DUHOVNO
ŽIVLJENJ
Družinski tednik za slovenske izseljence
LA VIDA' ESPIRITUAL Revista Semanal
A VIDA ESPIRITUAL
Revista Semanal
THE SPIRITUAL LIFE
Weeklv Rewiew
LETO III ANO ’J-TJICrA V. LIBRO
BUENOS AIRES 26 — I — 10SU
DUHOVNO ŽIVLJENJI,
Splošne kulturna tedenska slovenska izseljenska družinska revija.
Ustanovitelj in glavni urednik: Josip Kastelic.
Urednik SLUŽBENEGA VESTNIKA Slovenske katoliške misije za Jai-uo Ameriko: Vsakokratni odgovorni izseljenski duhovnik.
Urednice ŽENSKEGA VESTNIKA: Marija Vodopivčeva, Rosario.
Urednica NAŠEGA MLADEGA RODU: Krista Hafnerjeva, učiteljica Jesenic« na Gorenjskem, Jugoslavija.
Naročnin* znaša:
a)	Za Republiko Argentino in vse ameriške dežele, vključeno Severo-ameriške Združene drKave in Kanado, letno k 5.— «/n (arg. pap. pesov), milreie 20.—, leveroameriški | 1.50, uruguajskih pnp * 3.50, čilenskih t 35.—.
b)	Z» evropske in vse ostaL države: iatno k k,- - (šest argentinskih pesov v papirju), ali Bin 70 ■—, francoskih frankov 25.—, Lir 20.—, mark 6.5J, holandskih gelu. 2.50, šilingov 10.—, Sterling 0.35, belgijskih frankov 35.—.
Da slehernemu omogočimo naročitev našega lista, »prejemamo na račaa naročnine vsak znesek, tudi če nam ga pošljete v znamkah, in bomo pošiljali naročniku list dva meseca za vsak plačani peso.
Naročnino je najboljšo nakazati v argentinskih pesih m/n, bodisi v priporočenem pismu, bodisi potom bančnega čeka “sobre Buenos «dre»”, ali » poštnim girora, ne pa z bančnimi čeki, ki se glasijo na tuje valute.
Buenos Aires — Banco Germänico, Av. L. N. Alem 150. Kdor im* pri nji vlogo, tr.n ni treba pošiljati denarja, temveč lahko piše banki, r.fcj nam ona izplača naročnino kar iz njegove hranilne vloge.
Buenos Aires — Banco Holandčs, Bine Mitre 234. Kdor ima pri nji vlogo, mu ni treba pošiljati denarja, temveč lahko piše banki, naj nam one izplača naročnino kar iz njegove hranilne vloge.
Buenos Aires, La Paternu!. — J. živec, Osorio 5087, «prejema naročnino in oglase.
Jugoslavija: Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, Miklošičeva cesta, s pripombo: za Duhovno življenje, Buenos Aiies.
Brasil: Banco Germdnico, Rio de Janeiro, Rua Alfandega 5	— Banco
(Nadaljevanje ua 3. str. ovitka)
LA VIDA ESPIBXTUAL BUENOS AIRES. ARGENTINA
Avalos 250, U. Telef. 59 (Pat.) 3919.
Dr. Jožef Debevec, Ljubljana:
Dante
(1265—1321)
Gospod urednik! Prejel sem od Vas po zračni pošti poziv, naj Vam za Duhovno življenje napišem kaj o največjem krščanskem pesniku, katerega največja pesnitev “Divina Commedia” (Božan-stvena gl um a) obsega vse krščanske resnice, govori o vsem, kar se godi v peklu, v vicah in v nebesih, ima nad 14.000 verzov ali vrstic, je sploh pesem, ki sta pri nje ustvarjanju imela roko nebo in zemlja (Par. XXV, v. 1. 2. “il poema sacro, al quäle ha pošto mano e eielo e terra) — kako naj Vam o tej veličastni pesnitvi in njenem pesniku v kratkem sestavku — saj taki morajo biti v Vašem tedniku — res kaj tehtnega, krepkega, vrednega napišem .' O našem velikanu učenosti Jerneju Kopitarju sem Vam z lahkoto pisal, ker so nam njegova dela — jezikoslovje obdelujejo — lahko umljiva, toda o Danteju? Kako naj Vašim čitateljem pripovedujem n. pr. samo že vsebino Dantejevega Pekla (4720 verzov) ? V tej in oni globoki jami našega Krasa, naše Notranjske in Dolenjske sem že bil in doživljal grozoto teme in čudnih odmevov; ampak kaj je vse to proti grozotam te najgloblje jame Dantejeve, ki sega do sredine zemlje ? S svojim vodnikom pesnikom Virgilom počasi stopajoč od terase do terase — devet jih je. čim globlje, tem ožje so — gleda, posluša, spoznava pogubljene in govori z nekterimi. Marsikateri Vaših čitateljev je morda že videl kako sliko na naših preprostih poljskih znamenjih, predstavljajočo vice: duše iz plamenov iztegujejo roke kvišku, k rešitvi; ali vobče si moremo le malo predstavljati trpljenje vic. A Dante ? Mislil si je vice kot ogromno goro, rastočo iz neizmernega oceana tam na drugi, južni poluti naše zemlje, goro pa obkroža devet teras (polic), proti vrhu seve vedno ožjih, na katerih se duše očiščujejo malih grehov in madežev; in spet je pesnikova domišljija neizčrpna: v 4755 verzih nam pripoveduje, kaj in koga vse je tam videl in slišal. Ali pa
njegov Kaj (Paradiso) ! Sv apostol Pavel samo kratko pravi “oko ni videlo in uho ni slišalo in v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo” (I. Kor. 2, 9) in na nekem drugem mestu (II. Kor. 12, 2. nsl.) samo kratko pravi o sebi, da “je bil zamaknjen v tretje nebo in je slišal skrivnostne besede, ki jih človeku ni pripuščeno povedati”, teh par besed je vse, kar zvemo o nebesih iz pisem sv. Pavla; zdaj pa odprite spet Dantejev Raj: v 4758 verzih nam v vzvišeni besedi pripoveduje, kako se je v svoji zamaknjenosti — sledeč Beatrici, ki ga je vodila — vzpenjal od najnižjega, prvega nebesa (t. j. lune) preko drugega (zvezde Merkurja), tretjega (Venere), četrtega (Solnca), petega (Marsa), šestega (Jupitra), sedmega (Saturna), osmega (ozvezdja Dvojčkov) do devetega (kristalnega), odkoder se je vzpel v deseto (ognjeno) nebo, empvreum. bivališče troedinega Boga samega, in katere skrivnosti in katere blažene je ondi videl.
“Divina Commedia” ni ep kakor so Iliada, Odiseja, Eneida ali Ariostov Orlando furioso ali Tassov Gerusalemme liberata, v katerih vseh se pripoveduje začetek, razvoj in razpletek nekega čisto določenega dogodka ali dejanja; Divina Commedia sestoji iz nebroj majhnih prizorov ali epizod, ki jih veže samo oseba Dantejeva. Ali naj Vam te prizore naštevam in popisujem? Od te strani se torej Danteja ne moremo lotiti.
Dobro veste, gospod urednik, da je Dantejeva “Div. Com.” celo za Italijane same na mnogih mestih trd oreh; o nobenem pesniku ali sploh pisatelju — tudi o Šekspirju ne — se ni doslej napisalo toliko razlag kakor vprav o Danteju. In zakaj je cesto tako teman, tako težko umljiv? Loči nas od njega skoro 700 let! Kulturne, socialne, politične... razmere so bile ob njegovem času precej različne od naših. Te je treba poznati, v njegov čas se moramo popolnoma zamisliti, mišljenje in hotenje njegovih sodobnikov, zlasti v Italiji, pa tudi v tedanji Evropi sploh moramo poznati, ako hočemo umeti njegovo ves svet obsegajočo pesnitev.
