[fto XLVII - št. 22 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, torek, 22. marca 1994 Stotisoč ljudi na planiškem jubileju Planica ie bila slovenski praznik polet človeka na smučeh. Prvi pa je v četrtek to i^ £^ iz Ljubljane, metre) in prejel mercedesa, darilo Mercedesa in Auto Čeprav so smučarskih r.r? ianica' 20- marca - skok vi 60- obletnice skat°iV v ^amci manjkali uspehi naših Mat * v' naJboIJši med slabimi je bil °stal ^uPan na 27- mestu, je Planica d0o . Praznik Slovencev in izjemen tu n, v svetovnem skakalnem špor-u- ^laniški delavci so v nemogočih c^tI^erah brezhibno pripravili letalnimi, t* v soboto so bili nemočni zoper Esd vetrove. Jekleni Norvežan Usnu ^redesen je največ prispeval k Penu. Poletel je 209 metrov daleč, v znak protesta zoper nerazumna merila FIS, ki priznava polete samo do 191metrov, pa je svojo srebrno kolajno izročil Italijanu Robertu Ceconu, uradno tretjemu, ki pa je bil v nedeljo realno boljši od Espena. Ker FIS vztraja na tem določilu, bo boj med fisovci na eni in letalci in organizatorji poletov še dolg. V treh dneh je bilo kar osem poletov nad 200 metrov. Prvi je bil Finec Toni Nieminen in prejel zato mercedesa, darilo Mercedesa in Auto-commerca iz Ljubljane. Planica je počastila svoje nekdanje in sedanje junake ter planiške delavce s posebnimi priznanji. Največ pa smo k jubileju Planice prispevali Slovenci. Blizu sto tisoč nas je bilo pod Poncami. Sreča, da jo imamo, je dejal v soboto predsednik republike Milan Kučan, ki je jubilejno prireditev odprl. Več o Planici na 7. strani in v Stotinki. Na sliki: množica v Planici in svetovni prvak Jaroslav Šakala (Češka) na ramenih navijača. • J.Košnjek, foto J. Pelko ^erner Arhar med gorenjskimi direktorji 'iga je bila odprta na škodo pogajanj !i uc,vor, tak*«J ' 10 Ve v.?r' 18* marca - Gost kluba gorenjskih direktorjev Dvor je bil tokrat dr. France Arhar, guverner Banke I "'Jc> ki je mednje prišel v res pravem trenutku, po pravkar končani razpravi o javnem dolgu v slovenskem Nov, I PfcbL^ Arnar ie Du< točen, kakor se za pravega bančnika POralj Dr^0^ z n^m Pa Je k"" ta^° zaninuv m živahen, da so L na mi • kuharji goste previdno opozoriti, da je večerja Ngpv h »eseda je seveda tekla o javnem dolgu in plačilu NiŠču ° tuJih komercialnih bank, kar je bilo pred dnevi v 0yito f!, • entarne pozornosti, guverner Arhar je razpravo daljnjih . Z besetianii, da je bila knjiga odprta na škodo Peti sitri»^°^aJanJ> saj javne taktike pri njih ni, argumente moraš iv **tte v kovčku. °'itiica up? J,e seveda zanimalo, kakšna bo letošnjega denarna v Bank Jci . na k™^0 označimo z Arharjevimi besedami, •^acijo ]/ lovenije ni nič novega. Še naprej naj bi zmanjševali ! bil, {g t5^r.Pa °o pri nižjih odstotkih seveda težje, velik uspeh pa k-estne m S usPeli odpraviti veliki R in preiti na normalne Lotilo ne k6' V valovih prihajajo kritike na tečaj tolarja, f so subVg De/ete našega biltena, se je pošalil Arhar in dejal, P Valut n°^C- uPrav>čene le v primerih nenadnih sprememb na Splavi jn' Sal jf. takšen šok podoben naravni nesreči, suši ali J: H subve^- b^°* ^ °i vlada za takšne primere imela rizični i ^riina Je Pa seveda v proračunu. Če bi tekoče popravljali M.V f«faz,TerJa. bi se denarni sistem zrušil. (Več na 9. strani) Y,» foto: J. Pelko Gorenjska^ Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HRANILMCE-GLOBUS KRAS J Ministrica Jožica Puhar odhaja Rina Klinar kandidatka stranke Vodstvo Združene liste socialnih demokratov je včeraj sprejelo Drnovškov predlog za zamenjavo Jožice Puhar in za novo ministrico predlagalo Rino Klinar, predsednico jeseniškega izvršnega sveta. Ljubljana, 22. marca • Politična direkcija Združene liste socialnih demokratov je upoštevala predlog predsednika vlade dr. Janeza Drnovška za razrešitev sedanje ministrice za delo, družino in socialne zadeve Jožice Puhar in za predlaganje novega kandidata oziroma kandidatke. Strankino vodstvo je za kandidatko za novo ministrico predlagalo Rino Klinar z Jesenic, predsednico tamkajšnjega izvršnega sveta. Njeno ime se je omenjalo že ob prvih namigih, da bi utegnila Puharjeva oditi, od včeraj naprej pa je Klinarje-va uradna kandidatka za ministrico. O njeni izvolitvi naj bi sklepal državni zbor že na marčevski seji. Združena Usta je torej s sprejetjem premiero-vega predloga sklenila še naprej ostati v vladni koaliciji, čeprav premierovih argumentov za zamenjavo Puharjeve ne sprejema v celoti. Na včerajšnji seji politične direkcije so namreč dejali, da sta tako ministrstvo kot ministrica delala dobro predvsem pri ohranjaju socialnega miru in da nista edina krivca za neuspela pogajanja o socialnem sporazumu. Med krivci je tudi vlada kot celota. ludi o domnevnih nepravilnostih pri poslovanju ministrstva bo mogoče realno govoriti šele takrat, ko bodo analizirana poročila o inšpekcijah SDK tudi v nekaterih drugih ministrstvih. Kljub temu je strankino vodstvo predlagalo ministrici Jožici Puhar, naj odstopi. Jožica Puhar je za včeraj popoldne sklicala novinarsko konferenco, kjer je razložila svoje poglede na zamenjavo. Doslej je povedala le, da za prave razloge premierove poteze ne ve in da sklepa, da gre za poskus izločitve Združene liste iz vladne koalicije. • J.Košnjek k; rvj o e rini lip bleddoo lesna Industrija M260 M*d, l|uM|anaka C. 32 \ZZA1A 2A MiE ŽIVLJENJE / NOTRANJA, VHODNA IN GARAŽNA VRATA ODLIČNA KVAUT6TA, V€UKA IZBIRA v TRGOVINAH LIP BLED BLEDU IN MURSKI SOBOTI .064-77161 _tel.069-22941,22942 . NA NEMŠČINA z Ljudsko univerzo Kranj na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 18.20 J j^grarne zaposlovanja spet sofinancira država odprta pipa za pripravnike in druge ^Svft V9*** ■Po gtirih mesecih, ko je ^»VU« r dl Prora*unskega pr *«PoslL anc,ranJe nekaterih vl?ija' bo. 8Pet dode|J programov evala svoj »eiine apetite na tem področju bodo kvotni sistem in strožja merila. i0Pržava je za štiri mesece ustavila tudi del!\anc»ranje novih pripravnikov. Zdaj bo Qa'«m znova pokrivala del teh stroš-Ptb« • Gorenjskem, ki ji po kvotnem sistemu *naJO 9,3-odstotni delež priliva iz šol k merilo za dodelitev sredstev za ta namen, bo mesečno na voljo 13.950.000 tolarjev za sofinanciranje pripravništva. Za ostale oblike priprav na zaposlitev bo za mesec dni moralo zadoščati za 5.460.000 tolarjev sredstev. Država je torej spet bolj odprla pipe, iz katerih se napajajo programi zaposlovanja. Ti ukrepi so zaenkrat začasni. Ko se bo vedelo, kolikšen bo državni proračun, bo jasnejša tudi usoda drugih programov aktivne politike zaposlovanja. Več o tem na strani 5. • D. Z. Žlebir Pošta BLED - Gorenjski glas v vsako hišo! Danes nadaljujemo z akcijo dostave Časopisa v vsako družino na območju določene gorenjske poŠte. Tokrat akcijo namenjamo 6 naseljem na območju POŠTE 64260 BLED -pismonoše so danes na Bledu, v Bodeščah, Koritnem, Ribnem, Selu in Zasipu v vsako družino prinesli Gorenjski {las. Pravzaprav je na Bledu in okolici ie sicer veliko rednih ralk in bralcev Gorenjskega glasuj skoraj v polovico vseh dmitn pismonoše Že prinašajo Gorenjski glas vsak torek In petek • tokrat Vas bose več in veseli bomo, če Vam bo časopis (v njem pa ie posebej radovljiška priloga "Dežela") všeč. Sporočite nam Vaše mnenje o Časopisu In morda tudi odločitev, da se naročite na Gorenjski glas - naš telefon: 064/223-111. Zakaj? Ker Vam bomo časopis en mesec pošiljali brezplačno, če se v tem tednu naroČite nanj; ker za naročnike organiziramo različne prireditve, Izlete... In še veliko več razlogov Je, zaradi katerih se splača biti Član velike družine naročnikov Gorenjskega glasa! Združena lista sprejela Drnovškov predlog za zamenjavo Jožice Puhar Ministrska kandidatka je Rina Klinar O novi ministrici za delo, družino in socialne zadeve naj bi državni zbor sklepal že na marčevski seji. Ljubljana, 21. marca -Predsednica izvršnega sveta jeseniške občine Rina Klinar je danes opoldne, ko jo je politična direkcija Združene liste sklenila predlagati za ministrico za delo, družino in socialne zadeve, povedala, da se bo do seje državnega zbora po sklepu stranke vzdržala vseh izjav. Kot je obveščena iz dnevnega časopisja, naj bi parlament o njeni kandidaturi sklepal že na marčevski seji. Danes je o predlogu premiera Drnovška za zamenjavo Jožice Puhar razpravljala politična direkcija Združene liste. Soglašala je z zamenjavo in bo predlagala Jožici Puhar, naj odstopi. Vendar je poudarilo, da je ministrstvo vključno z ministrico Puharjevo delalo dobro predvsem na socialnem področju in pri ohranjanju socialnega miru. Združena lista ne sprejema v celoti razlogov dr. Janeza Drnovška, ki terja zamenjavo ministrice. Za neuspela pogajanja o socialnem paktu ni kriva samo ministrica, ampak vsa vlada. V ministrstvu so neurejenosti na osnovi poročila Službe družbenega knjigovodstva, vendar jih bo mogoče realno oceniti šele takrat, ko bodo obravnavana vsa ?oročila SDK o delovanju posameznih ministrstev. Ministrica uharjeva in njeno ministrstvo sta delala tudi pod velikim pritiskom. Ministrica Jožica Puhar meni, da za prave razloge zamenjave ne ve. Premiera so gotovo vodih določeni cilji. Nesklenitev socialnega sporazuma ni stvar samo ene strani, pa tudi ne stvar tistega, ki to koordinira. Dejala ie tudi, da morda napake v njenem ministrstvu niso tako usodne kot v drugih. • J.K. STRANKARSKE NOVICE Krščanski demokrati Jesenice Pripravljeni na lokalne volitve Jesenice, 21. marca - Kot poroča Rajko Skubic je bil na Jesenicah letni zbor članov stranke Slovenskih krščanskih demokratov, na katerem je bilo nad 80 članov stranke, udeležili Jaso se ga tudi glavni tajnik stranke Edvard Stanič, poslanka ana Primožič in tajnik mladih KD Bogomir Vnučec Zbor je v imenu občine in Združene liste pozdravil Vitomir Pretnar. Žene iz Martuljka so pripravile kulturni program. Predsednik odbora Rajko Skubic je povedal, da je stranka dobro pripravljena na lokalne volitve, saj v vsakem kraju, kjer naj bi bile nove občine, že deluje odbor. Stanič je menil, da je za uravnoteženost slovenskega političnega prostora nujna združitev SKD in ljudske stranke. Lojze Peterle zahteva Kako posluje ministrstvo Jožice Puhar Ljubljana, 21. marca -Glede na domneve o nepravilnostih v ministrstvu za delo, družino in socialno politiko, ki ga vodi Jožica Puhar, je prvak Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle na sredini seji vlade zahteval poročilo SDK o poslovanju tega ministrstva. Puharjeva na to temo v sredo ni želela odgovarjati. Povedala je, da bo sklicala posebno Časnikarsko konferenco. • J.K. Zeleni Kranja Zoper brezbrižno uničevanje narave Kranj, 14. marca -Zeleni Kranja obveščajo javnost, da se organizatorji planiških prireditev brezbrižno in protipravno znašajo nad okolico Tamarja. Buldožerji in traktorji ob odvažanju snega rije jo po dolini Tamarja in uničujejo polja in ceste, ki so kot del Triglavskega narodnega parka zavarovani. Vodstvo Triglavskega narodnega parka ni dalo dovoljenja, zato so tisti, ki to počno, vzeli zakon v svoje roke. Organizatorji naj javno odgovorijo, če jim je vseeno, s kakšnimi sredstvi dosegajo Športno promocijo Slovenije. To dejanje nima nobene zveze s športom, ampak s kriminalom. Zeleni Kranja tega ne podpirajo in bodo obvestili Mednarodno smučarsko zvezo, Olimpijski komite in mednarodno športno javnost, piše v protestu, ki ga je podpisal predsednik Tomaž Kukovica. Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki družini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je možno, da je hišna številka npr. na večdružinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz-naselju več enakih hišnih Številk z dodatki (a, b, c..), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor končal izredno, redne seje pa ne Večina utišala opozicijo Državni zbor je sprejel sklepe in stališča glede slovenskega javnega dolga in zavrnil večino predlogom predlagateljev izredne seje iz vrst opozicije. Njen voditelj Marjan Podobnik iz ljudske stranke pravi, da je to samo zgubljena bitka, ne pa dokončen poraz. Ljubljana, 22. marca -Na ponavljajoče se pozive 25 poslancev opozicije na čelu s Eredsednikom Slovenske ,udske stranke Marjanom Podobnikom naj vlada vendarle Eove prave številke o slovens-em javnem dolgu, je finančni minister Mitja Gaspari odgovoril, da so bili podatki objavljeni in da znaša skupni notranji in zunanji javni dolg Slovenije, vključno z dolgovi bivše Jugoslavije, dobre 3,7 milijarde dolarjev ah 33,6 odstotka bruto družbenega proizvoda. Ta podatek je obveljal. Parlamentarna večina je s sklepom celo ugotovila, da je večina trditev v gradivu predlagateljev izredne seje, to je opozicije, netočnih in zavajajočih in da ne ponujajo nikakršnih alternativnih rešitev. S tem je opoziciji tudi posredno povedala, da so bih cilji tudi politični z name- Janez Kopač, predsednik odbora za finance državnega zbora, očita predlagateljem izredne seje nestrokovnost in nepoznavanje problematike. Sklepi državnega zbora Državni zbor je menil, da je uspešen zaključek pogajanj s Pariškim klubom in konzorcijem komercialnih bank temeljnega pomena za državo. Večina trditev v gradivu Marjana Podobnika in skupine poslancev je netočnih in zavajajočih in ne ponujajo alternativnih rešitev. Državni zbor poziva tuje upnike, da korektno ocenijo okoliščine po razpadu Jugoslavije in pripravljenost Slovenije, da dokončno uredi posojilna razmerja. Sklepe pogajanj s konzorcijem komercialnih bank mora potrditi državni zbor, ki pa mora biti obveščen tudi o poteku pogajanj. Vlada mora predložiti program zmanjševanja javnega dolga. Narejena mora biti revizija zakonov glede javnega dolga, vsake tri mesece pa morajo biti objavljeni podatki o njegovi višini Državni zbor je zavrnil Podobnikovo ugotovitev, da vladno poročilo ne obsega opisa nastanka javnega dolga, da ni opredeljena odgovornost zadolževalcev. Državni zbor ne bo ustanovil posebne parlamentarne komisije, prav tako pa ne bo najeta nova revizijska hiša. Sprejeli pa so Podobnikov predlog, naj vlada poroča o sodnih postopkih zoper ovadene po pregledih v bankah v sanaciji in največjih dolžnikih Vlada mora predložiti v dveh tednih popolno dokumentacijo o preimenovanju samostojnih bank Ljubljanske banke v Zagrebu, Sarajevu in Skopju v podružnice Ljubljanske banke. Sprejetje bil predlog poslanca Saša Lapa, naj vlada preveri trditve Borisa Platovška glede transakcij, ki naj bi vplivale na javni dolg. nom zhrahljati vlado in vladajočo koalicijo ter da o obravnavani problematiki nima veliko pojma. Javna obravnava javnega dolga naj bi Sloveniji mednarodno celo škodovala, saj, kot so povedali nekateri pozicijski poslanci, ugled naše države glede varnosti naložb pada. Slišati je bilo tudi ugotovitve, da je hotela Slovenska ljudska stranka z vztrajanjem pri obravnavi te teme v državnem zboru samo opozoriti nase. Marjan Podobnik je zahteval identifikacijo javno dolga in ugotovitev, kaj smo dolžni plačati in česa ne. Po njegovem naši pogajalci ne spoštujejo ustavnega zakona, ker zanemarjajo delitve aktive. Vladi je očital, da ni poslala originalne pogodbe o reprogramu dolgov iz konca osemdesetih let. Sanacijskemu modelu za banke ne nasprotuje, ampak je proti fiktivnim terjatvam in njihovemu podvajanju. Sporno se mu je zdelo tudi državno jamstvo za podjetje Optimizem iz Postojne. Predčasen odkup dolga je omogočala takratna jugoslovanska zakonodaja, je povedal finančni minister Mitja Gaspari. To je v svetu normalno, upnikov pa takšen promet ne zanima, ampak je zanje ključno, kdo je posojilo najel. Vlada ni zoper revizije posojilnih pogodb. Konzorcij bank je priznal Slovenijo kot naslednico Jugoslavije in to naj bi bil Premier spreminja vlado Jožica Puhar odhaja Ali z ministrico odhaja iz vladne koalicije tudi Združena lista socialnih demokratov je zdaj še vprašanje. Včeraj je o tem razpravljala politična direkcija stranke. Ljubljana, 22. marca - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na Bledu, ko se je združevala slovenska liberalna demokracija, dejal, da združitev ne bo vplivala na spremembe v vladi, odhod katerega od koalicijskih partnerjev pa je mogoč zaradi razhajanj pri proračunu ali pri socialnem paketu socialne zakonodaje. Obvestilo Eredsednika vlade dr. Janeza trnovska Združeni listi, da pripravlja zamenjavo v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in da naj stran- vzorec tudi za druge. Po njegovem ni velikih možnosti, da bi si izposlovali ugodnejši položaj v nasledstvenih pogajanjih. Sedaj smo se popolnoma odklopili od "-—J—. * r—t finančnega sistema bivše Jugo- Slovenske ljudske stranke, slavije. Tudi za guvernerja poveduje referendum o banke Slovenije Franceta Ar- venskem javnem dolgu. Marjan Podobnik, pre Podobnik napoveduje referendum Reakcije na sejo državnega zbora o javnem dolgu, L različne. Marjan Podobnik pravi, da so razočarani, ker so v» zavrnjene nekatere utemeljene pobude za revizijo nastat^ javnega dolga. Iz dokumentacije je razvidno, da obsW utemeljen sum neposredne odgovornosti za nenadzorovan povečevanje javnega dolga. Ker v tem državnem zboru P njegovem ni mogoče računati, da bi prišli nastanku javr^S dolga do dna, bo Slovenska ljudska stranka Pre^afia] referendum. Večina državljanov želi vedeti, zakaj, kako, *w ; in nakakšen način je nastajal javni dolg. Če državni zbor Wv sam ni voljan storiti, bo moral na zahtevo slovenske javnog Marjan Poljšak iz Samostojne poslanske skupine meni, daj to samo zgubljena bitka, ne pa dokončen poraz opoz&r Predvsem pa ga čudi, da slovenska udbomafija ni delal", korist Slovenije, ampak zoper njo. Srbski udbomafijije uspti delo v svojo korist in korist Srbije. Slovenski krŠČarti** demokrati so za reševanje problema javnega dolga, ven^t niso za način, kot ga je predlagala ljudska stranka. Tal"r razprava državi ni koristila, je menil Ivan Oman. Tudi Peterle graja način sedanje obravnave. Problem je tre^ reševati znotraj sistema. Vse druge pozicijske stranke ^"i zavračajo tak način obravnave, ki je zanje tudi demagogij" v poceni nabiranje političnih točk barja je bila naša odločitev brez alternative. Pogajati se je treba z upniki in ne z dolžniki, liste, ki so proti pogajanjem, je podučil, da pride v poštev za zaplembo vse, razen rudnikov in obrambnih sistemov. Graja prevzema terjatev slabih podjetij je znak nepoznavanja problematike, je povedal direktor Agencije za sanacijo bank Janko Deželak. V razpravi, če jo kratko povzamemo, ni manjkalo medsebojnih obtoževanj, kdo se bolj razume na te stvari in kdo nič, kdo obvlada tuje jezike, da bi lahko razumel gradivo, &n ne, kdo vse ve in kdo fi|p kdo ima pravico kaj ved^j, kdo ne. Poslanci veči»e^i spraševali, kako je Janša f do nekaterih gradiv, ki obravnavala neka skupi"*' | so tisti strokovnjaki, »*V| pripravljah gradivo °P?\$i za javni dolg in p°? J Skratka, razprava o j* -«< dolgu in o pogajanjih s *c cijem komercialnih pokazala politično sliko nega zbora, strategije teb janj pa ni spremenila. KoSnjek Februarske seje še ni konec Danes o krah na srečo 0 Ljubljana, 22. marca - V petek poslancem ni uspelo ^ februarske seje državnega zbora. S številnimi pripomba«" u v prvi obravnavi sprejeli predlog zakona o organizira^*'jj financiranju na področja kulture ter v združeni drugi in obravnavi zakon o filmskem »kladu republike Slovenije- •< Za novega direktorja Narodne in univerzitetne knjižfflf^ bil imenovan mag. Lenart Šetinc, za namestnika direkJ0^ Službe družbenega knjigovodstva pa je bil izvoljen dr. SUak. .J Seja državnega zbora se bo nadaljevala in predvidoma končala danes. Poslanci bodo obravnavali v dragi obravn* predlog zakona o igrah na srečo in predlog zakon*^ lastninskem preoblikovanju podjetij, ki prirejajo srečo. V prvem branju pa sta predlog zakona o določanju ? tM poslovodnih delavcev v gosp^arskih družbah s Pretcfit družbeno lastnino in predlog zakona o inšpekciji dela- • ' ka predlaga novega kandidata ali pa ga bo poiskal premier sam sicer kaže, da želi dr. Drnovšek samo zamenjavo ministrice Jožice Puhar, ne pa odhoda Združene liste iz koalicije. Premierova poteza pa je izziv za Združeno listo. Ali bo poiskala drugega kandidata ah pa bo sledila svoji ministrici, katere delo pozitivno ocenjuje, in odšla iz vladne koalicije. O vsem tem je včeraj odločala fiolitična direkcija Združene iste. Dr. Drnovšek med razlogi za zamenjavo ministrice Puharjeve našteva težave pri sklepanju socialnega pakta, pa mdtJ| ejeno poslovanje v mim8'm kjer sicer ne gre za ojjjjjjf okoriščanje. Ministrica\?jm Puhar na je povedala, d*L o premierovem predlogi* , til predsednik stranke *M Kocjančič, razlogi za z»J%ij vo pa so po njenem politični in se za tem »j, namera za odslovite* .-e, žene liste iz vladne ko««™ < Kdo bo novi mim^ff ministrica, še ni mier išče predvsem strp$j ka, nekaj predlogov p* imel v predalu tudi sam* Košnjek J, UredaUka politika: neodvisni nestrankarski poUtično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni VItit^a\€t Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčiak, Cveto tm n»U9aJ%Ui A~drCI Žalar . *_____ * __1__* *___lai.^__■«_r\____i*:_:t:i»»_i____*i_T... »*_ jI- »_» v___: / t*-i_. ■n-S^- /~> ir^n »____•',___:_ rrV\\, H. oglasno tri e TČasopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo; ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. (EOEIEMSM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Lokalna samouprava v jeseniški občini Ljudje želijo sami odločati Jeseni ce, 21. marca RaT""v';» **• marca - Najbolj ie bil obiskan zbor volivcev v kmovu, kjer jih je prišlo 28 odstotkov, najmanj volivcev pa je puo na zborih v mestnih krajevnih skupnostih. Urejanje prostora "> financiranje občin. Ko so v jeseniški občini napravili analizo o zborih vo; livcev, ki so na temo o krajevni samoupravi potekali v krajevnih skupnostih jeseniške občine, so ugotovili, da se je zborov v mestnih krajevnih skupnostih udeležilo manj kot odstotek volivcev. Nekoliko boljša udeležba je bila v primestnih krajevnih skupnostih -od 1 do 3 odstotke - v Podme-*&kh, na Javorniku in Koroški °eli in na Blejski Dobravi. Nad 4 odstotke volilnih upravičencev se je zbora udeležilo v Žirovnici in več kot 6 odstot- kov v Kranjski Gori in na Dovjem in v Mojstrani. Največ volivcev je prisluhnilo novi lokalni samoupravi v Ratečah, kjer jih je bito 13 odstotkov, vendar so se Ratečani že-prejšnje leto na zboru občanov odločili za novo občino s posebnim statusom. Številna udeležba je bila tudi v Radovni, ki kot zaselek sodi v sedanjo krajevno skupnost Dovje -Mojstrana, saj jih je bilo v Radovni na zboru volivcev 28 odstotkov. Največ vprašanj volivcev je bilo o nalogah in pristojnostih novih občin. Zanimalo jih je, kako bo z urejanjem prostora, lokacijskimi dokumenti in ureditvenimi prostorskimi akti. Občani izhajajo iz nesporno slabih dosedanjih izkušenj, ki so jih imeli in jih še imajo pri izdaji lokacijskih dovoljenj, saj kot krajani v prvo fazo postopka niso bih vključeni. Le na koncu so lahko dajali pripombe. Naslednje pomembno vprašanje je bilo financiranje novih občin in točnih odgovorov na zborih krajanov niso mogli dobiti, saj je zakon še nedorečen. Po nekaterih izračunih se novim občinam bolj slabo piše, saj naj bi imele le 8.700 tolarjev na prebivalca ali povprečno 35 odstotkov sedanje vsote. Kar je občutno premalo, saj je že zdaj jasno, da bodo občine morale opravljati veliko komunalnih nalog, ki zahtevajo izdatna sredstva. Tudi premoženje se bo moralo razdeliti in sicer v šestih mesecih po ustanovitvi novih občin - delitev premoženja pa ne pomeni le dobrine, ampak tudi terjatve. Ne nazadnje so volivci tudi spraševali, koliko jih bo zaposlenih v novih občinah. Vsaj v krajevni skupnosti Dovje -Mojstrana so že izračunali in občanom tudi povedali, da bi po nalogah in pristojnostih v novi občini morali biti štirje zaposleni. • D.Sedej ^delu tržiškega sklada stavbnih zemljišč Čimprej izterjati denar od dolžnikov °d dobrih 30 milijonov tolarjev odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so plačali le 18,5 milijona tolarjev. J5"*> 22. marca - Udeleženci 34. skupnega zasedanja zborov Jnške skupščine niso bili preveč zadovoljm s poročilom Sklada "»vbnih zemljišč. Neplačane obveznosti za uporabo stavbnega JfftujiŠča v letu 1993 so sklenili izterjati do konca aprila letos, ^mPrej pa naj bi pobrali tudi nadomestila za letos. Pripombe l4radi neporabljenega denarja na računu sklada. Sklad stavbnih zemljišč ob-JJ>e Tržič je načrtoval, kot je v za-em P°ročilu za leto 1993 „ Pisal njegov predsednik Ja-^.Ahačič, nekaj več kot 31 ^'jonov tolarjev prihodkov, endar jih je dosegel dobrih v,*8 milijona tolarjev manj. .x^rtovanih 26,4 milijona tolar-j.^Prihodkov od nadomestil za strani jo k takemu ukrepu sili jišč. Tudi zazidalni načrt Cim- napovedana ukinitev skladov per, za katerega so že leta 1992 stavbnih zemljišč, po drugi namenih 1,4 milijona tolarjev, a strani pa tudi primanjkovanje še ni dokončan, je sprožil nekaj denarja v občinski blagajni. Kot ostrih polemik, zlasti zaradi H^°rabo stavbnega zemljišča so 8lah«niCili le 70-odstotno. Še 'eta io!