153 L 91 *v št. 154 L 620, v št. 155 L 25, v žt. 156 L 139, v št. 157 L 349, v št. 158 L 303, v št. 159 L 709; skupna svota I. 3244; v današnjem izkazu L 59.05. skupaj L 3303.05
To lepo svoto smo nabrali še ne v dveh lednih. Iskrena hvala vsem darovaiccm, ki so čuli naš klic in ki umevajo pomen in važnost narodnega časopisja. Toda to je šc vse premalo, da bi bil listu zagotovljen trajen obstoj. Zato se ponovno obračamo na ves jugoslovenski narod v zasedenem ozemlju, naj čim več prispeva za Tiskovni sklad ^Edinosti«, da bo list ne le dnevno izhajal, ampak postal tudi večji, obširnejši in zanimivejši za vse sloje našega zavednega ljudstva!
Na delo, da zberemo do konca lega meseca prvih 10.009, ki naj tudi dokažejo našo moč in voljo do življenja!
Čudni računi. Neki naravoslovec je izračunal, kako glasen bi bil čd-oveški glas, če bi bil sorazmerno močnejši, kakor glas kobilice. Našel je naslednje: Kobilico je sire a ti še na razdaljo V« milje. Človek tehta približno toliko kakor 26.000 kobilic. Če bi bal glas človeka v istem razmerju močnejši, bi mogel človek govoriti tako glasno, da bi ga bilo slišati 1000 milj daleč. Slišati bi ga bilo iz Trsta v Petro-grad v Rusji, da celo delj. Seveda bi morale biti potem hiše še boJj solidno zidane, sicer bi se podrle, če bi kdo le kihnil.
Diplomatske intrige v svetovni vojni. Na Bolgarskem so spravili pred sodišče nekaj diplomatov, ki so v svetovni vojni zagrešili usodepolne zločine. Scnzacijonelna je razprava proti bivšemu poslaniku Poserovemu v Lotoni, kateri je sprejel od londonskega bolgarskega poslanika Angelovega obvestilo, da je angleški ministrski predsednik obljubil Bolgarski v imenu Entcnte Dobrudžo in velik del Makedonije, ako zapusti centralne oblasti; poslanik Posarov pa je onemogočil vsako pogajanje s tem, da ni poslal te ponudbe svoji vladi.
DAROVI
za pogorelce Narodnega dema.
—	Nabrano v Bovcu L 222.40. Darovali so: po £0 L: Leopold Janko, župan, Anton Mlekuš, trg.; po 15 L:Aljančič, kaplan; po 10 L: Henrik Mlekuš, Franc Mišic, nadučilelj, Palmira Strausgitl, Alojz Mrakič; po 7 L: N. Mlekuš; po L 6.50: Poldi Janko, dijak; po 5 L: Ivan Mrakič, Leopold Durjava, Ivan Mihelič. Franc Kcnda, D. Sorč, Ivan Kravanja, Hesner Ivan. Jožef Mrakič, Mlekuš Olga, učiteljica, Alojz Stergulc, učitelj; po 4 L: N. Vilhar, Jožef Pire. trgovec; po L 2.40: Dora Kenda; po 3 L: Franc Klavora, Vulč Tončka. N. Rijavec; po 2 L: Adolf Klavora, Franc Mikelič, N. Pahor, Marija Fontini. Franc Fon, Mlekuš Franc, N. Flajs, Janez Seljak, Citan Franc, trgovec, Ivan Ivančič, Ciril Mihelič. Matija Šulin, N. Gorjup. N. Mervic, Andrej Mihelič, Milan Kravanja; po 1 L: Franc Mle-ku"5, Jožef Kavs, Ivan Komac, Jožef Bizjak, Alojz Kašca, A. Juvančič, N. Ribič, Andrej Stergula. N. Ilrasl, Olga Mrakič, Matko Janko. Eliza Rot po 50 v: Andrej Komac.
—	Cbčinarji v Gabrovici pri Komnu nabrali 256 lir.