Samo nekaj glavnih razlik, ki nas ločijo, naj navedem! Čas, ki je v njem Dante živel, imenujemo pozni srednji vek (dočim se imenujejo leta 1000—1200 visoki srednji vek). Iznajdb so poznali takrat zelo malo. O zemlji so mislili, da stoji nepremično, dočim se okrog nje suče devet gori (pri Raju) naštetih ogromnih votlih krogel (ali nebesov), katerih najvišja, deveta, je seveda najvišja in se vrti najhitreje in ki od nje dobivajo vrtenje in gibanje
vsi drugi nebesi. Zato se je ta najvišji nebes zval “prvo gibalo” (lat. primum mobile).
O zemlji sami so vedeli še tudi samo toliko kolikor stari Grki in Rimljani, poznali so le Evropo (Rusije seveda ne), Azijo (o Tibetu, Kitajski, Japonski niso vedeli še nič) ter Afriko (le Egipet in severno obrežje), o Ameriki seveda še nič. Tudi o poti okoli Afrike v Indijo niso nič slutili.
In kakšne so bile politične ter verske razmere v 13 stoletju, ko se je Dante rodil (v maju 1. 1265.) ? Kakšne reči je v mladosti doživljal? Sa je znano, da so vtisi iz mladosti najmočnejši in da je po veliki večini ustvarjanje vseh pesnikov — tudi Dantejevo — teh vtisov odsev in odmev.
Ko je bilo ob koncu starega veka razpadlo silno rimsko cesarstvo, ki je obsegalo ves tedaj znani svet, je vladala ob preseljevanju narodov par stoletij po vsem svetu strašna zmeda in anarhija, v 13. stoletju pa so že ustanovljena in deloma ustaljena razna večja in manjša kraljestva in sicer: angleško, francosko, na ozemlju Španije jih je bilo kar šest (Saraceni!), nemško, češko, poljsko, ogrsko, srbsko, bolgarsko; v Italiji sta bili dve (na severu eno, na jugu drugo), v sredi pa papeževa država, “patrimo-nium Petri” z Rimom. Torej zelo pisana slika! In pisano so se gledale vse te vlade, kakor še danes: bil je boj vseh zoper vse! Najmogočnejše je bilo pač kraljestvo nemško; zato se je vsakokratni nemški kralj smatral tudi za naslednika starodavnih rimskih cesarjev in zahteval, da bi se mu morali vsi drugi kralji v nekem oziru pokoriti. Da bi se tudi po zunanje videlo njih rimsko cesarsko veličanstvo, so se dali. če le mogoče,.vsi v Rimu od papeža kronati. Najbistrejše glave tistega časa so tudi v istini bile uverjene, da bi bilo za blaginjo in mir Evrope najbolje, alt o bi nad vsemi deželami v časnih, svetnih ozirih zapovedoval en sam gospod in sicer cesar, v duhovnih ozirih pa zopet en sam — papež v Rimu. Te misli je bil tudi pesnik Dante, videe v tem razmerju zagotov-len svetovni mir, in mir med ljudmi (la pace!) je bil njegov najvišji vzor in cilj.
Ampak kako daleč je bil svet tedaj od takega miru! Cesar je imel že v svojem lastnem kraljestvu, torej med Nemci, vse polno nasprotnikov. Kralju podrejeni nemški baroni, graščaki, grofje, niejni grofje, vojvode, knezi. .. so se prepirali, kadar je bilo treba voliti novega kralja,(in s tem cesarja); in ko so 1. 1198 velikemu papežu Inocencu Til. priporočili, naj bi za cesarja kronal, eni Stau-
fovca Filipa, drugi pa Otona Brunšviškega, se je pPpež izrekel za Otona, zaradi česar se je vsa nemška gospoda razcepila v dve silni politični stranki: v gibeline, ki so držali s Staufovci. in guelfe, ki 'so držali s papežem. Ko je Staufovec Friderik IT. (1212—1250) postal nemški kralj, si je znal na zvit način pridobiti tudi naklonjenost papeža, ki mu je res položil na glavo cesarsko krono. Kmalu po kronanju pa je začel očiten boj zoper papeža. Ker je bival Friderik kar v Italiji, na Siciliji (v Palermu), se je tudi vsa Italija razcepila v gibelince in guelfovce, zlasti so se tako razdelila mesta. X' vsakem mestu pa so bili zopet eni gibelini, drugi guel-fovci. Večinoma se je obojih moč menjavala: zdaj so bili močnej-. ši ti, zdaj oni: V Firenzi n. pr., rojstvenem mestu Dantejevem, so bili za mladih pesnikovih let guelfovci na krmilu; gibelince so bili izgnali z mesta v prognanstvo, naj gredo, kamor hočejo ali morejo. In tako je bilo po vseh mestih: stranke so se neusmiljeno med seboj uničevale. In da je bila nesreča hujša, so se v Firenzi še guelfovci sami razcepili v črnaše (i n eri) in belaše (i blan-ehi), v onih so bili zastopani plemiči, v teh rokodelci in obrtniki. Dante je takrat vprav zorel v moža. Silno ga je skelel ta razkol v belaše in črnaše. Da bi prišli do miru. je predlagal, naj bi mesto poslalo poglavitne hujskače obeh strank v pregnanstvo. Mislil je dobro, ali je slabo naletel. Črnaši so poklicali na pomoč princa Karla Anžuvinca iz Francije, princa, ki je prispel z vojsko ter črnaše ojačil; tako ojačeni so Danteja, ki je delal za mir, poslali v pregnanstvo in mu napovedali smrt, ako bi.se skušal vrniti.
In tako je Dante 1. 1301. ostavil Svoje rojstno mesto — za zmerom; dvajset let — do svoje smrti (umrl je v noči med 13. in 14. sept. 1. 1321. v Raveni), se je moral potikati kot brezdomec, od gradu do gradu, iščoč si kruha in strehe. (V tistih letih je oriše] tudi v Tolmin, ker še danes kažejo Dantejevo jamo. prišel je v Postojno in v Cerknico, kjer je videl prečudni Javornik ob Cerkniškem jezeru, ki ga je potem ovekovečil v 32. spevu Pekla (v. 28.), pod -spakedranim imenom Tambernich).
(Dalje prihodnjič)
I^r. August Mišetič, odpravnik poslov jugoslovanskega poslanstva v Buenos Airesu podpisuje v argentinskem zunanjem ministrstvu jugoslovansko— argentinsko delavsko zaščitno pogodbo, ki je tolike važnosti za slovenske izseljenec in njihove svojce v domovini, o čemer je obširneje poročalo argentinsko dnevno in posebno naše domačo izseljensko časopisje. Zgodovina te pogodbe .a' dovolj čudna, saj je bila dogovorjena že pred sedmimi leti, pa — do teli zadnjih dni ni bilo časa za njen podpis.
Franjo Neubauer,
Veliki Gaber na Dolenjskem:
Pismo
Nevesta piše izseljencu
Enkrat bi videla te rada skoz zastor ta meglen, ki ga do gore in doline mi spust’la je jesen.
Kako so žalostne te megle, ki vid zastirajo in v srcu mojem zapuščenem vsak up podirajo!
Med nama ne vise le megle, morja je tudi šum.
Jaz ga ne vidim in ne slišim, a jemlje mi pogum.
Pripelje li še kdaj do mene brezmejno te morje?
Morda že prej v brezmejni boli umrje mi srce!
☆
Ljubka sličica iz braziljakili pristanišč, ki sc jih vsi južlio-ameriški izseljenci tako dobro spominjamo. Bog ve, koliko jih je že slikalo te prodajalci najraznovrstnejšega tropičnega sadja, ki oblegajo vsako ladjo, ki je zapeljala v brasiljske vode, samo da šc nismo videli tal:o posrečeno fotografije.