č»slika zaradi dolgov iz VrnH j ' saJ so skupaj z njimi je« obili *8'5 milijona tolar-t0. ?d dobrih 30 milijonov j)ev odmerjenega nadomes- tila. Med največjimi dolžniki je predsednik Ahačič naštel tovarne BPT, ZLIT in Peko; le slednja je do marca že zmanjšala zaostale obveznosti. Glede izterjave nadomestil je predsedstvo ocenilo, da je prenizka. Zato je predlagalo skupščini, naj Uprava za javne prihodke uporabi vsa zakonita sredstva, da bo izterjala denar od dolžnikov. Kljub pojasnilu vodje te uprave, da to lahko povzroči resne težave v nekaterih podjetjih, je nadaljnja razprava pokazala, da drugega izhoda občina nima. Po eni so menili nekateri poslanci, bi se z doslednejšim uresničevan- 1'em načrtovanih prihodkov lah-io izognili tudi najemanju dragih posojil za urejanje cest. Skupščina je zato določila 30. april 1994 kot zadnji rok za izterjavo lani neplačanih nadomestil, čimprej pa bo treba odmeriti in pobrati tudi letošnja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Nekdanji načelnik oddelka za prostor in okolje Ivan Eler je bil kritičen zlasti do dobrih 6 milijonov tolarjev neporabljenega denarja na računu sklada, medtem ko se kažejo potrebe pri opremljanju stavbnih zeml- terminsko neopredeljenih pogodb z izvajalcem. Glede tega vprašanja je zahteval odgovor od pristojnega oddelka in vpletenih oseb tudi predsednik skupščine. Po sprejemu sklepa, da ie vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Tržič za 1994. leto 0,121 tolarja za kvadratni meter, je skupščina sprejela še osnutek letošnjega plana sklada. Med več pripombami predsedstva na ta osnutek je zlasti pomembno priporočilo, naj plan Sklada stavbnih zemljišč v celoti uskladijo s proračunskimi plani občine. • Stojan Saje ji j) ; zborih občanov še marsikaj nejasnega Na Škofjeloškem osem občin? Zah*^' kar Je razyidno iz zapisnikov nedavnih zborov občanov, * Meva posebna tolmačenja. iboro* ^k"18' 2*' marca * Dober teden po izteku roka za izvedbo o Qov> °očanov o določitvi referendumskih območij za glasovanje ^n!*n'[° ' samoupravi na občini v Škofji Loki manjka le en Peni Ve* nezi,ank pa je o tem, kaj glasovalni rezultati eQijo. Ponovni« ibC??? zaenkrat ne nameravajo sklicevati. prerij^101 ško*Ja Loka so v skJiCali Cnem roku do 13- marca naj kJ Vse 2Dore občanov, ki k4nLSe. odl°tili o tem, v naj R 8'asovalnem območju »amA.._81a8?vali o novi lokalni 2en ene^-12 zapisnikov (ra »dane 8*mo oCri!Lkrajevne skupnosti, ki ■^efaksu6?-^0-8131?le kopiJ° po so se ljudje i osem glasovalnih »Ziri, ' Škofja ga* za Gorenja vas, Loka, Sorsko polje (Trata, Godešič, Reteče), Selca, Železniki in Davča -Sorica, kar naj bi, če bodo tudi referendumi uspešni, pomenilo tudi osem novih občin. Na občini v Škofji Loki ugotavljajo, da bodo pri vsaj dveh odločitvah oporekali in priporočili državnemu zboru, da odločitve ljudi na zborih občanov spremeni: za Lučine, ki da ne izpolnjujejo pogojev za samostojno občino, ter predlogu za občino Sorsko polje, ki naj bi Eomenila delitev naselja Škofja oka, kar zakon izrecno ne dovoljuje. Ob branju zapisnikov z odločitvami zborov občanov pa se je pojavilo kar nekaj dilem: kaj p£wni odločitev v Dražgošah, kjer so odločanje o Iclc~!™ samoupravi, ki da je preslabo pripravljena, zavrnili; kaj nasprotje med odločitvijo treh krajevnih skupnosti mesta Škofje Loke, da naj bo referendumsko območje cela sedanja občina Škofja Loka, in ostalimi, ki so se odločili za "ožja območja"; kaj storiti z Zalim Logom,, kjer je bila odločitev za občino Železniki, v Davči in Sonci pa so se odločili, da skupaj z njim oblikujejo svojo samostojno občino s statusom gorske občine; ter na koncu kaj z odločitvami na nekaterih zborih v Železnikih (npr. na Češnjici), kjer so glasovah za občino Selška dolina, drugje za občino Železniki, v Selcih pa za svojo samostojno občino. Tudi ni jasno, katera večina velja: relativna - večina tistih, ki so pač glasovali oz. se niso vzdržali (tega je bilo ponekod kar precej), ali absolutna večina - torej večina vseh navzočih. Čeprav je v rokovniku za priprave na referendume o novi lokalni samoupravi v primerih nasprotij (kolozij) predviden ponovni sklic zborov, so se v Skorji Loki Cdl??Ui: da se tega zaenkrat ne poslužijo, pač Ea bodo vse skupaj poslali v jubljano in ob vsei nedorečenosti počakali nadaljnjih navodil. Kdaj bodo tam prebrali in "obdelan" nekaj tisoč zapisnikov iz KS iz vse Slovenije, pa je že drugo vprašanje. • S. Zargi k° kdaj še dvojne položnice? Na potezi je izvršni svet ^v»njska zadruga Gorenjske vztraja pri pojasnilu, da je podjetje Dompl s/nulo podpis tako imenovane pogodbe o servisiranju, v Domplanu pa pravi ivanjska zadruga na predloženo pogodbo novembra lani predložila svojo. l^JJJJ« 21. marca - Nesporazum, ki je bil sicer že nekajkrat UStJjne.t skupnega usklajevanja in posredovanja Izvršnega sveta o hrtlK rMre8ilv» problema, je ta trenutek že podoben zgodbi o Saj *tl "> steklenem polžu. Vse skupaj pa ni tako prijetna igrica, itiL;aradi nJe oziroma nesporazuma lastniki in najemniki 4ohiv *a ogrevanje in toplo vodo v stanovanjih na Planini vajo «*"■ dve vrstiT položnic tnjsk,n°vanjska zadmga Gor-C, KranJ kot upravljalec vseh Hanjskih objektov je po {ebriS.edanJ* zapletih konec Tudi na občini se strinjajo z dozidavo šole v Poljanah Z denarjem mimo vrstnega reda Delovno vodstvo KS Poljane je uspelo zagotoviti tri četrtine potrebnih sredstev za dograditev šole. Škofja Loka, 21. marca - Dolgoletna želja Poljancev, da bi imeli svojo popolno osemletko se bo, kot kaže, uresničila v približno letu dni, saj je tudi občina Skorja Loka pripravljena primakniti svoj delež. Ker so uspeli zagotoviti tn četrtine potrebnega denarja, so na škofjeloški vladi menili, da morajo to podpreti. Po posebnem vrstnem redu investicij v objekte družbenih dejavnosti, ki so ga v občini Škofja Loka sprejeli v letu 1991, je dozidava šole v Poljanah iz sedanje podružnične šole za nižjo stopnjo v popolno osemletko sicer šele na tretjem mestu. Pred to investicijo je namreč še ureditev prostorov Knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki ter izgradnja vrtca v Železnikih. Ker pa so prizadevni Poljanci uspeli na Ministrstvu za šolstvo in šport dobiti zagotovilo za dobro polovico sredstev (kar je verjetno posledica nedavno sprejetega zakona o šolskem tolarju), prav sedaj pa se v Poljanah, Javorjah in na Logu v KS dogovarjajo o tem, da bi Četrtino sredstev zagotovili s samoprispevkom v teh KS, se na tak način kaže, da bo pripravljenih dobrih tri četrtine potrebnih sredstev. To pa je tudi po mnenju škofjeloške vlade zadosten razlog za to, da ta investicija prehiti ostali dve, pri čemer to sploh ne pomeni, da se z izgradnjo knjižnice in vrtca ne bi začelo tudi v letošnjem letu. V sprejetem proračunu je namreč za investicije rezerviranega kar nekaj denarja, prednost Poljancev pa je tudi v tem, da imajo načrte za gradnjo že pripravljene. Poljancem v prid govori še nekaj "srečnih okoliščin", ah bolje dejstev, ki so pri investicijah pomembne. Ne samo to, da se je "nekoč" odločilo za novogradnjo namesto adaptacije tedanje šole v Poljanah, pač pa je tudi že prvotni načrt gradnje podružnične šole že upošteval možnost dograditve v popolno osemletko. Taka zasnova se danes obrestuje z možnostjo zelo smotrne dograditve, in prav tu je razlog, da utegnejo Poljanci dobiti od države kar 60 odstotkov potrebnih sredstev. Vsi sicer v to ne verjamejo, vendar je sofinanciranje iz države vezano na stroge (površinske) normative, dober projekt pa lahko pri tem tudi nekaj prihrani. Celotna gradnja naj bi stala 65,6 milijona tolarjev, približno 10 milijonov tolarjev pa bi bilo potrebnih za opremo. Po 16 milijonov naj bi prispevala občina in tri KS, preostalo pa država. Škofjeloški izvršni svet je sklenil, da uresničitev te investicije predlaga občinski skupščini še v tem mesecu, denar pa zagotovi iz proračuna oziroma s kreditom, odvisno od tega, kako bodo napredovale priprave na druge investicije. Kredit bo seveda pred bližnjo delitvijo občin upoštevan v občinski premoženjski bilanci. * S. Zargi Za 4,2 odstotka nižje pokojnine Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na včerajšnji seji sprejel sklep, da so pokojnine od 1. marca nižje za 4,2 odstotka. Toliko so se namreč znižale januarske plače. Ker pa so najnižje pokojnine določene tudi nominalno, se bodo le-te znižale za 1,57 odstotka. Za enak odstotek bodo nižji tudi dodatki za postrežbo, invalidnine in starostne kmečke pokojnine. Jutri se začenja 33« Alpe Adria Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo jutri odprli 33. mednarodni sejem Alpe Adria - svoboda gibanja. Na več kot 9000 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predtavilo 435 razstavljalcev s področja turizma, gostinstva, prehrane in rekreacije. 244 razstvljal-cev je slovenskih, 13 jih prihaja iz Italije, 10 iz Avstrije in dve iz Hrvaške. Na sejmu bo zastopano tudi več podjetij iz 21 držav. Poseben pečat letošnjemu sejmu bodo dale turistične prireditve, v okviru katerih se bodo predstavile slovenske turistične občine in nekatera mesta iz skupnosti Alpe Jadran. Rekreacijski del sejma je namenjen predstavitvi opreme za šport in prosti čas, s posebnim poudarkom na kolesarjenju, trekkingu, potapljaštvu, fitness opremi in plovilih. Sejem bo odprt do torka, 29. marca, vsak dku oi 10 do 19. ure. Vstopnice za odrasle stanejo 450 tolarjev, za dijake, študente, upukCjčr.C- ln invalide pa 250 tolarjev. Za invalide na vozičkih in njihove spremljevalce je vstop prost Slovenske železnice so tako, kot je že v navadi, za sejemski prevoz z vlakom pripravile posebne ugodnosti. • M.G. an Kranj pravijo, da je »ruarj a tudi javno z Informa- cijo objavljeno v Gorenjskem glasu obvestila lastnike in najemnike stanovanj ("ker je kot upravnik dolžna storiti vse za zavarovanje interesov lastni- kov in najemnikov"), da še naprej toplotno energijo plačujejo po njenih položnicah. V Domplanu pa pravijo, da informacija zadruge sicer drži v tistem delu, da je lani Domplan pripravil osnutek pogodbe za obračun stroškov za dobavo tople vode in ogrevanje (energetiko). Na osnutek zadruga potem ni imela pripomb, pač pa je pripravila svojo pogodbo, čeprav v Domplanu še vedno ocenjujejo, da je bila njihova pogodba med upravljalcem objektov in energetskih naprav dovolj strokovna. Od takrat naprej pa se zapleta in ni ustreznega sporazuma. V Domplanu ugotavljajo, da so do ureditve organiziranosti energetike v Kranju še vedno, kot opredeljuje tudi novi zakon, zakoniti upravljalec energetskih naprav oziroma zadolženi za dobavo energije. Zato se kot dobavitelji energije (tople vode in ogrevanja stanovanj) še naprej pogovarjajo (obračunsko) tako, kot to na primer velja za obračun električne energije v stanovanjih, za telefon in podobno, ko prav tako obračuna- vanje stroškov ne poteka na podlagi pogodbe z upravljalcem objektov. "Vsakomur, ki se v zadnjih dneh obrne na nas, zakaj dvojne položnice in katera je prava, pojasnimo, da lastnike in najemnike (pravno) še vedno mi oskrbujemo s tolplotno energijo, zato je najbolj enostavno in čisto, da koristniki plačajo to storitev tistemu, ki jo nudi. Drugo pa je vprašanje o dogovorjanju in sporazumevanju med upravljalcem objektov in upravljalcem energetskih naprav ter pogodba upravljalca objektov z upravljalcem energetskih naprav o servisiranju za plačilo energije." Na tej točki naj bi zapletu napravil konec kranjski Izvršni svet, ki mora opredeliti stanje oziroma položaj in organizaci- t*o energetike v občini. Tako tot je trenutno, se kljub prizadevanjem Izvršnega sveta in služb, nesporazuma do zdaj ni dalo razrešiti. Morda se bo premaknilo na sestanku, ki je ponovno sklican za jutri (sreda), ko predstavnike Dompla-na in Stanovanjske zadruge Gorenjske ponovno vabi za skupno mizo podpredsednik Izvršnega svetaFerdo Rauter. V Stanovanjski zadrugi Gorenjske jutrišnji sestanek pozdravljajo, v Domplanu pa tudi ocenjujejo, da je na potezi Izvršni svet. • A. Žalar Čast Dva dogodka, le navidez lokalna, sta konec minulega tedna nekako ne le pozornostno, marveč tudi po pomembnosti presegla lokalne meje in segla v sam vrh, če tako rečemo, do državnih okvirov. V soboto zvečer se je 36. občnega zbora Turističnega društva Lesce udeležil tudi minister za gospodarstvo R Slovenije dr. Maks Tajnikar, ki je z izjavo udeležencem na zboru v osnovni šoli v Lescah, ne le "opravičil", ampak ravno obratno: priznal dogodku vseslovensko težo. "Obisk ministra na občnem zboru Turističnega društva v krajevni skupnosti je res čast za zbor, vendar pa je prav tako res, da je čast za ministra, da je lahko na občnem zboru takšnega Turističnega društva, kot je v Lescah. Takšnih Lesc namreč Slovenija na področju turizma potrebuje čimveč. Nič manj pomembna pa ni bila v četrtek opoldne izjava generalne direktorice Zavarovalnice Triglav, d.d. Nade Klemenčič na priložnostni slovesnosti ob obnovitvi in razširitvi poslovne stavbe gorenjske območne enote Triglava v Kranju: "Moč Triglava je v območnih enotah po Sloveniji, gorenjska enota pa je v samem vrhu in potrujejo kvalitetno garancijo zavarovancem v Triglavu." Ugotovitev pa je potem podkrepil tudi generalni direktor Save Kranj Viljem Žener, ki je poudaril, da ima Sava, ki na področju kvalitete in konkurenčnosti svojih izdelkov v Evropi pričakuje že tretji certifikat ISO 9001, dober pregled nad ponudbami zavarovalniških stotirev in zato ni naključje, da je partner Triglava. Prepričanje, tako ministra za gospodarstvo v Lescah, kot govornikov v Kranju, ni zgolj simbolika in tudi veliko več kot Čast za dolgoletnega predsednika TD Lesce Zlatka Kavčiča ter za direktorja gorenjske območne enote Triglava v Kranja Francija Lotriča. • A. Žalar Zanimiv sejem v Kranju Kranj, 21. marca - Iz vodstva Poslovno prireditvenga cntra Gorenjski sejem v Kranju sporočajo, da je bilo za letošnji 33. sejem kmetijstva in gozdarstva, ki bo v Kranju od 8. do 14. aprila, že pred časom veliko zanimanje med razstavljalci. Tako e sejemski prostor že popolnoma zapolnjen, v okviru sejma pa o tudi na tej prvi letošnji mednarodni sejemski prireditvi na Gorenjskem več spremljajočih prireditev. • A Ž. Zveza PD Gorenjske? Kranj - Ne le nedavni sestanek predsednikov gorenjskih izvršnih svetov na Jesenicah in stališče PD Jesenice, da se o organiziranosti meddruštvenih odborov PD za zgornjo in spodnjo Gorenjsko ne morejo opredeliti, dokler ne bo dorečen status s pravili in usklajen dogovor v zvezi s tem, tudi sicer v PD na Gorenjskem bolj razmišljajo o enotni organizacijski povezavi v okviru Zveze planinskih društev Gorenjske. Takšno organiziranost poznanjo na primer tudi sorodna društva kot so na primer gasilci, lovci, ribici... Dogovor predsednikov izvršnih svetov Gorenjske je bil, da bo jeseniški IS organizator skupnega sestanka z vsemi PD na Gorenjskem. Pred skupščino Planinske zveze Slovenije pa na Gorenjskem negodujejo tudi nad predloženo listo za člane novega upravnega odbora, saj na njej ni nobenega kandidata iz gorenjskih PD. Še posebej odločna pa so menja, da se nepremičnine, ki so zdaj v lasti Planinske zveze Slovenije, zemljiško knjižno prenesejo na posamezna planinska društva. Poenostavljen prenos na Planinsko zvezo Slovenije bi bil nič drugega, kot potrditev pravilnosti političnega odločanja izpred desetletij. • A. Ž. Praznovanje v KS Vodovodni stolp Kranj - V krajevni skupnosti Vodovodni stolp, kjer so trenutno nezadovoljni zaradi površnega urejanja zemljišča (vzpostavitvi v prvotno stanje) po položitvi glavnega plinovodnega omrežja, se srečujejo tudi s problemom parkiranja ob nogometnih tekmah, saj so cesta in zelene površine proti Rupi polne avtomobilov, in s težavami pri pridobivanju soglasij za ureditev ceste na Mali Rupi. Lastniki zemljišč ob cesti se zavzemajo le za tako imenovano protiprašno prevleko, v občini oziroma v KS pa za bolj temeljito ureditev, po kateri bi bila cesta tudi nekaj širša. Še vedno tudi ni končan postopek za preimenovanje Ulice XIII. divizije, kjer so si mnenja nasprotujoča. Sicer pa so minuli konec tedna ob letošnjem krajevnem prazniku pripravili tudi dve prireditvi. V soboto je Športno društvo Vodovodni stolp organiziralo v kletnih prostorih vrtca Janina strelsko tekmovanje. V nedeljo pa so taborniki Rod Staneta Žagarja - mlajšega spet organizirali pohod na Poveljske senožeti nad Trstenikom. Ob tej priložnosti so pod pokroviteljstvom KS položili tudi venec k obeležju padlim pri Šorlijevem mlinu. • A. Ž. Nedeljsko družabno srečanje Gorenja vas - Krajevni odbor Rdečega križa v Gorenji vasi je v nedeljo v Domu Partizana pripravil družabno srečanje in s tem obeležil praznovanja v mesecu marcu. Vzgojiteljice in učiteljice so z otroki iz vrtca, male šole in učenci osnovne šole pripravili prisrčen kulturni program, ki ga je nazadnje dopolnil še domači ansambel Blegoš. Prireditev je uspela in je bila prijetna popestritev kulturnega in družabnega življenja v kraju. • A. Ž. Turizem je plaho bitje Obnovljena Lukeževa hiša Kranj - Ne le zaradi številnih lokalov, tudi zaradi prenove pročelilj stavb stari del Kranja dobiva vse bolj prijazno podobo. V začetku tega tedna se je prenovi pročelja na Glavnem trgu 22 v Kranju pridružila tudi Lukeževa hiša. V {>ritličju pa je dobila nov lokal z otroško konfekcijo do 10. eta starosti. Lokal z imenom Dada je namreč odprla Tatjana Lukež-Tomašič, ki jo kupci že poznajo, saj so njeni konfekcijski izdelki že nekaj let bili naprodaj v različnih konfekcijskih trgovinah. Kmalu pa bo v stavbi odprt tudi prenovljen trgovski lokal z antenskimi in TV napravami in aparati s servisom. • A. Ž. Slovenija potrebuje čimveč turističnih Lesc Turistično društvo Lesce s turizmom na Šobcu z rezultati odskakuje od povprečij v Sloveniji. Občnega zbora se je gospodarstvo dr. Maks Tajnikar. Lesce, 21. marca - Redni letni občni zbor društva v umetniški izvedbi je običajno težko združljiv in še teže izvedljiv scenarij, saj je izpostavljen nenehni nevarnosti, da bo izzvenel kot popačena plehkost nečesa, čemur naj bi rekli pregled dela in načrtovanja za naprej ter kulturna prireditev hkrati. To pa je uspelo na rednem 36. občnem zboru Turističnega društva Lesce v soboto zvečer v Osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah, na katerem so ugodno ocenili lansko delo, sprejeli smel in zahteven program za letos, izvolili nov upravni odbor in podelili priznanja za urejene hiše in vrtove. Umetniško intonacijo pa sta zboru, Id so se ga poleg članov in številnih gostov, med katerimi je bil tudi minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar, dala Jože Logar in in New swing quartet in delom na vseh podrot udeležil tudi minister 1» Ljudje, prižgimo luč je bila misel, ki jo je pred desetletji v obdobju krize, ki jo je prepoznal, izrekel Fran Milčmski - Ježek, in hkrati iztočnica razmišljanju in oceni na sobotnem zboru članov Turističnega društva Lesce. Na samem začetku jo je podčrtal predsednik društva Zlatko Kavčič, ki je ponovno ob svojem petindvajsetletnem vodenju društva poudaril, da je "turizem plaho bitje", ki je izredno občutljivo na naklonjenost. Takšno primerjavo v podanem poročilu o delu, ko je društvo na poslovnem področju z nočitvami in obiski gostov lani na Šobcu več kot nadpovprečno v primerjavi s sosednjimi društvi in celotnim še z ugotovitvijo, da bi bilo veliko manj problemov, če bi se naši parlamentarci držali nauka našega pesnika in bi "delali čevlje, ki jih znajo", ne pa počeli vse tisto, čemur niso kos. Že predlanskim so v primerjavi z letom 1991 v društvu in na Sobcu zabeležili poslovanje z dobičkom. Tako je bilo tudi lani, ko se je število tujih gostov v promerjavi z letom 1992 povečalo za 88 odstotkov in jih je bilo več kot polovico. To povečanje je bilo kar štirikrat večje od povprečja v Sloveniji. "Spet plezamo na vrh po bolj strmi steni kot drugi," je primerjal delo in rezultate predsednik društva Zlatko Kavčič. Sicer pa inozemski turizem tudi v Ob čestitkah k rezultatom so na zboru rekli: dr. Marjan Rožič, predsednik TZ Slovenije: "Želim vam, da bi bili še naprej tako prizadevni in za zgled." Bernard Tonejc, predsednik KS Lesce: "Lani smo uredili pokopališče, vežice, polagali asfalt, urejali pločnike. Delo je bilo vredno 23,5 milijona tolarjev. Turistično društvo je prispevalo 67 odstotkov, krajani 16, občinski proračun 11, podjetja v KS pa 6 odstotkov." Vladimir Černe, predsednik občinske skupščine Radovljica: "Vaše društvo je v najhujših časih doseglo boljše rezultate od sosedov. Pri lokalni samoupravi boste imeli dosti posnemovalcev, čestitka za doseženo pa naj bo hkrati tudi zadnji pozdrav v sedanji občini Radovljica. Predstavnika TD Bohinj in Begunje sta društvu in članom zaželela, poleg uspehov tudi dobro sodelovanje, kar so v Bohinju Že zdaj počeli (se zgledovali po Lescah), v Begunjah, v največjem kraju v novi občini Begunje, pa si od sodelovanja v prihodnje tudi veliko obetajo. Čestitkam pa se je pridružil tudi predsednik Gorenjske turistične zveze Andrej Babic. Po sprejetju programa za letos in izvolitvi novega upravnega odbora društva so podelili priznanja za lepo urejene hiše in vrtove v letu 1993. Podelil jih je predsednik društva Zlatko Kavčič. slovenskim turizmom sklenilo prihodnje ostaja na Šobcu o%l-svoje turistično poslovno leto, pa goročna usmeritev. Druga stalnije nedvoumno podkrepil potem ca, ki jo društvo z USGusi r KRATKE GORENJSKE Delovni dogovor Kranj - Na zadnji seji upravnega odbora Občinske turistične zveze Kranj so največ razpravljali o sodelovanju na sejmih Alpe Adria Svoboda bivanja in na Sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju. Dogovorili so se, da bodo letos društva sodelovala tudi pri očiščevalnih akcijah in tekmovanju za najbolj urejen kraj v občini. Ugotovili so še, da posamezniki še vedno ne nakazujejo turistične takse. Sprejet je bil predlog, da se v prihodnje organizirajo regijska tekmovanja turističnih podmladkov, najboljši pa naj bi se potem uvrstili na zaključno tekmovanje. Predstavljen pa je bil tudi projekt Alpske ceste, ki naj bi zaživel 15. aprila. • (kj) Izlet v Brda Kranj - Društvo upokojencev v Kranju namerava letos prirediti več zanimivih izletov za svoje člane. Med nedavnim so obiskali Brda. Še posebej so si ob razlagi vodstva oziroma prevoznika ogledali Cerkno ih Most na Soči ter vinsko klet v Dobrovi, v kateri je 45 zaposlenih, v kleti pa je kar 11 milijonov litrov poznanega briškega vina. Izlet so potem sklenili s prijetnimi nakupi v italijanski Gorici. • (ip) Vse manj članov Kranj - Industrijskega gasilskega društva v Tekstilindusu ni več, pa tudi v drugih industrijskih društvih v Kranju je vse manj članov. Tako se je v zadnjihšestnajstih letih število članov v Industrijskem gasilskem društvu Sava, ki bo prihodnje leto praznovalo 65-letnico, zmanjšalo za 50 članov. Industrijsko gasilsko društvo v Ibiju je bilo ustanovljeno 1953. leta, v Planiki Kanj pa 1956. leta. • (ip) Minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar "Slovenija potrebuje na turističnem področju še več takšnih Lesc." poslovnimi rezultati nenehno potrjuje pa je življenje s krajem. Ob ugodnem poslovnem rezultatu oziroma 1,8 milijona dobička je društvo tudi lani prispevalo za urejenost kraja 18,5 milijona tolarjev. Največji delež so name- tudi program za letos. Za letošnji cilj so si zadali 10.750 gostov 0» odstotkov več), 58.500 prenočitev (16 odstotkov več) ozionna pov' prečno dobo bivanja pet dni w pol. Načrtujejo kar 7 milijon^ ostanka dohodka oziroma dO; bička, sanirali pa naj bi tuo vodovod, pripravljali dogradit« recepcije, restavracije, gosp?_ darske lope, teniške dvorane j» počitniških hišic. Vsa ta dela p bodo odvisna od poslovnih rezultatov, za kar je zbor P.00^ , novoizvoljeni upravni odbo društva. Ta naj bi, če bo taK° ocenil, tudi aktiviral podje^ izpeljal postopke dokapitali^' cije in odločil o oddaji v "P^J janje premoženja društva. Stf* pa usmeritev in cilj ostaja' nespremenjena: Rekreacij park Šobec ostaja zvest turiz^ in razvoju kraja m okolja. S potrditvijo poročila in Pr?j grama za letos pa je zbor P°J.r^e tudi pravilnost nedavne odločit zbora krajanov o referedumsj^ Že 25 let pod vodstvom Zlatka Kavčiča TD Lesce, kot najv<# turistično društvo v Sloveniji, dosega lepe turistične in poslov" uspehe. nili za ureditev pokopališča oziroma igradnjo poslovilnih vežic Poslovni rezultati društva za minulo leto, kot je rekel predsednik Kavčič, sicer niso takšni kot v najboljših letih, vendar izjemno dobri, če se primerjajo z okoljem indoseženimi v Sloveniji ali v slovenskem gospodarstvu. Društvo, ki se lahko pohvali, da je skorajda vsak krajan tudi član društva, saj ima 2.499 članov, je poleg turizma na Šobcu imelo v programu očiščevalne akcije, sodelovalo s šolo in skrbelo za podmladek, kulturo.... Takšen je območju občine Lesce. "^J?.^ mo, da nimajo prav tisti, ki troti da nam bo v v novi občini sls'''*! kot je sedaj. Gospodarsko najmočnejša krajevna skupno*1 sedanji občini Radovljica, J"1*^. ugoden geografski položaj, ^ vojne možnosti in tudi znamo. Morda je možno trp celo to, da bomo ob °*!c'y Radovljica, Id se po vsebini * v Ljubljano, in ob kraje* , skupnost Lesce, ki bi se &euj* j; Radovljico, če ne bi organi*""^ občine Lesce," je poudaril 1** Kavčič. iS- Priznanja za lepo urejene hiše m vrtove v letu 1993 so dobili Angelca Ankerst, Savska 13; Tatjana Bagl, Rožna dolina 34; družina Kocjančlč, Rnžgarjeva 30; Ana Vldic, Tovarniška 2; Julka Repe, Rožna dolina 31; Anica Pirkovlč, Valvasorjeva 15; Marija In Andre-Ja Vodišok, Valvasorjeva 16; Damjana Rozman, Hlebce 12b; Pavla Legat, Hraše 31 In Melita Mulej, Studenčice 15 b. Minister za gospodarstvo Maks Tajnikar, ki je na članov društva poudaril, da * venski turizem doživlja podoD0 f>reobrazbo, kot vse drugo ins v ani z njim zaslužili 730 milij°L dolarjev, je tudi rekel, da sm° '.jj, nasploh dobro, gospoda^ "Potrdili smo, da znamo zj Ui in gospodariti v samostojni dr*?' m cunpuuaiui ▼ naiiiu...