O C A M ‘"JjH U \W ho xV ' -*> Cital sem o ladji, ki jo je velik, vihar zalotil na morju. Mornarji so se bali in tresli, z§kaj ladjo so premetavali silni valovi semtertja, življenje vseh je bilo v nevarnosti. Samo sinček poveljnika ladje je mirno gledal v srdite valove. Tedaj ga vpra= ša eden izmed mornarjev: "Ali v se nič ne bo= ji??' * 1 2 In deček je odgovoril "Cernu bi se bal? Saj moj oče vodi ladjo." 1. Preljubi, naše življenje je po= ^ dobno vožnji po morju. Ha poti smo v večno domovino. Na tej vožnji pa smo izpostavljeni hudim viharjem, ki nam pretijo, da nas kon¬ čajo. Ti viharji so različne skušnjave, ki nam jih vzbujajo na"e strasti, zapeljivi svet in hudobni duh. Včasih tudi Bog pošlje ali prepusti, da prihrumi vihar nad nas, da nas zadene huda in dolgotrajna bolezen, velika dušna bridkost ali silna nesreča. Talci hudi viharji so velikanska gospodarska kriza,brez^ poselnost, ponekod strašno versko preganjanje, ki trpi že dokaj let. Bog je pripustil to strahovito gorje, da bi^se Človeštvo zdramilo in v svojih stiskah zopet obrnilo k njemu. Šal, da je mnoge strašni vihar strl. Obupali so nad Bogom, zgubili vero v Boga in postali še bolj nesrečnic 2. Castivci presv. Srca, nikar se ne bojno, nikar ne ob= upujmo v viharjih, skušnjavah in nesrečah! Kakor oni deček na lad= ji, ostanimo tudi mi mirno, zakaj poveljnik ladje našega življenja je božji Zveličar. Njegovemu vodstvu se brez skrbi izročimo! Njego= vo Srce tudi z nami čuti in nam more in hoče pomagati, saj je to Srce rešitev vseh, ki vanj zaupajo., "Zveličanje v tebe zaupajočih," kličemo v litanijah. Večkrat je zapisano v sv. pismu, da ne bo osramočen, kdor v Boga zaupa. Sveti Pavel nas tolaži; "Bog pa je zvest in vas ne bo pustil skušati čez vaše moči. ampak bo s skušnjavo dal izid, da jo boste mogli ^prestati" (K0?N 10, 15). "Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni polno" je vedno pri= pravljeno pomagati nam v velikih nevarnostih, dušnih in telesnih. Le eno zahteva od nas* zaupanje. Zaupati moramo v božjo Previdnost, trdno in zanesljivo, brez omahovanja. Sag pravi že prerok Jeremija; "Gospod je dober tem, ki vanj zaupajo" (gal.p. 3,25). Zakaj pa Bog drži toliko na to, da zaupamo vanj? Odgovor je lahek. Zato, ker hoče, da ga imamo za dobrega očeta, ne za stro= gega gospoda. Nič pa pri otroku ni bolj naravno kakor neomejeno za= 2 Štev, 59.,leto III, 26.septembra 1948. upanje v očeta,. Hlapec Ima skrb za plačilo, ker ga potrebuje, otrok pa g±vi brez skrbi, ker zaupa očetovi ljubezni, ki mesto.njega skrbi za obleko in hrano. Hlapec se morda s strahom ozira v prihod= nost, kaj bo, ko mu bodo opekale moči, kdo bo potem skrbel zanj. Otroka prihodnjost ne skrbi, ker se Čuti preskrbljenega v očetovi ljubezni. "Bog je na* Oče", je pisal sveti Frančišek Šaleški neki bogoljubni duši, ki je bila preveč v skrbeh, kaj bo, kako bo preži= vela sebe in družino. "Bog je nag Oče, drugače bi nam ne bil zapo= vedal moliti: Oče naš, kateri si v nebesih. Kaj pa se vam je treba bati, če gte otrok takega očeta, brez katerega volje še las ne pade z