#
Baraga
Kdaj bo zopet vstal iz našega naroda misijonar, kot je bil Friderik Baraga? Saj še veliki narodi nimajo takih velikanov. Čudovit je bil v svojem delu in svojih uspehih med Indijanci; pa tudi med Slovenci je vzbudil toliko misijonskega zanimanja in obudil toliko misijonskih poklicev, kot jih nikoli poprej ne pozneje ni bilo. V Baragi in po Baragi se je slovenska misijonska misel skoro nedosegljivo visoko povzpela.
Vse njegovo življenje je bilo nekaj čudovitega, vsak Slovenec ga mora dobro poznati.
1. Mladost.
Rodi! se je ta veliki mož dne 29. junija 1797 v graščinici Mala vas pri Dobrniču. Bog ga je že po starših usmeril proti kreposti. Oče Janez Nepomuk, poprej oskrbnik mirenskega gradu, mož visoke postave, skrben in odločen, pa prijazen in obče spoštovan, se je kot vdovec priženil v Malo vas, ki je bila last Marije Katarine Josipine Jenčič, ki je svoje otroke — Amalijo, Friderika in Antonijo — vzorno vzgajala k pobožnosti in ljubezni do ubogih. Družina se je pa že dve leti po Friderikovem rojstvu preselila v bližnji grad Trebnje, katerega je oče kupil.
Prvi pouk je dobil od domačega hišnega učitelja, od 1. 1806 do 1816 se je pa šolal v Ljubljani. Takrat so Francozi zavladali nad našo deželo in ji prinesel novo življenje. Baraga je imel dovolj prilike, da se je izobrazil v materinščini, pa tudi francoščine, nemščine in deloma tudi italijanščine in angleščine se je naučil, kar je bilo za njegovo poznejše misijonsko delovanje odločilnega pomena. Tudi svoje risarske zmožnosti je uspešno razvijal.
Komaj je imel 11 let, ko mu je umrla mati, 4 leta nato pa še oče. Za osirotele tri otroke se je po očetovsko zavzel dr. Jurij Dolinar, profesor pravnih ved in zgodovine v ljubljanskem duhov-skem semenišču. Bil je laik, vzor učenosti in bogaboječnosti. Baragi je bil tudi birmanski boter in ga je od 1. 1812 imel pri sebi na stanovanju. V sedanji Krisperjevi hiši nasproti rotovža je ime!
'■ ' '* I
nekak vzgojni zavod in pri njem se je Baraga izpopolnil v kreposti, v skrbni vestnosti in tudi v izbranem vedenju, ki ga je pozneje v dušnopastirski misijonski službi vsem tako zelo priporočal.
Baragi je oče v oporoki zapustil trebanjsko graščino, že si je odbral Dolinarjevo blago hčerko Anico za svojo bodočo življensko družico. Bog je pa drugače odločil: ko je Baraga odšel 1. 1816 na Dunaj študirat pravne vede, ki bi mu naj kot graščaku najbolj prav prišle, so ga njegovi sošolci seznanili z sedemptoristem sv. Klementom Dvorakom (Hofbauerjem), ki je prav tista leta na prižnici, v spovednici in z zasebnimi stiki prenavljal Dunaj iz brez-verstva in iz mrkega janzenizma in jožefinizma v najbolj katoliško velemesto Evrope. Pri sv. Klementu je Baraga opravil dolgo spoved in se je popolnoma prepustil njegovemu duhovnemu vodstvu. Hitro je zorel v svetosti. Svoji sestri Amaliji, s katero ga je vezala najnežnejša ljubezen in zaupnost, je pisal v pismu: “Kadar se mi duša peča z drugimi mislimi, mi nastane v srcu pusta praznota, ki jo morem napolniti le s tem, da se dvignem k Bogu in njegovi večni lubezni.” Ta ljubezen do Boga ga je nagnila, da je začel paziti na vsako svoje dejanje, da bi bilo kar najpopolneje izvršeno. Odrekel se je svoji edini zabavi: risanju in slikanju. Po dolge ure je preklečal pred tabernakelji dunajskih cerkva. Mladi jurist in graščak je šel pa še dalje: odpovedal se je svoji zaročenki ter se jo odločil za duhovski stan.
Ko je napravil vse pravne izpite, je preudarjal, če bi ne šel h redemptoristom; potem je mislil stopiti v dunajsko nadškofijo. Ljubljanski škof Gruber ga je pa pridržal v Ljubljani ter ga je tako ohranil sprva Slovencem, potem pa Indijancem.
Od 1. 1821 do 1824 se je Baraga v ljubljanskem bogoslovju pripravljal za duhovski stan. Že na koncu drugega letnika, dne 21. septembra 1823, je bil v ljubljanski stolnici posvečen in je naslednje jutro ob petih pri oltarju presv. Reš. Telesa imel tihe novo mašo. pri kateri so bili poleg dr. Dolinarja navzoči le še obe sestri: Amalija, tedaj že poročena z Jožefom Gresslom, kateri je Baraga pred vstopom v semenišče prepustil vso trebanjsko domačijo in je zdaj tudi odklonil ponujano mu letno rento 600 goldinarjev, in pa Antonija, 6 let mlajša kot on, ki se je leto nato poročila s Feliksom pl. Höstem-Saalfelden, finančnim uradnikom v Ljubljani. “Poslej nimava na svetu nikake dediščine. Ko bo On, kateremu je ime Ljubezen, prišel pozvat svojega služabnika, mu bom odgovoril: Tukaj sem, o Gospod; daj mi, kar je mojega: daj mi
krono, ki si jo dal svojemu apostolu Pavlu!” tako je novomašnik zapisal v pismu do Amalije.
2. Kaplan v Šmartinu pri Kranju in v Metliki.
Kam ga bo po dokončanih bogoslovnih vedah peljala božja Previdnost? Pač srečna župnija, kjer bo deloval ta božji izvoljenec, ki jv že v prvem letu bogoslovja, za sestro naslikal Dobrega pastirja, pod sliko je pa zapisal: “Podobica ti kaže Dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce in ki jih 99 zapusti, če se mu le ena izgubi. Ti poznaš Dobrega pastirja, kajne, ljuba Amalija.”
Jeseni 1. 1824 je dobil Baraga dekret za kaplanijo v Šmartinu pri Kranju. 'Sredi mrzlega jarizevizma, ki je duhovnikom* branil dajati odvezo skesanim grešnikom in jim deliti Kruh življenja, in sredi jožefinizjiia, ki -je' po dvornih odlokih določal število sveč na oltarjih in kdaj se sme izpostaviti sv. Rešnje Telo, razglašal odpustke in odpravljal bratovščine in romanja — sredi teh žalostnih dušnopastirskih razmer bi naj v pridigah in v spovednici, pri -otrocih, pri bolnikih in siromakih Baraga oznanjal božjo dobrotno ljubezen in svobodo božjih otrok. In tako sijajno je vršil v Šmartinu to nalogo, da se je ljudstva pri njegovih pridigah in pri popoldanskem krščanskem nauku kar trlo in da. je tudi od daleč prihajalo toliko spovedancev, da je morala stara dekla Mica že ob dveh zjutraj vsako nedeljo hodit gledat, če je že kaj ljudi pri spovednici. “Pri nas je kar naprej porcijunkula”, so se Šmartinci hvalili ob tako vnetem spovedniku.