—	Izkazanih v št. 153 L, 439. v št. 154 L 96, v št. 156 L 108. v št 157 L 72. v št. 158 L 98; skupaj L 813. v daašnjcm izkazu L 478.40. skupaj L 1291.40.
—	Za Torničev o: Ana Šcmec 10 L.
„Iz bollMesa roja"
Priobčuiemc v prevedu kratko Crtico znanega ruskega pisatelja Andreja Avcrčenka, če^ar izbrani jez: k, lahkotni slog in fina ironija ter satira m con o spominjajo na mojstra satirično-humor'stičnih črtic, Cehova. Vsi večji ru:-ki listi ima:o med s vetrni sotrudniki pisatelje, ki niso aktivni p.cJit:ki, vendar na svoj način ožigosajo vse važnejše dnevno dogodke. Prednost teh črtic, ki so podobne francoskim kczeri-ja.ni, je, da nikdar ne napadajo oseb, ampak vedno le učinek cdredb vladajočih čini tel:c v !n režima. Sl kajo te posledice ne s sovraštvom, atmpak s fino <in časih zelo kruto ironije ter govorijo na usta oportunista, mirnega in zvestega državljana, ki nikdar ne premišljuje o razmerah, ampak jih jemlje kakrSne so in se jim skuša podrediti in prilagodit!.
AvreČenko spada med tisti del razumništva, ki se ne mere sprijazniti z današnj'm boljševičkim državnim ustrojem Rus:Se. Zato ga biča s pekočim sarkazmom v svojih črticah, ki izhajajo večinoma pod naslovom >Iz boljševi-škeg?. raja«.
V črtici bo čitateljem razumljivo vse, razen končne prošnje oproščenega ubijalca Griše, da ga ruaj pošl ejo pred komisijo za preiskovanje protirevolucijc. O tej komisiji gre namreč sumljiv, toda vsekakor resničen glas, da napravi z vsakim obdolžencem kratko postopanje. Vsakega kratkomalo uslrclc, kriv ali ne kriv. — Tehnični izraz za to postopanje sc imenuje v ruščini • post a vi tj k stjenke .
Razno
Turčija prodaja eveje stare ladje. Visoka Pcria ;e sklenila, da proda kot staro železo kr'žarke »Barbarossa«, ki se je potopila pri G ali poliju, in »Mesondie«, potopljeno pri Sar Sadidu v Dai aanelih.
Jahajoča »nravlje. V Siainu žive majhne črnc-pive mravlje, ki se mude zlasti na vlažnih pro-s4c--:h, rcjjcsto ped streho. Delavke -?o izveči-ne polovico manjše, nego naše gozdne mravlje. V procesijah teh mravelj pa je videti tu in tam večjo mravljo, na kateri sedi manjka. Videti je tudi, da te mravije včasih stopajo iz vrste in hite ob vrstah gor in dol /n:V-r se zc.pet postavljajo v vrste. Kako je to razlagati, ni dobro zn:no, znano pa je, da imajo mravlje dobro -flsciprnirane vojske in dobro policijo. Zato ni izključeno ,da je jahajoča mravlja kak genercil. ali kaj podobnega in »ma za svojo uperbj, kakor naši generali , konja, svojo mravljo.
Barve in ženski značaj. Francoski romanopisec Balzac pravi ,da se značaj ženske kaže v barvah ,ki jih ima<-o najrajši. Žena, ki se oblači najrajši zeleno, je po njegovem mnenju prepirljiva, tudi ni zaupati ženem, ki l ubi jo vijoličasto barvo, ki rešijo rumene klobuke in se brez povoda oblačijo čmo. Bela barva je barva koketnosti, rožaslo barve ljubijo zamišljene ljubeznive ženske, sivo se oblačijo one, ki se Čut/ijo nesrečne.