glave? Čudno je to, da moremo kot otroci takega očeta imeti ge kakšno drugo skrb kakor to, da ga prav ljubimo in mu zvesto služimo. Skrbite torej zase in za svojo družino le toliko, kolikor Bog hoče in ne več. Potem boste videli, da je on prevzel skrb za vas.' 1 Vtisnimo si globoko v srce to tolažilno resnico! Potem bomo razumeli skrivnost, zakaj toliko svetih du* ostane mirnih v sredi vsega telesnega trpljenja in dušnih bridkosti, sredi prega= njanja in v vseh težavah. Prelep zgled zaupanja v božjo Previdnost nam je dal sam božji Zveličar. Poglejte ga na Oljski gori, kako zapuščen in sam moli k Očetu. Temna noč je okoli, pred oči pa mu stopa trpljenje, ki se mu bliža. Strah in groza ga spreletavata. Učenci spijo, mati je daleč, nebo ga ne usli*i. Njegova duša je žalostna do smrti. V smrtnih težavah mu tečejo krvave kaplje po obličju in padajo na zem= ljo. Ura teme je. Sovražnikom bo izdan v roke. Zvezali ga bodo, kri= vično ga obsodili na smrt. Ko bo sonce zopet stalo najvi *je, bo že visel pribit na križu med dvema razbojnikoma. V hudih mukah bo umrl. Tedaj se izvije iz njegovega Srca ne glas tožbe nad neusmiljenostjo sovražnikov, ne, ampak ganljiva molitev otroškega zaupanja: "Moj Oče ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene; vendar ne kakor jaz ho= čem; ampak kakor ti" (Mat 26, 59). "Zgodi se tvoja volja!" (Mat. 26, 42). "Tudi sedaj v tej strašni stiski "si moj Oče. Karkoli storiš z menoj, je prav storjeno." 3. Preljubi, učimo se zaupanja v Boga od božjega Srca.Bo= lje se nikjer drugod ne moremo učiti. Ce ' čenje presv. Srca je šola zaupanja. Odkod namreč prihaja, da nam je tako težko z a u = pati v Boga? Prvi vzrok je ta, ker si Boga vedno le p r -e d a'l e č mislimo. Mislimo, da je Bog previsoko, mi pa prenizko, da bi se menil za nas. če*čenje Srca Jezusovega pa nas Bogu približa, saj je sredi med nami kot pravi človek, kakor mi. Nihče ne more priti k njemu in reči: "Ti ne veš, kaj trpim," Kaže nam svoje Srce, ki je samo občutilo vse bridkosti, ki tarejo človeka srca. Drugi vzrok, da premalo zaupamo v Boga, je pa naša r e v š 5 i n""a. Pri spominu na' svoje slabosti in grehe si mislimo, da ne zaslužimo božje pomoči^ 'ampak prej kazen kot milost, To nas. dela malosrčne in nezaupne. Ce*Čenje Srca Jezusovega pa naš pogled obrača od na*e revščine na zasluženje Kristusovo in velika dela njegove ljubezni. Kadar molimo, k božjemu Srcu, molimo prav za prav to—le: "0 Gospod, ne' glej na nas, glej na svoje presv. Srce. Po= magaj nam zavoljo zasluženja svojega Srca in spomni se, kaj si že vse storil za nas!" V Srce, ki je za svoje sovražnike prelilo zadnjo kapljo krvi, smemo zaupati, naj bo na*a krivda š e tako velika in naj pride nad nas, kar hoče. Kaj nas čaka v prihodnosti? Dobro ali hudo?. Ne vemo. Naj pride, kar hoče, zaupajmo v božje Srce Jezusovo! Združeni s tem Štev« 39.,leto III. - 3 - '26, septembra 1943. Srcem hočemo hvaležno iz božjih rok sprejeti vsako veselje, pa tu= di vsako trpljenje. On je Gospod, On naj ravna z nami po Svoji sveti volji! (Za. god sv. nadangela Mihaela.) Vidne