Svojemu delu je Baraga klical blagoslova z molitvijo in s «pokornostjo. Spal je na deskah. Hranil se je s starim, plesnivim kruhom, svojo boljšo hrano je pa 'pošiljal siromašnim bolnikom. Mesa ni jedel skoro nikoli, ne pil vina. Obleke je imel malo, pa še tisto ponošeno in zašito. Vse je razdal, kar mu je donašala služba. Nekoč se je iz obhajila bos vrnil domov, ker je spotoma podaril ubožcu čevlje. Drugič zopet je na cesti našel bolnega berača; zadel ga je na rame in nesel v svoje stanovanje, kjer mu je sam stregel, dokler si ni opomogel.
Take je živel in tako pastiroval sin trebanjskega graščaka.
Da bi pa svoj vpliv razširil preko vse Slovenije, je na pobudo Avguština Sluge, dekana v Kranju, prijel za pero. Spisal je svoj sloveči molitvenik “Dušna paša za kristjane, kateri žele v duhu in resnici Boga moliti.” Knjiga je ljudstvu tako zelo ustrezala, da
je doživela 10 izdaj; zadnjo je 1. 1905 oskrbela Mohorjeva družba v 80.000 izvodih; pred 5 leti je izšla tudi v nemškem prevodu.
Baragovo delovanje v Šmartinu je moralo izzvati odpor janzenistov. Stanovski tovariši so ga napadali, sramotili in obrekovali. Javno pa je zavri;lo, ko so izvedeli, da Baraga širi češčenje in bratovščino presv. Srca Jezusovega in neko pobožnost k Materi božji. Škot’ Wolf je velel Baragovemu župniku zadevo preiskati. Baragova svetost in apostolska gorečnost se je pri tej preiskavi prelepo pokazala, vendar ga je zadela kazen: 22. maja 1828 je bil prestavljen za Ir tjega kaplana v Metliko. Njegov spomin se je pa Šmar-tincem še za dolga desetletja globoko vtisnil in njegova slika je na odličnem mestu visela po njih hišah.
V Metliki je Bog hotel imeti Barago dve leti. potem ga pa tako onemogočiti, da bo moral obrniti svoje oči proti Ameriki, kjer mu je pripravil še vse lepše delo.
Z isto vnemo se je tu lotil dela za duše, ki so bile v tej obmejni dekaniji še posebno zapuščene. Belokranjce je brž privabil k svoji spovednici in k prižnici. Kupil jim je križev pot in je ob blagoslovitvi tako presunljivo govoril o trpečem Jezusu, da je ljudstvo jokalo in so tudi njega solze oblivale. Dal je prenoviti oltarje in mašno obleko pri župni cerkvi in pri podružnicah. Tudi iz Metlike je s peresom hotel koristiti rojakom: 1. 1830 je izšla njegova knjiga “Od počeščenja in posnemanja Matere božje”, katero je prevedel i,: latinskega; prevedel je tudi sv. Alfonza Ligvonjske-ga “Obiskovanje Jezusa Kristusa v presv. Rešnjem Telesu in pozdravljanje Marije, prečiste Device.” Tudi za ti dve'knjigi ga je navdušil kranjski dekan Sluga.
Janzenistovski tovariši so ga pa tudi v Metliki preganjali. Ostal je zadnji kaplan, pri predstojnikih še vedno slabo zapisan. Vvidel je, da janzenistovsko-.jožefinskega duha v škofiji še dolgo ne' bo konec, o sebi je pa tudi ve d el ^ da se mu ne bo mogel ukloniti, ampak bo njegova gorečnost ob rastoči dušni bedi ljudstva še bolj rastla, hkrati ga pa čedalje bolj pekla, saj je bil že v Šmartinu dal besedo, da ne bo delal proti volji predstajnikov. Zaslutil je, da mu je božja previdnost drugje pripravila delovno področje; molil je in čakal, kdaj mu zasveti neznani cilj.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ARTE MODERNO
Franc Dalibor, Buenos Aires:
Argentinski Filmi
XIV. FILM
Argentina v številkah
Če pride človek v tuje mesto, kjer nima nobenega prijatelja, nobenega, znanca, ki bi ga po mestu peljal in mu je razkazoval, ki bi ga poučil o navadah mestnih ljudi in mu raztolmačil razne zanimivosti, lahko živi v mestu tudi dolgo časa, pa je bo malo poznal ali nič.
Podobno malo poznajo mesta in deželo v kateri živijo naši slovenski izseljenci, nekateri že desetletja, v svojo lastno škodo.
Zato ponovno priporočamo vsem našim izseljencem, da vestno čitajo Argentinske filme, ki hočejo biti naš prijeten in svojevrsten vodnik po argentinski deželi. Naš pisatelj gospod Franc Dalibor že več desetletij živi v Argentini, ki jo je tudi na svojih službenih potih večkrat prepotoval na vse strani, ima dober opazovalski dar, zgovorno pero in čuteče srce, vsled svoje visokošolske predizobrazbe je njegov pogled globlji, kakor pogled preprostega in nešolanega izseljenca, zato so njegovi filmi resnično vredni čitanja. Kdor prebira naše domače liste in revije, bo večkrat našel zapisano v njih Daliborjevo ime, za katero so zvedeli potomo filmov v našem listu, ki so po pravici zbudili pozornost. Pa tudi nam jih veliko pravi: Vse je res, kar piše gospod Dalibor v Argentinskih filmih, vse sem že sam videl in preizkusil, vendar bi jaz sam nikdar tega ne znal tako povedati in preceniti.
2e zaradi argentinskih filmov je treba, da čitatelji skrbno hranijo vse številke Duhovnega življenja, jih ponovno večkrat prebirajo in primerjajo svoja izkustva z Daliborjevimi ugotovitvami. Potem bodo resnično vedno bolj in bolj spoznavali deželo v kateri živijo, bodo vedeli povedati kaj o njej, ko se vrnejo v svojo staro domovino, pa tudi tukaj jim bodo ta spoznanja velikokrat in močno koristila.
Prav posebej opozarjamo na zanimivi film, ki ga danes začenjamo. Številke, ki bi se zdele morda komu na prvi pogled suhoparne, so zelo važne in lahko tudi za preprostega slovenskega izseljenca velikega pomena.
Uredništvo.
Naši cenjeni čitatelji so se lahko že nekajkrat prepričali, kako da znajo oživeti in postati zanimive tudi suhe številke, če so pravilno razporejene in če jih znata prav razumeti in primemo dopolniti bodisi pisatelj, bodisi čitaielj.
Film, ki ga danes začenjam, Vam bo nudil nekaj velezani-
mivih in najnovejših številk iz Argentine in njenega gospodarstva, ki niso bile doslej še nikjer objavljene. Naši eitatelji resnično ne smejo tožiti, da Duhovno življenje ne hodi s časom nazaj ! Ko sem iskal pred nekaterimi dnevi v argentinskem državnem statističnem uradu gradivo za svoj današnji film. so mi postregli uslužni uradniki kar s krtačnimi odtiski statističnih izkazov za leto 1933, ki bodo tako prvikrat objavljeni v našem Duhovnem življenju.
Naj Vas ne moti letnica 1933, češ da danes hitro živimo in so številke iz leta 1933 za nas že stare. Statistika, ki hoče biti kolikor toliko točna je namreč zamudno delo. Številke za leto 1934 bodo znane šele koncem leta 1935.
To statistično gradivo je seveda ogromno. Vendar ne mislim jaz moriti svojih čitateljev z vsemi temi številkami, marveč sem izbral iz nepregledne množice samo nekaj najzanimivejših podatkov iz narodnogospodarskega življenja, naše nove domovine, ki pa si jih je že vredno od blizu ogledati, med seboj primerjati in posneti iz njih nekatere zanimive zaključke.
Lepo torej prosim čitatelje, naj malo potrpijo, če se jim bodo zdele številke proti navadi mojih filmov vseeno nekoliko suhoparne. Naj čitajo film do konca, na kar mi bodo gotovo potrdili, da je bil ta film eden izmed najzanimivejših in za naše znanje najkoristnejših.