Skcdljivcsi tobaka za žene. Dva francoska zdravnika sta predložila higijeniškemu društvu v Parizu rezultate svetih preučavanj o škodljivosti tobaka ^a žene. Domsči zajci, katerim sta vbrizgavala težakov lug, so rodili večinoma mrtve mladiče. Statistični izkazi so petem uverlk raziskovalca, da žene tobačnih tovarn ?od'j,o raacgo mitvh olrok; živi ctrcci pa esta-):- ■» slabotni in rano umirajo. 2en>ke. ki kade, ril no škodujejo človeškemu rodu. Radi tega se Jim resno svetuje .naj na vsak način epuste kajenje tobaka.
število knjig. Po vsem sv etu izha ja vsake-leto približno 70,000 novih knj:g različne vsebine. Nemčija cbjavlja vsako leto 23.000 novih knjig, Francoska 13.000, Italija 9500, Ve'ika Britanija 1500. Rsz-ume se seveia. da je tu vsaka knjiga druge vsebine, kajti iztčscv izhaja povsod mnogo več. — Neki londonski založnik. je pripovedoval, da je nekega leta cd 315 rokopisov, ki so mu jih poslali pisatelji v pregled, prejel samo 22. Zopet drugi pa ? h je založil od 500 le 13.
Koliko črnila se porablja v pariških šolah. Masto je kupilo pri pričetku pouka v svojih elementarnih šolah 17.900 litrov črnila za 8000 frankov. In ta množina črnila komaj zadostuje, ako se pemrisli, da obiskujejo pariške elementarne šole okrog 180.000 dečkov in deklic, ki porabljajo posebno v prvih razredih za okorne črke in paoke lepo množino črnila.
Koliko pi-cm se razpošilja na leto po vsem svetu? Glasom nekega izkaza, izdanega v Italiji, znaša letni promet pisem lepo število 3300 milijonov, ali 9,041.096 na dan, cziroma 376.712 na uro. Na minuto bi prišlo 6278, na sekundo 101 pisma. Ko bi tehtali vsa pisma ob enem. bi sc dobilo povprečno težo 23 milijenov kilogramov. Ko bi se zločila .pisma eno poleg drugega, pokrila bi površino 44.000 hektarjev. Naša zemlja ima okclo 1580 milijonov prebivalcev »potemtakem bi prišli na vsakega prebivalca neksij nad dve pismi.
„ISCE SE SOBA"
(Spisal Arkadi«] Averčenko.) Po vsem čmernem zimskem nabrežju zveni vedno isti vsiljivi krik: Dajte mi sobo!
Toda sobe ni ... In iz te zagate ni izhoda. Na zadnji strani časopisa v desnem kotu se tolpama zbirajo blede pojave brezuspešno iščočih in v šumu življenja ije komaj slišen njih brezbarvni šelest: ^Da^jte mi vendar seto.«
Vedno pa niso te objave vele in brezbarvne ... Zadnji čas je življenje naučilo iščoče dajati svojim stavkom kričečo »pozornost, vzbujajočo in pestro obleko.
•*>300 rublje v tistemu, ki mi pove za sc.bo, naj ho kjerkoli.«
»Dajte sobo! Kuril bom vse stmevanje s svojimi drvnii.'
>>Za sobe- bom dajal gospodarje vrm cbed iz svojih lastnih živil. Tudi jih bcm učil kakršnekoli glasbe.^
Dobe se tudi zapletene objave:
>	Iščem sobo. Če ima poseben vhod, dam gospodinji svoje nove lakasle šolne fin japonski senčnik. Če pa ima peseben vhod in je sredi mesta, dodani kukalo, okovano z biserno matico in pravice, dobivati živila v zadrugi. »Samo veselje.* Tudi prodam veveričji kožušček, podložen z ripsom.«
Nekateri računajo na psihologijo. »Kdor mi p kaže sobo, mu plačam 1000 rub-ljev v frankih.*
Ti love na valuto, se lahko reče. Evo objave, naravnost g-inljive vsled naivnosti, neutemeljenosti, in brezuspešnesti: »Išče se soba za samoste no dekle. Ponudbe (?) naj se naslove na M. S.«
Kako na.j bo slišno med divjanjem tropične nevihte bienoanje komarja?