in nevidne stvari - vse je delo božjih rok. Ce go= vorilo o vidnem in nevidnem, je to, s človeškega stališča govor= jeno, Bogu je vse vidno; snov in duhovnost, vidna mu je tvoja najbolj skrita misel ali želja, « . Nevidne stvari božje so angeli “knezi nebeškega dvora, zvesti izvrševalci volje božje. Tudi angeli so se morali odločiti ali ostanejo božji, ali odpovedo Bogu dolžno pokorščino. Nad onimi angeli, ki so z angelsko vednostjo in po angelski svobodi izrekli svoj: "ne bom ti služil" - je Bog pokazal svojo neskončno moč, ki jo bodo čutili kot zavrženi duhovi vso večnost. To božjo moč je nad zavrženimi pokazal in izpeljal sv. nadangel Mihael... Kdo ka= kor Bog. Ali je Bog močan? Kako močan je Bog? Kako prijetno vpra= sanje za nas, če pričakujemo, da Bog to moč kaže na drugih: kako neprijetno nas dirne to vprašanje, če bi Bog pokazal svoje moč na tebi, ki si ga žalil, smrtno užalil. Božjo moč čutiš vedno, sleherni dan: ne kot udarjajoče kladivo, ki razbija, ampak kot glas vesti^ ki brezpogojno zahteva in tirja: stori..., opusti..! Ta božja moc je doma v sleherni olo- ve"ki pameti in povsod tirja in zahteva. Kralji niso zavarovani pred njo in ubožca spremlja na njegovi trdi poti. Kako nemodro se vojskujejo božji sovražniki: uničiti že= le Cerkev, Boga v grob pozabe zagrniti, krščansko ime zbrisati iz zgodovine. Na najvažnejše so pa pozabili: niti svoje lastne vesti - ki je božja moč tebi v razum vsajena - ne morejo uničiti. Morda miruje ta moč Boga v njih za nekaj let...da bo pozneje tem straš= nej e govorila in kaznovala 0 Kdaj' se bo rodil junak, ki bo napovedal zmagoviti boj človeški vesti, .ki nas z božjo močjo vodi, plačuje in kaznuje. Ti si božjo moč predstavlja" drugače. Božja moč ti pome= nja ono grobo silo, ki bi razbila tovarne orožja, razpodila vojne armade, zločince pometala v pekel - in tebe z vsemi tvojimi napa= kami in'grehi posadila na nebeški prestol in ti tako usmiljeno pri= zanesla. Do takih nižin ne smemo Boga poniževati. Kako si morda ge= lig, da Bog pošlje nadangela Mihaela, ki bi z božjo močjo pometel ves svet - odstranil vso hudobijo in greh - hoteno zmot.o in zablo= do, Ali misliš, da bi bil ti varen pred to nadangelovo metlo. Naj v tebi zavlada božja.moč* da bo" vest točno in vedno ubogal,■da boš tako izvršil voljo božjo kot jo izvršujejo angeli v nebesih... po= tem ne bo" nikoli več mislil na grobo božjo silo, ampak boš rajši molil, da bi človek božji zakon priznal in izpolnil. In prav to je najvišja zmaga Boga: da. Bog zavlada nad nami po glasu naše vesti. Bog pa zmaguje ne po masah, ampak od srca do srca, od človeka do človeka. Zato si ti sam prvi, ki bo" zase prosil nadangela Miha= ela, naj ti pomaga do zmage božje v tvoji 'duši, v tvojih nagnje= Štev« 39 ,,Leto III. njih. Skuhaj sam v sebi začuti Bog bo svojo moč na zunaj in znotraj pokazal in dal euti= ti ob’ sodnjem dnevu, To bo tisti dan, ko nikomur več ne bo mogoče kreniti desno ali levo, ko bomo vsi tam obstali, kjer smo bili ob trenutku smrti. Kristus bo stal pred teboj kot Ilesenik, ali kot Sodnik, kakor si si