* *
*
Kakor znano šteje Argentina 14 provincij in .10 teritorijev ter glavno mesto Buenos Aires, takozvana “capital federal”, ki je država v državi ter ima svojo popolno samovlado, kakor vsaka druga pokrajina. To jasno opazujemo tudi v cerkvenem delokrogu, ker se buenosajreška škofija nanaša samo na prebivalstvo glavnega mesta.
Kakšna je pa razlika med provincijami ter teritoriji? Provin-cije so več ali manj civilizirane in naseljene pokrajine s svojo avtonomno vlado, s svojim deželnim zborom, ki izhaja iz svobodnih volitev, teritoriji pa so redko obljudene oddaljene pokrajine, ki jih absolutistično upravlja centralna vlada iz Buenos Airesa s tem, da jim imenuje guvernerja, ki vodi ves upravni aparat po teritorijih. Argentinska ustava pravi, da čim koji teritorij doseže 200.000 prebivalcev, ga je treba povzdigniti v provincijo. Tako bomo najbrže v kratkem videli, da bosta teritorija Cliaco in Pampa
povzdignjena v provincije, ker se njiju prebivalstvo bliža 200.000 dušam.
Glavno mesto Buenos Aires:
Prebivalcev: 2,314.702 (s predmestji vred preko 3 miljone) Površina - 186 kvadratnih kilometrov. *)
Provincija Buenos Aires:
Prebivalcev: 3.247.329. Površina: 301.273 kvadratnih kilometrov.
Živinoreja:	govedi:	11,771.533; ovac: 14.221.314; svinj:
1,838.494; konj: 2,989.964; koz: 15.832; oslov in mezgov: 14.276; perutnine: 15,260.303.
Posejana površina: pšenica:3,672.850 hektarjev fv naslednjem hektar označil samo s ha); lan: 577.870 lin; oves: 1.193.290 ha; alpiste: 31.080 ha.
Klavnice, frig'orifiki in saladeros (nasoljevalnice) : zaklanih goved : 2.350.994; ovac : 4.698. 685 ; svinj : 382.785.
Mlečni izdelki: maslo: 7,310.044 kg; sir: 11,395.921: easeina: 7,395.921 kg.
Obrti: 6.174 obratov.
Prov. Catamarca:
Prebivalcev: 132.922. Površina: 78.162 km2.
Živinoreja: govedi: 292.845; ovac: 176.536; svinj: 15.777; konj: 55.984; koz: 439.478; oslov: 61.908: perutnine: 149.077.
Posejana površina: pšenica: 12.775 ha; ječmen: 1.115 ha; koruza: 8.300 ha; detelja: 13.600 ha; vinogradi in sadovnjaki: 2.253 ha; fižol: 474 ha; tobak: 350 ha; krompir in zelenjava: 1.072 ha.
Prov. Cordoba:
Prebivalcev: 1.130.460. Površina: 168.808 km2.
živinoreja: govedi: 3.074.697; ovac: 1,109.783; svinj: 513.528;
*) Kvadratni kilometer je eetveroogelnik, kojega vsaka stran meri 1000 metrov, obsega torej 100 hektarjev ali 1,000.000 kvadratnih metrov, kar se navadno piše Kin2.
konj: 1,778.596; koz: 745.184; oslov: 169.312; perutnine: 4,893.604.
Posejana površina: pšenica: 2,432.490 ha; lan: 454.500 ha; koruza: 1,200.000 ha; oves: 87.520 ha; ječmen: 41.650 ha; rž: 77.650 ha; alpiste: 9120 ha.
PrOv. Corrientes:
Prebivalcev: 456.602. Površina : 86.879 km2.
Živinoreja: govedi: 3,832.552; ovac: 3,298.657; svinj: 55.479; konj: 570.650; koz: 20.991; oslov in mezgov: 31.123; perutnine: 717.005.
Posejana površina: bombaž: 8.001 ha; koruza: 45.882 ha; oves: 1.737 ha; patata dulce (sladek krompir): 4.422 ha; mandio-ca : 4228 ha; mani (podzemeljski lešniki): 2.602 ha; melone: 1956 ha; buče: 1.220 na; yerba-mate: dreves: 1,397.387 komadov; sadik : 433.938 komadov.
Sadje: Banane: grmov 790.020; kom. sadik:	31.697 kom.;
breskve necepljene: 155.798 dreves; cepljene: 2825 kom.; sadik: 22.729; limone necepljene: 26.445 dreves; cepljene: 5.947 dreves; sadike: 8.053 kom. Pomaranče neceplene: 1,823.734 dreves; cepljene: 376.132 dreves; sadike: 965.087 kom.; pomaranče grenke (za izdelavo likerjev): 561.742 dreves; sadik: 1,347.063 kom.; mandarine cepljene: 36.354 dreves; necepljene: 193.234 dreves; sadilce: 69.419; vinski trs: necepljenih: 278.884 trt; cepljenih: 9126 trt; sadik: 3647 kom.; Ananas: 33.418 sadežev; lima (vrste sladkih limon) : 65.430 dreves; membrillo (kutne) 22.437 dreves; murva (s katere listjem se hrani sviloprejlca) : 19.453 dreves; jablane: 10.828 dreves.
Prov. Entre Rios:
Prebivalcev: 642.624. Površina: 75.579 km2.
Živinoreja: govedi: 2,534.729; ovac: 3,396.295; svinj: 118.705; konj: 842.474; koz: 17.839; oslov in mul:	19.394; perutnine:
3,265.656.
Zasejana površina: pšenica: 320.080 ha; koruza: 135.834 ha; lan: 585.713 ha; oves: 96.072 ha; mani: 4411 ha. tartago (drevo čegar sadež se vporablja v medicini); 3018 dreves; ječmen: 1.753 ha; alpiste: 1101 ha.
Gozdna industrija: oglje: 12.314.822 kg; drva: 3,276.159 kg;
tračnine in brzojavni drogi: 33.779 kom.; preklje: 130.490 kom.; razen les: 1,126.709 kg. — Sadje: 7,709.031 kg raznega svežega sadja.
Prov. Jujuy:
Prebivalcev: 100.348. Površina: 48.630 km2.
Živinoreja: govedi: 170.740; ovac: 741.469; svinj: 13.286; konj: 41.817; koz: 185.806; oslov in mezgov: 86.318; perutnine: 171.890.
Zasejana površina: razni pridelki: 20.000 ha; vinski trs: 1107 ha; sladkorni trs: 13.000 ha. Industrije: sladkor: 48,382.381 kg.; vino: 2,531.935 litrov; destiliran alkohol: 2,653.208 litrov.
Prov. La Rioja:
Prebivalcev: 101.767. Površina: 98.030 km2.
živinoreja,: govedi: 224.440; ovac: 124.421; svinj: 11.468; konj: 40.081; koz: 386.793; oslov in mezgov: 55.604; perutnine: 123.331.
Zasejana površina: vinogradi: 5.000 ha; razno žito: 2.200 ha; razno sadje: 4500 ha; detelja: 3000 ha.
(Dalje prihodnjič)
KAKO ODSTRANIMO MADEŽE
Iz kake obleke odstraniti madež povzroča večkrat veliko skrb, pa še se večkrat ne posreči. Pred vsem je treba vedeti, kako je treba ravnati s tem ali onim madežem, ker bi drugače zadevo še poslabšali: madež bi se razširil in povečal ter bi bila s tem obleka pokvarjena.