*'Jt. j|) vi. Cesto pa vendarle ob kri28",,« rdečih številkah pozabljam0 s turizem, ki se je že izkazal« Sa je tudi, da takšnih ^' lorenij: v rarističnem t&% in delovanju potrebuje čim v • A. Žalar Referendum o Krvavcu? Velesovo - Na pobudo predsednika KS Velesovo in deleg3^ zbora KS občinske skupščine Franca Čebulja so se sr| $ minulega tedna v KS Velesovo sestali delegati zbora K& cerkljanskega območja. Po razpravi in razpletu na s J skupščine so obravnavali odlok o prostorsko ureditven pogojih za območje Krvavca. . ij Sporazumni in enotni so bili v ugotovitvi, naj odlok v^i^tjy sanacijski program legalizacijo vseh črnih gradenj na obmovl Krvavca. Kar zadeva urejanje območja Kriške P*30.1,^ predlagajo amandma k 76. členu, da se iz urejanja na ^n0v planini izvzame ureditev manjših športno rekreacijskih centi" ter pomožnih objektov za turizem. Dovoljena naj bi bila g adaptacija sedanjih objektov in gradnja žičniških napraV' • takšnim amandmajem pa se ni strinjal delegat iz KS Grad, j pa se ni opredelil tudi delegat Brnika. Kar pa zadeva sprejef0^ center Zgornja Gospinca oziroma 77. člen, pa naj ne bi » dovoljena razširitev vzhodno in zahodno od centra, marveč vzdrževanje sedanjega centra. Proti takšnemu amandmaju bil delegat iz KS Grad. Sporazumeli pa so se o predlogu oziroma zahtevi, da sf .j, Cerkljanskem ob referendumskem odločanju o novih 0&c,rtJi(j na lokalnem referendumu občani opredelijo tudi o SJR° j« točkah v zvezi s Krvavcem. Dogovor za takšna stališ*-*^ seveda neposredno povezan z zadostno oskrbo zdrave P' jj vode na celotnem območju pod Krvavcem. Pripombo so "r^ delegati tudi na neodločno opredeljeno stališče v Pupu, ? t na celotnem območju predpiše izgradnja kanalizacij čistilnimi napravami. • A. Žalar > Gorenjski trojčki: ZADRAVČEVI IZ SELC Trojna skrb in trojna radost Jrojne skrbi in delo, ki gaje staršem naprtilo rojstvo treh otrok hkrati, so pri Zadravčevih že pozabili Ohranili so se večinoma lepi spomini. Selca, 21. marca - Prvorojenka Štefka še ni imela dve leti, ko so se rojeni Zadravčevi trije, sila Pfi Zadravčevih v Selcih rodili trojčki Štefan, Janko in Marjeta, rodovitno. V prvem razredu Danes so stari 28 let, v treh letih so se vsi poročili in danes ima selške šole sta bila tisto leto vsak od njih po dva otroka. Pri nobenem se ni ponovila trojno (ali poleg njih še dva para dvojčkov. Vs»j dvojno) rojstvo. Nič ne de, pravijo, saj cas tako ali tako ni Zadravčeva fanta sta si bila v namenjen trojčkom. Pred skoraj tremi desetletji, ko sta Zadravčeva snovala družino in gradila hišo, tudi ni bil. Sunčlansko družino je bilo treba preživeti z dvema delavskima plačama. Ko so otroci hodili v šolo, sta zanje sicer dobila otroške doklade, kašlje pa je oče z nadurami zaslužil ravno toliko, da jim je ta pomoč usahnila. Tudi kakih olajšav ne pomnijo. Takoj ob rojstvu sta bila starša deležna Podpore v obeh podjetjih (Tehniku in Alplesu), dobila *ta pralni stroj in voziček (slednjega so, potem ko jim ni "11 več potreben, poslali v uPorabo naslednjim trojčkom), °eetu so dodelili tudi mesec dni dopusta. Ko se je navdušenje ob trojnem rojstvu v okolici pole-§1°. so živeli kot vsaka druga delavska družina. Saj je šlo kar dobro, se danes spominja •["ama, le za šport ni bilo dovolj denarja. Sicer pa se rojstva tfojčkov ne spominja kot kake Posebne atrakcije. Rodili so se trije in v družino so jih sPrejeh z veseljem, kakršno Pritiče lepim in zdravim otrobom. Kaj bi se smilila sama j*°i, meni mama, hudo bi bilo, ^ bi se rodili bolni ali pohabljeni. Tako pa so prinesli veliko radosti, in z njihovim odraščan-£rn je bila vsak dan večja. fOldrugo leto starejša sestrica ^teflta je bila v veliko pomoč, trojčki so jo očitno šteli za avtoriteto, saj so jo vselej Urj°gali in ji radi prisluhnili Sasti tedaj, ko jim je brala. °okler pa so bili še v plenicah, So staršem včasih trojno breme °dvzela selška dekleta, ki so jih P°varovala, da je mama lahko ^Pravila. Štefan, Janko in Marjeta, ki Prva leta obiskovali vaško mlajših letih zelo podobna. Da bi ju ne zamenjevali, so ju v šoli že razlike v odtenkih glasov, posebnosti v zunanjosti in tudi v značajih. Zadravčevi otroci so imeli prijetno mladost, mama pa je vendarle prepričana, da so bili v primeri z drugimi otroki malce prikrajšam: ne tolikozato, ker jim starša v materialnem smislu ne bi mogla nuditi toliko, kot so imeli njihovi vrstniki, bolj nemara zato, ker je moral vsak od njih že od začetka deliti materino pozornost in ljubezen z ostalima dvema. Danes so odrasli, zaposleni, poročeni in vsak s parom potomcev. Prva je odšla od doma Marjeta. Poročena je na Rudnu, ima dve hčerki, Katjušo in Tjašo, zaposlena je v podjetju Spekter v Železnikih. Štefan z ženo Vido in sinovoma Tomom in Nejcem živi doma, dela pa kot pred njim že oče Štefan v Tehniku. Janko si je poiskal kruh v Domelu, ženo pa v Škofji Loki. Tudi on ima dve hčerki, Tejo in Lejo. Kar živahno je, ko se vsi spet zberejo doma. Tudi mami, ki zdaj tri leta uživa zasluženo pokojnino, je velika druščina kar povšeči. Tudi varovanje vnukov ji ni v breme, sicer pa je za ta posel že od svojega materinstva dodobra izurjena. • D.Z.Žlebir so Janko, Marjeta in Štefan danes. šolo v Selcih, kasneje pa osemletko v Železnikih, se spominjajo, da so jih vrstniki šteli za nekaj posebnega, zato so jim tudi radi ponagajali. Toda Zadravčevi niso želeli biti posebnost, radi bi bili enaki ostalim. Na zmerljivke ostalih otrok so se odzivali z enako mero. Sicer pa je moralo biti leto, ko so bili ločili. Podobnost se je pozneje izgubila, Štefan je večji in močnejši. Le v vojaški uniformi (oba sta služila še ranjki jugoslovanski vojski v Sarajevu) sta si bila spet podobna kot jajce jajcu in s tem sta si včasih priivoščila tudi kako nedolžno šalo. Staršev in sester kajpada nista mogla pretentati, ločili so Na naše vabilo se je ie odzvalo nekaj gorenjskih trojčkov. Radi pa bi spoznali tudi druge, ki se še niso opogumili in nam sporočili, da telijo sodelovati v naši akciji. Vabilo še vedno velja. Pišite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj ( s pripisom Gorenjski trojčki) ali sporočite na telefon 223-111. Obiskali vas bomo, vas s sliko in besedo predstavili našim bralcem, ob koncu poletja pa vas povabili na piknik, kjer se boste imeli priložnost srečati Z ostalimi trojčki. Pro grame zaposlovanja spet sofinancira država Pripravniki in drugi znova na zeleni veji ^j, 22 marca - Zadnja dva meseca preteklega in prva dva ^secateMl^a je država oklestila nekatere pttg^ff™ Politike IgoSZLfr med njimi ?^r^ *• marca je spet darežljivejša, le da bo denar za programe ^Poslovanja deula po "kvornem sistemu . . T° pomeni, da bo razpoložl-T} denar, ki je začasno na voljo J° sprejema državnega prora-gna, "razrezan" po regijah, perilo za sofinanciranje pn-fav na zaposlitev je delež brezposelnih (gorenjski delež je v Sloveniji 9,1 odstotka), P*PriPravnikih pa delež priliva ? f01 (9,3 odstotka za Gorenjs-f0)- Za mesec dni ima Gorenjs-5f.. torej na voljo blizu 5,5 JtUjona tolarjev, s katerimi anko pomaga pri pripravi na £aPoslitev, in skoraj 14 milijo-"0v tolarjev za sofinanciranje Prtpravništva. Takšen razrez redstev -e ob omejenih finan- fti*nuia' Pravi mag. Franc "e|"* z Zavoda za zaposlo-gjje v Kranju. Vsaka regija v 'oveniji ima zdaj "parcelo", penami obseg, v okviru kater-^a ?e lahko giblje. V primeru ,ecJih apetitov bo potrebna "0Q>i selekcija bodisi odla: ^nje programov na naslednji «esec, ko bo na razpolago nov iev r Glavno merilo pri dodel-J vanju teh sredstev je čim večja im etnosl zaposlitve. Prednost jnajo tisti vlagatelji, kjer je tem°Slitev bolJ zanesljiva. O J?Presojajo na zavodih za i Psovanje. Prednost naj bi JJCU tudi tisti iskalci zaposlitve, aiJe časa čakajo na zaposlitev (denimo pri pripravnikih šet mesecev "čakalne dobe"). In katere priprave na zaposlitev so, kar se denarja tiče, spet v "mislosti" države? Gre za vključevanje v zaposlitev z usposabljanjem, ko delodajelec sklene delovno razmerje z brezposelnimi z nižjo stopnjo izobrazbe (do III. stopnje) in na začetku še ne dajejo polnih delovnih rezultatov. Gre tudi za posebne programe, denimo v gradbeništvu. Na Gorenjskem denimo za gradbena podjetja iščejo mlade, ki nimajo končane osnovne ali srednje šole. V teh podjetjih jih kvalificirajo za svoje potrebe, zavod za zaposlovanje pa jim krije del stroškov. Sofinanciranja so spet deležna funkcionalna izobraževanja (računalništvo, šiviljski tečaji, jeziki in podobno), vendar je zdaj selekcija teh ostrejša kot prej. Enako velja za sofinanciranje zadnjega letnika srednje, višje ali visoke šole. Pri spodbujanju samozapo-slovanja država poravnava dolg tistim, ki so se lani odločili za to pot, medtem ko za nove ta oblika še ni dorečena. Pač pa bodo omogočili uvodne seminarje za samozaposlitev, če bo dovolj denarja, tudi nadaljevalne. Preden je država pristri-gla denar za te vrste spodbujanja zaposlovanja, so za samozaposlovanje delili po 2000 nemških mark, naprej bodo ta znesek zmanjšali na 1500. Če bo delodajalec zaposlil iskalca prve zaposlitve s I. do III. stopnjo izobrazbe in čakalno dobo tri mesece ali brezposelnega, ki dlje kot dve leti čaka na zaposlitev, bo deležen povračila prispevkov. To je novost, ki jo je prinesla sprememba zakona o zaposlovanju, vendar finančno še ni doreče-na.Državne pomoči bo deležno zaposlovanje invalidov. Apetite pri javnih delih pa bo treba obrzdati. Na Gorenjskem so to ob razpolovljenih sredstvih rešili tako, da so nekatere programe črtali, drugim zmanjšali število izvajalcev, spet tretjim pa zmanjšali čas trajanja. Še eden od ukrepov aktivne politike zaposlovanja čaka na rešitev, ki jo bo prinesel novi proračun, namreč kapitalizacija nadomestil. Tu gre za izplačilo nadomestila, ki pripada brezposelnemu, v enkratnem znesku, kar mu omogoči ustrezen finančni start v samostojnost. • D.Z.Žlebir Vabilo za sodelovanje v mednarodni kampanji Opusti kajenje - zmagaj Center CINDI v ZD Ljubljana in Koordinator za tobak Slovenije s sedežem na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju sta izvajalca mednarodne kampanje Opusti kajenje - zmagaj (Quit and VVin), ki bo potekala v enajstih državah. Tudi v Sloveniji. Z Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju so nas obvestili o kampanji, ki naj omogoči in usposobi odrasle kadilce, da bi opustili kajenje. Kadilce, stare od 18 do 64 let, želi spodbuditi k odločitvi, da od 7. aprila letos, ko je mednarodni dan zdravja, prenehajo s kajenjem. Tisti, ki jim bo to uspelo, bodo 7. maja udeleženi pri žrebanju za nagrade, od katerih bo ena tudi mednarodna. Izžrebanec le-te bo sodeloval pri mednarodnem žrebanju v Helsinkih junija letos. Nosilci projekta so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), CINDI - Mednarodni program za preprečevanje kroničnih bolezni, in Tobacco or Health, Tobak ali zdravje. Prijavnice za mednarodno kampanjo Opusti kajenje - zmagaj lahko zainteresirani dobijo na Zavodu 2a zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska 12, na oddelku za socialno medicino, analitiko in promocijo zdravja. • D.Ž.. Most med bolnikom in zdravnikom: Rozalija Rajgelj Sreča ob novorojenčku Kranj, 19. marca • Sestra Ruža Rajgelj, Id dela na neonatalnem oddelku v kranjski porodnišnici, je v soboto zvečer ravno začenjala svoj šesti nočni delovnik v tednu. Njen zadovoljni in sveži videz je dokazoval, da ima v zalogi še veliko energije, čeprav že devetnajsto leto tolče 24-urni delovnik, razdeljen v tri turnuse. Od tega je dve leti delala pri ženah na porodnem oddelku, dolga leta z novorojenčki, zdaj pa zlasti s tistimi, Id so po porodu potrebni intenzivne nege. Sestra Ruža, kakšni opravki vas nocoj čakajo pri vaših malih pacientih? "Najprej grem na kratek obhod, da dobim vtis, kako je z mojimi pacienti, koliko jih je b.p. , kot rečemo v našem žargonu, kateri pa morebiti potrebujejo več nege. Potem je obvezna predaja službe, ko se zamenjava s popoldansko sestro, ppr* Okoli pold devete ponoči se H|P^^ V * f j začne intenzivnejše delo, hranil \ jenje otrok, previjanje, kar traja tja do enajste ure, ko se začne oddelek umirjati. Do pol štirih zjutraj delaš nujne stvari, pregleduješ otroke, menjavaš pleničke, daješ jim piti, hodiš v porodno sobo... in tako do jutra, ko predaš službo jutranji sestri. Sinoči smo imeli na oddelku 26 otrok, na intenzivnem oddelku sem imela dva v "topli posteljici" in dva v inkubatorju." Kakšno posebno nego potrebujejo vaši štirje novorojenčki? "Novorojenčki v topli posteljici potrebujejo največkrat fototerapijo, novorojenčki z nizko porodno težo, ki jih damo v toplo posteljico, potrebujejo nekaj več nege in pozornosti, mamice jih hodijo dojit, da jih ne prenašamo po oddelku. Tisti, ki so v inkubatorju, imajo za seboj težji porod, morda so se rodili s carskim rezom, so ob rojstvu slabotnejši, ti pa pa potrebujejo kisik, več opazovanja, skrbnejšo nego. Včasih, ko so take otroke pošiljali v inkubator v Ljubljano, smo imele sestre več rutinskega in manj zahtevnega strokovnega dela, zdaj pa je slednjega več, kar je za nas tudi nekakšen izziv. Delam na mestu višje medicisnke sestre, čeprav sem se šolala za srednjo sestro, vendar sem opravila ustrezno usposabljanje na pediatrični kliniki, kjer sem se izpopolnila v intenzivni negi. Pn nas je namreč velika fluktuacija višjih medicinskih sester, saj bi se vsaka rada rešila turnusnega dela." Zakaj? "To je težko razložiti nekomu, ki ni nikoli poskusil nočnega dela, nedelj in praznikov. Ne samo da sem s tem obremenjena jaz, temveč je vsa moja družina. Možje medicinskih sester, ki delajo turnusno, imajo res veliko mero potrpljenja, saj morajo namesto nas opraviti tudi veliko materinskih dolžnosti. " Je tudi v vaši družini tako? "V naši družini je breme dvojno, saj imam tudi moža turnusarja. Dela namreč na železnici. Zgodi se, da se zaradi različnih turnusov bolj malovidevava, da so redki vikendi, ki jih lahko naša družina prebije skupaj. Imava dva odraščajoča otroka, hčerko v četrtem letniku gimnazije in sina v prvem letniku škofijske gimnazije." Kakšne občutke imate ob dejstvu, da ste v življenje pospremili že toliko otrok? "Prijeten je občutek, ko srečaš žene, ki se jih niti več ne spominjaš, one pa te še pomnijo iz kratkega obdobja, ki so ga {>rebile v porodnišnici. Posebno prijetno je, da se te spomnijo v epi luči in svojim otrokom rečejo: poglej, tale gospa pa te je prva previla... Najbolj me osreči, ko otroka vzamem iz inkubatorja in ga prinesem v sobo k materi, ko se potem vse žene z materjo vred veselijo, da je otrok naposled v redu. Prihod iz inkubatorja se mi zdi skoraj še lepše doživetje kot sam porod. Ko je otrok v inkubatorju, mamo obhaja strah, kako bo z njim. In ko je nazadnje dovolj zrel, da zapusti inkubator, je mama srečna, da ga je vendarle dočakala." • D.Z.Žlebir Pogovor s sestro Ružo Rajgelj lahko poslušate drevi ob 18.20 na valovih Radia Kranj, 97,3 MHz. KUPON Akcija: MOST MED BOLNIKOM IN ZDRAVNIKOM Ime in priimek......................................................................... Naslov........................................................................................ Glasujem za (sestro)............................................................... zaposleno v (zdravstveni ustanovi)....................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj. VARNOST KRANJ, p.o. Podjetje za varovanje premoženja Bleivveisova 16 Na podlagi sklepa Delavskega sveta z dne 28. 2. 1994 razpisuje prosto delovno mesto VODJE RAČUNOVODSTVA za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom Pogoji. - najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe (ekonomske ali finančne smeri) - najmanj 5 let delovnih izkušenj na računovodskih in finančnih delih - poznavanje poslovanja in računalništva - aktivno znanje slovenskega jezika - slovensko državljanstvo Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z življenjepisom in kratkim opisom dosedanjega dela pričakujemo v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni najkasneje v 15 dneh po izbiri. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava fotografa Janeza MarenČiča. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Tuga Sušnika.V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava slik akad. slikarja Jožeta Marini t a. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja Arhitekturne projekte arhitekt Aleš Šeligo. V prostorih Zavarovalnice Triglav, Bleiweisova 20, je na ogled razstava slik gorenjskih slikarjev. JESENICE -V razstavnem salonu Dolik razstavlja slikar Andrej Dolinar. V galeriji Kosove graščine je odprta razstava grafičnih listov iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. V razstavnem salonu Viktorja Gregorača na Javorniku - Koroška Bela je na ogled razstava Naravne skulpture Janeza Vrha. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike in risbe akad. slikar Lojze Cemažar. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Edt Gntlšak. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava del z likovne delavnice Misel in korenine. KROPA - V Kovaškem muzeju je do 25. marca na ogled fotografska razstava Fotografskega društva Radovljica z naslovom Kropa z okolico skozi objektiv. Razstava je na ogled vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 13. uri, ob sredah, sobotah in nedeljah pa med 10. in 12. ter med 15. in 17. uro. ŠKOFJA LOKA • V galeriji Ivana Groharja razstavila akad. slikar Žiga Okorn. V galeriji ZKO Knjižnica razstavlja plastike in slike na temo Trideset ljubezenskih Peter Jovanovič. V galeriji Fara razstavlja slike Bernarda Šmid. V avli LB TGB Škofja Loka je na ogled fotorazstava Kamen in les avtorja Janeza Pipana. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: MONODRAMA - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo v četrtek, 24. marca, ob 22.30 igralec Ivo Ban nastopil z Dosjejem avtorja Matije Logarja. KRANJ: TSD 94 - V Prešernovem gledališču bo danes, v torek, ob 19.30 v okviru TSD 94 nastopilo Slovensko stalnogledališče s predstavo Milana Kleca Vsega je kriva Marjana Deržaj. Jutri, v sredo, ob 19.30 bo nastopilo makedonsko gledališče Naroden teater Kumanovo z delom Dušana Jovanoviča Antigona.. V četrtek, 24. marca, ob 19.30 bo na TSD gostovalo Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana s predstavo Andreja A. Rozmana Tartlf. KRANJ: RAZSTAVA - V galeriji Pungert bodo jutri, v sredo, ob 20. uri odprli razstavo likovnih del akad. slikarke Mirne Pavlovec. KRANJ: RAZSTAVA - V knjižnici kranjske Gimnazije bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo grafičnih del Petra Jovanoviča Tristo ljubezenskih. JESENICE: USPEŠNICA - V Gledališču Tone Čufar bodo v četrtek, 24. marca, ob 19.30 uprizorili uspešnico te sezone komedijo Rayja Cooneyja Pokvarjeno. RADOVLJICA: PREDAVANJE - V dvoranici radovljiške knjižnice bo (izjemoma ne kot običajno ob torkih) jutri, v sredo, ob 19.30 Špela Šeme ob diapozitivih predstavila Avstralijo. KAMNIK: MONODRAMA - V razstavišču Veronika bo jutri, v sredo, ob 19. uri igralec Zvone Hribar nastopil v monodrami Ivan Cankar: Pisma Ani v režiji Zvoneta Šedlbauerja. LJUBLJANA: SLOVENSKI KOZOLEC - V galeriji Avla Ljubljanske banke, Trg republike 2, bo v četrtek, 24. marca, ob 18. uri etnolog dr. Tone Cevc predstavil razstavljene arhitekturne makete in risbe arhitekta Borana Hrelje, fotografije Jake Čopa in dokumentarno fotomonografijo Slovenski kozolec (Projekt Pot kulturne dediščine). TRŽIČ: KONCERT MLADEGA PIANISTA - V petek, 25. marca, ob 19. uri bo v Glasbeni Šoli Tržič samostojni koncert Jureta Rozmana. Mladi pianist iz Tržiča se bo predstavil s sporedom, ki ga je igral na prestopnem izpitu za 2. letnik srednje glasbene šole v Ljubljani. • S. S. NAGRADE FUNDACIJE REMBRANDT Ljubljana - Letošnje Rembrandtove cekine, nagrade za likovno ustvarjanje, so dobili Matjaž Počivavšek, Andraž Šalamun in Zdenka Žido. Fundacija deluje približno eno leto. V tem času pa so, kot so povedali na novinarski konferenci pred svečano podelitvijo, podelili prve tri cekine, organizirali razstave prvih nagrajencev v Cekinovem gradu, vzpostavili kontakte z nekaterimi tujimi fundacijami in organizirali projekte, kot sta Rembrandtov otroški teden in likovna kolonija. Načrtovana projekta art kartice in slovenske umetniške poti zaradi premajhnega zanimanja še nista uresničena. Večina letošnjih projektov bo uresničenih šele v drugi golovici leta. Septembra bodo znova organizirali otroški lembrandtov teden in likovno kolonijo v Radencih, kasneje predstavitev fundacije in razstavo vseh dosedanjih dobitnikov Rembrandtovih cekinov v Moskvi, novembra pa je predvidena postavitev razstave letošnjih nagrajencev v Cekinovem gradu. • M.A. ♦» Dvorana kina Center, sobota,26. marca,ob 20.30 uri: VELIKI JUBILEJNI KONCERT DIXIELAND BANDA KRANJ Z GOSTI Predprodaja vstopnic: Aligator music shop, Kino Center SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE KRANJ 1994 DINAMIČNA PEVSKA RAST V svojem rednem terminu (le lani je bilo dva meseca pozneje) se je odvijalo običajno pregledno srečanje kranjskih odraslih zborov. Koncerta (v petek, 11., in soboto, 12. marca) sta bila seveda v gimnazijski telovadnici, saj pravega odeona v Kranju Še vedno ne premoremo - in tudi ne kaže kaj dobro, da bi ga vsaj v doglednom času dobili. Akustika pravzaprav ni slaba, zbori se na odru dobro počutijo, pa vendar namesto klavirja je bil (slab) elektronski nadomestek, prireditev so kar prevečkrat motih drugi zvoki iz poslopja, zlasti upevanje in promet onih, ld so šele čakali na nastop. Strokovni selektor letošnje revije je bil mag. Tomaž Faga-nel, dolgoletni uspešni zborovodja kranjskega APZ, v zadnjem času še zlasti dejaven kot organizator evropskega zborovskega simpozija JFCM, ki bo julija prihodnje leto v Ljubljani. Oba večera je z nastopajočimi zborovodji opravil tudi temeljit posvet, dogovorili pa so se tudi za samostojni zborovodski seminar. Tudi kranjski zbori odslikajo vso pahljačo ljubiteljskega zborovskega udejstvovanja, vse odtenke in prelive prijaznega človeškega druženja in skrbnega, zavzetega, že kar fanatičnega Eodrejanja glasbenim zahtevam, fobena od osnovnih drž nima kakovostnega predznaka: važno je, da zborovski organizem avtentično izraža svoje temeljne vzgibe in motive. Kar bi lahko merili kot učinek, je le vprašanje ustrezne realizacije svojih danosti, pravšnje obvladovanje dosegljivih oblik in vsebin, v glasbi in zunaj nje. Zanima me predvsem primerjava z lansko revijo, torej če so zbori s svojimi zborovodji - v kulturi manj naklonjenih razmerah, zdaj gre vsem vendar za gospodarski razvoj - lahko napredovali proti svojim ciljem, ali so morda le vzdržali na doseženi ravni, ali so podlegli prevelikim notranjim in zunanjim težavam. Na osrednjem mestu kranjskega zborovskega petja slejko-prej stoji Akademski pevski zbor France Prešeren (vodi ga Damijan Močnik). Predstavil je dovolj zahtevne skladbe F. Men-delssohna, Imanta Raminsha in J. Pavčiča - no, kar manj prepričljivo, kot bi to upravičeno pričakovali od slovensko in mednarodno priznanega ansambla. Utrujen zvok gre pripisati celodnevni vaji. Večjo prepričljivost ovirajo prej motna kot bleščeča intonacija, ne zadosti skladna in prodorna artikulacija glasbenega tkiva, in žal ne dovolj tekoče izvajanje, ki je preveč obteženo, premalo valujoče, ne "lebdeče v prostoru in času". Sploh pa APZ v tem središču sploh ni več osamljen. Skoraj bolj sveže je deloval zbor mladega, a v reprodukciji že kar zrelega Komornega zbora De Erofundis (Branka Potočnik), .ani je ta ansambel (neposre-čenega imena!?) deloval nekako prisiljeno, agresivno. Skladbe Z. Kodalvja, M. Kogoja, G. Ligeti-ja in A. Srebotnjaka so doživele dovolj profilirano predstavitev, precej dobro zadele razpoloženje. Pohvaliti kaže naravno tonsko dikcijo, ki pa jo bo mogoče še izšolati, tudi lepo fraziranje in formalno gradnjo -treba pa bo še urediti zvok in dinamiko. Na Primskovem deluje tudi MePZ Musica Viva (Nada Kos). Predstavil je skladbe V. Ukmarja, H. Alfve-na, P. Merkja in U. Vrabca: izvedbe se odlikujejo po zanesljivem in skrbno vodenju, pa veliki energiji. Tudi zvok je mehkejši, dinamika pa mestoma še pregroba. In ne nazadnje Mešani zbor Kranj (Vladimir Brlek). Po dveh letih delovanja je to že mnogo bolj zrel m suveren ansambel. Zborov zvok {'e malo redek (ženski zbor je >olj dekliški), nastop pa zaradi nepopustljivega vodenja deluje še precej suho, šolsko, mestoma nesproščeno in nima dovolj notranje intenzitete. Spomnimo se še ostalih. Že lani izredno obetavni Mešani zbor Svoboda Strazišče, ki ga intuitivno sveže vodi Aleš Gor-janc, se je zdaj še bolj razcvetel. Spored (B. Ipavec, E. SuchonJ. Gallus, T. Habe) so zapeli dovolj naravno, v srednji legi dinamično skladno in ubrano, na Gorenjsko lutkovno srečanje LUTKAM POHAJA SAPA Kranj - V drugi polovici marca je na gorenjskih odrih najživahneje in to na vseh - tistih najmanjših - lutkovnih, do pravih velikih. Konec minulega tedna so lutkarji v Kranju Sregledali, kaj je bilo novega v tej sezoni, jutri bodo na esenicah gledali najzanimivejše otroške gledališke predstave, končujeta pa se tudi dve tretjini predstav, ki letos sestavljajo srečanje odraslih gledaliških skupin. Lutkovno srečanje Saše Kumpa je konec minulega tedna v Kranju zbralo sedem lutkovnih predstav, ki jih je na srečanje povabil letošnji usklajevalec Cveto Sever. Zaradi skromne lutkovne bere je povabil pravzaprav vse, kar je v tej sezoni sploh nastalo. Očitno pa nastajajo lutkovne predstave le še na Jesenicah, v Kranju in na Bohinjski Beli. Že lani se je zdelo, da na osnovnih šolah nastaja vse manj lutkovnih predstav, letos pa so sploh izostale in seveda na ta način tudi opozorile na probleme tamkajšnjih mentoric. Osip je torei občuten. Res bi bilo škoda, če bi lutkarstvo na Gorenjskem, ki je dolga leta v slovenskem merilu veljalo za nekaj posebnega, počasi usahnilo. To se utegne tudi zgoditi, če ne bo organiziranih oblik izobraževanja tako za šolske mentorice lutkovnih skupin kot tudi za druge. Še vedno pa se zdi, da se kakšnega posebnega osipa ni bati v dveh lutkovnih centrih - kranjskem in jeseniškem, kjer kot po navadi nastajajo najboljše, najzanimivejše in tudi številnejše lutkovne predstave. In to kljub pomanjkanju tekstov, po katerih bi nastale lutkovne predstave, kot so poudarjali na zaključnem pogovoru, pomanjkanju izobraževalnih seminarjev in {>odobno. Res je sicer, da se na lutkovnih srečanjih udeleženci ahko tudi veliko nauče od drugih skupin, vendar pa očitno ni povsod po Gorenjskem poskrbljeno