ga v življenju izbral. Takrat se ne bo dalo ni= česar več preklicati. Takrat bomo vsi v sveti grozi in spoštovanju začutili resnico: kdo kakor Bogo Da pa Bog danes prizanaša nam slabotnim ljudem - priza= naša več kot sedeminsedemdesetkrat sedem - je razlog v tem, ker si sleherni, dan v sveti ma~i upamo reci: OČe naš,., kateri si v nebesih... Groba sila nikogar ne stori srečnega.; niti ljudstva, niti vlastodrgca. Kako se je kralj Herod ustrašil, da je rojen judovski kralj; pred detetom se je tresel in mu stregel po življenju, Ali misliš., da so vladarji nagega časa, če z grobo silo in brezobzir= nostjo ostajajo na prestolu, srečni, mirni? V premnogih sobah naših barak je več sreče in zadovoljstva doma, kot v srcu kraljev, če jih ljudstvo ne prizna za svoje gospodarje rado in prostovoljno. Groba sila je človeka nevredna« . Zato je narodom odprta samo ena pot k sreči: zakon Boga in zakon Vesti. Bog je izvoljenemu ljudstvu dal zapovedi ob gromu in blisku. Ljudstvo je čutilo božjo moč; obljubilo je izpolnjevati boš= jo postavo, Toda Izraelci- so prosili, naj Bog ne govori z njimi več v blisku in gromu, naj jim rajši izrazi svojo voljo po Mojzesu. Bog je nam do nedavnega govoril po Cerkvi, Danes nam- go= vori po razvalinah, vojskah, solzah, zapuščenosti. Kdaj bo naš člo= vek prijel do spoznanja, da je zanj najbolje, če ■ mu-Bog govori po sv. Cerkvi? In to bo takrat, ko bomo vsi na zunaj in znotraj prizna= 4 26.septembra 1948 :i in doživeti resnico: kdo kakor Bog. A kot bi se sveta Cerkev zavedala, da bo še vedno težko dc'= biti zadosti takih miši jonarjev,je začela v zadnjih 40 letih progla¬ šat . drug načrt, ki ga prav tako ali še bolj povdarjn. kot prvega p Vzgo jiti je tr eb a domače duhovn i ke," .. ' Pa ni pomanjkanje misi= jonarjev‘edini razlog in niti ne glavni. Glavni razlog je v tem, da je treba cimprej Cerkev utrditi v narodih. V ta namen pa so najbolj potrebni domači duhovniki« Na-emu preprostemu poj= movanju se kar škoda zdi, da pa = peg kaj takega zahteva. Saj s tem 0 novi cerkvi v Bolobo ki jo jo zgradil slovenski mi= si jonski brat Marcel Kergevan, C,M. (Iz pisma misijonarja Ur= bana T-:;.eky, C.M„) Bolobo, kraj z nad 600C prebivalci, Bolobo, ki šteje 450 katoličanov in nad 200 šolarjev, Bolobo,. najpomembnej¬ ša točka apostolske prefekture Bikoro, ta Bolobo je imel doslej le revno kapelo iz prsti. Lepa cerkev. Petega majnika 1946. je Bolobo praznoval posvečenje svo= je nox r e cerkve "Naše ljube Go= i spe". Cerkev je zgradil na" mi- 03 otev. 39» »Leto III. _ - 5 - bo delo prehitro končano.-. In “koda bo, da bomo izgubili evropski naredi tako idealno stvar iz rok« Mi bi radi še dolga stoletja pošiljali svoje nado= budne fante v miši jone 0 Papež ne misli tako prepro= sto, ampak gleda na stvar-.:iz višjih svetovnih vidikov, gleda pa tudi v du= hu C erkve» V svoji okrožnici pravi s"Ce tega ne boste delali z vsemi močmi,mi=. slimo, da bo va*e mi-si jonsko delo ne= popolno, zlasti, pa se bo v onih misi = jonskih pokrajinah ustanovitev in u- trditev Cerkve še dalje' zakasnila in zavlekla"o Papežu