List 25. Tečaj LIV. i in I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 19. junija 1896. ...................................................................................... * € € Politiški oddelek. Cesarjev opomin vsacega Slovana ali Rumuna, kateri je tožen kacega poli tičnega prestopka in sodniki mu odmerijo najvišjo kazen. Dokler se sedanje razmere ne premene, se Slovani in Rumuni ne morejo ogreti za ogersko državo, vedno bodo težili za tem, da se odpravi sedanji dualizem, in Budimpešti vrše se sedaj slavnosti tisočletnice težili na Dunaj, ogerske države, katerih se udeležuje cesar. Vladar je Ogerski Slovani so sami podpirali Madjare v njih porabil to priložnost, da je v nekem nagovoru priporočal boju za državno pravo, kar najbolje kaže, da načelno Madjarom, naj bodo strpljivi in pravični proti drugim niso nasprotniki ogerske države. Če pa sedaj ne marajo narodnostim na Ogerskem, druge narodnosti je pa opo- zan o, so tega krivi le Madjari, ki vse nemadjarske na silo se pa ne da pridobiti naklonje minjal, naj bodo zveste ogerski državi. Mi le želimo, da rodnosti zatirajo bi ta opomin presvetlega vladarja imel kaj upliva, danje razmere na Ogerskem so neznosljive. Se- nost To bi morali vedeti tudi Madjari Zal da imamo malo upanja, da opomin vladarjev imel kaj vspeha. Na Ogerskem za nemadjarske narodnosti sedaj ne Madjari ostanejo, kakeršni so. Tudi neuspeh razstave jih ne bode nič spametoval veljajo nobeni zakoni. Pri volitvah delujejo Madjari z vsemi bredstvi, da ni voljen kak Slovak ali Rumun. Tudi dru- Tega neuspeha je največ kriva madjarska nestrpnost. štev ne morejo Nemadjari svobodno snovati, kajti takoj Ogerske nemadjarske narodnosti ne gredo v Budimpešto. se prepovedo in konfiskuje se njih přemožen je. Kako se Pa tudi od drugod bi bilo mnogo več obiskovalcev, ko je zatrla „Slovaška Matica" in njeno premoženje se upo-rablja za potujčevanje Slovakov. se ne slišalo, kako zatirajo Madjari druge narodnosti. Simpatije, jih je vsak imel do viteških Madjarov, so Da si bi po zakonu morale imeti vse narodnosti popolnoma izginile. Če hočejo Madjari zopet pridobiti na Ogerskem svoje srednje šole, vendar so vse državne simpatije in če hočejo, da bodo nemadjarske narodnosti srednje šole madjarske, v katerih se potujčujejo rumunski vnemale se za Ogersko državo, spremeniti morajo vso in slovanski dijaki. Če hočejo Slovani ali Rumuni osno- dosedanjo politiko. Izvedejo naj pred vsem narodnostni vati zasebno srednjo šolo, se pa jim delajo grozne ovire zakon i ki zagotavlja vsem narodnostim popolno jednako vseh državnih ljudskih šolah se že pomadjaruje i da pravnost v šoli in uradu. Če to store si tudi utrdijo celo v verske se že uriva pod madjarščina, Rumune. Tiskovna naj so tudi namenjene raznimi predtvezami svojo državo in zastonj bodo vse centralistične težnje, ki se semtertja pojavljajo na Dunaju. Če pa bodo Madjari tira li sedanjo politiko, bodo pa nemadjarske narodnosti za Slovane ali svoboda je na Ogerskem za Madjare na Ogerskem vedno pripravljene podpirati slednjega, ki skoro popolna, nemadjarâki listi se pa na vso moč zati- bode deloval za razrušenje dualizma, in prav lahko se Njih uredniki se zapirajo in listom se nalagajo vi- pripeti, da se nekdaj dualizem ne bode več obnoviti dal. rajo. soke globe » da jih zatrli. Da celo Madjari nočejo Madjari naj nikar ne prezro, da v Avstriji dobivajo priznavati, da na Ogerskem biva še kak drug narod vedno večji upliv stranke, ki so nasprotne Madjarom. kakor madjarski. Zato pa zmatrajo vse skoro za neko Posebno na Dunaju sedaj ne vlada mej prebivalstvom izdajstvo, kar bi bilo v korût kaki drugi narodnosti nič kaj prijazno mišljenje proti Madjarom. Vsi pojavi Da pri tacih razmerah Slovani in Rumuni ne mo- bodo brez vsacega uspeha, ako bode prebi valstvo ogerske rejo biti naudušeni za ogersko državo, je naravno. Vsaj državne polovice srečno in zadovoljno. Če se bodo pa na je predobro znano, da madjarski porotniki obsodijo Ogerskem zatirale nemadjarske narodnosti, se pa uteg nejo jedenkrát zjediniti vsi Madjarom nasproti življi obeh državnih polovic in narediti konec madjarski slavi. Politični pregled. Koroški deželni zbor je bil skleni! v poslednjem zasedanju nov volilni red. Kakor se poroča, cesar ni