niti za lutkovno abecedo, kot je to na primer v Centru kulturnih delavnosti pri ZKO Kranj. Ker pa je v tej sezoni nastala tudi tržiška lutkovna delavnica, se morda za lutkovno prihodnost na Gorenjskem vendarle še ni bati. Še posebej zaradi nekaterih lutkovnih skupin, ki se že po tradiciji vsako sezono predstavijo vsaj s po eno dobro predstavo: to so Lutkovno gledališče Tri, Lutkovna skupina Gledališča čez cesto - obe iz Kranja; Lutkovna skupina Glasbene mladine Jesenice pa se sploh uveljavlja z naiveč predstavami v sezoni. Koliko in kako pa morda usiha ali pa celo napreduje gorenjska lutkarija, pa bo mogoče bolje razbrati ob primerjanju z drugimi lutkovnimi dosežki na republiškem lutkovnem srečanju. Morda bo živahnejšo lutkovno dejavnost na Gorenjskem spodbudil tudi predlog Cveta Severja o ustanovitvi sklada Saše Kumpa, ki naj bi ga s finančnimi sredstvi pomagale ustanoviti gorenjske Zveze kulturnih organizacij. • Lea Mencinger robovih pa se kmalu pojavijo težave. Na Visokem so obnovili svoj MePZ Valentin Kokalj (Francka Šenk): spodbudno! Razmeroma velik zvok Mešanega zbora Iskra (Dušan Bavdek) bi bil lahko bolj učinkovit in izvedbe bolj prepričljive, če bi ga notranje izčistili in uravnotežili. Med cerkveriimi zbori je prvi nastopil zbor iz Olševka (Mojca Rozman) - zavzeto in prvinsko, svetovati bi kazalo intenzivnejši zamah in fraziranje. Cerkljanski MePZ Andrej Vavken je seveda neprimerljivo bolj izkušen, zrelejši - moti pregrob zvok, skoraj agresivna gradnja, zategli tempi. Kranjski Gallus (Angela Toma-nič) je bil tokrat šibkeje pripravljen: kar hude težave v intonaciji, neskladno gibanje glasov, skromna dinamika. Obetavni so seveda (triglasni) Škrjančki, zlasti kot pevska šola dikcije, artikulacije, pevske tehnike. To je pravzaprav edino zborovsko telo v srednješolskem polju, če odštejemo (kar številni) MMZ Katrica iz Olševka (tudi Francka Šenk), ki bo čez čas prav gotovo dober zbor, zdaj pa ima veliko začetniških težav. Med cerkvene se formalno uvršča - kar po učinku precej presega - tudi Dekliški zbor Andrej Vavken iz Cerkelj, tretji izmed zborov Damjana Močnika. Zbor ima zdaj dosti bolj čvrst (skoraj ženski) zvok, izvajanje je neoporečno ubrano, dinamično prodorno in uravnoteženo, lahko pa bi bilo še bolj zaokroženo, valujoče in razmahnjeno - ne toliko zastajajoče in zadržano. Ženska zbora sta nastopila še iz Dupelj (Zdravka Klančnik), naravno, sveže, z lepim lokovanjem, le mestoma okorno ali premalo premišljeno, ter iz kulturnega društva slepih in slabovidnih Tomo Zupan (Peter Škerjanc), kot vedno občutljivo in zavzeto. Prvenstvo med moškimi zbori in to v vseh pogledih gre seveda zdaj že drugo leto obnovljenemu MoPZ Davorin Jenko iz Cerkelj (Jožef Močnik). Zrelost in rutina mu omogočata jasno in prepričljivo oblikovanje glasbenih podob (O. Dev, A. Foerster, J. Jež, J. Močnik), morda v prihodnje s še bolj bistrim zvokom in v še skladnejšem ravnotežju lirskih in dramatskih elementov. Pravo izjemo od slovenskega trenda počasnega ostarevanja moških zborov predstavijo pevci KUD J. Papler iz Besnice (Peter Škerjanc), zgled ubranih vaških pevcev, spet z nekoliko Erezahtevnim sporedom. Bolje ot lani je nastopil Moški zbor Kranj (Janez Forsek), ob (dam) zasedbi bolj discipliniran to ubran, zlasti se je posrečila moravska ljudska s solistom • škoda pa za več nerodnosti to nezgod. Tudi MoPZ dr. Janez Bleiweis (Janja Jošt) prizadevno vztraja in skuša prepričljiv0 realizirati izbrani spored. Ne nazadnje: Spoštovanje vzbuja nastop Zbora Društva upokojencev pod vodstvom že 84-letnega Venclja Sedeja. (Izgleda f>a, da je moški zbor v Dupljah etos ugasnil.) V celoti je torej videti, da zborovstvo v Kranju je in ostaja zelo živa in dinamična plast kulturnega udejstvovanja. Težo in odgovornost strokovnega razvoja seveda neizogibno nosijo zborovodje. Ti morajo - vpeti v naravne danosti okolij, v katerto delujejo - poiskati pravšnje vzgibe, motive in cilje, da bi -sebi in svojim pevcem - omogočili samouresničevanje. Uravnoteženje pedagoških to umetniških prvin je pri tem nepogrešljiv pogoj, forsiranje v eno ali drugo smer se je dolgof-očno vedno izkazalo kot zgrešeno in jalovo. Težavno je seveda (zborovodji-učitelju in pevcem-učencem) vztrajati v nenehnem, trdem m neizprosnem pedagoškem procesu, ki šele v skoraj nedoglednem času daje merljive učinke. Težavno je tudi iz leta v leto prepričevati vse druge (politične, gospodarske) dejavnike o p0' membnosti in nepogrešljivosti tovrstnega udejstvovanja, ki da prežema najbolj bistveni del Človekove, tudi narodove sub; stance. Težavno je seveda izbran svež, zanimiv, muzikalno tehtenU* zgodovinsko upravičen program, ki je hkrati vsebinsko in še zlasti tehnično dostopen zboru in nje- Sovim praviloma skromno glaS' eniško izšolanim pevcem' Težavno tudi je razbrati, oblik0: vati in prepričljivo posredovat' vse razsežnosti m odtenke skladateljskih in pesniških sporočit-In nepozabno je - vsakokrat " užiti radost skupnega doživetja glasbenega dogodka. Za to vendar gre, m noben trud bi ne smet biti odveč, da bi ga dosegli. Marko Studen Kranj - V Stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše so na ogj* ideim in izvedbeni načrti nretežnn nnfraniih nrostnrskih uredit*_ i sodijo gotovo ureditev prodajne gale>ij« um»ui9»» •-. .j kranjskem Sejmišču, del notranjščine hotela Bellvue na Šmarje* gori, ureditveni načrt Turistične agencije Integral Ljubljana nekaterih trgovskih lokalov. Dr. Peter Krečic je v spremne ■ katalogu opozoril na nekatere skupne značilnosti teh projekt o uporabo dragocenih gradiv, kot so glajen kamen, krora*^ kovinske površine itd., poudarjen slog dekonstruktivizma, °f zoril pa je tudi na temeljno racionalnost oblikovanja notranji'" ' s katero se izraža arhitekturno snovanje Aleša Šelige. Vsak dvajseti Slovenec je bil konec preteklega tedna v Planici Pa smo le ujeli dvesto metrov Planica je bila od četrtka dalje slovenski praznik, slovenska božja pot. V petek je bilo v Planici blizu 25.000 ljudi, v soboto, koje veter preprečil tekmo, blizu 50.000, v nedeljo pa najmanj 30.000. Človek je v Planici prvikratnasmuceh poletel 200 in več metrov. Oseminpetdeset let je bilo potrebnih, da se je magična meja z Bradlovih 100 premaknila na 200 metrov. Planica - "Vse je za nami. Sedaj lahko gledamo naprej. Skakalci želijo leteti čim dlje m varno," je dejal po končani nedeljski tekmi v poletih za svetovno prvenstvo in za svetovni pokal vodja tekmovanja |ni Janez Gorišek. Smehljal se \ je. Razumljivo. Njegova in bratova želja usposobiti letalni-Co za polete do 200 in več petrov se je v Planici uresniči »a. V četrtek, petek in v nedeljo je bilo kar osem poletov prek 200 metrov. Torej, ta znamka za dobre skakalce v ugodnih raz merah in odlično pripravljeni skakalnici ni več problem. Planiška dolina je bila že v Pttek, posebej pa v soboto in nedeljo natrpana z ljudmi in Pločevino. Policija večjih nes-reČ ni zabeležila, prav tako pa Judi ne drugih večjih kršitev Javnega reda in miru. Prepoved točenja alkoholnih pijač je po sodbi policistov učinkovala po- i " .. c... a . w,Mn »tivno, nad tistim, kar se pav Takoie je jadraj Espen Bredesen novemu svetovnemu rekordu, 209 metrom naproti. - Mika J. rento v°zilih ali nahrbtnikih pripelje a'1 prinese v dolino, pa je |>adzor nemogoč. Koliko ljudi J* bilo v Planici, povedo podatki o številu osebnih vozil in avtobusov. Ivan Demšar, in- ^atjaž Debelak s sinom. S 185 "»etri je tudi po tokratni Planici 86 naprej državni rekorder. Jubilanta x V petek zvečer je bilo v gostimi Žerjav v Ratečah veselo. Šestdesetletnico, tako kot Planica, sta proslavila Jote Slibar, nekdanji svetovni rekorder s 141 metri (dosegel jih je v ObenJorfu), In Matija Franko, nekdanji skakalec in oče nekdanjega alpskega smučarja Jureta Franka, Matija je bil rojen 14. marca leta 1934 v Kranju, Jože pa 17. marca istega leta v Kovorju. Matija je do 20. leta žive/ v Kranju, kjer se je le ukvarjal s smučarskimi skoki, potem pa je bil član Enotnosti iz Ljubljane in je na stari Bloudkovi napravi poletel 98 metrov. Sedaj Živi v Novi Gorici. Jože pa je sedaj med organizatorji planiških prireditev. Skupaj z JoŽetom Zidarjem sta pomočnika vodje tekmovanja v Planici Uresničena AVbinova zelja Naš najboljši predvojni skakalec Albin Novšak iz Pristave pri DržiČu ni dočakal 60. obletnice Planice. Leta 1934 je bil tekmovalec na prvi tekmi Predlanskim je umrl Za letošnji jubilej je 20 let hranil steklenico domačega žganja, s katerim je želel ob jubileju presenetiti prijatelje in znance. Njegovo Željo je uresničila soproga pokojnega Albina. Steklenico je prinesla v Planico in z Milošem Rutarjem sta družno uresničila obljubo. ♦ JJC Planico, vzamejo s seboj in pridejo pod vphvom alkohola že v Planico. To je problem. Hujših prometnih nesreč kljub takemu številu ljudi in vozil ni bilo." Planiški jubilej so počastili s svojim obiskom številni domači in tuji gostje. V soboto je bil v Planici predsednik republike Milan Kučan, ki je kot predsednik častnega odbora odprl svetovno prvenstvo, pod Ponce so prišli ministri Ivo Bizjak, Slavko Gaber, dr. Rado Bohinc in Lojze Peterle, obiskale so nas delegacije krajev, kjer imajo letalnice, pomemben za Planico in uveljavitev smučarskih poletov pa je bil obisk generalnega sekretarja Mednarodne smučarske zveze FIS Gian Franca Kasperja in ljudi, odgovornih za skoke. Med gosti so bih znani nekdanji naši in tuji skakalci, graditelji Planice in ljudje, ki so pomagali pri izpeljavi velike in v svetu odmevne-prireditve. Planica je proslavila 60-letni JJdsednik republike Milan Kučan z ženo Štefko je bil v soboto Norvežani so takole v šotoru pod skakalnico slavili Bredesenov tistimi, ki so se povzpeli na vrh skakalnice. Ludvik Zaje, Slovenec na Norveškem To je krivično "Popolnoma pravilno je ukrepala Žirija, ki je odpovedala današnje (sobotno) tekmovanje. Danes je absolutno premočan veter. Vendar je kljub temu Planica fantastična. Vzemite samo polete prek 200 metrov, pa toliko ljudi. Vreme je bilo danes krivično do ljudi. Do tistih, ki so to velikanko pri teh razmerah in pri tem snegu uredili, in do te množice, ki je prišla v Planico. Jaz živim na Norveš-kem, po dveh letih sem se vrnil k jjj reprezentanci za kombinacijo. Sem ®*w norveški državljan, seveda pa imam Sil tudi slovensko državljanstvo. " svetovni rekord. špektor kranjske policije je povedal, da so v petek našteli 3000 osebnih vozil in 130 avtobusov, v soboto, ko je bil obisk rekorden, pa nad 300 avtobusov in od 10 do 11.000 osebnih vozil. Nedeljske številke pa niso dosti manjše od sobotnih. Ivan Hočevar, načelnik UNZ Kranj, vodja komisije za promet in zveze planiškega komiteja. "Promet je potekal v redu. Predvsem so nas reševala dovolj velika parkirišča, vendar vsa vozila niso mogla parkirati v Planici. Večjih problemov z javnim redom in mirom nismo imeli. V Planici ni bil nikdar groblem točenje pijače v sami lanici, ampak pijača, ki jo ljudje zaradi tega, ker gredo v jubilej tako, kot so si organizatorji slavja zamislili. V nemogočih, na trenutke obupnih razmerah je bila tekma speljana, čeprav v soboto zaradi močnega vetra in odgovornega odnosa do skakalcev skokov ni bilo, občinstvo so potegnili četrtkovi in petkovi dolgi poleti, padla pa je magična meja 200 metrov. Tekme je konec. Konec je velikega slavja. Ponavadi je po velikih tekmah Planica vedno opustela in začela propadati. Tokrat naj ne bi bilo tako. Urejena in vzdrževana naj bi postala vse leto, saj je samo visokozvenečih besed, kako je naša, kako je pomembna in kako jo imamo radi, dovolj. r J. Košnjek, vse slike J. Pelko Robi Meglic Mika me na vrh Naš najboljši skakalec Robi Meglic iz Žiganje vasi je bil v Planici med gledalci. Poškodba zaradi padca v Lahtiju mu je preprečila nastop. "Padec je bila popolnoma moja napaka, razen tega pa je še pihal veter. Rebra me še malo bolijo l zaradi udarca, razen tega pa po Ipadcu nisem skakal in smo se \ odločili, da v Planici ne nastopam, ampak se bom dobro pripravil na zaključek svetovnega pokala v Kanadi. Vendar me mika na vrh. Težko je gledati, kako drugi skačejo, jaz pa moram počivati." Profesor Drago Ulaga: Šest desetletij lepote "Primerjava med Planico leta 1934, ko sem bil napovedovalec in radijski reporter, in Planico danes. Takrat je bilo lepo in tudi danes je lepo. Takrat so bili ljudje skromni. Če je Slovenec skočil 55 metrov ali kaj podobnega, se jim je zdelo čudovito. Ko je Novšak skočil nov rekord 66 metrov, se je sprožil pravi val navdušenja. Ko je Birger Ruud skočil 92, je bilo tako kot sedaj, ko je skočil prvi prek 200 metrov. Takrat je bilo skromno in prisrčno. Danes je za Slovence srečen dan. To, da je pri nas postavljen tak - - rezultat, gre po svetu. Zdi se mi, da smo sedaj nek cilj dosegli. Sedaj je pred nami Planica, da se ta dolina usposobi za rekreacijo ljudstva, da bomo vsi tukaj uživali, z Ratečani in Zgornjesavsko dolino vred. Tudi tuji turisti, saj so Julijske Alpe nekaj edinstvenega v alpskem svetu." • J.K. Politiki so povedali Izidor Rejc, poslanec državnega zbora: "Bredesenu je treba res čestitati. Ni pa to skrajna meja, saj se vidi, daje skakalnica pripravljena še za nekaj več metrov. V Planici je tako lepo. tudi danes, ko ni skokov. Človek skoraj ne more verjeti. Planica je Planica in nič drugače. * Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije je po vzponu na vrh letalnice povedal: "Sape ni. O Planici in rekordu mislim vsenajlepše. Bredesenov polet ni skrajna meja. Skrajnih meja ni, vendar mora biti varno. Tolikšen obisk mi pove, da je Planica del slovenske zavesti K sreči." Dr. Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo: "Glede rekorda mislim, da je to veličastna stvar, ampak da ti metri niso skrajna meja. Pred dnevi sem odprl razstavo o 60-letnici Planice in takrat smo ugotavljali, da Planica ni samo slovenski nacionalni praznik, da ni samo vrhunec športnih uspehov in užitkov, ampak je tudi tehnološki dosežek slovenskega uma in ustvarjalnosti. Prepričan sem, da ta ustvarjalnost še ni dosegla meje in da bo Planica v prihodnje znova dokazovala, da je to, kar je. Današnji veter, ki je preprečil polete, pa je dokazal, da človek se ni premagal narave, da so naravne sile, ki jih tehnologija ne obvlada. Žal mi je ljudi, ki so prišli gledati skoke, vendar so ti ljudje prišli tudi v Planico, na slovenski nacionalni praznik. Skokov nismo videli, praznik pa obstaja." • J.K. Planiška junaka Georg in Pjotr Med gosti svetovnega prvenstva v poletih sta bila dva E)laniška junaka, eden predvojni in drugi iz konca osemdesetih et: Georg Hoell, star 83 let, iz Bischofshofjna v Avstriji, ki je leta 1934 v Planici skočil 88 metrov, in Poljak Pjotr Fijas, ki je leta 1987 poletel 194 metrov. Njegov planiški rekord je veljal do četrtka. Georg Hoell se spominja Planice pred 60 leti: "Zmagal je Sigmund \Ruud, jaz pa sem bil z 88 metri drugi. I Zadnjič sem bil v Planici pred desetimi leti Takrat sem bil navdušen in tudi danes sem. Zelo dolgi skoki so mogoči, vendar to ni enostavno. Na eni strani so poleti velika odgovornost za organizatorje in nevarnost za skakalce. Tudi včasih, ko sem še jaz skakal (Hoell je tekmoval do leta 1953), smo se najbolj bali vetra." Pjotr Fijas, 36-letni Poljak, invalidski upokojenec, oče dveh sinov in hčerke je bil do četrtka s 194 metri, doseženimi leta 1987, rekorder Planice in svetovni I rekorder, od FIS nepriznani seveda. ]"Planica je zame najlepša. Že takrat, ko sem jaz poletel 194 metrov, sem bil ^prepričan, daje mogoče leteti 200 metrov r^in dlje. Od takrat pa do danes se je I oprema skakalcev še izboljšala, uveljavil *pa se je tudi škarjasti slog. Profili H skakalnic so drugačni in dolgi poleti so lažji in varnejši. Mislim, da poleti nimajo meja in da jih je mogoče samo s silo ■ fe. mam mm ustaviti," je dejal Pjotr Fijas, ki je bil med leti 1978 in 1988, ko je nehal tekmovati, eden najboljših letalcev na svetu. • J.Košnjek Dve uri na letališču Brnik Slovenec s kanadskimi krili pri UNPROFOR-ju Zračna luka ni le okno v svet, pač pa predstavlja tudi prvi stik z deželo, v katero prihajate. Se kdaj vprašamo, kakšen prvi vtis dobe naši gostje na Brniku? Prvi vtisi so lahko o tem, kaj najprej vidiš, še pomembnejši pa so verjetno tisti, kaj najprej ob prvih stikih doživiš. Ne nameravamo razglabljati o tem, ali je naše majhno, skromno, vendar lepo urejeno zračno pristanišče primerna prva podoba naše države, saj po teh prilastkih naši državi morda celo ustreza, pač pa nas skrbi, ali k temu ne bi mogli dodati, vsaj kar se naših gostov iz tujine tiče, tudi prijazna, pozorna država. Pa pri tem ne mislimo na Vladimir/a Žirinovske-ga, katerega zadnji obisk in žuganje ob odhodu je dvignilo toliko domačega, pa tudi tujega prahu. Varnost čez vse Ko smo se sredi preteklega tedna na klic enega od naših bralcev in prijateljev o tem, da na Brniku pristane letalo UMPROFOR-ia s slovenskim pilotom, podali na naše osrednje mednarodno letališče, smo nameravali zabeležiti le to zanimivost, se je kmalu izkazalo, da to ne bo tako enostavno. Že prvi stik z letališkimi delavci nas je namreč napotil k letališki policiji in prvo, kar smo slišali, je bilo, da tak obisk brez najave in prijave vsaj en dan prej, ni mogoč. Ko smo zahtevali dežurnega vodjo, nam je tudi ta prijazno, a odločno pojasnil, da imajo pač svoja pravila, da je varnost na letališču zelo velika odgovornost, in šele temeljito preverjanje naših dokumentov ter opis položaja ter naloge, s katero smo prišli, so ga toliko "omehčali", da nam je dovolil ob posebnem spremstvu, na letališko ploščad. Dodati je celo potrebno, da smo bili po tem dovoljenju deležni s strani policije korektnega, če celo ne prijaznega ravnanja, in da vse zapisano ne leti na njihovo opravljanje svojih dolžnosti. Minister gre na tuje Naj le kot zanimivost, preden se lotimo tistega, zaradi česar smo prišli, omenimo, da smo že ob prihodu na letališče pred letališko stavbo (kjer je navadnim smrtnikom ustavljanje in parkiranje prepovedano) opazili vrsto velikih limuzin, ki so pričale, da so na letališču tudi osebe, za katere ne veljajo vsa letališka pravila. Ko smo se povzpeli na razgledno teraso, smo od tam lahko opazovali odhod ministra za zunanje zadeve Lojzeta Peterleta v tujino. V majhno letalo slovenske vlade se je "naložila" kar številna delegacija brez posebnih "ceremonij" (za častno četo je verjetno naš zunanji minister sicer v pravi stranki, vendar mu na tem položaju ta čast ne pripada), le stisk roke najožjim sodelavcem. Ker smo vedeli, da so na poti v daljni Čile, samo upamo, da za to pot ni bilo letalo s katerim so odpotovali z Brnika, saj si ne predstavljamo, da bi bilo mogoče na tako dolgi poti v skrajno utesnjenem letalu -naš minister je kar velik mož - zdržati z "glavo med koleni". Uresničile so se moje sanje Ko v prostoru za potnike iz tujine poprosimo kapitana za pogovor, je ta zelo presenečen. Odgovarja nam v slovenŠČi-mr'Sem David Skrepač, moja mama je iz Zagorja ob Savi, oče pa iz okolice Varaždina, Rojen sem bil pred 29 leti v Torontu, Ze od otroštva sem si želel leteti zato sem se po končani univerzi odločil za letalstvo v kanadski vojski. Krila sem dobil po dveh letih šolanja in sedaj sem kapitan -inštruktor na letalih Herkules. Moja obveznost je, da letim Še štiri leta, nato pa naj bi se posvetil vzgoji novih kadrov. Sam ne pripadam kadrom, ki so vključeni k UNPROFOR-Ju, pač pa naše posadke le občasno obiskujem. Kanadska letala sodelujejo prt mednarodni pomoči že od vsega začetka, torej Že dobri dve leti, naša naloga pa je dovažanje pomoči v Sarajevo. Sam v Sarajevu še nisem bil, kot pa ml pripovedujejo kolegi, tam ni niti najmanj enostavno. Kanadska letala sicer Še niso bila napadena (kot italijanska aH nemška), vendar se zavedamo nevarnosti zlasti pri pristajanju na letališču in ob vzletanju. Matično bazo Imamo v Avionu In skoraj vsak dan naše posadke s hrano in zdravili letijo v Sarajevo. Danes se vračamo Iz Zagreba In nameravamo tu prenočiti. V Slovenko prihajam s svojimi starši vsako leto na dopust, vendar je bil pomemben del mojih sanj o letalstvu prav pristanek za krmilom letala v Sloveniji Danes se mi je ta želja uresničila In ne morem vam povedati, kako srečen sem. Dogajanja v Sloveniji skrbno spremljamo. Težko bi vam povedal, kako ponosni smo nad samostojno Slovenijo. Zal le jutri zjutraj nadaljujemo ta trenažni let proti Italiji, dva dni pozneje pa se le vračam v Kanado. Pozdravite ml vse Gorenjce!" Pošast pride na počitek Pristanek letala UNPRO-FOR na Brniškem letališču ni nič posebnega, čeprav, kot smo izvedeli, taki obiski niso posebno pogosti. Zaradi zamude je na letališču že popolna tema, ko se z letališkim kombijem podamo na parkirišče letal. Sprva le označevalne luči kažejo na to, kakšen orjak se nam bliža, in šele ko smo neposredno ob njem, lahko vidimo vse njegove razsežnosti. Bil je kanadski Herkules, štirimotorno propelersko sivo črno obarvano letalo, ki bi mu težko pripisali eleganco. Jasno je, da je vse podrejeno funkciji in uporabnosti, kar sploh velja za transportna letala, m spremljevalci nas opozorijo, da se mu, dokler se propelerji ne ustavijo, ni varno bližati. Ko ga priključijo na letališki električni agregat, hrupni leta ski motorji potihnejo in f>osadka prične pripravljati etalo za "prenočitev". Brez posebne naglice, vendar očitno dobro izurjeni, začno zapirati vse odprtine (tudi lestev s katero dosežejo motorje imaj o s seboj) ter podlagati kolesa. Preseneti nas številčnost posadke - kar osem jih je, posebno pa še dejstvo, da sta med njimi dve ženski. Vsi so v neupadljivih uniformah in le po drobnem znaku s kanadsko zastavo na ramenih, vidimo, vojski, katere države pripadajo. Ko povprašamo po kapitanu, nam pokažejo velikega svetlolasega vitkega fanta živahnih in prodornih oči, ki skrbno spremlja vsa dela, na koncu pa je tisti, ki zapre zadnja vrata, preden odidemo. Ko se od prijaznega kapitana poslovimo se zaplete: ni dovoljenja za vstop v našo državo. Celotna posadka obkrožena z našimi policisti (nekateri "zlovešče" oboroženi z avtomati) se mora vrniti v že pospravljeno letalo, kjer kar debelo uro čakajo na preverjanje in dovoljenje iz notranjega ministrstva. Samo upamo lahko, da taki postopki "našemu" Davidu niso skalili veselja. Prijateljem, ki so ga čakali na naši strani letališča, to vsekakor ni bilo prijetno. Vlada tudi pozabi Ko odhajamo v letališki čakalnici opazimo gručo ljudi, ki obloženi s prtljago vidno zbegani čakajo. Znanci nam Eojasnijo, da gre za delegacije atvije, Estonije in Finske, ki so v okviru programa Phare na povabilo slovenske vlade prispele z letalom iz Frankfurta. Nihče jih ni pričakal, tudi prevoza v Ljubljano nimajo, le to vedo, da imajo rezervirane sobe v Holidav Inn. Ne bomo se spuščali v to, ali so prevoz dolžni zagotoviti v hotelu, kamor so namenjeni, ali tisti, ki so jih v našo državo povabili. Več kot očitno je, da nam dobrodošlice gredo zelo težko iz ust, ne samo v primeru Žirinovskega. Varni torej smo, le kakšna lekcija o gostoljubju bi nam prav prišla... • Š. Žargi, Foto D. Gazvoda MLADINSKA KNJIGA d.d. Ljubljana, Slovenska 29 zaposli a) TERENSKEGA KOMERCIALISTA b) TEHNIKA ELEKTRONIKA Pogoji: a) najmanj srednješolska izobrazba, organizacijske sposobnosti, poslovne izkušnje na področju prodaje b) najmanj srednješolska izobrazba elektro smeri, poznavanje biro opreme, organizacijske in prodajne sposobnosti Zaposlitev pod b) velja tudi za pripravnike. Prijave posredujte na naslov: Mladinska knjiga Trgovina, d.d., Maistrov trg 1, 64000 Kranj v 8 dneh od dneva objave. 064/223-111 GLAS ZASTONJ NAKUP V PRODAJALNI SONČEK IN FOTO BOBNAR (v prodajnem centru za hotelom Jelen) foto bobnar NA MARK ZA MLADE Vsi, ki boste kupovali meseca marca, aprila, maja imate možnost povrnitve stroškov nakupa. Potrebno je shraniti račun in konec maja do objavljen datum dneva, na katerega bo povrnitev vseh stroškov. Na nakup vas vabita "FOTO BOBNAR" in prodajalna "SONČEK" DOBRA KNJIGA □JEC VEDNO DOBRO DARILO izredno ugodno vam ponujamo izbor otroških slikanic in sestavljanke s pobarvanko Za najmlajše, ki jih začne zanimati svet okrog njih - zbirka živali za 2.000 SIT KAKŠNE SO ŽIVALI KAKO ŽIVALI POMAGAJO KAJ ŽIVALI JEDO KAKO SE ŽIVALI GIBLJEJO KAKO ŽIVALI PRAVIJO KJE ŽIVALI ŽIVIJO Za malce starejše zbirka o vsakdanu najmlajših za 1.800 SIT JURE IN GRIPA RADA IMAM BRATCA ZBIRKA PRILJUBLJENIH PRAVLJIC IN OTROŠKIH ZGODB: 5 knjig za 1.000 SIT, 7 knjig za 1.300 SIT in 10 knjig za 1.800 SIT-naslove izberete sami 1. SNEGULJČICA 2. VŽIGALIČARKA 3. MEZINČICA 4. MOTOVILKA 5. PRINCESA NA ZRNU GRAHA 6. TRINAJSTEK 7. PETER PAN 8. OSTRŽEK 9. BRATEC IN SESTRICA Z ZNANIMI IN LEPIMI OTROŠKIMI KNJIGAMI LAHKO PRIČARATE PRAZNIČNO VESELJE V OTROŠKE OČI MOJ PRIJATELJ IMA PSA JAZ GREM V VRTEC Z MAMO V TRGOVINO Z AVTOM NA IZLET Zbirka Grimmovih pravljic za 1.000 SIT JANKO IN METKA SNEGULJČICA RDEČA KAPICA 10. JEŽEVA HIŠICA 11. ŽABJI KRALJ 12. GRDI RAČEK 13. BASNI (La Fontaine) Pobarvanka s sestavljanko -puzzle: ena stane 700 SIT, dve pa dobite za 1.300 SIT Naročila: PAVLIH A p. o., Prodaja in trženje, Slovenska 15, 61001 Ljubljana, p. p. 208, ali po telefonu 061/221-595 In telefaksu 061/221-611 vsak dan od 7. ____do 14. ure. Poštnino poravna naročnik.___ GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar v klubu gorenjskih direktorjev Dvor Knjiga je bila odprta v škodo pogajanj Pri denarni politiki nič novega, velik uspeh bo, če bo letos odpravljen veliki R. Preddvor, 18. marca - Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar ie v klub gorenjskih direktorjev Dvor res prišel v pravem trenutku, saj smo lahko iz prve roke dobilii dodatne informacije o javnem dolgu, s katerim se je na izredni seji v Preteklih dneh ukvarjal slovenski parlament. Marsikaj zanimivega smo lahko slišali o mednarodnih financah, direktorje pa je seveda posebej zanimalo, kakšna bo letošnja denarna Politika. Razprava o javnem dolgu v Parlamentu je bila vsekakor zelo pomembna, poti so nakazne, smeri odprte, vendar je scenarij v mednarodnih odnosih zelo težko predvideti. Tisti, ki 80 vztrajali, da se ti problemi obravnavajo na javni sceni, so povedali, kaj jih moti, ničesar Pa za nadaljnja pogajanja. Za Pogajanje pa moraš imeti v kovčku argumente, sicer ugašajo, javne taktike pa pri tem seveda ni, je uvodoma dejal dr. Franc Arhar. Podobno kot finančni minister Gaspari, ki je bil februarja gost kluba Dvor, je tudi guverner Arhar pohvalil delo Gorenjske banke iz Kranja, dejal je, da visoko ceni vse spremembe, ki jih je dosegla Gorenjska banka. mamo še trga kapitala, zato ni alternative bankam, kar bi zniževalo ceno denarja. Na očitke, da Banka Slovenije preveč konkurira poslovnim bankam, guverner Arhar odgovarja s tveganjem oziroma v vprašanjem, kako državno zavarovanje depozitov zamenjati z drugačnim. pogodbena 111 tržna cena dolgov Na t.i. sekundarnem trgu sta vedno v igri pogodbena in tržna ^a, slednja se lahko zelo hitro spremeni, zanjo nikoli ne veš, kakšna bo, je dejal guverner ^bar in to pojasnil s primer-0!*» Bolgarije. Njeni tuji dolgovi So bili 50-odstotno odpisani, nihče pa ni pričakoval, da bo Pogodbena cena tako hitro in ?.rir»o padla na 23 do 24 g.totkov. Težko je torej reči, dol S° vredrn Jug°sl°vanski t |!?°vi, ki ji mora odplačati °i Slovenija, saj pri dobrih Rajanjih prva ponudba nikoli ^ zadnja cena. Poskusno delovanje bank in Ifanilnic, kakor so me preučevali nekateri, nI rešitev. jS* hranilnici sta ie propa-Jw (Štajerska in Kranjska nranilnica in posojilnica), prj tem se je kljub informa-ciJam opeklo dosti Sloven-°đliW mva Je lar» znašal 780 2,9 ™v dolarjev, kar je bilo za P°Prei J??* manJ kot leto bistv?,; adec ™oz& Pa Je bil Slove"?. ^anJši kot v celotni 8,9 odst''tkjer se Je zmanJšal za je iani lotka. Gorenjski izvoz se bistvenZmanJSal Pravem zaradi ietii tr£xmanJSega izvoza pod-Pader ?e občlne' kJer Je bil deCa 28-3-odstoten in *trani«ir;uaradl manjšega izvoza Za r10 občini izvoz zmanjšal Za 2** onemi izvoz zmanj g°renJskih občinah pa JZ Povečali in sicer S"ki y~ r ----- "* MV« V JLftt. loški 3 odst°tkov, v škofje Taj Za 3.4 r\r\cinth-~ i— . so jese- ^ovii^l-3,4 odstotka VljlSkj za 1,3 odstotka in v V Sloveniji primanjkljaj, na Gorenjskem presežek Podobno se je gibal tudi uvoz, ki se je lani na Gorenjskem zmanjšal za 3,7 odstotka in je znašal 548 milijonov dolarjev, predvsem na račun tržiške občine, kjer so uvoz zmanjšali za 33,5 odstotka ter deloma kranjske občine, kjer je uvoz padel za 2,3 odstotka, zmanjšal pa se je tudi v škofjeloški občini m sicer za za 1,2 odstotka. V radovljiški občini pa se je povečal za 4,2 odstotka in v jeseniški občini za 2,1 odstotka. V celotni Sloveniji pa se je lani uvoz povečal za 5,7 odstotka in znašal 6.488 milijonov dolarjev, medtem ko se je izvoz zmanjšal in znašal 6.088 milijonov dolarjev. Slovenija je tako imela v trgovinski bilanci za 400 milijonov dolarjev primanjkljaja, Gorenjska pa 232 milijonov dolarjev presežka. Živahnejše trgovanje s "pravo tujino" Gorenjsko gospodarstvo se vse bolj usmerja na zahod, podatki za lansko leto kažejo, da je bil izvoz v "pravo tujino" večji za 5,1 odstotka, uvoz od tam pa večji za 4,9 odstotka. V Sloveniji pa se je ta izvoz zmanjša za 0,9 odstotka, uvoz pa je bil večji kar za 17,8 odstotka. Z izjemo tržiške, kjer je izvoz padel za 13,6 odstotka, so v vseh gorenjskih občinah izvoz povečali in sicer v jeseniški za 13,9 odstotka v škofjeloški kar za 10,1 odstotka, v radovljiški za 9,6 odstotka in v kranjski občini za 2,7 odstotka. Uvoz se je prav tako zmanjšal le v tržiški občini in sicer za 25,2 odstotka, v vseh drugih pa se je povečal: v radovljiški za 18,4 odstotka, v jeseniški za 8,9 odstotka, v škofjeloški za 7,3 odstotka in v kranjski občini za 5,7 odstotka. Gorenjsko gospodarstvo je tako pri trgovanju s "pravo tujino" ustvarilo za 194 milijonov dolarjev presežka, medtem ko je trgovinski primanjkljaj Slovenije v lani znašal 672 milijonov dolarjev. Razpolov-ljeno trgovanje z exJugoslavijo Trgovanje z državami bivše Jugoslavije je po ocenah nekaterih ekonomistov že doseglo dno, to lahko sklepamo tudi po podatkih za lansko leto, ko je bilo trgovanje v primerjavi z letom poprej skoraj razpolovl-jeno. Tako se je gorenjski uvoz s tega območja zmanjšal za 44,3 odstotka, slovenski pa za 43,2 odstotka. Gorenjski izvoz na ta območja pa se je zmanjšal za 37,1 odstotka, slovenski pa za 36,1 odstotka. • M. Volčjak Gospodarske družbe in uskladitev statusa Podjetjem "Po Markovicu" seb iža 31. maj Obstoječi gospodarski subjekti morajo svoj status uskladiti z Zakonom o gospodarskih družbah - Polno nejasnosti, različnih (dezinformacij, ugibanj in še česa. Kranj, 21. marca - Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica za Gorenjsko, je pripravila seminar za predstavnike gospodarskih subjektov z Gorenjskega o uskladitvi statusa z določili Zakona o gospodarskih družbah. Pravne osebe (večidel družbe z omejeno odgovornostjo oziroma d.o.o.) so namreč za večino pravnih opravil za uskladitev statusa vezana na datum 31. maj 1994, ki se hitro bliža. In čeprav sta do konca maja 1994 le še dobra dva meseca, bo očitno tudi pri usklajevanju statusa vse potekalo tik pred zdajci - če ne bo morda Državni zbor Skupščine Republike Slovenije spremenil prehodnih določb Zakona o gospodarskih družbah (objavljen je bil v Uradnem listu št.30/93 in je bržčas med največkrat fotokopiranimi akti v državi!) in roka 31. maja 1994 prestavil. Dokapitalizacija do najmanj 1,5 milijona tolarjev Zakon o gospodarskih družbah je lastnikom kapitalskih družb, ki so edini družbeniki posamezne družbe, naložil organiziranje d.o.o. z enim družbenikom in dokapitalizacijo osnovnega kapitala družbe najmanj do višine 1.500.000 tolarjev. Edini družbenik se lahko v nadaljnjih 90 dneh registrira kot "s.p." - samostojni podjetnik, bržčas pa se bo kar precej lastnikov kapitalskih družb odločilo za izbris svojega podjetja iz sodnega registra. Kar precej podjetij, tudi v registru kranjskega Temeljnega sodišča, je namreč "spečih firm", ki so jih po znamenitem Markovičevem Zakonu o podjetjih posamezniki uspeli ustanoviti in registrirati z osnovnim kapitalom 2.000 ali pa 8.000 (tedanjih dinarjev). Register gospodarskih subjektov temeljnih sodišč seveda ne ločuje "spečih" in aktivnih podjetij, temveč so zahteve registra za vse gospodarske subjekte enake. Trenutno pa na Temeljnem sodišču v Kranju normalno delo registra onemogoča nedorečenost predpisov - register nima npr. nobenih navodil o izbrisu gospodarskih subjektov po skrajšanem postopku, niti o tem, kaj in kako je potrebno za dokapitalizacijo družbe. Pristojna ministrstva in Vlada naj bi manjkajoče predpise za delo registra dorekli še v tem Družbena podjetja in ZGD Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije so na seminarju povedali, da za podjetja z družbenim kapitalom velja rok uskladitve statusa gospodarskih subjektov, kot je predviden z določili Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. To pomeni, da je poudarek na lastninski reorganizaciji podjetij Ered statusno - če bi namreč tudi za družbe, ki imajo v svoji ilanci kapital v družbeni lastnini, veljal rok 31. maj, bi prišlo do nepotrebne podvojitve postopkov. Ko smo v gorenjskih in ljubljanskih odvetniških pisarnah skušali izvedeti, kolikšna bo odvetniška tarifa za izvedbo postopkov uskladitve statusa gospodarskih subjektov z določili ZGD, nismo nikjer dobili konkretnega odgovora. Napovedana je namreč nekajkratna podražitev sodnih taks, glede obsega poslov za prenehanje družb po skrajšanem postopku pa je veliko neznank in odvetniške pisarne bodo postopke prevzemale in izračunavale stroške, ko bodo vsi potrebni predpisi določeni. Po izjavi predstavnice Obrtne zbornice Radovljica naj bi se kot požar po Gorenjskem med lastniki podjetij širila novica, da stroški ukinitve družbe oziroma izbirsa v sodnem registru znašajo okrog milijona tolarjev. Na Temeljnem sodišču v Kranju podatkov o zneskih, potrebnih za prenehanje družbe po skrajšanem postopku, nimajo - zanesljivo pa bodo višji od simboličnih 2.000 oziroma 8.000 (din), kolikor je ob registraciji znašal ustanovni kapital precejšnjega števila podjetij v sodnem registru. Zelo verjetno pa bo nekajstotisoč tolarjev potrebnih za kritje stroškov rednega prenehanja družb, ki jih ureja Zakon o stečaju, prisilni poravnavi in likvidaciji- gospodarske subjekte, ki do 31. maja oziroma v nadaljnjih 90 dneh ne bodo opravili potrebnih uskladitev, bo sodišče na njihove stroške izbrisalo iz sodnega registra po uradni dolžnosti. Na Gorenjskem že 510 samostojnih podjetnikov Povsem v rokah družbenikov je odločitev o tem, ali dokapitalizirati d.o.o. ali pa preiti v drugo obliko (npr. v družbo z neomejeno odgovornostjo, v komanditno družbo, delniško družbo). Očitno se bo kar precej družb z enim samim ustanoviteljem prelevilo v "s.p.", samostojnega podjetnika. Ker je Zakon o gospodarskih družbah glede statusa črtal tudi določbe sedanjega Obrtnega zakona /status obrtnika/, je interes za vpis v register samostojnih podjetnikov pri občinskih izpostavah za javne prihodke velik. Samostojni podjetniki so namreč lahko vsi dosedanji obrtniki, kratica "s.p." pa bo lahko označevala tudi samostojne podjetnike z nekaj deset zaposlenimi delavci - za marsikoga pomembna razlika je v tem, da "d.o.o", "d.n.o.", "k.d." in "d.d." hkrati pomeni, da gre za pravne osebe - samostojni podjetniki pa so fizične osebe. • M.Va. V petih občinah ožje Gorenjske je trenutno vpisanih v register na izpostavah Uprave za javne prihodke že 510 samostojnih podjetnikov, od tega na Jesenicah 110, v Kranju 137, v Radovljici 141, v Škofji Loki 72 in v Tržiču 50. Kamniška izpostava RUJ P ima v registru vpisanih 65 samostojnih podjetnikov, izpostava občine Ljubljana • Šiška pa 144. Kot samostojni podjetniki se, na podlagi odločbe občinskega upravnega organa za gospodarstvo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, vpisujejo tudi vsi, ki na novo začenjajo obrt • v Radovljici je od 141 vpisanih v register npr. kar 48 "novih zavezancev". POSLI IN FINANCE UREJA: M ARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Volvo 850 GLT estate OGLATA PRIVLAČNOST Še preden se v ta avtomobil usede, je marsikomu jasno: takšna oelatost, tako dolg avto, ki ima še karavanski zadek, ne to pa ne. Vendar, da bi Švedi svojo oblikovalsko naravnanost spremenili, tega ne gre misliti in konec koncev so svojo tradicijo ze večkrat potrdili s svojimi uspešnimi avtomobili. Volvo 850 je najmlajši družinski član goeteborške hiše. Nič nimam proti limuzinski izvedbi, vendar se mi zdi, da je pravi Volvo ta v karavanski izvedbi. Dolg, oglat in močan. In prav zato privlačen. Čvrstost je že od nekdaj odlika teh avtomobilov, varnosti zadnje čase posvečajo še več pozornosti in oglati robovi so hišni zaščitni znak. Zaobljenih robov i e samo toliko, da se volvu 850 vidi, da je sad nove generacije, v katero spadajo tudi ožji sprednji žarometi, poudarjena maska hladilnika, masivneiši odbijači in skoraj ameriško oblikovane zadnje luči, ki segajo povsem do strehe. Oglat je ta avtomobil tudi znotraj. Pa ne, da bi hotel oglati armaturi in sredinski konzoli očitati zastarelost. Nasprotno: kljub oglatim pote- zam je notranjost prijetna in voznikovo delovno okolje pregledno. Volan je masiven (zaradi zračne vreče), s ser-voojačevalnikom zmerno lahkoten in nastavljiv. Poleg merilnikov hitrosti in motornih vrtljajev, sta na armaturni plošci tudi merilnika količine goriva in temperature hladilne tekočine, zraven pa je dodan še potovalni računalnik, ki streže s podatki o povprečni in trenutni porabi, prevoženih kilometrih, trenutni hitrosti in zunanji temperaturi. Zraven sodi še opozorilna lučka, ki med temperaturami od plus dve do minus pet opozarja voznika na poledenelo cesto. MEŠETAR Volvo 850: privlačna oglatost HVALIMO: oblika - prostornost in udobje - motorne zmogljivosti dobre pospeške, lagodno družinsko ah pa športno hitro vožnjo, ob zmerni bencinski žeji, ki v povprečju ne presega enajstih litrov. Želo spodobno! In na koncu še enkrat varnost, s katero se ta volvo izkaže tako pri odlični legi na cesti kot tudi pri zaviranju, kjer svojo vlogo več kot dobro opravijo štiri kolutne zavore s pronblokiniim sistemom. CENA do registracije: 5.349.924,00 SIT (Alpetour Remont Kranj) GRAJAMO: navidezna neokretnost - nezakritost prtljažnega prostora Kombijevski zadek: luči strehe in veliko prostora do Udobja je ne glede na to, kje sedi, za vsakega potnika dovolj. Prednja sedeža sta čvrsta in dobro oprijemljiva, oba pa sta tudi višinsko nastavljiva. Prtljažni prostor je (razumljivo) že sam po sebi velik, ob preklopljivi zadnji klopi pa nastane iz njega uporaben kombijevski prostor, v katerega je še ob preklopljenem naslonjalu sprednjega desnega sedeža, mogoče stlačiti tudi jadralno desko. Edina zamera, ki pravzaprav gre notranjosti tega avtomobila je v tem, da prtljage ni mogoče prekriti s Motor lep, kultiviran, delaven polico oziroma žaluzijo in tako si radovedneži lahko po mili volji napasejo oči. Za prijetno ozračje skrbi klimatska naprava, ki ji je mogoče ukazovati tudi z ne preveč občutljivo avtomatiko, v testnem avtomobilu pa je bil tudi kakovosten radiokasetofon. In zanimivo, tisti, ki avtomobila ne poznajo, bodo zaman iskali radijsko anteno, ki je v zadnjem levem bočnem steklu. Še lepši zvok prihaja izpod motornega pokrova. Tam je v petih valjih s skupno prostornino 2435 kubičnih centimetrov skritih 170 konj, ki ob voznikovem ukazu zabrenčijo pridno kot čebele. Zaloge motorne moči je dovolj za In kaj zapisati na koncu? Brez dlake na jeziku si upam trditi, da je volvo 850 estate doslej najboljši avto iz te tovarne, velja tudi za tiste, ki se z njim še niso peljali! TEHNIČNI PODATKI: kombi s spredaj nameščenim motorjem, pogon na prednji kolesi. Motor petvalj-ni, vrstni, 2435 ccm, 140 KVV/170 KM, petstopenjski menjalnik. Mere: 4660 x 1760 x 1420 mm. Prostornina prtljažnika.: 415 I. Najvišja hitrost: 215 km/h (tovarna), 212 km/h (test). Normna poraba goriva: 6,6/ 8,3/12,4 I neosvinčenega goriva na 100 km. Poraba na testu: 11,01. M. Gregorič Koliko za kmetijska zemljišča * V katastrskem okraju Zgornje Gorje ponujajo travnik sedmega kakovostnega razreda po ceni 90 tolarjev za kvadrati" meter. * Lastnik zemljišča zahteva za travnik četrtega kakovostnega razreda v katastrskem okraju Cešnjica pri Kropi 200 tolarjev za kvadratni meter. * In koliko je treba odšteti za travnik šestega razreda? Y katastrskem okraju Ribno je naprodaj po 150 tolarjev za kvadratni meter. * V katastrskem okraju Bohinjska Cešnjica ponujajo gozd p° 160 tolarjev za kvadratni meter. Kupca že imajo. * Lastnik iz Ljubljane prodaja travnik sedme kategorije v katastrskem okraju bohinjska Srednja vas po ceni dve marki za kvadratni meter. * Lastnik iz Radovljice prodaja travnik petega razreda po cetu 118 tolarjev za kvadratni meter in gozd prve kategorije po 10° tolarjev. Predkupno pravico uveljavlja kmet iz okolice Radovljice- * V katastrskem okraju Cešnjica pri Kropi je travnik petega kakovostnega razreda naprodaj po 114 tolarjev za kvadratni meter. * Za zemljišča, na katerih naj bi uredili obrtno cono Spodnje Gorje, zahtevajo lastniki po 15 mark za kvadratni meter. Za nakup je precej zanimanja. Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 40 tolarjev za kilogram, jabolka po 90 tolarjev, solato po 220 in korenje po Mgj tolarjev. Jajca so po 13 tolarjev, fižol po 220 tolarjev, čebula po 1W in česen po 400 tolarjev. Cvetača stane 180 tolarjev, radič je še 2L tolarjev dražji, za orehova jedrca pa je treba odšteti okrog 80f tolarjev. Odkupne cene lesa V Gozdnem gospodarstvu Bled odkupujejo smrekovo hlodovino E kategorije po 12.700 tolarjev za kubični meter, A po 9.600» o po 7.600 in hlodovino C kategorije po 4.300 tolarjev. Za hlodovino jelke veljajo naslednje cene: E - 10.700 tolarjev, A - 8.200, B* 5.400 in C - 4.000 tolarjev. Borovi hlodi E kategorije so po 10.00U tolarjev za kubični meter, A kategorije po 7.000 tolarjev, B p° 5.000 in C kategorije po 4.000 tolarjev. Bukove hlode L kategorije odkupujejo po 12.000 tolarjev za kubični meter, prve kategorije po 9.000 tolarjev, druge po 8.000 in hlode tretje kategorije po 4.0W tolarjev. Cene veljajo za les, dostavljen do kamionske ceste. Krompir in seno imata skoraj enako ceno Da je ponudba sena ter jedilnega krompirja in krompirja za nadaljnje sajenje velika, se dobro vidi tudi iz časopisnih malp oglasov. Ko smo poklicali na nekaj gorenjskih kmetij, ki ponujajo seno in krompir, smo zvedeli takole: seno prodajajo v glavnem P.° 15 do 17 tolarjev za kilogram, jedilni krompir in krompir, ki J6 primeren za nadalnje sajenje, pa po 15 tolarjev ta kilogram-Drobni krmilni krompir je po pet do osem tolarjev za kilogram- CORDOBA «■■1 atm VOZILA otESUTIJ skupina VOLKS WAGEN MODELI: m ibiza mCORDOBA m TOLEDO M TERRA, lahko dostavno vozilo TERRA POOBLAŠČENI PRODAJALEC Oprešnlkova 86, Tel.: 212-679,212-155 SALONI VOZIL, St Žagarja 30 Tel.: 216-690 UGODNE CENE, MOŽNOST KREDITA, LEASING IVECO TOVORNA VOZILA IVECO PROGRAM: M TURBODAILY M EUROCARGO m EUROTECH M EUROTRACKKER M EUROSTAR OVSENIK mizarstvo Jezerska 108 c, Kran 3 Telefon: 242-481,242-110 BRIKETI - Ž A M A NJE NOV«1 SEJEM ALPE-ADRIA SVOBODA GIBANJA Svoboda gibanja! • programi potovanj in letovanj • prehrana in gostinstvo • šport in rekreacija • Slovenske železnice nudijo obiskovalcem sejma popust pri prevozu z vlakom I 23. - 29. marec 1994 od 10. do 19 . ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani LJUBLJANSKI SEJEM Torek, 22. marca 1994 ~~~J~7-------- Se še spominjate gorenjske glasbene skupine Tantadmj? Veliko so nastopali s svojimi avtorskimi gongi, izdali ploščo, nastopali na televiziji. Bili so res nekaj lepega in posebnega - poleg Dume edina slovenska akustična zasedba z avtorsko glasbo. Igrali so v Cankarjevem domu, v SKUC-u, na koncertu slovenske akustične glasbe v Žalcu so jim kar dve leti zapored morali priznati, da so najboljši. Njihova plošča, ki jo jim je tedaj izdala RTB, je bila razprodana. Vendar so se mladi glasbeniki razšli. Kad u vojsku podjem ja, Jesenice će znati... Boštjanova lirika na kaseti Že kar nekaj časa je od tega, odkar so mladi odhajali v vojsko. V slovensko vojsko. Pred jeseniško občino je bilo še posebej svečano. Mlade, bodoče slovenske vojake so sprejemali v poslopju občine, na parkirišču pred občino pa se je pripravljala posebna svečanost, ki je prav nihče ni pričakoval, t Na parkirišče so privozile razkošne limuzine, ki jih niti približno vsak dan ne vidite na naših cestah. Kvečjemu v kakšnih ameriških filmih - s šoferji v belih rokavičkah. In razposajeni mladci so po zaslugah skrbnih očetov, ki so res iahko naši državljani, a tujega rodu in imajo na Jesenicah v lasti far nekaj lokalov, ob gromki muziki južnega melosa zaplesali -kolo! Občani so zijali. Presenečeni in tudi malo drugačnih občutij. Nekateri tega ne morejo in ne morejo pozabiti, zato kolo pred občinskim poslopjem še danes zelo odmeva po vsej jeseniški občini. Se ob naslednjem odhodu iz vojske obetajo podobne reprize? Bomo pred jeseniško občino plesali kolo? Kad u vojsku podjem ja, cele Jesenice če znati.... • D.S. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Uganka prejšnji torek očitno res ni bila pretežka, bila pa je zanimiva. "9otoviti ste namreč morali, kaj vse na stari rsliki Kranja glede na današnjo podobo manjka. V približno stotih letih se v mestu res lahko <"'ko spremeni. Danes si Kranja kar ne bi mogli predstavljati brez ^austrijskih objektov, brez mestnih stanovanjskih blokov in stolpnic, j**2. Gorenjskega sejma v Majdičevem logu, ki je na naši sliki še v £wnici log, brez hotela Creina, Merkurjevih skladišči in drugih objektov. £j»jeli smo kar zajeten kup vaših dopisnic, izmed katerih smo izžrebali Rt takih, ki prinašajo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev, to so: 1. ^ Lavrič, Jelovška 13, Radovljica; 2. Meta Benedik, Ješetova 14, ; 3. Zoran Kristan, Viktorja Svetine 1, Jesenice; 4. Rajko Lunar, Lom • poljane; 5. Marko Lužnik, Titova 2, Jesenice: čestitamo! Uanes pa objavljamo več kot štirideset let staro razglednico, na kateri Uartt n^e9a g'avnega mesta, ki je tudi rodno mesto avtorice te rubrike. NarftHVite' ka' J6 danes v Pf0810™' kJer )e Dila v času tega posnetka O^oana banka. Odgovore pošljite do petka, 25. marca, na naslov ^fnjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj pet pa jih bo prejelo nagrade v Vnesti po 1.000 tolarjev. Pogovarjali smo se z nekdanjim Tantadrujevcem Boštjanom Sokličem, ki danes stopa po samostojni glasbeni poti in Sripravlja zanimivo kaseto, ostjan je profesor umetnostne zgodovine na jeseniški gimnaziji, skupaj z Damjanom Jensterlom sta izdala že eno kaseto, v Čufarjevi mali knjižnici je izšla njegova pesniška zbirka, je literarni kritik... Piše besedila za druge ansamble, tudi za pop skupine, je študijski glasbenik, blues kitarist... Mar ni bilo nekako škoda Tantadruja? "Morda. Zaradi različnih pogledov smo se pač razšli, čeprav smo zares veliko in kar uspešno nastopali. A za tako glasbo nikoli ni denarja. Ni komercialna, zato se tudi na radijskih ) valovih redko predvaja." Zdaj pripravljaš kaseto. Kakšno? "Pripravljam jo v studiu Pan v Kranju, na njej bo enajst songov, pomagajo pa mi prijatelji Martin Lumbar, Mateja Blaznik, Mitja Petrovič in drugi. To je avtorska akustična glasba, uglasbena poezija, lirične pesmi. Za vse sem sam, saj za take stvari ni kulturnega menedžmenta. Pomagajo mi nekateri sponzorji..." Kakšne pesmi so to? "Lirične, izpovedne z nadrealističnim navdihom, s kozmično poanto. Uglasbil sem, denimo, venetski nagrobni napis Jen opetja. Tu je pesem, posvečena Jesenicam, nekakšna svetla vizija Jesenic pod naslovom Ni več čakanja. Potem zelo spevna pesem Za soncem in druge. To je poezija, glasba je podrejena besedilu." Kot Iztok Mlakar, Tomaž Pengov.~ "Ja. Nekako tako. Mislim in žal mi je, da umetniška scena v Sloveniji prav zaradi komercia-lizma tako nazaduje. Žal zato, ker imamo zelo kvalitetno akustično tradicijo, nikjer pa ni vsaj malo denarja, da bi se posamezniki lahko uveljavili ali vsaj prikazali svojo avtorsko glasbo. Gre vendarle za revitalizacijo slovenske akustike. To ni neka eksotična glasba, ampak izvirna domača, v kateri se čutijo elementi slovenske etnične glasbe. Ko pa posameznik začne, je toliko preprek, da se mu zdi, da se podaja na pot nekih don Kihotovskih podvigov." Kdaj naj bi kaseta izšla? "Predvidoma čez dva meseca in v začetni nakladi 500 izvodov." • D. Sedej V Slovakiji iščejo novega turističnega ministra. Tako nekako bi prebral tu} svet - če bi znal slovensko brati - nedavno poročilo v naših Časopisih, da smo spet v naskoku za novim turističnim ministrom. Koliko se jih je na tem Poslovodskem mestu že zvrstilo, zakaj in po Čem - ta štacuna z mešanim blagom nas trenutno ne zanima. Vedno znova pa smo v tej Slovakiji vznemirje-m- le čemu na tujem ven in ven Slovenijo zamenjujejo s Slovaško ali Slovakijo, ki da je za Amerikance lahko nekje v Ukrajini ali Rusiji, za Britance pa morda že res nekje v Evropi. Kaj več pa - žal mi je! Po mojem skromnem prepričanju tudi na tem področju vlečemo bika za rep in ne za roge! Neznanske količine tiskarskega črnila je bilo že prelitega na temo promocije Slovenije, "se v smislu: ne znamo promovirati te lirične alpske deželice na sončni strani Alp, vsaka promocija je polomijama na kvadrat in če kdo, so naši smučarji edini ambasadorji turizma. Etc, etc... Na vse to se še stumno udari Po zunanjem ministru, češ: hodi okoli, pa nič ne zna. Ne zmore ali noče promovirati naše deželice in tuji časopisi malodane pišejo, da prihaja iz Slovakije... To bi v tujini po naše moralo Ogledati nekako takole: Pride naš zunanji minister na uradni in državniški obisk m ko protokol mine, bi moral poskrbeti, da tuja sredstva javnega obveščanja na dolgo m na široko objavljajo, kje sploh smo, koliko kmečkih turizmov imamo in koliko naših kampov ima dostojne WC-eje. dogodku: po naših manirah smo mi na moč obžalovali, da nedavnega svetovnega pokala v alpskem smučanju iz Vaila, kjer so naše smučarke spet blestele, ni neposredno prenašala amerikanska televizija. Slovakija išče ministra Kaj zato, če nas ven in ven zamenjujejo s Slovakijo! Dobra roba se sama hvali in enkrat v prihodnjem tisočletju bo ves svet vedel, kje je Slovenija. Kaj pa še! Tako kot mi čisto nič ali malo vemo - in nas v resnici malo ali nič ne zanima - kako stoji s turizmom v Čilu ali v Argentini, tako je v glavnem tudi svetu malo mar, kako je s turistično prosperiteto v "Slovakiji". Državniški obisk j a ni turistični sejem in čeprav bi poskušal biti, ga ciljna turistična publika ne bi akceptirala. In če smo čisto pri zadnjem Ni, pa konec! Pa smo spet ob imenitno promocijo! Še zdaleč ne mislim, da smučarji ne promovirajo. Seveda promovirajo in edini so, ki učinkovito promovirajo. Ampak na vsak način in z vsemi sredstvi promocija je kilava promocija, kajti tudi tu velja, da se dobra roba sama hvali. Zato o vsem denarju, tudi enormnem, ki gre v take ali drugačne turistične reklamne VREME Po nekajdnevnem slabšem vremena fe nad nami območje visokega zračnega pritiska, kar pomeni, da si za prihodnje dni lahko obetamo sončno vreme, LUNINE SPREMEMBE 3 Ker Je v nedeljo prvi kroječ nastopil ob 13.14. nal bi bilo do naslednje spremembe položaja lene, to do 27. marca, vreme zelo slabo, deževalo naj bi ali celo snežilo. namene, lahko kvalificirano govorijo samo in le tisti, ki sov turizmu. Turistični delavci. Vzporedno z iskanjem turističnega ministra poteka tudi iskanje predsednika turistične zveze, ki je na terenu amaterska dejavnost. Vedno bolj amaterska, saj ob pomanjkanju turizma ni turistične takse, ob pomanjkanju takse pa ti ne moreš volontersko postaviti klopic in asfaltirati kakšno pot. Turizem smo res ljudje, ampak tudi ti ljudje morajo imeti kaj v žepu, če hočeš, da bodo pljunili v roke. Sploh pa je s promocijo takole: boste šli na Haiti, če boste v vam ljubem časopisu ugledah slogan Haiti, prijazna dežela prijaznih ljudi? Kje pa! Tudi ne boste šli na Haiti zato, ker boste na kakšnem turis-tičnm sejmu na haitskem štan-tu ugledali kakšno brhlo Haitčanko, ki vam bo ponujala nacionalne jedi in pijače! Na Haiti s slovensko nacionalno plačo seveda ne boste šli, če pa bi bilo drugače, bi šli zato, ker so bih tam že vaši znanci in so ob povratku od ugodja samo občudujoče vzdihovali. To - pa nič drugega! Ta "Slovakija" se bo že sama od sebe promovirala, če bo dobra sama po sebi in spontano postala evropska država. In v takem optimističnem zazrtju se ni treba prav nič živcirat in sekirat, če smo bolj ah manj Slovakija. Ah mar res kdo misli, da so ljudje v ameriški državi Utah užaljeni, če ne veste, kje je to? • D. Sedej Mladi se učijo snemanja z video kamero Sedem tečajnikov odkriva sto skrivnosti Mentor Marko Šmuc, ki od jeseni vodi tečaj, je zadovoljen z ustvarjalnostjo osnovnošolcev. Kranj, 22. marca - Sedem učencev šestega razreda OŠ Jakob Aljaž na Planini v Kranju najbolj težko pričakujejo tisti dan v tednu, ko je na vrsti njihova priljubljena interesna dejavnost. Gre za začetni tečaj snemanja z video kamero, med katerim so ie presegli začetnišao nevednost. Tečajniki, štiri dekleta in trije fantje, se od začetka oktobra zbirajo ob znanem kranjskem fotografu in snemalcu Marku Šmucu, ki že dolgo razdaja svoje bogate izkušnje in znanje med mlade fotografske in filmske amaterje. Seveda je zadnja leta najbolj v modi sodobna tehnika, video kamera, zato so tej napravi posvetili največ pozornosti na tečaju v osnovni šoh Jakob Aljaž. Špela išče motiv, drugi pa ji "pomagajo" z navoditi. "Na začetku smo spoznavali predvsem značilnosti in zmožnosti posamezne tehnike ter se lotili teoretičnih osnov fotografiranja in snemanja. Temu je sledilo praktično delo s kamero. Sproti si na šolskem televizorju ogledujemo narejene posnetke, se pogovarjamo o napakah in snujemo nove zamisli za snemanje. Snemamo različne motive, od nastopanja učencev do pogovorov med njimi. Doslej je za nami približno 50 ur druženja ob kameri, med katerim so mladi pokazali kar precej ustvarjalnosti. Med zanimivejša snemanja v prostoru lahko uvrstim posnetek nastopa ene od tečajnic, ki se ukvarja z jazz-baletom, prav veliko veselja pa so imeli otroci med prvim letošnjim snemanjem v naravi," je zadovoljen tudi njihov mentor. Gregor je opazil nekaj zanimivega izza ograje .