ni nič do romantič¬ nosti v miši jenskem delu«, Le bridka je resnica, da danes svet tone v brez= bošt vu in na vseh koncih primanjkuje delavcev« V resnici bi potrebovali v Evropi več delovnih moči, a morajo i= ti v misijone, ker: gre za skupni bla= gor Cerkve« Da pa s'e tc: pomanjkanje čim bolj omili, naj se tudijv misijo¬ nih vzgajajo duhovniki s sim ves in čim boljši« ■ Ob pogledu, da ponekod -še ni domačih duhovnikov, Benedikt XV« z žalostjo ugotavlja; "Boleti nas mora, da so pokrajine, ki so že pred mnogi= mi stoletji sprejele katoliška vero, ..pa imajo vendar domače duhovni ;e za manjvredne« prav tako js precej na= rodov, ki jih je že zgodaj razsvetli^ la evangelijska luč in so se iz barbar stva dvignili že na tako stopnjo omi= ke., da imajo v vseh svetnih strokah odlične može, pa vendar čeprav imajo že dolgo stoletij zveličavno moč evan= gelija in Cerkve, doslej "e niso mogli dati škofov, ki bi jih vladali, niti duhovnikov., . ki bi rojake vodili s po = likom," ... Tako dolgo seveda Cerkev ne bo mogla dokončati'; miši jonskega, dela, dokler ne bo•domačih duhovnikov, če= prav ima v kakem narodu še tako števi= lo vernikov« zato je Benedikt XV« iz= javil; Več mi pomeni en sam duhovnik kakor 50c000 spreobrnenj, Zato se papeži tako odločno zavzemajo za ustanavljanje semenišč« A v njih naj bo vzgoja res dobra, v narodnem duhu in izobrazba vsaj taka -ket v evropskih semeniščih«.. 26 c s sp t em 1 ir a 1948, || si jonski brat Marcel, ki jo. j,je naredil veliko in lepo«Ca I jo opazujete is daljave ali gledate od blizu, ne boste ji mogli .ni.česar oporekati; lepa je v celoti in v‘pesa= meznih delih« Potniki, ki potujejo po Kongu navzgor, domačini, ki prehajajo,v Boiobo, opazijo'že od daleč j belo ploščad, njene strehe iz j cementnih pl.oec, ki se .močno [ odraža v temnem zelenju'palm | in krušnih dreves« Ko se ji približate, občudujete njen s. 1 oki s t olp«, (K da j ga ' bom l- smel imenovati zvonik?);, ki j ga ob pročelju krepko nosita j dva stolpa. Ob vstopu'je lep j pogled na križni o bok j. ki ga j tvori podnožje stolpa« Mno- | žici vernikov je omogočen !! vstop v cerkev od- treh stra= ; ni hkratu ih .prav tako tudi izhod po končani službi bos= j L a Vstopite, in poglej = j te to tramovje, ki se iznad j zidov drzno dviga in nosi j streho skoro navpik na opor= ! J ni ki h, vsajenih v lahko zi= | dovje, v katerem ovalna i dvojna okna bogato sipajo ; svetlobo in svež zrak v no= j tr«anjost. Za graditev te cerkve so prispevali tudi Evropejci v Bolobu« Upr.a= vitelj g, Ely je nam misi= i joparjem pri tem z vsem sr= cem pomagal« Zanamcem v spomin bo njegovo ime vkle¬ sano v kamen pred oltarjem. Prav nobenih stroškov ni - me1'misijonar za dovoz c t O t i s c c ■ opeke na sto. vbi š g e, Trgovci so jo dovajali s .. • mijoni, šolski otroci jo prinašali na glavah, koli in kakor je bilo. .potreb. Priprav e za blagoslov; - Treba je liti na blagoslovitev te ca. kve in jo izročiti namenu., • Priprave so bile ue.l.;lke, 8c~ larji so se vadili v petju Štev, 59. »letom. 