potrdil tega zakona zaradi formalnih pomankljivosti. Nam se pac do-zdeva, da tormalne pomankljivosti niso toliko krive, temveč vladi ne ugaja, da je deželni zbor sklenil direktne volitve v kmetskih občinah Da so se vpeljale direktne volitve na Koroškem, bi se polagoma tildi v drugih kronovinah. Naposled bi se temu ne mogla izoguiti Galicija, če ne bi hotela veljati za nazadnjaško pokrajino. Po vpeljavi direktnih in tajnih volitev pa v Galiciji ne zmagajo več somišljeniki grofa Badenija. Državni zbor je končal svoje pomladansko zborovanje. V poslednjih dveh sejah, ki so bile v soboto in v ponedeljek je sklenil zakon glede povišanja državnega doneska za premije tovarnarjem, ki delajo slador za izvoz. Ta sklep je bil povse nepotreben, kajti noben fabrikant ne bi bil zaprl tovarne, da je imel nekaj krajcarjev manj dobička pri meterskem centu. Če se pomisli, da je menjavanje cen pri sladorju veliko večje nego premija, ki se daje za izvoz, moramo reČi, da je večja ali manja produkcija sladorja odvisna od vse kaj druzega, kakor teh državnih premij. Prav po nepotrebnem se je vrglo 4 milijone v zrelo kapitalizma. Tega glasovanja nobeno zavijanje opravičiti ne more. Pokazalo se je zopet, da avstrijski parlament služi le velikemu kapitalu. Protisemitje in Mladočehi. — Razmere mej proti- semiti in Mladočehi so se silno pooštrile. Posebno dr. Lueger, ki je še vedno nevoljeu, da ni dunajski župan, se pri vsaki priliki zaganja v Mladočehe. Nadejal se je dr. Lueger, da bodo Mladočehi vedno njegovo stranko podpírali, in ga jezi, ker jo nočejo. Če se pomisli, kako protisemitje prezirajo dunajské Čeh e, se Mladočehom ne more zameriti, da Mladočehi ne podpirajo protisemitov. V jedni zadnjih sej, je dr. Lueger rekel, da so Mladočehi postali iz rjovečih levov vladni voli, kar je seveda vzbudilo velik hrup mej češkimi poslanci, posebno ker je še dr. Lueger izustil sumničenja, katerih dokazati ni mogel S takim zabavljanjem si protisemitje pač zau-panja ne pridobe. Sokolsko slavnost v Toplieah na Češkem je prepove-dala vlada na moledovanje Čeških Nemcev. Da bi se pa Čehe nekoliko potolažilo, se je prepovedal tudi shod nemških telo-vadcev. Nemci so grozno veseli, da se je Sokolova slavnost prepovedala. V Toplieah sedaj neomejeno vladajo, ker se on-dotni Čehi ne zavedajo. Ko bi Češka slavnost Čehe vzbudila, bi kmalu Čehi prišli celo v občinski zastop. Vsaj je le predobro znano, kako je to ali ono mesto na češkem in Morav- J * ■ : • skem nakrat zgubilo nemški značaj, ko so se le Cehi nekoliko bolj zavedati začeli. Ravno tako bode tudi v Toplieah. Zato pa tak strah pred praškimi sokolci. . . . .A Zborovanje delegacij se letos vrši z največjo mir-nostjo. Madjari so se celo zadovoljili, da jim minister vnanjih stvarij ni razlagal v ogerske delegacije odseku vnanje politike. Dosedaj je bila navada, da je minister v odseku avstrijske delegacije posebej in odseku ogerske delegacije posebej razkril vnanjo politiko Letos so pa madjarski delegatje zadovoljni s tem, kar so čitali o ministrovem razlaganju v avstrijske. delegacije odseku po časopisih Da Madjari letos niso želeli, posebnih poja snil, imajo pač svoje uzroke. Zadovoljni-niso, da je njih politika na Balkanu popolnoma se izjalovila in ne marajo, da bi jih kdo spominjal na te poraze. Hrvatska stranka prava. — Pogajanja, da bi se zjedinili zopet obe frakciji stranke prava niso imele uspeha. Posebno za dr. Franka ne marajo pri stranki. Po našem mnenju je nasprotovanje dr. Franku neopravičeno, kajti baši ta mož ima precejšnje zasluge vsled tega, da je dokaaal, da Hrvatska ni pasivna dežela, kakor vedno trdijo Madjari. Madjari in dr. Lueger. — Madjari so grozno hudi na dr. Luegerja, ki jih vedno napada v državnem zboru. Iq-terpelovali so že večkrat vlado, da naj kaj stori, da se na Dunaju ne bodo več tako sramotili Madjari. Ogerska vlada pa seveda ničesa storiti ne more, ker nima daj ati nobenih navodil cislitvanskemu parlamentu. Madjari sedaj hočejo začeti veliko borbo proti naši državni polovici. V krátkém bode v Budimpešti velik tabor, na katerem se bode sklepalo, da bi Madjari ne kupovali nobenih cislitvanskih izdelkov. Velicega strahu pred tem na Dunaju pač nimajo. če Dunajčanje zaČno borbo proti madjarski pšenici in moki, bili bi