-glej, to je naš prijatelj, psiček Džekil Del tega ustvarjalnega veselja izražajo mentorieve fotografije, s katerimi ohranja spomin na svoje tečajnike. Najbrž jih bo nastalo še precej do konca tečaja ob izteku letošnjega šolskega leta. • Stojan Saje Debelost je ozdravljiva 2 Pomen fizične aktivnosti pri hujšanju športna aktivnost, fitness in druge telesne aktivnosti imajo mesto v vsakem strokovnem programu zmanjševanja telesne teže. Seveda pa je potrebno poznati pravi pomen fizične aktivnosti. Celo intenzivnejše vsakodnevne vaje ne bodo povzročile znatne izgube maščobe. Potrebno je namreč 10 do 20 ur telovadbe, da se potroši 1 kg maščobe, ki ima 7700 kcal. Pomen akupunkture pri hujšanju Poročajo o dobrih rezultatih akupunkture in elektroaku-punkture pri hujšanju. Le-ta sicer ne odpravlja prekomerne maščobe, temveč vpliva na boljše počutje med hujšanjem. Z akupunkturo se odpravijo ali ublažijo moteči sopojavi (lakota, glavobol, slabosti, nespečnost idr.), ki hujšanje z dieto pogosto otežujejo ah celo onemogočijo. Ohranitev teže Za ohranitev telesne teže po uspešnem hujšanju je potrebna še korekcija prehrambenih navad. Sprememba prehrambenih navad ne pomeni "jesti vsega pol manj", temveč naučiti se pravilno in zdravo prehranjevati. Pravilna prehrana zagotavlja tudi maksimalno delovanje vseh funkcij organizma, varuje zdravje in omogoča visoko starost. Kozmetski vidiki hujšanju Med hujšanjem z dieto se celotno maščevje zmanjšuje enakomerno - kar pogosto ne daje atraktivnega kozmetske-ga rezultata. Kozmetsko so rezultati lepši, kadar se maščevje v večji meri izgublja s tistih predelov telesa, kjer ga je največ. To omogoča elek-trolipoliza, ki pa mora biti izvajana pod zdravniško kontrolo. Koristna je tudi redna in pravilna telesna vadba, s katero se okrepijo mišice, da lete po končanem hujšanju niso fjreveč ohlapne. Zoper preve-iko in ohlapno kožo po hujšanju je potrebna ustrezna nega kože med hujšanjem. Zelo učinkoviti se lepotno-kirurški posegi (face-lifting, blefaroplastika, abdominalna lipektomija idr.) Pogost kozmetski problem je, kadar telesna teza ni prevelika, je pa nekaj maščob preveč - toda le na bokih, zadnjici ali trebuhu. S hujšanjem bomo preveč shujšali v tiste dele telesa, kjer si tega najmanj želimo. Tudi s telesnimi vajami tega {»roblema ni moč rešiti. Se pa ahko takšne maščobne obloge in celulit lepo in za vselej odstranijo s pomočjo liposuk-cije, ki pa naj jo opravi izkušen lepotni kirurg. Strokovna institucija za hujšanje V svetu in tudi že pri nas obstajajo posebne zdravstvene institucije, ki se strokovno ukvarjajo z zdravstvenimi in kozmetskimi problemi odprave prekomerne telesne teže. Prva takšna institucija v Sloveniji je zasebni medicinski center Dr. Pirnat" v Ljubljani, z ambulantami v Mariboru in Ankaranu, kjer se s hujšanjem ukvarja zdravnik specialist internist, psiholog in akupunkturolog. Zaradi strokovnega pristopa je v tem centru shujšalo nemalo ljudi tudi 50 in več kilogramov in doseženo telesno težo tudi obdržalo. Za zdravstveni in kozmetski vidik hujšanja skrbijo še priznani zdravniki specialisti s področja interne medicine, dermatološke koz-motologije, flebologije in estetske plastične kirurgije. Za podrobnejše informacije lahko pokličete Medicinski center "Dr. Pirnat" po telefonu: (062) 223-255 ali (061) 557-794 ali (066)52-425. foto bobnar MINI POST LUNINIH MENAH LUNA CAJ Dne 27. 3. 1994 se ob 13.09 začne polna luna. Čas je za 24-urno hujšanje z "LUNA ČAJEM". Luna čaj vam nudi: - lahko in učinkovito hujšanje brez stranskih učinkov - termogeno raztapljanje maščob v organizmu - nežno čiščenje vašega telesa, lepša polt in vitalnost - luna čaj • za dva lunina meseca V vaših trgovinah in Matik, Smrekarjeva 3, Ljub\jana. tel. 061/556-937. ZEUSCNI ČAJ E 2 KG ■ MANJ *0 VREČ* MATI K, SMREKARJEVA 3, 61000 LJUBLJANA Tel.: 061/556 937,15 93 269, 557 458 itof, tNpniiM NASLOV^ POSTNA ST.; o i KI r* j. u,iu......•"" N*rodam po p VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ V torkovi oddaji Vrtiljakova lestvica na kranjskem radiu je bil za nagrado Gorenjskega glasa izžreban Jernej Kaše iz Kranja, Mlakarjeva 24. Čestitamo, po pošti pošiljamo "komplet pomagal za lažje učenje". Na lestvici petih pesmic, za katere glasujete ta mesec, je nekaj sprememb. Skladbica V naši šoli je na vrhu zamenjala Gangsterja Čombeja, mesti pa sta zamenjali tudi obe tuji skladbici. Takle je zdaj vrstni red: 5. PESIOLINO ROSSO 4. NUESTRO CANTO DE PAZ 3. ZASPI 2. GANGSTER ČOMBE 1. V NAŠI SOLI Skupaj z Romano vas vabimo, da spet pošljete svoje glasove na kupončku in seveda, da prisluhnete današnji Vrtiljakovi lestvici na Radiu Kranj. Romana kakšnega posebnega gosta tokrat ni povabila, pravi, da boste njeni sogovorniki vi. Bo pač nekaj več časa za klepetanje o tem in onem, kar je tudi prav. KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1 Nagrajeni spis Moja mati in jaz Rodil sem se kot prvi otrok. Bil sem majhen in droban. Mamica je imel z menoj veliko težav, ker nisem hotel jesti. Ko sem z letom shodil, sploh nisem hodil, ampak samo tekel. Večkrat sem tudi padel, vendar se nikoh nisem huje ranil. Mamici sem pogosto ušel, ker sem tako tedel, da me ni mogla dohiteti. Potem sem bil pa tepen. Nekoč sem ji spet ušel. Zlezel sem v kokošniak. Mamica me je klicala in iskala. Takrat smo stanovah na Nomenju, na železniški postaji. Na eni strani je bila železnica, na drugi pa cesta. Mamica je najprej tekla do ceste in potem Še do železnice. Nikjer me ni našla. Ko je bila od strahu že čisto iz sebe, sem zlezel iz kokošnjaka. Ko sem bil star tri leta, smo se preselili na Bled. Tu sem mamici povzročal nove težave. Že prvi mesec sem jo popihal iz vrtca. Iskali so me po vsem Bledu. Ko so že hoteli obvestiti policijo, me je mamica našla ob glavni cesti pri hotelu Astoria. Mamica je jokala, jaz pa nisem vedel, zakaj. • Rok Bremec, S. b r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled GREMO NA IZLET! KDO: nagrajena KAM: Še skrivnost KDAJ: pred koncem šolskega leta S KOM: S Petrolom in Gorenjskim glasom Naša lipa Na našem vrtu je rasla velika hpa. Bila je višja od naše hiše. Veje so segale daleč naokrog. Spomladi, ko je cvetela, je lepo dišalo. Takrat so čebele nabirale med. Na spodnji debeli veji je bila pritrjena gugalnica. Ko je bil moj ati majhen deček, se je gugal na tej gugalnici. Nekoč se je veja odlomila in ga je vrglo skoraj do soseda. • Damjan Kržišnik, 1. b r. OŠ Gorenja vas Duh v mojem zvezku Duh v mojem zvezku je prava, čisto prava zmeda. Kadar napišem spis, mi vse črke premeće tako, da čisto nič ne vem, kje je kaj. Kadar tovarišica popravlja domače naloge-zmeraj dobim napis: Primož, potrudi se še enkrat. Pred nekaj dnevi sem tega duha zalotil pri delu. Prijel sem ga in ga stisnil vendar mi je ušel skozi okno. Ta duh se ni nikdar več vrnil in zaradi tega imam same lep6 ocene. • Primož Bergant, 4. r. OŠ Bukovica Dobili smo računalnik Od nekdaj smo si zeleh imeti v razredu računalnik. Nekega dfl£ pa se nam je želja uresničila. Bilo je takole. %. t0 Neko jutro smo prišli v šolo in zagledali na mizi v kotu o*, pravi računalnik. Nismo mogli verjeti svojim očem. Verjetno se * . takega v šolah ne dogaja, nam pa se je. Seveda smo ga ta"v, prižgali in najprej poiskali igrice. To pa smo lahko naredili, k6'' * nekateri v razredu že prav dobro spoznajo na računalnik. Zro^j MEDVED SE BO ZBUDIL Matije Valjavca, Preddvor Narisal Anže Šavs, 4. smo se, da nas bodo ti sošolci učili. Sedaj igramo le igrice in to da se ga bomo navadih. Naša najljubša igrica je Črv. Tekmuje^' kdo bo "podrl" čim več rekordov. Najboljši so Gregor, M10 ' Primož in Andrej. . w> Zaradi računalnika se je pri nas veliko spremenilo. Takoj. fl Eridemo v razred, ga prižgemo, težko Čakamo odmor, ko vsi b1^-računalniku. Nič več ne divjamo po razredu, kot smo počeli p L Vsi čepimo pred računalnikom in glasno navijamo za igralca. ^ pa nestrpni m le težko pričakamo, da pridemo na vrsto. ... si> Ne bomo pa računalnika uporabljali samo za igranje. Naučn? bomo tudi pisati nanj. Najprej bo nanj napisal vsak svojo pesfl11 ki smo jo napisali sami. Izdali bomo razredno zbirko pesmi- u0 In kje smo dobili računalnik? V tovarni Iskra Tel so vedeli, P|| si ga žehmo in so nas razveselili Z^njim. Nismo ga samo ves* imamo ga radi. • Učenci 3. a r. OŠ Simona Jenka, Primskov° E Z E L A Priloga Gorenjskega glasa o radovljiški občini (4) So tri občine samo še lepa želja? Krjavelj bo imel dosti dela •sti Kropa so se odločili za oblikovanje samostojne oocine ne gieae odo priključile tudi krajevne skupnosti Kamna Gorica, Srednja Dobrava in Podnart. Sosedje' so Roparjem že povedali, da se bodo raje pridružili novi radovljiški občini. Radovljica - Novodobni Krjavelj, ki bo "presekal" zdanje občine na več delov, bo očitno tudi v radovljiški *pl dostt dela. Če bo državni zbor pri oblikovanju ^Jerendumskih območij upošteval mnenja krajanov, se Zelje sedanjih vodilnih občinskih politikov, da bi občino r<*zdeWi le na tri "velike" občine Radovljico, Bled in °°hinj, ne bodo uresničile. Poleg teh želijo svojo občino te v Lescah, v Kropi, v Begunjah in v Gorjah. nr h1 Je Povedal Janez Lotrič, j^edsednik sveta krajevne ?*uPnosti Kropa, se je 44 kra-SJJ* (od 800 volivcev) na jOoru krajanov soglasno zavze- Kr, f°Pa, ki bi imela sedež v JfPnici (osnovna šola je že Kror E°nudUa prostor) in bi "poleg s/°Pe obsegala še krajevne KUPnosti Kamna Gorica, r Srednja Dobrava in Podnart. Če se izmed ostalih krajevnih skupnosti nobena ne bi odločila za priključitev občini Kropa, se bo sedanja krajevna skupnost sama preoblikovala v občino. Na zboru je prevladalo mišljenje, da Lipniška dolina sedanji občini več daje, kot dobi nazaj, in da v nobenem primeru ne more biti slabše, kot je sedaj. 9 "velikih stvareh0 odločala peščica V večini krajevnih skupnosti Je o predlogih za ^oblikovanje sedanje občine odločala peščica. Na ~°f« v Radovljici je bilo vsega 1,3 odstotka volivcev, ** Bledu 1,8 odstotka, v Bohinjski Bistrici 2,6, v Lescah **2. Največjih je bilo v krajevnih skupnostih Srednja "obravo (19,7 odstotka), Podnart (16,4) In Koprtvnik -G*rjuše (14). Kroparji osamljeni V krajevni skupnosti Kamna Gorica, kjer je bil zbor krajanov dan kasneje kot v Kropi, so zavrnili "vstop" v občino Kropa in se zavzeli za priključitev novi občini Radovljica. Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Cengle, ga je soglasna odločitev krajanov celo nekoliko presenetila, saj ni pričakoval, da se tako dobro zavedajo nevarnosti in težav, ki jih prinaša pretirano drobljenje sedanjih občin. V krajevni skupnosti ocenjujejo, da proporcionalni način volitev občinskega sveta ni sprejemljiv, ker omogoča preglasovanje mesta nad ostalimi deli; skrbi Ea jih tudi, da se bo z razde-tvijo sedanje občine na več manjših še povečalo število uradnikov. Enako kot v Kamni Gorici so se odločili tudi v krajevnih skupnostih Podnart in Srednja Dobrava, kjer je Erevladalo stališče, da bo desni reg Save lažje uveljavljal svoje interese v močni radovljiški občini kot v občini Kropa. In če bo v novi občini Radovljica res tako hudo, kot, denimo, nekateri napovedujejo, jim za- Martin Merlak, predsednik krajevne skupnosti Bled: "Blejci bi radi gospodarili s prostorom" 5T3 jasno, da Bled izpolnjuje vse pog< _ *a oblikovanje samostojne občine, se ubadamo pre gysem z vprašanjem, kakšna občina bo." *e že znano, kako velika bo? izn i -r ^e območje sedanje krajevne skupnosti * j~° nJuJe vse zakonsko predpisane pogoje za s predpisane pogoje kdr>0StoJno občino, se nismo dosti spraševali, o vse se nam bo priključil. Kot je mogoče 0j)5.PaH iz zborov krajanov, želijo v novo ka °i ***ed tud' ^ajevne skupnosti Bohinjs-tU(j • _!*• Zasip in Ribno, s katerimi je Bled pov SlCer J>rornetn°t poslovno in razvojno Dr*,CiZ j0, čeprav je v nekaterih razpravah K *°Val° staligce, da bi bila občina Bled tudi r°Že"a S?*e tedaj, ko bi se nam pridružili j^di Gorjanci, pa so'se v Gorjah po*pričako-Vfi)* odločili za svojo občino. Občina, ki bi VerS ala tudi Gorje, bi bila ozemeljsko tako uka občina, da bi jo vsaj po mojem mnenju fc^žko obvladovali" In kakšna občina bo Bled: navadna ali a,e*tna? i ob^3 Bledu si želimo, da bi bila to mestna Drav?a- ker bi s tem dobiu veC uPravlJalskih ii ln nalog- Se posebej si glede na izkušnje D preteklosti želimo, da bi gospodarili s h ostorom. Čeprav se zavedamo, da ta pros-ni samo naš, je nesporno, da bo moral biti bUH8,med občino in republiko boljši, kot je v W t J*Bled Je nemočen, jezero je praktično bost" JublJane, kjer pa pravijo: počakajte, da tačM \amostojna občina, potlej pa bomo cen. Na Bledu smo igro spregledali in ne Že na cas» ko bomo samostojna občina, nefc aj. smo se začeli pripravljati na urejanje o tem u ? uPnin zadev. Se zlasti razmišljamo Part^' • ° oomo uredili lokalni promet in rdr*iranje, kako — '--------'«*•— službo PnlaonH-r' aKU oomo Komunalno J goaui turizmu in turistični sezoni. "Na^v^f kraiane.n.a zboru najbolj zanimalo? P°droči, °- štev,lu zaposlenih. Ker je na tem dati ia« \najveC nedorečenega, jim nismo mogli »h hinot . xm-,konkretnih odgovorov. Po nekater-Potrehn . ^ ^acnnih bi občina Bled za letos "ovala 138 milijonov tolarjev, od tega bi 106 Največ vprašanj je bilo o financiranju nove milijonov tolarjev dobila iz znanih virov, 32 milijonov tolarjev pa bi morala pridobiti z lastnimi davki in taksami, iz dodeljevanja koncesij ter iz gospodarjenja s premoženjem. Večina ljudi meni, da bo nova občina draga; jaz pa trdim, da je lahko tudi poceni, če bo le dobro organizirana." * Jezero je velik problem, ob katerem se zastavlja vprašanje: ali ga bo samostojna blejska občina uspela ozdraviti in ga vzdrževati. "Na Bledu smo sicer pripravljeni skrbeti za jezero,' vendar mora v Sloveniji prevladati prepričanje, da jezero ni samo blejsko, ampak dobrina nacionalnega pomena, za katero mora svoj finančni delež prispevati tudi država. Problem ni samo jezero, ampak tudi Sava Bohinjka, Sava Dolinka..." * Ali je na Bledu kaj bojazni, da bo uspeh novih občin vLjubijani (do države) odvisen od tega, katere stanke ali strankarske koalicije bodo v občini na oblasti? "Jaz se tega malo bojim. Čeprav bi načeloma vse moralo potekati po določenih pravilih, ki bi bila za vse enake, dosedanje izkušnje kažejo, da se marsikaj "odvija" tudi po stankarskih linijah." * Se v kraju že govori o tem, kdo bo blejski župan? "V političnih strankah verjetno že razmišljajo o svojih kandidatih, vendar je prezgodaj, da bi že lahko govorili o imenih. Ker je Bled turistični, po Evropi in svetu znan kraj, bo to morala biti ugledna osebnost. Bojim se, da bi pri izbiri župana politični in strankarski interesi prevladali nad strokovnimi merili." • C. Zaplotnik Ljubno "gre44 v Radovljico V krajevni skupnosti Ljubno so na zboru krajanov ugotovili, da nimajo motnosti za oblikovanje svoje občine, In so podprli predlog za vključitev v novo radovljiško občino. Ne strinjajo se s proporcionalnim načinom volitev V občinski svet, ampak zagovarjalo večinskega. Sodelovanje med novo občino in krajevno skupnostjo si zamišljajo kot enakovredno partnerstvo. Ker se v kraju bojijo, da bo nova občina pri prostorskem urejanju Izgubila nekatere pristojnosti, so na zboru krajanov ponovili nekatera stališča do trase bodoče avtomobilske ceste. Vsek v (jubenski hrib po njihovem mnenju ni sprejemljiv, cesta pa naj bi potekala severno od sedanje magistralne ceste. V Lescah in v Begunjah za svojo občino Od približno šestdesetih krajanov, ki so se udeležili zbora vLescah, jih je bila velika veČina za oblikovanje svoje občine. V razpravi je bilo slišati tudi mnenje, da ekonomska moč občine ni odvisna od hektarjev, ampak od ljudi. Podobno, za svojo občino namreč, so se odloČili tudi na zboru krajanov v krajevni skupnosti Begunje, kjer pa je bil izid glasovanja zelo tesen. Od 76 krajanov lih je bilo za oblikovanje samostojnega referendumskega območja le 46\ kon daje možnost, da iz nje izstopijo, medtem ko je obratna pot, priključitev radovljiški občini, precej bolj zapletena. "Tu so doma pridni ljudje" 176 krajanov, ki se je udeležilo zbora v krajevni skupnosti Gorje, se je soglasno odločilo za to, da se sedanja krajevna skupnost preoblikuje v samostojno občino. Gorjanci so v novo občinopovabili tudi Blejsko Dobravo, Podnom in Zgornjo Ra-dovno, vendar pa v teh krajih njihove ponudbe niso sprejeli. "Domačini se spominjajo Gorij kot uspešne samostojne občine, ki je, potem ko so njene pristojnosti prešle na Bled in v Radovljico, imela vse manjše možnosti vplivanja," je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Poklukar in poudaril, da so se krajani na zboru strinjali, da Gorje tudi sedaj lahko preživijo kot samostojna občina. "Tu so doma pridni ljudje. Brezposelnih je zelo malo. V kraju ni ustanov ali podjetij z veliki izgubami niti ne velikih kulturno-zgodovins-kih objektov, ki bi jih bilo treba vzdrževati. Razpolagamo z vodo in gozdom kot velikim naravnim bogastvom ter dobrimi možnosti za kmetijstvo, gozdarstvo, lov, ribolov, turizem... Krajani so groti priključitvi novi občini led, med drugim tudi zato, ker je na Bledu dosti nesoglasij, ker imata Bled in Gorje različne poglede na nadaljnji razvoj turizma in ker bi Bled ob spoštovanju že sprejetega volilnega sistema imel v novi občini prevladujočo besedo." Manj o občini, več o smetišču in cesti Na zboru krajanov v krajevni skupnosti Brezje so skoraj soglasno potrdili predlog, da se priključijo novi občini Radovljica, sicer pa so več razpravljali o smetišču m o trasi avtomobilske ceste. Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Jakob Langus, so na zboru opozorili župana Vladimirja Černeta in predsednika izvršnega sveta Jožeta Resmana, da naj občina pohiti z izbiro nove lokacije in ureditvijo smetišča, kajti sicer bo krajevna skupnost fizično preprečila nadaljnje odlaganje odpadkov na Črnivcu. Krajani so sklenili, da je smetišče treba zapreti do 13. januarja prihodnje leto, ko poteče najemna pogodba z lastnikoma zemljišč, do 1. maja pa končati s sanacijo. Kar zadeva avtomobilsko cesto, se zavzemajo za "južno južno" traso, ki poteka najbolj proč od Brezij, uniči najmanj plodnih kmetijskih zemljišč in je najkrajša. • C Zaplotnik AC AMA BLED Ljubljanska 3, nasproti pošte Tel.: 77-309 TRGOVINA Z METRAŽMM BLAGOM DIOLENI - VOLNENO BLAGO - PODLOGE NOVO UVOŽENO BLAGO: VISKOZE IN MIKRO VLAKNA ZELO UGODNO: ŽENSKO IN MOŠKO SPODNJE PERILO SUKANCI, GUMBI, ZADRGE, FLIZELINI PRODAJA NAD SMO DVA ČEKA, NAD 10,000 TRIJE ČEKI ODPRTO OD 9. DO 19. URE, SOBOTA OD 9. DO 12. URE Jutri bodo spet "sejali* Zbori radovljiške občinske skupščine se bodo jutri, v sredo, najprej zbrali na skupnem zasedanju, {Krtlej pa se bodo razšli na ocene seje. Na skupnem zasedanju se bodo delegati seznanili z Aljaževo fondacijo, s poročilom o delu občinske vlade med zadnjima skupščinskima sejama in o pripravah na referendum o lokalni samoupravi, oblikovali pa bodo tudi stališče občinske skupščine do podaljšanja mandata. Na ločenih sejah bodo obravnavah predlog letošnjega proračuna in predlog, da bi srednjeročni družbeni načrt občine dopolnili z blejskimi razbremenilnimi cestami in z obrtno cono Gorje. Razpravljali bodo tudi o predlogu za zavarovanje vodnih zajetij Bistrica, Voje, Kroparica, Črni pO; tok in špik, o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, o povprečni gradbeni ceni stanovanja in komunalnega urejanja v občini, o osnutku odloka o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del, o dopolnjenem osnutku odloka o zazidalnem načrtu za osrednje območje Radovljice... Radovljica v Sondriu Kot je znano, je občina Radovljica lani podpisala z italijansko občino Sondrio listino o prijateljstvu. Iz Sondria so pred nedavnim sporočili, da bodo 14. maja letos, ob prvi obletnici podpisa listine, nov trg v mestu poimenovali Trg Radovljica. Pobuda za ohranitev starih stavb Občinski zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo jc na izvršni svet naslovil pobudo, da bi vse stavbe, ki so zgrajene pred 1945. letom in so v občinski lasti, ohranili oz. jih zaščitili pred (ekonomsko neupravičenim) rušenjem. Rusih naj bi iih le v skrajnem primeru oz. le takrat, ko bi to predvidevalo strokovno poročilo, pri izdelavi katerega bi sodelovali tudi strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij ali Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Zavod je k pobudi predložil tudi mnenje mag. Sandija Slibarja iz Kamne Gorice, ki ugotavlja, da je stroškovni način vrednotenja nepremičnin zelo primeren za vrednotenje novejših stavb in stavb posebnega namena (gasilskih domov, na primer), ne pa tudi za starejše objekte, pri katerih v vrednost ni mogoče vključiti zgodovinske arhitekturne vrednosti, ki na je lahko celo bistvena, če je z arhitekturnimi in gradbenimi posegi mogoče zagotoviti njihovo funkcionalnost in protipotresno varnost in če je to vsaj deloma ekonomsko opravičljivo, jih je po mnenju mag. Slibarja trena ohraniti in obnoviti. Starejše stavbe so tudi značilnost Slovenije ter posameznih pokrajin in mest Izvršni »vet se je na nedavni seji načeloma strinjal s pobudo za ohranitev vseh starih stavb, ki so v občinski lasti; zavodu za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo pa je predlagal, da pripravi seznam starih stavb z vsemi potrebnimi podatki. NACA22 Političnim strankam enako kot lani? Delegati občinske skupščine bodo na jutrišnjih sejah zborov med drugim razpravljali in sklepali o predlogu letošnjega občinskega proračuna, čeprav načrtujejo v občini za 32 milijonov tolarjev več izdatkov kot prihodkov, pričakujejo, da bodo razliki pokrili potlej, ko bo republika sprejela dokončna merila za financiranje družbenih dejavnosti* in zagotovila denar za izvedbo lokalnih volitev. Iz proračuna naj bi letos namenili 5 milijonov tolarjev za nadalnje obnavljanje radovljiške graščine, 10 milijonov za pripravo načrtov za plinifikacijo, 12 milijonov za uresničevanje stanovanjskega programa, 4 milijone za vzdrževalna dela v nekdanji osnovni šoli v Begunjah, 8 milijonov za obnovo kinod-vorane v Radovljici, 10,7 milijona tolarjev za kmetijstvo, 8 milijonov tolarjev za pospeševanje malega gospodarstva, 8,6 milijona za de-mografsko ogrožena območja... Politične stranke naj bi letos dobile enako denarja kot lani (6 milijonov), veteranske organizacije in žrtve vojne milijon tolarjev, vseh dvajset krajevnih skupnosti pa skupaj 14,3 milijone tolarjev. Helikoptrsko vzletišče na Rudnem polju Prizadevanja Triglavskega narodnega parka in Planinske zveze Slovenije, da bi planinske postojanke v Julijskih Alpah helikoptrsko oskrbovali z enega mesta, so rodila sadove. Helikoptrsko vzletišče so uredili na Rudnem polju. Gozdno gospodarstvo Bled je posekalo drevje, Elektro Žirovnica vkopalo električni kabel, pri izravnavi zemljišča in zatra-vitvi pa so pomagali tudi pripadniki teritorialne obrambe. Aljaževa fondacija -vest države Nekateri posamezniki in organizacije iz radovljiške, jeseniške in tolminske občine so 1. julija lani v Vratih ustanovile Aljaževo fondacijo, ki ima za cilj "trden in trajen napredek Triglavske