26 , septembra 1948, - 6 - ter v prostih urah izravnavali in snažili tla okoli cerkve, Naprav= ljali so nove steze in uredili svežo trato, V soboto 27. aprila smo odstranili staro kapelo; ni se dosti upirala. Ni me sram povedati, da sem z zadoščenjem pomagal pri rušenju te cdrkvice, ki sem jo sam zgradil in obnovil. Misijo= narji, ki niso poznali drugačnih kapel kot iz stlačene prsti, med njimi g, Windels, ki'je dolgo časa deloval tu v Bolobu, bodo prav gotovo mojega mnenja. Misijonarji se nikakor ne bojimo stanovanj in kupol zgrajenih, po načinu "potopot" (iz blata, stlačene prsti), toda lepe, nove in trajne stavbe so nam vsekakor bolj zaželjene. Na večer tega dne so naši kristjani prišli k molitvi v novo cerkev. Ne, da bi jih kdo posebej opozoril, so ta večer opra= vili molitve v počasnejšem tempu in z daljnimi presledki, da je njih glas lepše odmeval po novi cerkvi, Prntodjnisi jonar j_eY_- S22’ t 2Y* Bližal se je praznični dan. Misijonski brat Peter je tiste dni kakor iz neba padel’ in pomagal pri pripravah. V četrtek 2, ma= ja sta se po reki pripeljala sobrata misijonarja gg. Van Gestel in Humpers. Naši šolarji so jima napravili ob bregu slovesen sprejem vihteč nad svojimi glavami vse zastave, kar jih premore Bolobo. Ne= koliko pozneje, v pošteni popoldanski vročini (to vam pripeka ekvato sko sonce!) je do*el še g. Wagener. Pripeljal se je v pirogi, edi= nem zanesljivem potnem pripomočku, iz Jumbija. Tako se nas je zbra= lo za praznik kar šest, štirje misijonarji in dva brata. V soboto je bila cerkev pomita in okrašena ter zunaj obdana z zastavami, na-, rodnimi, belgijskimi in papeškimi, (prihodnjič dalje). Krepost ponižnosti. Prehajamo h kreposti, ki je nekak temelj vsem drugim kre= postim - to je ponižnost. Ponižnost je nasprotje najbolj nevarni napaki, ki je napuh, ali po domače nadutost ali prevzetnost. Ta na= paka je bila vzrok padca angelov. V samoljubni prevzetnosti so me= nili, da niso nič slabši od Boga, še celo nad njim so hoteli biti 0 Svoj razum in svojo voljo so imeli za boljšo kot božji razum in božje najmodrejše ukrepe. Ker so imeli sebe za najboljše, najmod= rej še, n^jpopolnej ge, se jim je zdelo pod čast, da bi se uklonili Bogu; uprli so se. padec je bil strašen - večna poguba. Prav tako je ta napaka pogubila prva dva človeka. Zavrženi angel sam ju je ujel v isto zanko, v katero se je ujel sam. Eva je *la na njegovo besedo: spoznala bosta, da sta Bogu enaka. Ponižnost pa- je bila tista, ki je padli svet rešila, Bog Sin se je ponižal. Zapustil božji prestol in postal človek - podobo hlapca je nase vzel- oeprav je bil gospodar vsega sveta, pa ne naj¬ višji med ljudmi - najnižji med ljudmi je hotel biti, ki nima ka= mor bi glavo položil. Rojen v hlevu med živalmi, po rojstvu prega= njan begunec, v življenju preganjan in zametavan, kljub vsej svoji dobroti in nazadnje kot najhujši zločinec - izvržek Človeške druž= be - izdajalec lastnega naroda, sojen in umorjen. Ponižal je sebe do smrti - do smrti na križu, ki je bila samo za najnižje ljudi, najsramotnejša. Tako je s ponižnostjo dvignil svet, ki je padel po napu= hu. Isto velja