Madjari mnogo huje prizadeti. Italija. — Razprava proti poveljniku Baratieri-ju, ki je izgubil bitko pri Adui, je končana. Spoznali so ga za ne-dolžnega in sodišče ga je oprostilo Tega je bilo pa tudi pri-čakovati Ko. bi bil obsojen Baratieri, s tem bi bila izrečena obsodba tudi nad tedanjo vlado, posebno Crispijem. Da se pa to ni zgodilo, zato so pa privrženci prejšnje vlade poskrbeli. Vedeli so u pli vati z besedami, pa tudi z denarjem na odloču-joče osebe pri razpravi. ki so Baratierija tudi res nekrivim spoznale Sicer pa, ko bi bil obsojen Baratieri, bi ta tudi sam ne bil miroval in gotovo bi bil storil vse, da bi bil tudi svoj e sokrivce spravil v ječo. . , Ruski car na Dunaju. — Tekom letošnjega poletja obišče ruski car Nikolaj II našega cesarja na Dunaju. Podrobnosti obiska še niso znane, ve se pa toliko, da hoće avstrijski dvor najveličastneje vsprejeti mogočnega ruskega via-darja in da se bode z dotičnimi slavnostními pripravami v kratkem pricelo. Ta sestanek dveh evropskih velevladarjev bo zopet vesel pojav na obzorju mirovne politike. Spanija. — Vsled atentata v Barceloni, kjer je na Sv. Rešnjega telesa dan nekdo vrgel v cerkvi, mej množico ljudstva bombo in jih je bilo več ubitih in ranjenih, so se uvele posebno tudi v Madridu najstrožje naredbe proti anar-histom. Vse sumljive osebe se pazno stražijo. Vrše se hišne preiskave, koniiskujejo se pisma itd. Hoče se dognati, če so madridski anarhisti v zvezi z napadovalci v Barceloni, oziroma zajeti hočejo napadovalce barcelonske, katerih še do danes nimajo. Nesrečna Spanija, ki boleha na tolikih bolezaih. Njen n'i organizem spodjeda na edni strani anarhizem, po drugi finan-cijelen propad in veliko preglavico ji delà neudušljiva vstaja na Kubi. Koliko milijonov krvavega denarja je šio za Kubo, a danes je že skoro gotovo, da Kuba nikdar več ne bo španj-ska pokrajina. Vstaši prodirajo uspešno dalje, dočim se španjski vojski jako 'slabo godi, ker ji je začela izostajati pomoc iz Španije • * Kreta. - — Položaj na < Kreti je žalostěn. Vstaja je splošna, puntajo se mohamedanci in kristjani. Moritev in po-žiganja ni konec. Oropane stvari se javno na tržiščih prodajajo. Mej tem, ko se gode ondi taka grozodejstva, se velevlasti mej seboj prepirajo, kako naj bi se napravil red. Tur- čija je obljubila, da hoče z reformami zadovoljiti Krecane in . . i jih pomiriti. Zaupanja pač ne more noben imeti v Turčijo, ker ta niti doma ne more vzdržavati miru Svetuje se razno. Največ se priporoča, da. naj bi prevzela Grška otok .Kreta od Turcije v oskrbo, toda Grška ima etudi premalo zaupanja in preza-dolžena je, nima torej sredstev, s katerimi bi naj razmere na Kreti uravnala. Da bi ne bilo mej velevlastmi sebičnosti in koristolovja, davno bi že malomarni Turčiji druga pela. Tako pa, če propade Turčija, kdo naj bo njen dedič. Vsaka evropska velevlast bi najraje največ dobila. Vsled tega bi mej velevlastmi samimi nastale velike homatije. Tega se boje in v škodo javnemu blagostanju in miru ter v korist Turcije se velevlasti ne upajo iz strahu druga pred drugo odločno na noge stopiti in od Turčije jasnosti in redu zahtevati, 243 Člen reda okraj. % ^ Stavbenski red deželnega stolnega mesta Ljubljane « ■ VI w • " i .» I I z dne 25. maja t. 1. ozirom na izvrševanje tega stavbinskega občinsko ozemlje razdeljeno v notranji in vnanji poleg zložnega, za obraćanje voz primernega cestišča tudř še prostora za napravo pešpotov na obeh straneh ob na- ^ i 1 3(1 •" ^i1 stajajočih hišah. Pri posebno važnih prometnih cestah je misliti tudi na to, da se za napravo'£cestnih železnic, kakor tudi za drevesne nasade pripravi potrebni prostor. Mera vse širine je odvisna od dolžine in lege dotičnih ulic proti smeri glavnega prometa in od drugih krajnih razmer. obče pa se ustanavlja, da morajo vse glavne ulice j ki drže do naj bolj Ćlen II. Notranji katero je odredila c. kr. deželna vlada za Kranjsko j obseza v soglasji z omejit VljO, po razglasu z dne 28. decembra 1894. leta, št. 16.569 dež. zak. št. 3 iz leta 1895., z ozirom na uredbo stav obiskovanih mestnih delov ali kolodvorov, in so določene « 41 . » posredovati posebno živahen promet, po razmerji svoje dolž:ne praviloma dobiti najmanj po 20 m širine, da morajo one ceste, ki imajo z zgoraj