Prav pri odstranjevanju madežev je treba marsikaj vedeti. Izbrati je treba pravo sredstvo, s katerim se da madež odpraviti ne da bi trpelo blago in barva obleke. Univerzalnega sredstva, s katerim bi se dalo odpraviti vse madeže, sploh ne poznamo, ker ga ni ; zato je treba zavrniti vsako tako ponudbo.
Vsak madež zahteva svojo metodo in svoje sredstvo. Vsaka gospodinja bo prav lahko razumela, da je treba z mastnim madežem drugače ravnati, kakor pa z madežem od črnila. V nastopnem nudimo našim čitateljicam nekaj temeljnih navodil, ki jih bodo obvarovala večje škode pri odpravljanju madežev:
1.	Vsak madež je treba odpraviti takoj, ko je nastal; svež madež se hitreje in lažje odpravi kot pa. star.
2.	Preden začnemo z odpravo madeža na obleki, posebno pri občutljivih blagovili, je dobro, da poskusimo, če snažilno sredstvo ne bo škodovalo, na mali krpici tistega blaga ali pa na skritem mestu obleke.
3.	Vsakršno tekočino, ki jo rabimo, je treba takoj popiti, osušiti. S tem odnesemo že tudi večji del madeža, ki ga je tekočina razkrojila in preprečimo, da se madež ne razleze.
4.	Razna sredstva za odpravo madežev mora imeti gospodinja dobro zaznamovana, — najbolje na vsaki stekleničici zapisano — da takoj najde pravo sredstvo.
5.	Vsaka gospodinja naj si zato zbira tozadevne recepte. Tudi naš Ženski vestnik jih bo še prinašal.
6.	Ker so nekatera snažilna sredstva, kakor bencin, eter, spilit zaradi ognja nevarna, naj se gospodinja ogiblje ognja in naj vsako tovrstno sneženje opravlja podnevi (ne pri luči) in na prostem ali vsaj pri odprtem oknu.
I.	Nekatera snažilna sredstva so tudi strupena; zato naj jih ne uporablja, kdor ima rane na rokah.
8.	Skoro vsa snažilna sredstva škodujejo koži; zato si je treba po tem delu temeljito umiti roke.
9.	Da ima takoj potrebno sredstvo pri roki. naj jih ima gospodinja spravljena na enem mestu, najbolje v omarici ali zabojčku.
10.	Ker je snažilni učinek snažilnega sredstva odvisen tudi od priprave, je treba ta sredstva kupovati v dobri trgovini.
DESET NASVETOV ZA NAŠE KUHARICE IN GOSPODINJE
]. Nikoli ne pokušaj vročili jedi, ker je to škodljivo za zobe in želodec.
2.	Ne postavljaj posode z vrelo vodo ali drugo tekočino na tja ali na rob štedilnika ali mize; če se prevrne, ima to grozne posledice:
3.	Kadar se ti kaj razbije, ne pobiraj črepinj z roko, ampak jih pometi z metlo in spravi v posebno posodo, ne med smetil
4.	Ne kuhaj z dolgimi, širokimi, visečimi rokavi! Z njimi lahko kaj prevrneš, ali se ti vnamejo, ali jih pomočiš v jed, kar ni posebno okusno.
5.	Igie in žeblji ne spadajo v kuhinjo! Gospodinja, ki zatika šivanke v predpasnik, je zelo neprevidna in lahkomiselna.
fi. Posoda z odkrušenim emajlom naj se več ne porablja, ker lahko drobci pridejo v jedi in je velika nevarnost za prebavne organe. -
7.	Če kuhaš na špirit, ne dolivaj špirita, dokler gori; ko nehaš kuhati m plinski štedilnik, ne pozabi zapreti!
8.	Nikoli ne meči kakršnihkoli olupkov na tla! Lahko ti zdrsne na njih in zlomljena noga je dolgotrajna in draga reč.
9.	I retežkih zabojev, košar ne dvigaj s tal; lahko se prevzdig" neš in ti škoduje za vse življenje.
10.	Ostrih in koničastih stvari ne polagaj z rezilom navzgor, da se sama ali kdo drugi ne ureže!
Če se gospodinja ravn i po teli navodilih in se tega navadi si prihrani marsikatero skrb, pa tudi izdatek.
imm
Wt
w
HF
yScasom iošsezoc ministra.
Draga gospa botra!
Naprej sem vedel in tudi povedal sem Vam, draga gospa botra, da bodo nastale iz mojega pisanja še sitnosti za Vas in zame in še za druge. Mislite si, skoro do spora je prišlo v uredništvu zaradi tega pisanja! Gospodična urednica Našega mladega rodu namreč kratkomalo ni zadovoljna s tako dolgimi pismi, ki jemljejo prostor njeni šoli. Še tedaj se ni dala pogovoriti, ko smo ji ponavljali, da so sedaj v Argentini počitnice, marveč hoče imeti v svojem delu na vsak način šolo, čeprav zaradi počitnic prijetno šolo posebne vrste. In ker Duhovno življenje nima prostora za šolo in za moja pisma o počitnicah na argentinskem kampu, se je bilo treba za enkrat udati. In tako si boste lahko ogledali, draga gospa botra, v našem mladinskem glasilu šestero mož, ki danes vodijo Argentino, ki pa so bili včasih 'tudi majhni otročički, kakor se Vam bo čudno zdelo, draga gospa botra. Najprej boste videli gospoda generala Auguština Justo, slikanega kot dveletnega dečka sedečega na mamini desnici z loparjem za tenis v rokah v družbi bratca, sestrice in gospe'mame,1 in kot argentinskega državnega predsednika, ki ga je pred kraktim odlikoval sam sv. Oče z najvišjim cerkvenim redom. Na naslednji strani si levo zgoraj ogledate lahko gospoda dr. Manuela de Iriondo kot sedemletnega dečka in kot argentinskega naučnega ministra. Ali pa si oglejte gospoda doktorja Karla Ibarguren, slavnega pisatelja in ministra kot sedemletnega dečka mornarja v družbi svoje sestrice. Levo spodaj vidite gospoda ministra dr. Manuela Alvardo v družbi svo-
jih staršev, tete in sestrice. Desno spodaj gospoda doktorja Vincenca Gailo, rektorja buenosajreškega vseučilišča, v starosti šestih let in v družbi s>ojili dveh sestric. In koncem koncev še gospoda ministrskega podpredsednika dr. Julia Roča.
Vidite, draga gospa botra, na teh možeh se je resnično izpolnilo, kar je prerokoval slovenski pesnik Josip Stritar vsem pridnim otrokom in kav je gospodična urednica postavila celo na čelo našega mladinskega oddelka: Sčasom boš še za ministra, ako vedno priden bos.
Da -te mi zdravi, draga gospa botra! In lepo skupno in uda-lio potrpiva krivico, ki se nama godi. Tn to vedite, da za prihodnjič pa ur odnehava, marveč hočeva imeti svojo pravico in končati pisma kakor je treba.
Kaj pa drugi Vam kaj pišejo, dr :ga gospa botra? Dajte, dajte, še kaj jih povabite. Pa kakšnega bogatega gospoda botra tam v Jugoslaviji preprosite, da nam bo pomagal razširiti Naš mladi rod, da bo v ujem mesta za solo in za pisma.
Najlepše pozdravljeni in na svidenje prihodnjič
Vaš S.S.
r
Modema organizacija naše Banke, Vam nudi priložnost, za najtoč-nejše in najhitrejše izvršenje vseh bančnih operacij.
HRANILNICA
ODDELEK ZA POŠILJKE
ODDELEK ZA POTNE LISTKE POSTERESTANTE
Vse Vaše potrebe, ki spadajo v omenjene oddelke lahko izvršite v našem zavodu. Uradniki Vaše narodnosti so Vam na razpolago in v najkrajšem času ste vljudno in natačno postreženi.