za božjo mater Marijo. Bila je skozi in skozi poniž= Štev. 39 .,leto III 26 „ septembra 1948 - 7 _ na dekla Gospodova, Najvišje ned ljudmi postavljena, edina brez'iz= virnega greha,, edina .mati in Devica, Bog sam ji je bil podložen,pa je bila najponignejša med ljudmi na zemlji, Kaj zahteva ta krepost od človeka? a) z ozirom na Boga« Da se stalno zavedamo, da smo samo po dobroti božji ustvarjeni, da bi bil Bog mesto nas mogel uštva= riti koga boljšega, ki. bi bolje izrabil življenje in milosti. Da je vse, kar imamo dobrega na sebi., Ig dar božje milosti „ Sami od sebe imamo le slabo nagnjenje in napake,, Da bi kdo drugi bil z is« timi darovi in mil o strni prijel više kot ni. Da so naša, samo naša zasluga samo napake in grehi, ;, S svojimi slabostmi se bom hvalil" pravi sv. Pavel* Da imamo zavest- čeprav vse storimo, da smo le nekoristni hlapci kot pravi evangelij. Da je na~ razum najbolj go¬ sta tema proti neskončni luči božjega razuma. Da je naš© t§lo, njego va lepota, moč, spretnost in vse dobre lastnosti od Boga. Ce mi je Bog dal več dobrih lastnosti - bo odgovornost tem večja - samo vzrok je to za še večjo skromnost in ponižnost, ko vemo, kako sla« bo in površno izrabljano zmožnosti, ki nam jih je dal Bog, b) Z ozirom na svoje bližnje. S čim se moremo povzdigova« ti nad njimi? Z lepoto telesa ~ nismo je sami prislužili« Z razumom?Bog ga nam je dal, S pridnostjo? Bog nam je dal toliko milosti, da smo to zmogli, Z zmožnostmi, spretnostmi? Od Boga so.. Z bogastvom in častjo, visokim stališčem v človeški družbi - Bog nam je to nalclo« nil, brez njegove volje bi bili lahko zadnji, najslabši otroci! S svojimi dušnimi popolnostmi? Vse so dar božje milosti, Kje. 2 kak vzrok, da bi se mogli povzdigovati nad druge,pre« so jati druge, podcenjevati jih*, ” Cim višji je kdo, tem ponižnejši bi moral^biti iz strahu pred odgovornostjo in iz strahu, da bo padec tem večji in strašnej« si. Ponižnost gradi na spoznanju, da sami nismo nič, da je vse naše dobro od Boga.- Gradi na spoznanju, da čim več smo prejeli, tem večja bo odgovornost, Gradi na spoznanju, da bi drugi z istimi dero= vi in zmožnostmi storili več, Gradi na spoznanju, da bi mi v istih razmerah, z istimi slabimi nagnjenji bili še slabši kot so drugi. Ponižnost se ukloni vsakemu v vsem, kar ne nasprotuje božji postavi in človeškim ' osebnim pravicam. Ponižnost je nasprot« je trmi, nasprotje samoljubnosti, nasprotje brezbrižnosti, brezob« zirnosti. Ponižnost ne pozna razlike med nadurjenostjo, modrostjo in nenadar jenost jo<> Ponižnost se ne raduje nad neuspehi drugih, ne .presoja napak, grehov in padcev, ampak jim skuša pomagati. Poniž« nost skuša biti dekla vsakemu, pa naj bo še tako nizek, ubog in za= puščen. Ponižnost je pokorna vsaki, oblasti. Se nikoli ne izgov&r« ja, sprejme vsak pameten nasvet,,, nauk, prenese grajo in popravke. Ponižnost prenese neuspehe brez zagrenjenosti, prenese prezir in zaničevanje, ne da bi to povračala. Ponižnost nikjer ne sili v ospredje, ne brani pa se deli in napora; ponižnost daje spoštovanje in čast vsakemu raje več