Isti uspeh bi doživelo lendcns.ko giedćiišče Drury haul, ?kt> bi obesilo objavo o svoji predstavi vrh palme sredi afriške puščave Kalahari. Bedna samostojna naivnica!
Bolj razumljiv je žc t? poziv: vče ste pošteni ljudje, dajte sobo! Tu se čuie vsaj krik; človek dela šum, mogoče ga le kdo zasliši.
Neki moj prijatelj, zelo resen človek, nikak paglavec ali vrtcglavec, je hodil in hodil, se muči in mučil l>rez slanovanja, proučeval in proučeval značaj in alihelogijo časopisnih ob-jav o se bo h in ko se .je dobro poglobil v vso to snov, je planil v časepis z objavo:
»Za sobo sem pripravljen poročiti gospodarjevo hčer. Na starost, in na ceno ne gledam, vse je brez pomena, razen sobe! Naslovite ponudbe srca, reke :n sobe nc tega -in tega.':
Človek velikega uma je bil moj prijatelj: še tisti dan se je javil pri njem neki stare ši gospod.
Prehajam radi svoje hčere.u
>	In sebe, seveda?« ge previdno pristavil moj prija teli.
-No, se razume samo ob sebi. Enega ne bo brez drugega.«
>*A-a, zelo me veseli. Ak je čedna?« >*Bo že. Rasti ni velike, ampak zobčki... »Vrag vzemi zobčke! Vprašam, ali jc soba čedna?«
"Precej čedna. Ampak hči je zelo taleniirana, pomislite, izvršila je . .".« »Svetla?«
r Hm ... Kako bi rekel? Prej kostanjeva!« Mislite obe je? Ali kaj?« • Imam samo n;o. Je edinka.-»Pravite, da so boji kostarievi, ali kij?« »Ne, lasje.« »čigavi?« »Hčerkini.«
>0, da bi vas! Sprašujem vas resne stvari, vi pa govorite o neumnostih.«
»Ah, za sobo sprašujete? Da, precej svetla je. Vedno je izbirala in prebirala, omožiti se ni hotela, zdaj pa ima! Temna je .. .<*
»Kako temna, zakaj temna, saj pravile, da je precej svetla!«
r Govorim o njeni bodočnosti. Da te ne obsedi, se ne sme dolgo sedeti.«
»Kaj? Do ene ponoči se lahko posedi, dokler gori elektrika.«
»Kaj ima tu posla elektrika ?< r No, če pridejo gostje!« »Kaj pa mislite, moja hči oi taka!« Moj prijatelj zamišljeno poemoka z ustmi in vpraša: . »Topla?«
»Kako, temperatura? Normalna, kaj jieki mislite? 36 stopinj.«
t>0 Bože moj! Vašo hčer vzamem vseeno, kaj jo neki tako hvalite! Povejte raje kaij o sobi!«
»Oprostite, jaz bi vseeno rad, da bi šlo vse kot v ljubezni. Nadalje sem le oče,«
»Jaz pa najemnik. To je važnejše. Kaj pa samovar boste dajali?«
>.Pcpolno garnituro. Zraven dobi še šest vezenih srajc, spodnjih hlač.«
»Pustite, papa! Raje jo pojdiva pogledat!« »Pa ni še oblečena.« »Sobo. papa, sobo!« .. r
tr
* * «.
Izkazalo se ie, da je soba zelo lepa, kar se ni moglo baš trditi o nevesti, toda mej prijatelj je bil v devetih nebesih:
Saj sem tri mesece spal na treh zabojih mila in en teien pod>mlzo v prodajalni za črev-!;e! Naposled sem ie našel tihi pristan!«
Ko sta se novopcročenca vrnila iz cerkve in sela za mizo s pol ducata sorodnikov k ženito-vanjski pojedini, je mlada žena nežno poljubila moža nekje med tilnikom in ušesom in rekla: »No, GriŠenjka, preživiva lepo medeni mesec, nama fc»osta za to že zadostovala tudi dva tedna, potem se pa odpraviva- iskati »Česa?«
I, stanovanja! Saj vendar ne moreva oba in še z deklo živeti v eni sobi!«
Ma mm i
zalog« vina v Satani
naznanja svojim cen j. odjemalcem na Krasu, da je dobila te dni več vagonov vina, in da zamore vsled tega ugoditi vsaki zahtevi. Specijaliteta belega vipavskega vina; tro-(99) plnovca, maršale In vermouta.