GOTOVOST
HITROST
USLUŽNOST
ZAUPANJE
Banco Germanieo
DE LA AMERICA DEL SUD
JUGOSLOVANSKI ODDELEK
Uradne ure: od 8.30 do 7, v sobotah do 12.30
PODRUŽNICA: Corrientes 3227 Meresdo de Abasto Buenos Aires
GLAVNI SEDEŽ: 25 de Mavo 151—159, A v. L. N. Alem 150
Buenos Aires
Vazno
Vsakomur, kdor je i»aeal naročnino za naš list Duhovno življenje ho izstavil naš uradnik gospod Mirko Peljhan pobotnico, opremljeno s tiskano sliko platnic našega lista kakor jo kaže gornja slika. Na pohotnici ho točno napisano plačnikovo ime in naslov, vplačana svota in datum do katerega je s plačanim zneskom naročnina poravnana. Vsaka pohotnica je opremljena tudi s tiskano tekočo številko v gornjem desnem oglu. Ker sprejemajo naročnino mnogi pooblaščenci, vljudno prosimo, DA NAM VSAKDO, KI JE KOMURKOLI PLAČAL NAROČNINO ZA NAŠ LIST V LASTNO KORIST NEMUDOMA JAVI: svoje točno ime in naslov, kdaj, komu in koliko naročnine da je plačal, kakor tudi, če mu je bila izdana predpisana pohotnica.
Kadarkoli Vam kakšna zadeva, ki je v zvezi z našim listom ni jasna, pišite nam, da jo uredimo in pojasnimo.
Ugotovili smo, da je pošta v dveh ali treh slučajih zahtevala neko doplačilo za poštnino našega lista. Odklonite vsako morebitno ponovno podobno zahtevo, slučaj sam pa nam čimprej javite, ker franki-ramo vse naše pošiljke točno po predpisih.
Na razpolago imamo še nekaj popolnih polletnikov (august-de-cember 1934), ki jih oddajamo po $ 2.50 za Argentino in Ameriko in po $ 3.— za vse ostale države, dokler traja zaloga.
Uprava DUHOVNEGA ŽIVLJENJA, Avalos 250, Buenos Aires
Prihodnja številka Duhovnega življenja izide dne 9. februarja.
Banque Baruch et Cie.
BANKA JUGO SLOVENSKIH IZSELJENCEV V FRANCIJI. BELGIJI, HOLANDIJI IN LUKSEMBURGU
15, RUS LAFAYETTE, 15 PARIS, FRANCE
Najhitreje in pod najugodnejšimi pogoji pošilja denar v domovino. Nakažite nam svote, ki jih želite poslati v domovino potom čekov, ki se glasijo na 'francoske franke in so plačljivi v Parizu, ali na čeke v angleških funtih, plačljive
v Londonu.
Ba bodo Vaši otroci boljši, bolj razumni in boli pridni, jim kupite VIGILOVE OTROŠKE POVESTICE o katerih je naš list že ob"'—ne j c pisal. Doslej je izšlo Go .. Ferkov, okusno vezanih in ilustriranih. Po '’eset centavov.
Dr. JUAN ANGEL MARTINOLICH odvetnik
MONTEVIDEO 4SI U. T. 3f> - G 2 2 3
Pri najboljši volji Vam Vaši ne morejo pisati vseli novic iz domačih krajev, Vi bi pa radi vse vedeli. Naročite si torej najboljši slovenski dnevnik SLOVENEC ali najboljši slovenski tednik DOMOLJUB. Naročnina dnevnika Slovenec mesečno S 4.—, tednika Domoljub letno S 6.— in mesečnika Bogoljub letno $ 3.—.
Naročila:
UPRAVA SLOVENCA, DOMOLJUBA IN BOGOLJUBA Kopitarjeva ulica 6 LJUBLJANA, Jugoslavija
Boletm de la Mision Catolica Eslovena Službeni vestnik Slovenske katoliške misije
CERKVENI KOLEDAR
27.	januar — tretja nedelja po Razglašanju — Slovenci na Paternalu sc najprimerneje udeležijo službe božje ob osmih v župni cerkvi svete Neže. Avalos 250.
28.	januar — pondeljek — spomin prikazanja naše župnijske zavetnice svete Neže svojini žalujočim staršem.
29.	januar — torek — obletni spomin slovenske posvetitve naše buenos-a.jreške stolne cerkve.
30.	januar — sreda -— spomin slavne mučenice svete Martine, ob katere potrpežljivem in stanovitnem mučeništvu jih je mnogo sprejelo Kristusovo vero in jih bilo zaradi nje takoj do smrti mučenih.
31.	januar — četrtek —spomin svetega Petra Nolaska, enega izmed ustanoviteljev svojčas tako slavnega in zaslužnega cerkvenega reda za reševanje jetnikov iz saraeenske sužnosti.
1.	februar — petek — prvi petek meseca februarja; spomin svetega antijohijskega škofa in mučenca Ignacija, katerega sedmero slavnih pisem se je ohranilo iz najstarejših krščanskih časov do današnjih dni.
2.	februar — sobota — spomin Darovanja Gospodovega ali Svečnica, ki jo praznujemo v naših krajih kakor zapovedane praznike.
3.	februar — četrta nedelja po Razglašenju — ker zopet ne bo posebno domače slovenske božje službe, se Slovenci na Paternalu najprimerneje udeleže svete maše ob osmih.
SLOVENSKI IZSELJENSKI DUHOVNIK
Slovenski izseljenski duhovnik bo tja do srede meseca marca iz že svojeas navedenih vzrokov odsoten iz Buenos Airesa. Osebnih obiskov torej ne bo mogel sprejemati. Kdor bi se želel pismeno obrniti nanj, mu more pisati na naslov: Colonia Ferrari, Las Ar-mas FCS. Dobival Do pa tudi vso na običajni naslov mu poslano pošto.
NEDELJSKO BERILO
Rim 12, 16—21.
Bratje!
Nikomur ne povračujte hudega s hudim; prizadevajte si za dobro pred vsemi ljudmi.
Ako je mogoče, živite, kolikor je na vas, z vsemi ljudmi v miru.
Ne delajte si, preljubi, sami pravice, ampak dajte prostora božji jezi; zakaj pisano je: “Meni gre maščevanje, jaz bom povrnil, govori Gospod.” Marveč: “Ako je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti; ako je žejen, mu daj piti; kajti, če to delaš, mu boš žerjavico zbiral na glavo.”
Ne daj se premagati hudemu, ampak premaguj hudo z dobrim.
Nedeljska misel, ki jo večkrat med tednom prevdarjaj:
Ne daj se premagati hudemu!
MALO KATEKIZMA ZA NAŠE MALE
Jezus je pogostoma molil. Ko so ga učenci nekoč spet videli, la moli, ga je eden izmed njih prosil: “Gospod nauči na,s moliti.” Jezus je rekel: “Tako-le molite:
Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime; pridi k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji; daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega ”
Potem je Jezus naročil: “Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo.”
S kom govorimo, kadar molimo?
Kadar molimo, govorimo z Bogom.
Kaj nam da Bog, če pobožno molimo?
Ce pobožno molimo, nam da Bog vse, kar ga prosimo. Da nam zlasti milosti, ki nam pomagajo prav živeti in tako priti v nebesa.
APOSTOLSKA DELA
(Nadaljevanje)
Tiste dni pa so prišli nekateri preroki (99) iz Jeruzalema v Antiohijo. Vstal je eden izmed njih, po imenu Agab, in je po na vdihnjen ju naznanil, da bo velika lakota po vsem svetu, kar se je zgodilo ob Klavdijevem času. (100) Izmed učencev je sklenil vsak poslati, kolikor je kateri premogel, v podporo bratom, ki so bivali v Judeji. To so tudi storili in starešinam (101) poslali darove po Barnabu in Savlu.