omenjenimi 1. binskih obrtov, prve štiri mestne okraje, navedene v občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne (a) isto smer, o katerih je pa misliti, da bodo imele 5. avgusta 1887. j dež. zak. št. 22, in sicer menj in da živahen promet, dobiti najmenj po 14 m širine i okraj i ki se imenuje šols*i, morajo krajše stranske in prečne ulice dobiti II. okraj, ki se imenuje šentjakobski, III. okraj, ki se imenuje dvorski, IV. okraj, ki se imenuje kolodvorski. ; Pri ulicah, ki delajo mejo teh okrájev na zunaj najmenj po 12 m širine j da se ceste če i spadati obe vrsti hiš še k notranjemu okraju. Vnanji okraj obsega vsa posiopja, ki leže med mejo notranjega okraja in med mejo občinskega ozemlja. Deželni vladi pristoji, potrebne premembe v ome« jitvi notranjega in unanjega stavbinskega okraja dogo vorno z deželnim odborom potom več nasvetovanih, kolikor je moči, križajo v pravém kotu. Pri cestah, ki se mislijo nanovo napraviti v že zazidanih mestnih delih ali pri razširjanju obstoječih cest se je, kolikor moči, ravnati po gorenjih določilih. Kot podstavo za napravo novih ali premembo obstoječih prometnih potov in za določitev stavbinskih črt mora magistrat narediti občen mestni uravnavni in i naredbe določati in razširjavni črtež ter ga razgrmti na javni vpogled. istotako v slučaji premembe občinskega ozemlja stolnega mesta Ljubljane nove dele občinskega ozemlja uvrščati v notranji ali unanji stavbinski okraj. črtež Ta mora poočititi stavbinske črte, po katerih se je ravnati, zlasti za vse mestne dele, ki že obstoje ali jih je na novo napraviti, ter tudi poočititi lego in višino, po Prvi oddelek. Obcne glede odredbe m zahteve glede naprave uravnave obstoječih mestnih delov glede stavb ob javnih potih. novih potem mestu primerno razdeljenih, na morsko višino se ozira jočih stalnih visočinskih točk. Ko je ta črtež izgotovljen in popřej od mestnega sveta odobren, tedaj je določiti in od magistrata razgla- Načrt o površji zemljišča. Legopisni in ni- velski Crteži. 1. Pri napravi novih ulic in prostorov je skrbeti za njih pravilno, zlasu pa namenu primerno uredbo. ta namen se mora površje zemljišča geometrično narisati, nivelirati in črtežu primerno opisati. skupni napravi novih mestnih delov in o njih zvezi z obmejnimi ulicami in prostori je sestaviti redne legopisne in nivelske crteže. Kot merila se předpisu ejo: Za legopisne Ćrteže.........1 : 1000 siti šesttedenski rok, v katerem je vsakemu udeležencu dano na prosto oljo > da svoje morebitne ugovore zoper oziroma zoper dotični izgotovljeni del njegov črtež, pismeno vloži pri magistratu. Po preteklem roku mora občinski svet o ugovorih oddati svoje mnenje ter jih predložiti c. kr. deželni vladi, katera o njih, dogovorno z deželnim odborom, končno-veljavno razsodi. n dolžine nivelskih črtežev n višine n » : 1000 ...... 1 : 100 ....... 1 : 100 visočinski razstoji nivelskih in profilskih črtežev morajo biti kotirani in višine na morsko Tudi v slučaju, da se ugovori ne vložijo, naj se črtež predloži c. kr. deželni vladi, kateri je pridrženo, v dogovoru z deželnim odborom končno-veljavno potrditi omenjeni črtež. in za poprečne profile Na isti način je postopati pri poznejših premembah raztezah in omejitvah mestnega uravnavnega in razširjav » Vsi dolžinski m višino > ki daje podlago mestnemu nivelskemu črtežu 9 reducirane. nega črteža. K takšnim odstopom od tega crteža spadajo tudi izjeme od črteža v posebnih posameznih slucajih. Isto velja do izgotovljenja .mestnega uravnavnega in razširjavnega črteža za premembe pri že obstoječih Smer in širina ulic. stavbinskih črtah (Dali sledi.) Ulice i ki se na novo napravijo, morajo dobiti kar najpremejšo smer in takšno širino, da je v njih 244 Obrtnij ske raznoterosti. Politura pohištja, Ce hočeš lesk politure pri pohištvu povekšati, to dosežeš s tinkturo, se napravi iz 100 delov v domači deželi, koder imajo te pasme čiste, se je izvršil, kolikor je bilo mogoče že v drugi polovici. . 