SOLICITATORJA
ali
(98)
spretnega mMM
Zlatarnica in urern!ca
LORENC MACOR
ul. Udlne 26 ipre) Be!vedere) Ima na izber vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov za birmo. Prevzema naroČila In popravljanja sploh po ugodnih cenah.
G. PINO, zlatarnica-imica
Trst« Corec šiev. IS Kupujem srebrne krone In
goldinarje po najyišjih cenah
sprejme takoj
odvetnik dr. Fr. GaMčeK u Goric!.
k:
jal
Državni pravdnik je jokal na ves glas in deda ne bo obtoževal, empak branil ubijalca. Porotniki so nabrali zanj tisoč rubljev, okrožno sedišče pa je razglasilo sledečo sodbo:
r-Uboj je izvršen v samoobrambi in v duševni zmedenosti. Zato se obtoženec oprošča.
»Kakofco pa z zapcrcai?«, jc ogorčeno vprašal oproščeni Griša^
-	Presti ste, v z^.pcr sc ne vrnete več. < vSkcda! Mcgoče bi me dali v blaznico?
-	Ni megeee, saj ste cicrmalni.«
No, pa vsaj k preiskovalni komisiji za proli-revclucijo.«
Svobodni sle!!« »To se pravi ,>*pet na zaboje mila? To so- sodišča pri nas v Rusiji!«
Čitatelji, usmilite se Griše...
Prevel B. B.
rabi [ene kupu;eni, prodajam in dajem v najem po jako ugodnih cenah. — Krpanje strganih vreč po zmernih cenah, tudi na deželo.
CHTOH ZliCCA, Trst, ul. dsll'0mošt. 14. t«,
PFAFF
Stroj za šivanja in vezanje pravi Rem^i BZGrti Seidel & Neuniann in jSinger1 Gast & Gasser
FRAKCESCOBEDHAR
Trst, ul Campanile 19
Mehanlču dciatrnfca za vsako popravliao ji.
JOSIP STRUCK
Trst, vojcl Via Nuova-S. Calarlna.
Vel ka izbt-ra vsakovrstnega blaga za moške in ženske. — B ago zasuKnje, žamet, ba hant, s ile. etamin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Eii!3 Resna vogal ti. Mim. — Lastea patola.
Delnikka glavnica In rezervn! zaklad K C. SI. 22:,000.03>
i zvišuj2 kiiiaufiu f ss bančne la tnenjalnižaa transakcija. -	Uradna ure od 9-13
M
-siril i
v Trstu
registrovana zadr, z nromojenim jamstvom
ul. Cem Bstiisil (prej Siadion) št. 21
sprejema isrsnilne uSste
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
1 o
2 O
večje po dogovoru
♦rgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hr nilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Dsjs posojila
po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do l.
HALI ©dLASI
SPREJMEM uradnika ali notarskega kandidata, ftednosl ima upokojeni državni uradnik, vešč zemljiške knjige. Karol Čibej. notar, v Golici.	124
BRIVSKI POMOČNIK, prva moč. fjovori slovensko, nemško in ninlo italijansko, išče službe. Grill Marinič, S. Martino di Quisca, Gorica.	125
HARMONIk M, dobro ohranjen, proda se po u-godni ccnL Ul. Conti 2. I. n. Hailer.	127
PRIDNO, pošteno dekle, želi znanja v svrho že-nitve (ker ima stanovanje in vse pohištvo) s poštenim slovenskim mladeničem, ki imi stalno službo, ali pa z rokodelcem v starosti od 30 do
40 let. Resne ponudbe, ako rrcii£ :: s upravo pod »Marica«.
sliko, na 123
PIANINO, glasovir kupim, ulica XXX. Ottobre 8.