V onem času pa je kralj Herod (102) stegnil roko, d«t bi mučil nekatere izmed udov Cerkve. Umoril je z mečem Jakoba, Janezovega brata. Ko je pa videl, da je to Judom všeč, je dal zgrabiti še Petra; to je bilo v dneh opresnikov. (103) Ko ga je prijel, ga je vrgel v ječo in dal strpati štirim četvericam vojakov, (104) ker ga je hotel po veliki noči privesti pred ljudstvo. (105) Petra so torej stražili v ječi, Cerkev pa je zanj neprenehoma k Bogu molila.
Tisto noč, ko ga je Herod hotel privesti pred ljudstvo, je Peter spal med dvema vojakoma, vklenjen v dve verigi, (106) in stražniki so ječo stražili pred vrati. In glej, pristopil je angel Gospodov in luč je zasvetila v ječi; udaril je Petra v bok, ga zbudil in rekel: “Vstani hitro!” In verige so mu padle z rok. Nato mu je angel rekel: “Opaši se in podveži si obutev!” Storil je tako. In rekel mu je: “Ogrni si plašč in pojdi za menoj!” Odpravil se
(99)	Ko je bila Kristusova Cerkev še mlada in cerkvenih občin še niso vodili stalni dušni pastirji, je Bog nekatere vernike z izrednimi darovi Sv. Duha (prim. 1 Kor pogl. 12—14) usposabljal za pomoč apostolom pri njih misijonskem delu. Tak dar je bilo preroštvo.
(100)	Klavdij je bil cesar v letih 41—54.
(101)	To je predstojnikom jeruzalemsko cerkve. — Za pomočnike v vodstva krščanskih občin so apostoli izbirali starejše može, ki so bili v krščanski veri utrjeni. Zato so se prvotno predstojniki krščanskih cerkva (škofje, mašniki in diakoni) mnogokrat imenovali prezbiterji (starešine). Pozneje se je to ime dajalo le mašnikom.
(102)	To je bil Herod Agripa I., sin Aristobula in Bernike, vnuk Heroda Velikega. Kot kralj si je skušal pridobiti naklonjenost judovskega ljudstva s preganjanjem kristjanov.
(103)	O veliki noči.
(104)	Stražila je vedno po ena četverica. Vojaki so se menjavali na vsake tri ure.
(105)	Da bi ga usmrtilo.
(106)	Z vsako verigo je bil priklenjen na enega vojaka. Od stražnikov je bil najbrž eden pred vrati, drugi na dvorišču pred ječo (prim. v. 10).
je in šel za njim, pa ni vedel, da je res, kar se je godilo po angelu, ampak je menil, da vidi prikazen.
Šla sta mimo prve in druge straže in prišla do železnih vrat, ki drže v mesto: ta so se jima odprla sama od sebe. Ko sta prišla In Peter se je zavedel in rekel: “Zdaj vem zares, da je poslal ven, sta perhodila eno ulico in hipoma je odstopil angel od njega. Gospod svojega angela in me otel iz roke Herodove in od vsega, kar je pričakovalo judovsko ljudstvo.”
Ko se ie razgledal, je prišel do hiše Marije, matere Janeza, s priimkom Marko, (107) kjer jih je bilo mnogo zbranih in so molili. Potrkal je na vežna vrata in prišla je poslušat dekla, po imenu Roda. Ko je spoznala Petrov glas, od veselja vrat ni odprla, ampak je stekla noter in sporočila, da stoji Peter pred vrati. Ti pa so ji rekli: “Meša se ti.” Toda ona je le še trdila, da je tako. Tedaj so govorili: “Njegov angel je.” Peter pa je še naprej trkal. Ko so odprli, so gv zagledali in so ostrmeli. Zamahnil jim je z roko, da naj molče, in jim je razložil, kako ga je Gospod izpeljal iz ječe; rekel je tudi: “Sporočite to Jakobu (108) in bratom.” In odšel je ter se napotil v drug kraj. (109)
(107)	Janez, s priimkom Marko, je pisatelj drugega evangelija.
(108)	Jakob ml., sin Alfejev in sorodnik Gospodov, je po Petrovem odhodu vodil krščansko občino v Jeruzalemu.
(109)	Luka ne imenuje natančneje kraja, kamor je odšel Peter po tem preganjanju (1. 42). Zelo staro izročilo, ki sega do sv. Hieronima in Ev-zebija, pravi, da je “drugi kraj” bi! Bini. Ker je Peter še živel, ko je Luka pisal Apostolska dela, je bilo previdnejše, o kraju Petrovega novega bivanja in delovanja molčati.
“ GLINICA DENTAL DEL PLATA ” CARLOS CH. LALANNE
CABLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in 14—18 h GARANTIRANO VSE V STROKO SPADAJOČE DELO. BREZPLAČNA POSVETOVANJA. — SPECI JALIZIRAN ZA BOLEZNI (PRELUKNJANJE) NEBA.
C-ormänico, sao Paulo, Bua AWarez Penteavo 19 — Banco Germ&nico. Santos, Bua 15 de Noviembre 164 — Banco Holandčs, Sao Paulo, Bua da quintanda 6.
Paraguay: Banco Germžnico, Asunciön, Calle Frei. Franco esq. tibile. Chile: Banco Germfinico de la A. S., Santiago, Calle Huerfanoe 833 Banco Gormänico, Valparaiso, Calle Pratt 238.
Francosko, Belgija in Luksemburg: Banque Baruch et Cie., Par>», 1* ru*
Lafayette.
Holandsko: llollanilsehe Bank — Unie N. V.. Hea.'eugracht 451, Amsterdam, Holandia.
Kemško:	Deutsch-Südanierikaniscbe Back A G., Mohrenwtrass,.? 30,
Berlin.
SLOVENSKA KROJAČNICA IN TRGOVINA
z manufakturnim blagom po konkurežnih cenah.
Priporoma se: Sebastian Mozetič
Buenos Aires	0S0RI9 5025 (La Patemal)

Očala, navadna $ 2.50; z okvirjem imitacija. Kare j $ 5.—; okvir za očala $ 2.50; stekla za očala: eno $ 1.50, obe $ 2.50.
Optika
TEOFILO MOUOHABD
CERRITO 378 Telefon: 35 (Lih.) - 2819
ZAVOD N ASIH ŠOLSKIH SESTER v EOSARI JU calle CORDOBA 1648
sproj. na stanovanjc in hrano deklice, ki obiskujejo notranjo ati katerokoli zunanjo šolo.
------ ZAVOD ------------
V. CIRILA IN METODA
sprejema dečke v popolno varstvo
Obrnite se pismeno ali osebno na:
ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires)
Ko « srečno prebral to številko in ugotovil, da is bik prav zanimiva. postoj prosim za hip, poslušaj in si dobro zapomni: da smatramo slehernega naročnika, ki je
pravočasno poravnaj naročnino, za svojega dragega prijatelja in cenjenega sodelavca, ki mu bomo vedno radi ustregli kolikor bomo le mogli, ua smo poslali neKaj številk na ogled nekaterim spoštovanim gospem
vrnejo številke, ki smo jim jih poslali, ca je boaisi iz tnzemstva noaisi iz inozemstva najboljše in najlažje taKo posiati naročnino, kakor je razloženo na ovitka našega lista, da sprejemajo naročilo tudi vse podružnice Rafaelove družbe, da z naročnino ne odlašaj, ker moramo tudi mi sproti plačati vsako številko, torej tudi tole Tvojo, ki si jo ravnokar prebral, da si neuvideven človek, če Ust rad bereš, morda celo hvališ, pa ga ne plačaš. Še več: naš napredek zaviraš in škodljivec si velike družine naročnikov Duhovnega življenja.