1895. Nakupili so se murbodenci v deželi in origi- lanenega olja, 750 delov etra, 1000 delov sčiščenega terpen- nalni ter so se razdelili po Dolenjskem. tinovega olja in 1000 delov petroleja, černur s e pridene še nekaj kacega eteričnega olja. Proti rjavenju jekleuih instruiuentov je najboljši po- moček kalcijev krorid T vleče lago nase. Nekaj kosov te snovi dene se v steklenice, katere se postavi potem odprta v prostor imamo sprav jekleno orodje 9t -iftífcl^ .............: ífr Kmetijstvo. h HHtí* « 4! * Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dne 11 junija je imela v ljubljanski mestni dvorani kmetijska družba svoj občni zbor. Došlo je izredno mnogo članov, zlasti tudi z Dolenjskega, kjer se dosedaj za družbo niso dosti zanimali. Predsednik družbi ces. svetnik gosp. Ivan Murnik je pozdravil zbraně člane, zastopnika deželne vlade vladnega tajnika dr. pl. Crona, zastopnika deželnega odbora posl. Povšeta, in župana ljubijanskega Ivana Hribarja. daljšem govoru je narisal predsednik položaj našega kmetijstva, omenil, da je državni zbor sklenil nov davčni zakon in nov zakon o zemljiškem katastru, ki bodeta dobro uplivala na razvoj kmetijstva in se spominjal smrti nadvojvode Karola Ludovika, ki je vedno pospeševal kmetijstvo in končal je s slavo-klicem na cesarja. Potem je ravnatelj gospod Gustav Pire poročal o delovanju družbe v minolem letu: Leta 1895. je družbi pristopilo 502 novih pravih udov, tako da je imela konci tega leta 18 častnih, 9 dopisujočih in 3192 pravih udov. Vseh podružnic je bilo leta 1895 75 2.) Glede sklepa, naj se deluje na to, da se iz-premeni zakon za povzdigo govedoreje, se je glavni odbor obrnil z utemeljeno prošnjo do visokega deželnega odbora. naj prošnji je posebno izrekel željo, bi se premenile določbe za licencevanje bikov. Kolikor je glavnemu odboru znano, so poklicani krogi pri volji izvršiti nekatere premembe, tako, da je opra- vičeno upanje, da se bo s to rečjo kmalu bavil visoki deželni zbor. 3.) Vsled sklepa, da naj glavni odbor delà na to da se c. kr. okrajnemu živinozdravniku v Radovljici izposluje deželna podpora, da bo potem redno vsak mesec po enkrat šel v Bohinj ter tako živinorejcem tega oddaljenega kraja omogočil, da bode v potrebi imeli živinozdravniško pomoč, se je glavni odbor obrnil na visoki deželni zbor, in ta je rade volje pri trdil družbeni prošnji ter je ukrenil potrebno, da se ugodi ti želji. 4 ) Sklep občnega zbora, da naj se na Dolenjsko, osobito v področje šentjarnejske podružnice, za po-skušnjo vpelje nekaj berkširskih prašičev, je glavni odbor izvršil začetkom 1. 1896. Kupil je nekaj ple-menih prasičkov te pasme ter jih je oddal v okrožje omenjene podružnice. 5.) Vsled sklepa, da naj glavni to, da se pri dobavi soli za živino dovolijo olajšave, je glavni odbor storil primerne korake, ob enem pa bi se pridružil odbor deluje na odbor, nai je naprosil visoki deželni družbeni prošnji : 6.) Izvršujoč sklep, naj glavni odbor sprosi usta-novitev kmetijsko-kemijskega poskušališča, je glavni odbor prosil visoki deželni zbor v ta namen podpore Na novo in priprošnje pri visokem c kr kmetijskem mini- so se tega leta ustanovile podružnice v Gorjah v Po- sterstvu za prispevek. nici. ljanski dolini, v Košani, v Velikih Lašičah in v Vi- Družbeno podkovsko šolo je prvi polletni tečaj začetku leta 1896. pa so se ustanovile po- obiskovalo 11 učencev, katerih eden je ostal celo leto družnice na Brezovici, na Dobrovi, v Erzelju, na Križu v soli, dva sta morala zaradi bolezni šolo zapustiti pri Vržiču, na Premu, v Toplicah in v Vodicah, tako pred koncem tečaja. Vsi učenci so imeli podpore nedá ima ob sestavljanju tega poročila 82 podružnic in kateri državne, nekateri deželne in kranjske hranil- blizu 3500 udov. Občni zbor za leto 1894., kateri je bil 18. dne nice, ter so tečaj dovršili z dobrim uspehom. Učili julija 1895. leta so se tudi ogledovanja mesa. Eden učenec je dobil storil več sklepov, katerih je red „prav dobro", štirje „dobro", drugi pa „zadostno". glavni odbor nekaj rešil sam v smislu občnega zbora nekaj pa jih je izročil in priporočil dotičnim oblastvom. Večina teh sklepov, kolikor se jih je po njih naravi moglo resiti v preteklem letu, se je resila ugodno v zmislu priporočevalcev. Uspeh konečno re-šenih sklepov, naj kaže naslednje poročilo: Drugi polletni tečaj je obiskovalo 7 učencev. Eden je ostal v soli celo leto ter je naredil izpit še koncem prvega tečaja 1896. leta. Vsi učenci so imeli podporo. Tudi učenci so zadostili zahtevam; pri končni skušnji sta dva dobila