kot premalo. Krasna je ta krepost, čeprav tako redka. Skriti so taki ljudje kpt vijolice, pa so velikani po svojih dušah in velikani pred Bogom«, Vsak, kdor se ponižuje, bo po= višan. Temelj vseh kreposti je, brez nje truditi se za druge kre= posti pomeni zidati v zraku brez tal, vse 00 takoj padlo, ker ni temelja. Ponižno Devico, deklo Gospodovo, Marijo prosimo, naj ham jo izprosi, od nje se je v razmišljanju pri rožnem vencu učimo. Štev* 39.,leto III. - 8 - 26. septembra 1948. (Nadaljevanje). Udeleževal se je redno večernic v zdraviliški kapeli. Bil je sicer muslimanske vere, toda to ga ni motilo, da ne bi redno za= hajal h katoliškim službam božjim. Nekega dne je-šel mimo kapele - bilo je to že lansko leto,, ko je bil prvič na Golniku - pa je za= slišal iz nje glas orgel in petja, ki ga je zvabilo v kapelo. Od te= daj je zelo rad zahajal k pobožnostim, Janka pa ni silil, ker je ve= del, da v kapelo sploh ni zahajal. Vračala sta se s sprehoda. Bila sta na Trsteniku. Sonce je zahajalo za Križko goro. Nekoliko sta se zakasnila. Ko sta fla raimo kapele, se je opravilo Že pričelo; orgle in petje je odmevalo iz nje, "Stopiva v kapelo" je povabil Harambegovič Janka, kot mi= mogrede. "Sem nimam navade zahajati", se je opravičeval Janko, "Vera, toda zaradi petja, ne bo vam žal", ni odnehal Haram= begovič, Janko bi se najraje uprl, toda vljudnost je zahtevala, da gre's tovarišem, ker on želi iti, Kaj vse Človek stori iz vljudno= sti. Tudi Janko je pristal in gel za HarambegoviČem iz vljudnosti. Ko sta odprla vrata, ju je objel veličasten glas orgel in pa mogočna Marijina pesem; Marija skoz življenje... Kapela je bila polna, toliko sta mogla dalje, da nista obstala pri vratih., Sledil je solo-spev: "V večnem žaru so blesteča. Opravilo je kmalu minilo. "Kako vam je ugajalo?" je vprašal Harambegovič Janiča, ko sta stopila na prosto. Janko ni odgovoril. Harambegovič se je ozrl nanj z vprašujočim pogledom, kajti bal se je, če morda ni bil preveč nadležen in vsiljiv, ko je prija= telja povabil v kapelo. "Toda, kaj vam je, dragi prijatelj? Ali vam ni dobro?Ble= di ste. Ste morda utrujeni?" "Ne skrbite, kmalu bo zopet dobro, Sam ne vem, kaj mi je pravzaprav." Ko sta se vrnila v sobo, jima je sestra prinesla večerjo. "Poslušajte, sestra", je nagovoril Ahačič sestro, ko jima je pripravljala večerjo,: "ste bili danes pri večernicah?" Gledal je vanjo z velikimi sprašujočimi očmi. ""Ce le morem, grem in tudi danes sem šla." "lep pevski zbor imate. Kdo pa vodi petje?" "Sestra Valentina,," "Ali so v pevskem zboru samo usmiljenke ali tudi bolniki in uslužbenci zavoda?", je stavljal vprašanja Janko. "V pevskem zboru so samo usmiljenke." "Katera sestra pa je pela dane. pesem* "V večnem Žaru se blesteča,,>"? "To je pela sestra Valentina, Ali vam je petje ugajalo?" "Seveda mi je, zato pa sprašujem*" "Ali ste jo danes prvič sligali?" "Da, prvič." "lahko vam je žal, Ali nič ne obiskujete naše kapele? Ali se nič ne udeležujete svete maše?" (Prihodnjič dalje). Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristaehir p±i lienzu.