regije, povezovanje in odkrivanje skupnih interesov v celotni regiji in ne le na območju Triglavskega narodnega parka, celovito varovanje alpske oz. podtriglavske naravne in kulturne dediščine ter ohranjanje in oživljanje vsega avtohtonega." Fondacija naj bi postala vest države in naj bi državo spodbujala k temu, da bi izpolnjevala vse obveznosti do parka in naloge, ki jih je sprejela kot podpisnica Alpske konvencije. Gojila in ohranjala bo vrednote, ki so jih ustvarjale generacije naših dedov, in se zgledovala po načelu: Če so zmogli nekdaj, zmoremo tudi danes. Delegati radovljiške občinske skupščine se bodo s cilji in nalogami Aljaževe fondacije seznanili na jutrišnjem zasedanju. Na Straži smučali le dva tedna Ko so pred leti smučišče Straža na Bledu opremili s tremi snežnimi topovi, ki ob primerno nizkih temperaturah lahko v treh dneh m nočeh zasnežijo celotno, 3,4 hektarja obsežno smučišče, so si v domačem turističnem gospodarstvu precej obetali od naložbe. Letos jim tudi snežni topovi niso dosti pomagali, saj so bile temperature previsoke, da bi lahko vodo, ki jo črpajo iz jezera, spreminjali v sneg. Smuka je bila možna le petnajst(februarskih) dni, izkupiček pa je bil manjši od stroškov. Blejska denacionalizacijska zgodba Pernusevi "lovijo" Lovca Ker za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada noče jamčiti država, zahtevajo "svoj" del hotela v naravi. Bled - Zgodba o hotelu Lovec je podobna številnim denacionalizacijskim zgodbam na Bledu in drugod v Sloveniji. Družina Pernuš, ki je bila zadnji zasebni lastnik hotela, je s trudom in odrekanjem ustvarila precej premoženja, ki ga je oblast 1948. leta podržavila. Ko se je s sprejetjem zakona o denacionalizaciji kolo zgodovine zavrtelo nazaj, so tudi Pemuševi dediči vložili zahtevek za vrnitev premoženja. Kot piše Božo Benedik v knjigi "Bled, ta naš Bled", je bila na mestu, kjer stoji hotel Lovec, mnogo let pred prvo svetovno vojno Pužmanova gostilna, ki jo je Matevž Jekler postavil za svojega sina. Gostilna je potlej zamenjala tri lastnike (najemnike), dokler je 1924. leta ni prevzel in nekaj let kasneje tudi odkupil Polde Pernuš, ki je za nakup gostilne najel toliko posojila, da so potlej morali na leto odplačati za 40 tisoč takratnih dinarjev glavnice in obresti. Mamo je vsako leto skrbelo, ali bo sezona dovolj dobra, da bodo lahko sproti vračah denar. Ob tem, da so zadnji obrok vrnili pred drugo svetovno vojno, so tudi povečali gostilno za eno nadstropje, na dvorišču zgradili dolgo stavbo s petimi garažami in sobami, v katerih so prenočevali predvsem šoferji takratnih ministrov in diplomatov, ki so prihajali na Bled, na Gor-eljku postavili penzion Pokljuka (z dvajsetimi ležišči), ki so ga Nemci med vojno, ko so v njem zajeli Prešernove borce, požgali. "Starši so vse to premoženje ustvarili s požrtvovalnostjo, pridnostjo, odrekanjem... Mama poleti tudi po dva meseca ni za uro zapustila gostilne, oče je imel taksi avtomobile in Pri Litru, Pri jagru, Pri Lovcu Ko je najemnik Franc Hudoverntk v gostilni namesto "bokalov" vpeljal litre, so ji nadeli ime - "Pri litru". Naslednji lastnik Ivan Med}a jo je preimenoval v gostilno "Pri jagru", potlej pa so njeno ime še poslovenili in nastal je - hotel Lovec se je ukvarjal tudi s prevažanjem gostov," se spominja Leopold Pernuš, ki je skupaj s še dvema sestrama in hčerko pokojne sestre vložil zahtevek za vrnitev premoženja. "To je bil za starše hud udarec" Med vojno so Nemci Pernu-ševe izgnali v Srbijo, odkoder so se vrnili k sorodnikom v Ljubljano, po vojni pa nazaj v hotel "Gostinskih storitev ni mogoče deliti" Ljudmila Potočnik, direktorica Hotela Lovec "Vpodjetju se strinjamo, da je nekdanjim lastnikom treba popraviti krivico; sporno je te vprašanje, kako to storiti Predlagali smo jim ustrezen kapitalski delež v podjetju, vendar na to ne pristajajo: vrnitev v naravi pa za nas ni sprejemljiva, saj Je vrednost hotela, ki smo ga povojni dvakrat Izdatno povečali (vsakič za petdeset ležišč), zdaj bistveno večja, kot je bila ob podržavljenju. Stari del predstavlja manj kot četrtino sedanje vrednosti hotela, hotelske dejavnosti pa tudi ni mogoče deliti po lastnikih. O predlogu, da bi nekdanjim lastnikom v naravi vrnili njihov del, ki nam bi ga potlej dali v najem, doslej nismo razpravljali. Bojimo pase, da bt bila najemnina visoka In daje s skromnimi poslovnimi rezultati ne bi mogli pokriti." Lovec, ki so ga oblasti 1948. leta podržavile. Vse, kar so ustvarjali več kot dve desetletji, je v nekaj urah postalo last države. "To je bil za starše hud udarec. Oče je že nekaj mesecev po nacionalizaciji umrl, mami so v Lovcu pustili le skromno stanovanje, ki pa smo ga že nekaj tednov po njeni smrti 1960. leta morah za zmeraj izprazniti," je dejal Leopold Pernuš in poudaril, da so novi lastniki hotel v povojnem času večkrat prenovili, povečali (zdaj ima 160 ležišč, pred vojno jih je bilo 30 do 35) m ga reorganizirali. Med drugim so ga pripojili tudi k hoteloma Jelovica in Toplice, sedaj pa deluje kot samostojno podjetje. Vzeto hitro, vrača se počasi Ko je parlament sprejel zakon o denacionalizaciji, so Per-nuševi dediči vložili zahtevek za vrnitev premoženja. Ker republika noče jamčiti za obveznice-Slovenskega odškodninskega sklada, se zavzemajo za to, da bi jim v naravi vrnili "njihov" del in da bi pri tem upoštevali Za Pokljuko iz vojne odškodnine? Penzion Pokljuka, v katerem so med drugo svetov no vojno zajeli borce Prešernove brigade, so Net*' ct zažgali. Pemuševi P° zakonu o denacionalizacij* zanj ne morejo uveljavlja" odškodnine, lahko bi jo le » vojne odškodnine, kt jo je Nemčija sicer delno plačalo Jugoslaviji, vendar pa tisth ki so utrpeli škodo, niso dobili ničesar. tudi odškodnino za podrti del stavbe in za pozidano zemlji^' Vrnjeni del hotela bi kot zen* jiškoknjižni lastniki bili P0' pravljeni za primerno (in ° oderuško) najemnino dati najem sedanjemu podjetJ?. Med podjetjem Hotel Lovec» nekdanjimi lastniki sporazuflj za zdaj še ni. "Vzeto je bilo ze»° hitro, vračanje pa poteka počasi," pravi Leopold Pfrfl~1 in se nemočno sprašuje: "B0? jaz to dočakal?" • C. Zaplot«"* SABINA AGRES 64240 RADOVLJICA, Cankarjeva 68 TEL: 064/714-600 TRGOVINA DEK0RATIVA NUDIMO VAM: Vli MIIIAVA ■ 11ID - pribor BERNDORF po izjemno ugodni cenah ■ zavese VE LAN A - dekorativno blago - poateljno in namizno perilo - gostinsko opremo BEGUNJSKA 17 64248 LESCE TEL: 064/718-030 F AX:064/718-096 TRGOVINA Z INŠTALACIJSKIM MATERIJALOM SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV INŠTALACIJE CENTRALNEGA OGREVANJA VODOVODNE INŠTALACIJE ELEKTRO INŠTALACIJE VZDRRŽEVANJE IN OBNOVITVENA DELA NA INŠTALACIJAH OGLEDI IN STROKOVNO SVETOVANJE \0V0 V RADOVLJICI Salon pohištva in stanovanjske opreme " DEKORLES" Radovljica Kolodvorska 1, teh: 715 013 (v prostorih bivše tiskarne) Vhod z Linhartovega trga (/GODNE CENE IN P0PVS11 ZA: kuhinje - spalnice - dnevne sobe DEKORLES • DEKORLES ■ DEKORLES PREPRIČAJTE SE SAMI! Odprto od 12. -19. ure, sobota od 9.-12. ure. Triglavski narodni park nasprotuje legalizaciji črnih gradenj v parku Legalizacija je potuha novim črnograditeljem zoreč) morali v parku. In če jih ne bodo nikjer, se bo problem razraščal naprej," pravi Janez Bizjak, direktor javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP). * Koliko črnih gradenj ie na °hmočju parka? iik ^Seh Je čez dvesto» °d tega [in je približno sto v gorenjskem delu parka, kjer so najbolj $°gene v Ukancu, na Vogar-'u. ^ajamnikih in na Goreljku. {>o drugih zakonih. Kar zadeva egalizacijo na črno zgrajenih gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš, je po našem mnenju možna, če služijo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in če sanacija pomeni Kar zadeva ukrepanje, vseh ni jftogoče obravnavati enako. Za Uste, ki so nastale po uveljaviti ^ona o TNP 1981. leta, velja ^on, medtem ko smo se za ^ale znašli v precejšnji pravni zadregi. Veliko hišic je bilo grajenih, potem ko je zakon p veljal, vendar na podlagi !okacijskih dovoljenj, ki so bila l2a so najbolj občutili njihovi astniki, ki so ob koncu sezone ugotovili, da jim manjka veliko ovc. i* Kajie in klamfe Bohinjci dočakali Bana Bohinjski udeleženci v denarni verigi Fairptav so po več neuspešnih poskusih 10. februarja le dočakali Iva Bana, ki jih je kot informator navdušil, da so v verigo v to Žili najmanj 300.000 nemških mark, nazaj pa so vsaj doslej dobili bolj malo. Ban jim na srečanju glede denarja ni ničesar obljubil, z njim pa je bila neka gospa, ki jih je nagovarjala, da bi se vključiti v nov "investicijski sistem"... In ta naj bi jim poplačal tudi tisto, kar jim je "vzel" Fairptav! 71 Bohinjcev, kiše živijo v upanju, da obstaja pravno demokratična druiba, ki bo ukrepala zoper zavestno zapeljevanje ljudi, se je po Banovem obisku v Bohinju odloČilo, da delček Zgodbe o Fairplayu razkrije tudi javnosti "Mi vsi smo komunisti...' Iz radovljiške občine smo prejeli nadvse zanimivo anonimno pismo, v katerem avtor razlaga "svoj pogled na svet" in ugotovita, da so pri nas samo še komunisti. "Najprej sem mislil, da so komunisti te tisti, ki so izšli iz Zveze komunistov (in so se potlej preimenovali v prenovitelje in v združeno listo) pa nekdanji mladinci, socialisti... Ko je Demos razpadel, sem spoznal, da so za razpad krive komunistične stranke, ki so se uspele prebarvane in zamaskirane infiltrirati v Demos. Judi za Jelinčičevo stranko, ki je zalarela na politični sceni pred novimi parlamentarnimi volitvami, se je kasneje izkazalo, daje v njej kar precej komunistov. In ko so se krščanski demokrati v pohlepu za oblast spajdašili z nekdanjimi komunisti, sem si dejal - tudi "tačmi" so postali "tardeči"! No. in zdaj vas sprašujem: kao sploh še ni komunist?/" 'Pretanjeno vodeni populizem*1? Janko Jan, ki je v radovljišk em iz vršnem svetu odgovoren za prostorsko urejanje, je na nedavni seji občinske vlade zastavil več vprašanj glede natečaja o blejski prometni ureditvi. Vprašanja so še toliko bolj zanimiva, Če vemo, da je bil predsednik natečajne komisije sam predsednik izvršnega sveta Jote Resman. Jana, na primer, zanima, iz katerega sklada bo Šel denar za obljubljene nagrade in kdaj je izvršni svet to odobril. Zanima ga tudi, ali bodo blejski "turistični dejavniki" in svet krajevne skupnosti dati podporo strokovnim rešitvam ali pa bodo dopustili, da se bo razmahnil "pretanjeno vodeni populizem" (na natečaju so namreč lahko sodelovati vsi - strokovnjaki in laiki). Ker so po njegovem mnenju natečajne rešitve nepregledne, je predlagal, da bi v primeru kakršnegakoli nagrajevanja denar enakomerno razdelili med vse udeležence natečaja. Kmečke žene z Bohinjske Bele in s Kupljenika se učijo vezenja Kako velik in kako zelo lep prt! Bohinjska Bela - Ko so kmečke žene z Bohinjske Bele in s Kupljenika predlagale, da bi se v zimskem času učile ročnih del, jim je prisluhnila Majda Loncnar, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Majda je za učenje zaprosila Vido Paulušo z Bleda, prostor, idilično kmečko hišo (s črno kuhinjo, staro mizo, pečjo), kjer se zbirajo vsak ponedeljek popoldne, pa jim je prijazno odstopil Jernej Ručigaj, ki se sicer že deseto leto preživlja z ročnim tkanjem pa tudi z izdelovanjem kozjih sirov. Mlinega predstavile na razstavi, ki jo bodo odprle 25. marca, na materinski dan, pri Domku na Mlinski cesti 28 na Bledu in bo odprta Se v soboto in v nedeljo. Čeprav je še slišati zbadljivke, češ -le zakaj delajo ročno, ko bi jim lepe prte in zavese lahko naredili s stroji, pa se po besedah Majde Loncnar povečuje zanimanje za ročno delo in za izdelke, ki hkrati pomenijo tudi ohranjanje tradicije, narodnega bogastva... "Z vsakim prtom se toliko zamudimo, da ni nobene računice," pravijo kmečke žene in poudarjajo: "To delamo zato, ker imamo veselje in ker se ob vezenju in kvačkanju rade pogovorimo o vsakdanjih stvareh - o vrtnarstvu, rožah, kuhi in kuharskih receptih... In če kdo misli, da se tu zbiramo le zato, da opravljamo, se krepko moti. Tudi o politiki se ne zgovarjamo." No, ja, no, ja... Može p8 vseeno zanima, kaj delajo in česa # učijo in v (v šali) že sprašujejo, kdaj bodo lahko prišli na govorilne ure! W če bodo res prišli, bodo lahko videli zares prijetno druščino - in Stojanovo mamo, ki dela lep in velik prt # kmečko mizo, malo Metko, ki veze tf» kvačka svoj prtiček, pa gospo, z* katero pravijo, da je tudi odlicn3 klekljarica, pa Jerneja, ki rad pove» kako se jes šestega nadstropja stanovanjskega bloka na Jesenicah preseli« v staro kmečko hišo ob reko Savo-C. Zaplotnik Ko smo se prejšnji ponedeljek oglasih na Jernejevi domačiji, se je v stari, prijetno urejeni kmečki hiši, učilo vezenja, kvačkanja in drugih ročnih spretnosti devet kmečkih žena: Minka Razinger in Cilka Bernard s Kupljenika ter Ivank Žmitek, Anka Kunsteli, Mari in Minka Burja, Miia Zupančič (sorodnica bolj znane Milene Zupančič), Minka Soklič, Breda Jamar z Bohinjske Bele... In bilo bi jih še več, če bi prišle tudi Katarina Zupan, Majda Bric, Ivanka Doiinar, Helena Šolnik, ki pa tokrat zaradi različnih obveznosti niso mogle priti. "Ja, ženske niso nič krive, da se morajo šele zdaj učiti tovrstnih ročnih del," pravi Vida Pauluša in poudarja: "Kriv je sistem, v katerem so morale v šoli mizariti, namesto da bi se učile ročnih del. No, jaz, ki sem še iz časov Marije Terezije, še znam!" Ivanka, Minka, Breda in ostale so pritrdile, da so se od gospe Vide veliko naučile in da so doslej naredile že veliko lepih prtov, prtičkov, zaves in drugih izdelkov za različne priložnosti in potrebe. Najlepše bodo skupaj s tečajnicami z Gorenjska žlehtnoba (nevoščljivost?) seže tudi do Ljubljane Radovljiška Sova je budna Vlado Kovač se je dvakrat prijavil na razpis za ravnatelja blejske osnovne šole, dvakrat sta ga svet šole in skupščinska komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja tudi predlagali za ravnatelja in dvakrat je skupščina njegovo kandidaturo tudi zavrnUa. Da bi bil Kovač še naprej ravnatelj, so kljub večinski podpori v kolektivu in dobremu mnenju sveta staršev, krajevnih skupnosti in zavoda za šolstvo nasprotovali predvsem Desni poslanci. Ne zato, ker je bil Kovač nekdaj izvršni sekretar občinske Zveze komunistov in je še tudi zdaj med prenovitelji, ampak predvsem zaradi tega, ker naj bi se pregrešil zopef "moralne postave". Vsaj tako so zatrjevali! No, ja...! Vlado je sicer še zdaj v.d. ravnatelja blejske osnovne šole, vendar je očitno, da se je občinskih igric naveličal in da bi si rad poiskal drugo zaposlitev. Pred nedavnim se je prijavil na javni razpis za ravnatelja Srednje šole tiska in papirja v Ljubljani, toda kmalu po tem, ko je oddal prošnjo, je očitno radovljiška Sov& že seznanila šolski kolektiv z vsem, kar so mu njegovi radovljiški nasprotniki oporekali pri kandidaturi za ravnatelja blejske šole. V šoli so bili ob vsem tem precej zbegani in so celo klicali v naše uredništvo, da naj jim vendarle povemo, kaj se je v radovljiški občini dogajalo in kaj smo mi o tem pisali. Čeprav ni znano, ali so na odločitev o izbiri ravnatelja ljubljanske srednje šole tiska in papirja vplivala tudi "stališča", ki jih je posredovala radovljiška Sova, je nesporno, da Sova deluje, da je bil za ravnatelja izbran drug kandidat in da bi se tudi v tem primeru dalo govoriti - o morali ali vsaj o gorenjski zahrbmosti, nevoščljivosti in žlehtnobi, ki očitno ne pozna (občinskih) meja! * CZ. UBUME> Štefan JEREBIC Izletniška 7, RIBNO 64260 bled TeUFax: 064 78 343 Dragica PERŠ TAVERNA PRI ŠTEFANU PREVOZI OSEB ORGANIZACIJA IZLETOV JURE SINOBAD Dežela-hči Save in Triglava FRIZERSKI SALON Dragica Hrustelj Alpska 40, 64248 Lesce Tel.719-529 modne pričeske v sodelovanju z Italijansko firmo raiArlARIA. vam odpravimo težave z mastnimi lasmi, prhljajem in Izpadanjem las Odprto od 8. do 19. uro, od sobotah od 8. do 13. uro Ledenik, ki se je izpod Triglava pomikal skozi dolino . Save Bohinjke, se je v zadnji ledeni dobi zaustavil na območju Radovljiške ravnine - Dežele. Ko se je podnebje otoplilo, se je začel ledenik odmtkati od Karavanškega podgorja nazaj proti julijskim Alpam in pri tem odlagal morenske nasipe (Obla Gorica). Za umikajočim se čelom ledenika Je predstavljala svojo strugo Sava Dolinka, ki je odnašala morenski drobir in ob vsaki otoplitvi vrezela v ravnino novo teraso. Na vrhu 75 m visoke savske terase, nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke, leži Radovljica - Linhartovo mesto in srce Dežele. Geografske značilnosti Radovljiške ravnine -Dežele Radovljiška kothna je pokrajina v skrajnem SZ delu Ljubljanske kotline. Struga reke Save deli Radovljiško kotlino na Radovljiško ravnino ali Deželo, to je ravnino na levem bregu Save in na Blejski kot, kakor najpogosteje imenujemo ozemlje na desnem bregu reke Save. Radovljiška ravnina - Dežela je torej manjša pokrajina v SZ delu Ljubljanske kotline, ki jo po pokrajinsko- tipoloških značilnostih uvrščamo med zahodne slovenske alpske pokrajine, regionalno pa je del Zgornjegorenjske regije. Slovenski geograf Anton Me-lik je v knjigi Posavska Slovenija zapisal, da je za Radovlji- vabi k sodelovanju TISKARNA KNJIGOVEZNICA » RADOVUICA p.o. mlajšega, sposobnega in komunikativnega sodelavca s pripravljenostjo prodaje proizvodov in storitev podjetja na širšem območju Gorenjske in Ljubljane. Od kandidata pričakujemo: - srednjo izobrazbo (V. stopnje) komercialne ali grafične smeri - znanje in izkušnje pri prodaji grafičnih in knjigoveških storitev - vozniški izpit B kategorije in lastno prevozno sredstvo Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokumenti pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov: TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVUICA, Ljubljanska 56, 64240 Radovljica. MENCINGER TATJANA IN MIRAN ZGOŠA 80,64275 BEGUNJE TEL: 064/733-188 Izdelava zaves, jogijev in sedežnih garnitur Ser^Jr^jeTV,aadloi m d vldeo tehnike Grundig, Philips, Gorenje t Radovljica, Tel.: 064/738-872 ................. ' J AMEG22 UNIKATNEPLETENINE ško ravnino med prebivalstvo^ udomačeno ime Dežela. Poo° no trdi v svojem članku o P°. kulturne dediščine tudi ČrtotfJ Zoreč, ki pravi, da so sta domačini z imenom De*6 . imenovali vso raj do vasi o" Begunj do Žirovnice. . -0 Na severovzhodu omejuj^ Deželo Karavanke, na jug^j hodu pa reka Sava oz. Sa Dolinka. Na severu sega Dezf do vasi Moste pri Zirovnicj medtem ko meja na jug1? literaturi ni natančno def»Vr na. Stroga ravnina se sic končuje med Radovljico » Vrbnjami, vendar lahko » skrajni južni rob Dežele vzam*. mo vas Globoko, kjer tu« geolog Anton Ramovš začenj svoje geološko popotovanje J sledeh enega naših naivecj'. ledenikov - bohinjskega leden ka. Vas Globoko je povezan3 % ravninskim delom Dežele nekdanjo suho strugo tey Zgoše, po kateri med LedeV" co in vasmi Zapuže, Dv0**E vas, Otok in Mošnje danes te potok Dobruša. . r. Po še veljavni občinskii te itorialni delitvi se 17 naselij » območju Dežele nahaja v »y dovljiški občini, 10 naselij. p* jeseniški občini. V občini j* dovljica: Begunje na Gorenj kem, Dvorska vas, Globo* Gorica, Hlebce, Hraše, L«* Mošnje, Nova vas, PoljČe, j~ dovljica, Spodnji Otok, Stud6', čice, Vrbnje, Zapuže, Zgf1' Otok in Zgoša. V občini J j* niče: Breg, Breznica, Doslo* < Moste, Rodine, Selo, Srno*" Vrba, Zabreznica in Zirovo» ^ (nadaljevanje v naslednji D6* TEL.:76-464 ZASIP,LEDINE 12 TTC-BLED 4f SREDA, 23. marca 1994 9.40 Tisoč in ena Amerika, amer-*ka risana serija; JI-05 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini J1.35 Cortrane v kadilaku, angleška dokumentarna serija 12.00 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 12.60 Poslovna borza 13.00 Poročila J5.50 Homo turisticus, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Klub klobuk 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 Pari, TV igrica 18.30 TV dnevnik 2, Vreme 18-58 Šport 20.25 Žarišče 20-35 Slovenske novele: Jani Virk, Maja VVeiss: Vaški učitelj 21.30 Stala, dokumentarna oddaja «.10 TV dnevnik 3, Vreme 22-27 Šport 22.40 Sova; popolna tujca, ameriška nanizan- Streljaj, da ubiješ, angleška nadaljevanka °-<* Videostrani I^JO Videostrani 15.20 Tedenski ttrnL16,35 Moč in slava: Skozi 17 r« c902dove' fiez visoke gore ^va- Ponovitev 18,25 Ana-Ž<£=? mehanika, nemška izobra-sr6d'"ac. ser'ia 18-55 Športna ko*ai- ,lnale Pokala Slovenije v Um«T' (m). prenos 20.30 SP v drsanJu (pari)' p°s- 'BK 22.00 Zelena ura 22.30 Svet ^sssr-rajski otoki lili5?^orocila 10.05 TV šola 11.35 -ieva ljubezen, hrvaška nadal-»vanka 12.00 Poročila 12.05 TV :0|edar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Pna gospa, humoristična nanizanih J3.10 Rdečelaska, ameriški film 2*0 Monoton 15.25 Učimo se o LT^aSki 16.00 Poročila 16.05 Lju-r^enske zgodbe 16.30 Besede, ri***de, besede 17.00 Hrvaška 2**S8 18,00 Poročila 18.05 Kolo ffJS> 18.30 Loto 18.35 Santa io2?ra. ameriška nadaljevanka w° Dr»evnik 20.05 Loto 20.15 V *W 8vobode, dokumentarna od-9?» 21.00 V iskanju 21.45 Poročila S1* Ekran brez okvirja 22.50 Slika £ sliko 23.50 Poročila v nemščini ^•5» Sanje brez meja radio zin FM STEREO : 91,2 MHz - Škofja Loka 89,8 MH/. - Poljanska dolina in Žiri 96,4 MH/. - Selška dolina ženski, nemški film 21.05 Kavalir z rožo, opera 0.30 Čas v sliki 0.35 Nuna, francoski film 2.45 Poročila/ tisoč mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 10.50 1000 mojstrovin 11.00 SP v umetnostnem drsanju 15.00 Lipova ulica 15.30 Antilope v puščavi Kalahari 16.00 Dedek na posodo 15.30 Mi, krvni sorodniki 16.00 Dedek na posodo 16.50 Izlet v preteklost 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Ali je to res? 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Šport 21.15 Temna, skrivnostna Avstrija 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.35 šport 0.15 Hallo Austria, Hallo Vienna 0.45 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 Risanka 19.10 Gregorjevo '94 v Tržiču 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Gorenjska banka predstavlja varovanje vrednosti v šefih 21.00 šola 21. stoletja 22.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 18 a 17.'2LTy ko|odar 16.15 Terra X t«y „ ^akarjeva ljubezen, ponovi-PonoS?al'evanke 17.25 Stradivari, tovnoi nada'ievanke 18.15 Sve-Prvenstvo v umetnostnem Dnevnik 20.15 26.4e piSa' ameriška nanizanka NhihSu1!? me gospod Brown, •naniSr10 barvf»l fflrn 23.15 Metal- nadaljevanka pfis?J5* dela 12.00 Na velikem Platnu —i*.w na voiiivmiii iSka rtolf"., Luc svetlobe, amer-13.1K I a'ievanka 13.05 A Shop Borza Z0t tedna 13.20CTM 14.30 15.ls a"? 1s-00 Na velikem platnu Wtvi2ijT°P 16.25 Rodeo, ponosen* «i Menih, ponovitev amer-ameriLIma ""T-46 L"c svetlobe, 18.00 pT nan'2anka 18.30 Risanke Call a^uro*,la 19.20 A shop 19.30 20.15 i ,Lactl?n, O^sbena oddaja vanka sSn?Jeta. ameriška nadalje-Modna4?;'*5 Dance session 21.15 modi 2i I* e* Ponovftev oddaje o "osti 2* <• izii8' oddaja o duhov-daia **-"5 Poročila 0.30 Borza Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, nato aktualnim informacijam, ob 17. uri bomo pobrskali po novostih v tržiških videotekah, pa po dobrih knjigah, nato pa nadaljevali z izbranim glasbenim programom. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 škofjeloških 6 - mali oglasi 13.00 Morda še niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Za srečen danes in zdrav jutri 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Glasbeno popoldne: Heawy metal, boom 19.00 Odpoved programa 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: 25-letnica obrtne zbornice Slovenije 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Srednje šole na Jesenicah 17.00 Countrv club - A Šifrer ia00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije 8.0o A- 8.30 Snio 8-,iki °-06 Pri Huxtablovih ? naravo 10.15 Poker ^tal« T, J ,kl vestem 12.10 Re-13.10 Mi tujine 13-00 Čas v sliki ^deži *2JM° B|9 Valley 14.45 W iWi 15-0S Otroški pro-.7-l0W.iriiV 0 Mini Cas v sliki 18-0S18-00 Čas v sliki ?,a 19-22 78-30 U,ice Sari Frančiške^ Pi"?8* 1930 ^as v sliki/ 2000 Šport 20.15 Ženska 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 18.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf SREDA lTORžiVanr,er- rom- kom. ROMANCA V SEATTLU ob 16. in 18. uri ^RZan Jamer kom- GOSPA DOUBTFIRE ob 17.45 in 20. uri N^T*"* Pust. drama ŽIVI ob 17.45 in 20. uri ŠKOFJA LOKA ***r SREČNIH ŽENSK ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI r- kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 18. uri ČETRTEK, 24. marca 1994 8.55 Polonca Kovač: Kaj mora sova opraviti spomladi 9.35 22. baletno tekmovanje za nagrado Lausanne '94 10.05 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 10.35 Zelena ura 11.05 Po domače 12.45 Trattoria trax - kuhanje ob Rossiniju 13.00 Poročila 13.05 Studo City 15.30 Svet poroča 16.05 Osmi dan 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.25 Žarišče 20.35 Neverjetne zgodbe: Na pomoč 21.30 Tednik 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.47 Šport 22.50 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka; Streljaj, da ubiješ 15.00 Kinoteka: Ta negotovi občutek, ameriški film 16.25 Strta srca, francoska nadaljevanka 17.10 Sova, ponovitev 18.35 Že veste 19.05 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Delfin in človek, poljudnoznanstvena oddaja 21.00 Umetniški večer 23.45 SP v umetnostnem drsanju (m), posnetek 1.15 Videostrani Vallev 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.30 Ulice San Francisca 19.22 Znanost 19.30 Čas v slikiA/reme 20.00 Šport 20.15Hribovski zdravnik 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Liebling Kreuzberg 22.00 Chatova dežela, angleški vestem 23.35 Čas v sliki 23.40 Irski intermezzo, francosko-italijansko-irski film 1.35 Poročila/ 1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 10.20 1000 mojstrovin 10.30 SP v umet-nosnem drsanju 15.00 Lipova ulica 15.30 Pustolovski potepuhi 16.15 Neznani svet 16.30 Zveneča Avstrija 17.15 Audimax 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Made in Austria 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v slikiA/reme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Kabaret 22.00 čas v sliki - Večerni studio 22.35 Potovanje s časovnim strojem 23.05 Dialog s prihodnostjo 0.05 Poročila/1000 mojstrovin 18.00 Miha Pavliha (v živo -otroška oddaja) 19.00 Risanka 19.10 Odisejevo oko 19.15 Am-nestv International 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Kranjski dixieland ansambel pred 15-letni-co 21.00 3 -2 - 1 gremo (v živo -videospoti) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 6.55 Poročila 7.