red „prav dobro n drugi » dobro". Pet učencev in neki kmetovalcev iz 1.) Sklep glavnega zbora, da naj se nakupijo in Primorja so tudi z uspehom naredili izpit iz ogledo-razdele za povzdigo živinonoreje na Dolenjskem biki vanja mesa. plemenjaki pomurske, zgornjeinodolske in šviške pasme, Učil je bilo na zavodu vedno dosti, kajti 1895 in sicer naj se biki nakupijo, kolikor je mogoče se je v družbeni podkovski šoli podkovalo nad 1000 845 konj. V ogleđovanju mesa so se učenci vadili v mestni klavnici. Starejših kovačev, ki niso hodili v šolo, se je oglasilo tudi tega leta mnogo. Večina njih je bila s Kranjskega, nekteri s Štajerskega in Primorskega. Gospodarstvo v družbeni drevesnici je ostalo tako. kakeršno je bilo prejšna leta. Spomladi 1. 1895. smo pod navadnimi pogoji oddali kakih 15.000 vi-sokodebelnih drevesec. Ker družbene drevesnica nikakor ne zadostuje, da bi mogli ustrezati zahtevam družabnikov, vzel je glavni odbor zopet kaka 2 orala zemljišča v bližini v zakup, da bo moči vzgajati več drevja. Oddelke, kjer izkopljemo drevje obdelamo, kakor je treba za nov nasad, ter jih porabimo za poskuse, kolikor dopušča gospodarstveni načrt. Poskušali smo nekatere vrste žit in pa mnoge novejše krom-pirjeve vrste. Ker je drevesnica premajhna, da bi mogli vzgajati toliko drevja, kolikor ga je treba za vedno rano-žeče se naročitve, in ker vsled 801etnega pridelovanja drevja drevesnica vidno peša, treba bo resno misliti na to, da se dobi kaka druga drevesnica, tem bolj, ker bo težko mogoče dalj časa obdržati najete prostore, kajti proste prostore v Ljubljani vedno bolj zazidu-jejo. Če še posreči za drevesnico pridobiti kak svet izven Ljubljane, to pač družbi ne povzroči občutnih troškovi kajti drevesnica na Poljanah bo brez dvombe kot stavben prostor precej vrgla. V zakup vzetem uzornem dvorcu na Viču se je 1. 1895. gospodarilo ^strogo po gospodar stvenem náčrtu, ter je bil uspeh vsled ugodnih razmer boljši nego je bil proračunjen, tako, da je b lo moči odpisati več investicijskih troškov. Ker je prvi gospodarski namen temu dvorcu vzgoja plemenskih bikov pleme nitih pasem in je vsled tega v primeri z obsežnostjo tal število živine neprimerno veliko, treba je v prvi vrsti pridelovati krmske rastline. V tem zmislu je tudi določen kolobar ter intenzivno obdelovanje trav-nika. Izdatno izboljšanje travnika in pognojenje z umetnimi gnojili je pripomoglo, da smo leta 1895. přidělali trikrat toliko sena, kakor leta 1893. Temu se je bilo tudi zahvaliti, da je bilo leta 1895. mogoče imeti dve žrebetni kobili, eno kravo, eno telico, enega bika plemenjaka in devet mladih bikov, starih 1 — 1 ya leto, ne da bi bilo treba dokupiti kaj drugega kakor nekoliko krepčalnih krmil. Ta uspeh je mnogo pri-pomogel, da so tudi drugod je odilneje rabiti umetna gnojila. Od 9 bikov simodolcev, kupljenih 1. 1894., se je to leto oddalo 8 za pleme, na mesto njih pa je bilo meseca oktobra kupljenih drugih 10 simodolskih mladih bikov. Teh 10 bikov je zgornjebavarskega rodu simodolske pasme, kupil jih je pa družbeni tajnik s posredovanjem živinorejskega nadzornika v Miesbachu v okrajih Miesbach in Tegernsee na zgor- njem Bavarskem. Vsa plemena živina se je izborno sponašala ter celo leto pri nji ni bilo nikake nesreče. Na Gorenjskem kupljeni kobili sta izborni delavki. Ena se je tudi ožrebila, in smo žrebe jeseni prodali za ugodno ceno. Ribje vališče in vzgojevališče na Studencu se je končalo že 1. 1894. Zavod je prav izborno uspeval ter je vseskozi zadoščal gospodarskim zahtevam. Poleg zvršitve sklepov lanskega občnega zbora in vodstva družbenih zavodov in podjetij je glavni odbor, oziroma predsedništvo, tajništvo in družbena pisama, oskrboval vsa tekoča opravila družbena ter tudi, kadar je le bilo mogoče in umestno, pospeševal domače kmetijstvo. Družbena pisama je rešila 1895. leta 1268 prav uradnih aktov, katerih izvirniki, oziroma prepisi, so spravljeni v družbeni registraturi in 11.895 opravilnih spisov o strokovnih vprašanjih, o poizvedbah, o prodaji semenja, strojev knjig itd. Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje kranjskega kmetijstva v obče ter posa-mičnih kulturnih vrst posebej, omenja glavni odbor naslednjih, katerih je zvršil nekoliko s svojim de-narjem, nekoliko pa s podporami visokega c. kr. kmetijskega ministerstva in visokega deželnega zbora kranjskega. Kmetijsko rastlinstvo je glavni odbor pospeševal s tem, da je udom naročal dobrega semenja, v prvi vrsti ruskega lanenega semena, predenice čistega de-teljnega semena, raznih žit in krompirja. — Oddal je 26 3 stránkám 10 000% originalnega ruskega lanenega semena, 601 stranki 6853 kg deteljnega semena in 65 stránkám 10.848 kg raznih drugih semen. De- narni promet za semena je znašal 16 600 gld. 88 kr. # V tem letu je glavni odbor vsled sklepa izred-nega občnega zbora, ki je bil dne 29. novembra 1894. leta v Trebnjem, vodil poskuse s pridelovanjem slad-korne pese. Poskusi so povsod imeli ugoden uspeh in so pokazali, da je zemlja povsod, koder so poskušali, zelo ugodna sladorni pesi. Natančno poročilo o teh poskusih smo priobčili v družbenem uradnem glasilu; kdor je želi, pošljemo mu poseben odtisk. Umetnih gnojil, katerih naročitev družba posreduje, porabilo se je 1. 1895. zopet več. Ob tej priliki ne smemo zamolčati veselega dějstva, da so si tudi mali posestniki zelo naročali umetna gnojila. Oddali smo 93 stránkám 10 vagonov umetnih gnojil in smo pri tem imeli 6492 gld. 96 kr. denarnega prometa. Vinarstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice. Naročila je *je 60.000 kg ter jo je oddala po znižani ceni. Denarnega prometa je pri tem družba imela 26.400 gld. Na prošnjo glavnega odbora je visoki deželni odbor plačal voznino od Ljubljane do podružnic, tako, da so vinščaki prav po ceni dobili zanesljivo dobro modro galico. Po znižani ceni je 246 družba oddajala tudi trtne škropilnice, nekaj pa jih se število dospelih prasičev ujema s podatki živinskega je tudi podarila. Družba je več podružnicam izprosila potnega lista ; kadar ni nobenega zadržka, je to pripo-državne oziroma deželne podpore za njih ameriške mniti na zadnji strani potnega lista. V tem primeru se trtnice in poskusne vinograde. Sadjarstvo je družba podpirala na ta način, da smejo prasiči takoj odprodati. 7.) Se v tem oziru pokažejo zadržki, tedaj jih je oddala več tisoč sadnih dreves. Izven tega pa je je brez odloga naznaniti c. kr. okr. glavarstvu, ki mora družba sodelovala pri ustanovitvi zadružnih naprav pričeti potrebna poizvedovanja. Dokler se ne odpravijo za koristno porabljenje sadja. Dve taki napravi sta zadržki, eventualno dokler uradni živinozdravnik za go-se otvorili 1. 1895., in sicer v Horjulu in v Begunjah .tovo ne dožene, da prasiči niso okuženi, se ne sme noben oběh sta se postavili francoski prasič odstraniti iz prodajalnega prostora. 8.) Kadar se ne more ves prasičji transport pro- na Gorenjskem. sadni sušilnici sestava „Cazvillovega". Več podruž- ničnih drevesnic so pregledali družbeni organi, in dati na jednem kraju, tedaj se sme prebitek prasičev družba je drevesnicam izprosila izdatne državne in samo z vozovi prepeljati na drug prodajalni prostor. Pri deželne podpore. (Dalje sledi.) Svinjska kuga. Deželna vlada je izdala naslednji razglas: Ker se svinjska kuga na Kranjskem vedno dalje razširja in je doslej že več občin in vasi v okrajih Novo mesto, Litija, Kočevje, Ćrnomelj, Ljubljana in Logatec okuženih, zatorej izdaje deželna vlada na podstavi § 3. občnega zakona o živinskih kugah nastopne občne odredbe za promet s prasiči na Kranjskem: 1.) Brezpogojno je prepovedano goniti prasiče po cestah, ampak te živali se smejo î kjer to sploh do- puščeno » samo z vozovi prevažati iz jednega kraja v drug kraj. Izjema je dopuščena samo za paše in napajanje prasičev v občinskih mejah, dokler se ne dožene noben slučaj svinjske kuge. 2.) političnih okrajih v katerih razširiena svinjska kuga, ne sme biti nobenih prasičjih semnjev. 3.) Iz drugih dežel tostranske državne polovice se smejo prasiči, v kolikor je njih uvažanje iz teh dežel na Kranjsko sploh dopuščeno, uvažati samo po železnici. Ta določila pa se ne dotikajo prepovedi in odredeb izdanih zoper dežele ogerske krone in zoper okupacijsko ozemlje. 