Mirodilnica Žigon.
Del. gliv.: K 3;>,0()0.000. Psczerve K 10,0«>0 000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Sp'.It, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejema vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3l/sY a v baneogiro prometu po 3"/,.
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul« Cassa di Risp&rmlo, ul. S. Hicolo
Telefon : Stev. U«3, 1793, 26T(i
BSsgaifia posluj od 9 do 13
lllin 8 i i
Trst, ul. Udlne 32 (prej Belvefore) (na vogalu nI Lodovico Ariosto)
Različna obuvala za gospode,
gospe in otroke.
Lastna delavnica, ter se sprejemajo naročila Ia poprave po meri. —
as
IIII. iti
se radi selitve ceno proda nova via s 6 sobami, kopalno sobo, kuhinjo, j. dilno shrambo, 3 podstrešnimi sobicami Pralna kuhinja, 2 veliki betonirani kleti m vodovod. Poleg gospodarsko poslopje (betoniranih 5 objak-tov) vse krito z eternitr m. Velik vrt, predvrt in sadonos v obsegu 4000m-; vse ograjeno z ž čno mrežo. Nada je gozd, njive in pive vrste travniki s sadom, som v najbližjem okolišu.
LjuHSltinsHdHreiiifna^niiii
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice:
Celje* Semljg, Gorita, Sarajeva, Split, Trst. Sarifcor flelnišHa glavnico In rezerve; K 50.903.000)
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na
hranilne knjižice proti 3',.°; nhrottn^nf'l na žiro-račune proti 3°/. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje* borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
I Tel. St. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. B
GLASOVIR Mignon. skoraj nov s kovinasto plo-jčo, prve nemške tovarne sc proda radi odhoda po nizki ceni. Posteljo \yt, nočna omarica in mizica. Corso Ganbaldi 33, I. n. vrata 4. 130
PIANINO glasovir kunim. ulica XXX. oktobra 8.
Mirodilnica Žigon,
PRIDNA in poštena služkinja, dobi takoj službo. Oglasiti se je v Narodnem domu Sv. Ivan 120
URADNICO popolnoma veščo slovenskega in italijanskega jezika sprejme takoj Zastopstvo Vzajemne v Barkovljah.	1
KNJIGOVEZNICA sprejme mladeniča, ki bi veselje za to obrt. Naslov pove uprava.
ZA ZLATO, srebro in krone Perlot S. Francesco 5t. 15,
plača najvišje c; II. nadstr.
HRASTOVE VINSKE SODE prodam po nizki ceni. Coroeo 25, Pillin.	110
PRODASTA SE dva voza za živinsko vprego. — Ponudbe pod št. 109 na upravo.	109
glasovir skoraj nov in dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Danilo Načinovlč, gimnazijalec, ICršan Istra.	102
IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ul. Chiozza 50, pritličje levo.	115
KUPUJEM vreče in cunje. Babif, Molin grande št. 20.	114
Ište se
<I00<
strojepiska.
Plača- po dogovora. - Nastop 25. t m. Lastnoročno pisane ponudbe na
dr. A. ŽupanUH odvetnik v Postojni
Najboljše mazilo za čevlja
Podružnicu o Trstu, ul. del Toro St. 10. - Telefon 31-72
DREOSSI & C.-Trst
Trg Oberdan štev. 1.
Tnlnfnn' Prodajalna J4-57 IClClUU. Stanovanje 30-11
Brzojavke : DREOSSI, Trst. PoStno hran. račun 11—55
□ □
ZALOGA:
---- -
Žeieznin kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. - Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. - Verige, K	žeblji, železna žica.
Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadnjoče drobnarije. — Kuhalniki in štedilniki na petrolej. — Lesene grablje, srpi in kose ter zajamčeni brusni kamni.