4.) Vse po železnici pošiljane prasičje transporte potem 5 ko jih je bil ogledal živinozdravnik, od končne postaje na vozovih spraviti v njih namenjeni kraj j toda šele potem j ako to v obče dopušča živinozdravniško mnenje o prasičih in ako se število prasičev popolnoma ujema s pravilnim živinskim potnim listom, Pri razkla-danju rabljene brvi, stopnice in orodje, kakor tudi raz- kladalni prostor je vsakikrat korenito počistiti in razku- žiti, o čemer se mora prepričati živinozdravski organ pri železniški postaji, transportne vagone pa je z naleplje-nimi listki zaznamenovati ter jih na razkuževalno postajo vrniti. 5.) Kadar dospe transport na kakšen prodajalni kraj se smejo prasiči postaviti samo na takšen proda- jalni prostor (hlev), kakoršnega je politično oblastvo v živinozdravsko - policijskem oziru za to primernega spoznalo. 6.) Kadar dospe transport na prodajalni kraj, tedaj je živinski potni list nemudoma oddati županu ali eventualno v to določenemu organu. Ta mora preiskati i če tem je na izvirni živinski potni list zapisati ime tistega kupca » ki je prasiče kupil ter pripomniti odhod prasičev v drug prodajalni kraj, prasičjemu prodajalcu pa je za ostale prasiče izdati nov živinski potni list, v katerem je navesti kraj, od kod so prvotno prišli prasiči, kakor tudi dan izdanja in zapisnikovo številko izvirnega potnega živinskega lista. Ta novi živinski potni list mora prasičji prodajalec izročiti županu novega prodajalnega kraja. 9.) Na prodajo postavljene prasiče mora v pre- sledkih od do dni preiskati potrjen živinozdravnik, kateri mora nesumljivo zdravstveno stanje prasičev potr diti na živinskem potnem listu ter se prepričati ob jednem o tem, da so zapiski o izvršeni prodaji pravilno vpisani Se-li pokažejo glede zdravstvenega stanja pra- sičev utemeljeni pomisleki, mora živinozdravnik to nemudoma naznaniti županu, da ta ustavi nadaljno prodajanje in c. kr. okrajnemu oblastvu, da to prične nadaljno uradno poslovanje. Dognane nepravilnosti glede zapisnikov o izvršeni prodaji je istotako naznaniti. 10.) Prasičji prodajalec mora vselej, kadar oboli ali pogine kakšen njegovih prasičev, to brez odloga naznaniti županu, kateri sme nadaljno prodajanje dovoliti še potem kadar takoj izvršena živinozdravniška pre- iskava za gotovo dožene, da glede okuženja ni nobene sumnje. nasprotnem primeru pa je glede obstoječe sumnje, da so prasiči okuženi, nemudoma naznanilo poslati c. kr. okrajnemu oblastvu. Kadar so vsi prasiči kakšnega transporta odprodáni ali pa je prebitek prasičev odpravljen po předpisu 8.) točke tega razglasa iz prodajalnega prostora, tedaj je ta prostor temeljito počistiti in razkužiti (najprimerneje z novogašenim apnom), o čemur se mora prepričati župan. 11. Novi prasičji transport se sme postaviti v pro- dajalni prostor še potem kadar se je popolnoma od pravil prejšnji transport in se je izvršilo razkuženje 12.) Stroga prepoved, da se prasiči ne smejo goniti od vasi do vasi, ali od hiše do hiše, ostane tudi potlej v moči. 13.) Ta določila stopajo v veljavnost 15. dan ju-nija 1886. 1. Njih prestopki se kaznujejo po zakonu z dne 24. maja 1882. 1. dež. zak. št. 51. 24Ï Kmetijske raznoterosti. Voda za polivanje. Za polivanje ni dobra trda voda. Če se mora trda voda za polivanje rabiti, naj se poprej prekuha. Sploh naj se voda razen dežnice, predno se rabi za polivanje, pusti na solncu. Če nočejo konji potegniti, vpreže naj se jednega konja od zadej. Kakor hitro bode zadnji konj potegnil, poteg-nejo sprednji konji, da jim ni treba iti nazaj. Zadnji konj se mora hitro izpreČi ali pa obrniti. Sladorna pesa dobro raste za deteljo. Ovčji gnoj jej .dobro ugaja, dobro je tudi, če se pesi po vrhu pognoji s čil-skim solitrom. Vrste naj bodo precej goste in v vrstah naj stoji pesa po 15 centimetrov narazen. Tržaški „želodec". V prvem četrtletju t. 1 (od 1 januvarija do konca marca) uporabilo je prebivalstvo mesta tr-^aškega 25 421 glav klavne živine, kojo so pobili, odnosno poklali v mestni klavnici. Na ta način končalo je : 5005 volov, 5 bikov, 749 krav, 469 konj, 7488 telet, 11 ko-štrunov, 6784 jagnet in 4909 prasičev. 4 i® « i»»........................................................................................................ W ilWlÊ Poučni in zabavni del. ifiDSSiS M '..................................................................................................... » m* Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E Šreknik.) Prvo poglavje. Zarja ljubezni. Paleči žarki junijskega solnca jeli so oslabljevati ;