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.35 Mlakarjeva ljubezen 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Fina gospa, humoristična nanizanka 13.10 Plesna parada, ameriški film 14.55 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Otroška oddaja 16.30 Praznovanje 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Poslovni klub 23.10 Glasbeni večer 23.15 Slika na sliko 0.10 Poročila v angleščini 0.25 Sanje brez meja 15.15 TV koledar 15.25 Mlakarjeva ljubezen, hrvaška nadaljevanka 15.50 Stradivari, ponovitev nadaljevanke 16.40 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju: prosto (m) 17.40 Košarkarski pokal Hrvaške 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Dober dan, razred, angleška humoristična nanizanka 20.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Stradivari, nadaljevanka 22.10 St. Denny the Dip, ameriški film 23.30 Rokometni pokal prvakov 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 A shop 13.15 Call selection, ponovitev 13.55 CTM 15.00 Na velikem platnu 14.30 Borza dela 15.00 Na velikem platnu 16.05 A shop 16.15 Ustava, ameriška dokumentarna serija 17.15 Učna leta, ponovitev 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Ročk starine 19.00 Poročila 19.20 A Shop 19.30 Magnetoskop 20.15 Drakula, ameriška nadaljevanka 20.45 Viking Erik, ameriški film 22.30 Poročila 22.45 Ročk starine 23.15A shop 23.25 S pot tedna 23.30 CTM 0.30 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije, ponovitev 10.30 Noč ne pozna sence, ponovitev ameriškega filma 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Big Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjemv alu 1584 KHz od 16. do 19. ure. Najprej boste lahko prisluhnili obvestilom, ob 16.30 oddaji Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržič, od 17.20 naprej pa se bomo vrteli v oddaji Pod kozolcem. Tudi kakšna informacija s sejma Svoboda gibanja bo na sporedu. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Dom - družina 12.00 Škofjeloških 6 - mali oglasi 13.00 Morda še niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Obrtniki sebi in vam 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice - šport 17.30 Novosti na knjižnih policah 18.15 Iz zgodovine naših krajev 19.00 Odpoved programa 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tsika 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Razvoj podeželja in obnova vasi 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 16.20 Dixieland 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 Studentski program Radia Kranj radio triglav 96 MHz 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 1.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, ČETRTEK CENTER amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 16. in 18. uri, amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 20. uri STORŽIČ prem. amer. drame SRCE OSAMLJENIH ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. drama ŽIVI ob 17.45 in 20. uri KOMENDA amer. kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 20. uri BLED amer. kom. OČKA V KRILU - MRS. DOUBTFIRE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama KLUB SREČNIH ŽENSK ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 20. uri PETEK, 25. marca 1994 10.30 Silas, nemška nadaljevanka 10.55 Najnežnejša izpoved, francoski film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer, ponovitev 15.50 Kam vodijo nase stezice, oddaja TV Koper 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški film 22.20 TV dnevnik 22.45 Sova: Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka; Dobra fanta Bedenje, novozelandski film 16.25 Neverjetne zgodbe: Na pomoč 17.15 Sova, ponovitev 18.45Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.10 Večerni gost: Oleg Krtžanovskij 22.20 Sonetni venec, osnetek koncerta 23.50 SP v umetnostnem drsanju, plesi, posnetek iz Makuharija 10.00 Poročila 10.05 Kontaktni program 10.45 Religijski leksikon 10.55 Nemščina 11.10 Izbor iz tujega programa: Moja knjiga o džungli 11.35 Mlakarjeva Ijube-zen.otroška serija 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Milostljiva, humoristična nanizanka 13.10 Nor na blondinke, ameriški film 14.35 Monoplus 15.30 Angleški jezik 16.00 Poročila 16.06 Palčki nimajo pojma 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15Zabavno-glasbena oddaja 22.05 Preteklost v sedanjosti 22.40 S sliko na sliko 23.40 Poročila v nemščini 23.45 Zapri mi oči, britanski film 13.40 Mlakarjeva ljubezen serija za otroke 14.05 Stradivari, serijski film 14.55 Tenis 19.30 TV dnevnik 20.15 Beverlv Hills, serija 21.00 SP v umetnostnem drsanju 22.00 Stil življenja 22.35 Naključni partnerji 23.20 Hit depo 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.15 S pot tedna 13.20 Magnetoskop, ponovitev 13.55 CTM 14.15 Na velikem platnu 14.30Borza dela 15.00 A shop 15.10 Drakula, ponovitev 15.40 Viking Erik, ponovitev filma 17.15 Ameriških deset, glasbena oddaja 17.45 Luč svetlobe, nadaljevanka 18.30 Avtomobilski salon Ženeva '94 19.00 Poročila 19.30 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.15 Teden na borzi 20.25 Prva dela 21.00 Izkrivljena pravida, ameriška kriminalka 22.30 Poročila 22.45 A shop 22.55 Odrska krčma, ameriška drama 0.30 S pot tedna 0.35 Erotični film 2.05 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Cosby show 9.30 Peter's partvs 10.15 Nebo lahko počaka, ameriški film 12.00 Živali sveta 13.00 čas v sliki 13.35 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 14.00 Velika dolina, vestem 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Am, dam, des 15.15 Rakuni, risanka 15.40 Umazan zrak 15.50 Nonni in manni, otroška oddaja 16.15 Vroča sled 16.35 Kremenčk-ovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurfitzer /18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ulice San Francisca 19.22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Stari, nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Dve življenji, Sa usoda, it. maf. srhljivka 23.05 s v sliki 23.25 Neskončna noč, britanska kriminalka 0.55 Hunter, kriminalna nanizanka 1.40 1000 mojstrovin 10.20 1000 mojstrovin 10.30 šport 17.30 Čudovite podobe iz živalske- 8a sveta 18.00 Cosbv show 18.30 lilijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Nova, znanst. magazin 21.00 Trailer 22.00 čas v sliki 22.35 TV popolnoma noro 23.15 Video idioti in voajerji, dokumentarni film 0.05 Četrta dimenzija 0.20 Manhattan cable 0.40 Četrta dimenzija 1.05 1000 mojstrovin TE LETV 19.00 Risanka 19.10 Petkov tedenski pregled 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Kolovrat domačih viž: Jože Skubic in Slapovi 21.00 Materinski dan '94 (v živo) 23.00 Nočni zabavno - erotični program 01.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 ROMAM V S E A T TLI) GlAS POMLADI IN SRCA že v kinu CENTER Najprej bomo obveščali, ob 16.30 spremljali in komentirali, nekaj več povedali o kulturnih dogodkih, ob pol sedmih popoldne pa bomo glasvoall za Gorenjca meseca. Tudi kakšnega gosta bo Marjan Murko pripeljal v studio. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 -mali oglasi 13.00 Morda še niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Zrcalce, zrcalce... 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16,00 Napoved programa 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.30 Kdo si, mati? 19.00 Odpoved programa 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Ideja - zen budizma 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program: F. Pestot-nik 5.00 Dobro jutro (vreme, veste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 14.00 Melodija tedna14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, PETEK ŠKOFJA LOKA amer. kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 18. uri, amer. film KLUB SREČNIH ŽENSK ob 20. uri PREJELI SMO Varnostnik pred šolo ni pot v civilno družbo Ni dolgo, kar je ravnateljica osnovne šole na severozahodnem delu domovine na TV tarnala, da na šoli in okrog nje narašča nered, ki ga deloma pogojuje različna nacionalna sestava učencev, deloma pa tudi socialno močno razslojeni učenci Šola je zato zaprosila za varnostnika, ki bi pred šolo šoli posvečal ustrezno pozornost. Ali gre za varnostnika v običajnem pomenu besede ali za policista, konec koncev ni pomembno. Bolj valno je, da bi eden ali drugi, če bi se nered stopnjeval, moral sčasoma biti oborožen, najprej morda s pištolo, pozneje Z brzostrelko, navsezadnje pa celo s strojnico, ki jo je človek v želji po zagotovitvi varnosti tudi izumil. Če bi nered okrog šole postajal hujši, bi za zagotovitev varnosti varnostniku lahko zgradili betonski bunker (nekaj podobnega, kot so gradili v prvi svetovni vojni); število bunkerjev pa bi lahko okrog šole poljubno večali, odvisno od velikosti šole in števila otrok, katerih starši so dobili slovensko državljanstvo po osamosvojitvi. Morda bi varnostnika povabili kdaj tudi v šolo. Ob zvonjenju bi gledal učitelje, ki odhajajo v razrede, med odmori pa bi učence postrojil v vrsto in z njimi izvajal varnostoe vaje. Šalo na stran, stvari so resne! Že dolgo trdim, da je treba v slovenski osnovni šoli nekatere stvari v jedru spremeniti, jih drugače zastaviti in vzpostaviti do njih drugačen odnos. Učitelji znamo zagnati vik in krik, včasih nam bolj prav prideta jok in stok; oboje je čestokrat odsev tega, da smo premalo pripravljeni sprejeti odgovornosti za stvari, ki se tičejo nas, našega dela. Prošnja za pomoč varnostnika pred šolo je eden tipičnih dokazov za to trditev. Vse se spreminja, nič več ni tako, kot je bilo včeraj. Na nekaterih šolah je morda več nereda, so pa tudi šole, kjer ga je manj. Vendar velja za vse osnovne šole, da bi se razmere bistveno izboljšale, če bi povsod uveljavili novo vsebino učiteljevega dela - osebno odgovornost učiteljev za učence pred poukom, med odmori in po pouku. Mislim, da je skrajni čas, da jo vpeljemo v učiteljevo delo, da v praksi uresničimo načelo: Ko učenec prestopi šolski prag, je zanj šola popolnoma odgovorna. Najprej je treba odpraviti različna dežurstva učiteljev in učencev. Dežurstva so namreč nastavki uniform, ki so v zgodovini nastale zaradi nezaupanje v človeka. Višek tega nezaupanja je dosegel Josip Visarionovič s stavkom: "Zaupanje je dobro, kontrola je še boljša " Kjer pa je kontroli dan večji pomen kot zaupanju, kjer je torej morala podcenjena, bi moralo biti obratno: kjer je zaupanje, je moralno ravnanje, potem naj je kontrola (ki mora biti vgrajena v delo vsakega posameznega učitelja) temu podrejena. Nato je treba preiti k razvijanju osebne odgovornosti tako učiteljev kot učencev. To bi . v praksi pomenilo uresničitev dveh pravil - zakonov: 1. Učitelj je med odmorom odgovoren za učence tistega razreda, v katerem ima naslednjo uro pouk. 2. Oblikovana skupina učencev se ne sme gibati po šoli brez učiteljevega spremstva. Upoštevanje obeh pravil bo pogoj za soodvisnosti odgovornosti učiteljev in učencev. Tudi učenci bodo lažjke sprejeli ravnanje v skladu z moralnimi normami, ki jih šola goji Vpeljava te nove vsebine učiteljevega dela je nujna zato, da bi ne bilo nepotrebnega izživljanja učencev po učilnicah in hodnikih, da bi bila zagotovljena njihova čim večja varnost in da bi bili učenci čim manj izpostavljeni nasilju med vrsmiki, o čemer je bilo v slovenskem časopisju že precej napisanega Zavedam se, da je sredstvo, po katerem so posegli na Jesenicah, da bi dosegli pošten namen, torej red in varnost, trenumo morda opravičljivo, ne more pa postati metoda, s katero bi te stvari reševali v prihodnje. V osnovni šoli se menju-jeta izobraževanje in vzgoja. Izobraževanje izraziteje poteka med učno uro, med odmorom pa je čestokrat priložnost za dobre vzgojne posege. Tedaj učitelj vidi učence, ko so veseli, žalostni, prijazni, nesrečni, napadalni... Nobena razredna ura, nobena oddelčna konferenca ne more nadomestiti življenja med odmori, življenja, ki je in ki ga ni - ko odmor mine. Vsaka naknadna obnova, vzpostavitev taistega življenja, je le njegova bleda odslikava. Vendar ni čudno, če se učitelji branimo te odgovornosti; učenci so včasih nemirni, delo z njimi je težko in če ga je preveč, boli glava. Država pa pri tem po svoje. Plačuje nas dokaj bedno, tudi dela po sestavinah nam noče priznati. Popolnoma je prezrla nekatere napredne stvari, ki smo jih v tej smeri že dosegli in nas dobesedno vrnila v stanje izpred tridesetih let. Zamerim dr. Horvatu (prejšnjemu ministru) in dr. Gabru, ker tem vprašanjem nista posvetila nikakršne pozornosti. Tega ne gre zameriti učiteljem, ki v stvari vidijo novo obremenitev, čeprav bo v resnici zahtevala le spremembo ravnanja. Evolucijo, ki je proces razvoja zavesti, življenje prehiteva; zato bo na šolah potrebna duhovna revolucija, ki jo bo možno uveljaviti deloma s prepričevanjem učiteljev, še bolj pa (Žal) s trdo, državno roko. Trditev izzveni groteskno, če jo v današnjem času primerjamo z Leninovo tezo o odmiranju države. Vendar smo natanko na tej stopnji razvoja in prav zato si moramo prizadevati, da bi pozneje taki državni posegi ne bili potrebni Odgovornost je po W. Churchillu cena veličine. V sprejetju te odgovornosti bo veličina slovenskega učitelja. Pravda igre je treba dopolnjevati. Že Cicero je dejal, da ne more biti dobrega na svetu brez ljubezni, svobode in demokracije in da vsega ne more biti brez zakonov, ki to zmorejo zagotoviti Slovencem je zastavljen plemenit cilj: živeti v varni družbi, v kateri pa bo varnost vse manj odvisna od nezaupanja v ljudi, pač pa od visoke moralne zavesti njenih prebivalcev. Prepričan sem, da ga bomo z dobro vzgojo v osnovnih šolah k (tudi z uveljavitvijo obeh pravil) najlažje dosegli • Jože Smid Ulice v Preddvoru, res tako nujne? Že pred nekaj meseci je bil v Gorenjskem glasu objavljen članek o imenovanju ulic v Preddvoru. Te dni pa smo prejeli tablice s številko in imenom ulice ter sklepom kar na dom. Torej bo potrebno popravek naslova vnesti tudi v vse dokumente, obvestiti sorodnike in znance itd Ne vem, zakaj je Krajevna skupnost Preddvor tako pohitela z menjavanjem hišnih številk in ulic, za katere bodo stroški pokriti iz proračunskih sredstev občine Kranj, ko pa je v Preddvoru še toliko nerešenih problemov, o katerih se že leta in leta govori. Naj kar naštejem: Ceste so obupne, sploh pa glavna cesta skozi Preddvor, ki je vse prej kot vama. Če se umakneš vozilom in pri tem nisi dovolj previden, lahko nogo do kolena vtakneš v luknjo, ki že nekaj mesecev "zija" tik ob glavni cesti v Preddvoru. Na nekaterih delih pa je cesta tako ozka, da se nimaš kam umakniti. Vsako leto otroci OŠ v Preddvoru ob Tednu varnosti vztrajno pišejo kaj vse manjka v tem nošen sicer lepem kraju in na prvem mestu so vedno znova želje po varni poti v šolo. To pišejo že leta, pa se do danes ni še nič spremenilo. Iz potoka Suha se širi tako grozen vonj, da ti postane slabo. Kako tudi ne, saj se vnaj steka velik del preddvorske kanalizacije. Na Francariji nekateri že več let čakamo na obljubljeno javno razsvetljavo, pa je ostalo le pri obljubah. To je le nekaj problemov, ki jih ne vidim le jaz, pač pa tudi drugi in bi zato Krajevna skupnost morala kot prvo reševati prav to. Ker se do danes ni še nič spremenilo, dvomim, da se bo kaj več v "novi občini Preddvor". Nada Arh, Preddvor 147, po novem Franca rij a 33 Direktor KŽK odločno proti vračanju nacionalizirane zemlje V izogib nepopolnim informacijam, ki naj bi zavajale javnost, se je direktor KŽK Janez Tavčar odločil in v Gorenjskem glasu dne 11. marca poskusil temeljito, kar v dveh sestavkih, demantirati tako nekatere izjave predstavnikov Občine Kranj kot tudi Združenja lastnikov razlaščenega premoŽenja o poteku denacionalizacije kmetijskih zemljišč v kranjski občini. Pri navajanju svojih pogledov na vračanje premoženja seveda ni pozabil omeniti nekaterih podatkov iz poročila o posledicah denacionalizacije, ki ga je izdelalo podjetje ZOP Management Consulting. Je pa to pot najbolj apokaliptični scenarij iz tega poročila, ki naj bi se mogoče zgodil zaradi denacionalizacije čez leto, čez deset let ali pa tudi nikoli, dopolnil z novo navedbo, da bo po v celoti zaključeni likvidaciji kmetijskih podjetij izgubljenih celo 11.800 delovnih mest. Očitno gre v tem primeru za nov pristop do tematike, ki to pot ne sloni več na denacionalizaciji, temveč na likvidaciji in iz tega sledečih posledic, ki naj prepričajo slovensko javnost, da je kolhoz-ništvo pač najbolj optimalna organizacija kmetijstva na tej strani Alp. Nekaj podobnega je nedavno tega menil govorec na seji nekega združenja, ki med drugim zastopa tudi interese nekaterih divjih privatizerjev, ko je trdil, da bodo spremembe v organiziranosti kmetijstva uničile premoženje vredno 8 (osem) milijard DEM. Prisomi na sestanku vedo povedati, da je udeležencem ob njegovem izvajanju uspelo celo zadržati resen izraz na licih. Nadvse zanimiva je tudi izjava g. Tavčarja, da je KŽK dolžan opozoriti v upravnem postopku na veliko neumnost in za državo škodljivo ravnanje v zvezi s postopki denacionalizacije. Zaradi tega in ne zaradi kršitve zakonskih norm se pač pritožujejo. Ob tem je treba poudariti, da zloraba pravnih sredstev za politične pritiske ne bi smela biti dopustna, popolnoma jasno pa je, da takšnega ravnanja ni moč šteti za dobro-vemega. Zato bi bilo vrav, da ZLRP v primeru KŽK svoje člane opozori, da zakon o denacionalizaciji določa, da se odškodninski zahtevki zaradi nemožnosti rabe do pravne uveljavitve zakona ne morejo uveljavljati, potem pa lahko. Iz izjav g. Tavčarja popolnoma jasno sledi, da KŽK zavesmo in v slabi veri ovira izvajanje legitimno sprejetega zakona in šele, ko bo njegov direktor spoznal, da je takšno ravnanje lahko povezano tudi z nemajhnimi stroški, je pričakovati spremembe v obnašanju zavezanca. Direktor KŽK se med drugim tudi čudi, da sta od 350 upravičencev samo dva pripravljena KOMENTAR "... puško na globoko, sabljo na široko..." V pogorju Gorjancev, na Javorovici, je bil pred petdesetimi leti skorajda povsem uničen bataljon Cankarjeve brigade; preživelo je le šestnajst partizanov. Boji so se odvijali pri ruševinah cerkvice sv. Ožbolta, ki je danes renovirana - Spominski hram 4. bataljona - in pred katero je po petdesetih letih bila spominska maša za žrtve. Maševal je pomožni škof Alojz Uran. Slovenska Cerkev je torej našla spet pot do ljudi, do katerih pravzaprav dolgo niti ni mogla priti Bi kaj takšnega, recimo pred desetimi leti, sploh bilo mogoče? Kljub znanemu obžalovanju za medvojno ravnanje katoliške Cerkve dr. Jožeta Pogačnika, tedanjega ljubljanskega nadškofa. Kljub zdaj proklamiranemu dejstvu, da je partizanske enote in sploh narodnoosvobodilni boj in odpor proti okupatorjem sestavljala ogromna večina t. i. vernih ljudi? Po osvoboditvi se je zgodilo marsikaj, kar bi se ne smelo in je bilo tudi vnavzkriž s tistim, za kar se je večina borila. Osvobodilna fronta, kot najvišji politični organ, je izgubila ves svoj pomen, partizanske enote a so bile vključene v JLA. Po volitv-ha, katerih legitimnost je vprašljiva marsikomu še danes, se je ustoličil sistem ene stranke. In bilo je, kakor je bilo, in trajalo je petinštirideset let. Množični po- Janez Poitrak boji kolaborantskih udeležencev v vojnih formacijah, civilov, zapiranje "drugačemislečih", "kulakov", "kapitalistov", montirani procesi nad preživelimi iz Dachaua, "informbirojevske" čistke, udbaški vsemogočni nadzor, ateizacija, duhovniški procesi.. Teror, podcenjevanje... Pa tudi reforme, družbeno obetavne in nikoli dosledno izpeljane. Preživeli smo, očitno, preživeli, nekateri ceo zelo dobro, tudi "državljani drugega reda". Negativno je prevladalo nad pozitivnim. Po zrušenju sistema, vsaj formalno po zakonodaji bivšega sistema, in osamosvojitvi ter uveljavitvi demokracije, ki jo pogojuje večstrankarski sistem, človekove pravice in prav-nost države, se medsebojne človeške strasti niso umirile, se povzpele nad politično zamero. Nasprotno, postkomunistična evforija je naplavila tudi množico nesprejemljivosti in nede- mokratičnih teženj. Pa ^ nespravljivost med start* strukturami oblasti ter nosil« (kot si pravijo) nove demokracije. Kot da je demokracija prt) bila. "Novo" demokracijo P®1' avljajo ob bok "demokratične, mu centralizmu" u\ "socialistični demokraciji", f°r' ej marksistični teoriji demokru-cije. Vse, kar ni bivše, je dobre in pravilno. Že samo po sto Kar je povezano z "bivšim ,1 napačno. Tudi partizanstvo, tu01 • NOB. In preveličevanje domobranstva in "žrtev komunist« nega nasilja", brez kakršnekoli selekcije: časovne, morati1' pravne. Ni bilo prijazno gledati najvišjih predstavnikov katoldi" Cerkve le pri raznih odkril, jih spominskih plošč ali obleW cah padcev kvizlinš*1 postojank, ki jih je v glavnf[ organizirala Nova slovensks zaveza z jasnim polidc*nl\. namenom. In marsikomu "* obeh straneh najbrž sploh >> prav, da je škof Uran bil J Javorovici A prav ta prisotno5 je kristjanom v ponos in celo* družbi v razmislek. Pokol na Javorovici, v za&' jem letu vojne tako rekoč, 50 skupaj z Nemci izvedli Prt' dvsem domobranci iz PoSt?n jank Novega mesta Kostanjevice. Toliko o slovenski vojski in (ne) kolaboraciji oddati kombinatu zemljo v zakup tudi po preteku obveznega 7-letnega roka. Temu se ni čuditi. G. Tavčar je v slovenskem merUu vseskozi nastopal proti denacionalizaciji. To je sicer njegova pravica, tako kot je pravica upravičencev, da s takšnim zavezancem, čimprej je mogoče, nimajo nobenih poslovnih odnosov več. Vsakršno začudenje je zaradi tega povsem odveč. G. Tavčar v svojih odgovorih tudi pove, da je partija nekoč načrtovala, da hi kombinat razširili s sedanjih 1500 na 3 do 4000 ha, pa se je temu z mlajšimi kadri upiral in partija očitno ni uspela. Večna čast in hvala mu za to dejanje. Kaj lahko si je predstavljati s čim vsem bi šele kot direktor super-kolhoza nasprotoval izvajanju legitimno sprejetega zakona. Boris PavSlar, Kranj Tudi anonimni imajo "ekstremne" ambicije V petkovem Gorenjskem glasu z dne 11. marca 1994, je bil priobčen članek g. Š. Zargi - V ŠKOFJI LOKI ZA SEDANJO OBČINO. Sprožil mi je precej pomislekov in povzročil grenak priokus ob navajanju odločitve krajanov v Lučinah. Na zboru občanov v KS Lučine je bil prisoten predsednik izvršnega sveta občine Škofja Loka, vendar pa trdim, da z njegove strani ni prišla nobena pobuda v to smer, da bi se krajani tako "ekstremno" odločili. Zbor je moral prav kmalu zapustiti zaradi občnega zbora v drugi KS. Ker smo do njegovega odhoda bili pretežno poslušalci, ni mogel vedeti, kaj se je "kuhalo" v naših glavah in tudi ne, kako "ekstremno" smo se odločili. "Uradno sicer prikritih strankarskih interesov" Vam pa ne morem potrditi, ker jih nisem ne naslutil in ne čutil Odločitev je navidez ekstremna, ampak dopustljiva. Sprašujem se, ali taka peščica ljudi res ne bi smela imeti pravice po samoodločitvi, ampak le potrditi tisto, kar s strokovnih nivojev ponujata občina ali država, vzporedno o svobodni volji ljudi mi teče misel o tem, da v takih (do sedaj pozabljenih krajih) morajo(mo) ljudje hu-dirjevo stvarno misliti za svoje preživetje in to stvarno je "na žalost" dalo tak trenuten rezultat. Vaše navedbe deloma opravičujem, če ste podatke pridobili od upravičenih za dajanje informacij o dogajanju v KS, ker vem, da zboru krajanov sam niste prisostvovali Kot krajan se ničkaj prijetno ne počutim, ko se je Vam zapisalo "da bi težko rekli, da je kaj naredila" in pomislim na nekaj ljudi, ki so vodUi KS, koliko časa so porabili, kolikšne napore so vložili in s kakšno spretnostjo so občasno prebili "začarani krog". Prav zanimivi so logični zaključki in povezave, saj kakršnokoli pisanje o Lučinah "vasi, s komaj 473 prebivalci, kjer bi tudi za sedanjo KS zelo težko rekli, da je kaj naredila", ne delavnih tudi emocionalno (movere-lat.) ne more prizadeti. Nazadnje še vprašanje, ki bi sledilo po zgornjem načinu sklepanja in to je: Ali ste se pri osamosvajanju Slovenije kdaj vprašali, kako da se "komaj" toliko vsega slovenskega življa hoče osamosvojiti? Janez Oblak, Lučine 2 Izjava za javnost Klub radovljiških študentov P presenečen in hkrati ogort nad nesprejemljivimi amandm ji k predlogu zakona o skupr*? , ti študentov, ki jih je P°a",. Odbor za kulturo, šolstvo J*, šport DZ RS na svoji 23. rtW seji dne 10. marca 1994. .Q S temi amandmaji se gr0° kršijo temeljne pravice p0*1' jinske študentske organizira^0 ti. Nesprejemljiva je izenačit študentskih klubov, katerih 01 5 lovanje je veliko obsežnejfa posameznimi interesnimi zor ženjištudentov. Predlagana01 tralizacija študentskih sredsi'■> bi pomenila dejansko zarrj'1 lokalnega študentskega ŽMr ja. . b KRŠ podpira predlog, & L usklajen med celomo študent-f populacijo in ga podpirata obe slovenski Univerzi ^ Nasprotujemo političnem*-sevanju nadstrankarske °r&-.( ziranosti študentske populadl. KLUB RADOVUl^v ŠTUDENT^ Gorenjska ^*Banka * W^ d.d. KrAn| NOVA EKSPOZITURA V GORENJI VASI Spoštovani varčevalci, z veseljem vam sporočamo, da bo ekspozitura v Gorenji vasi od srede, 233.1994 preseljena v nove prostore - Gorenja vas 48. Ekspozitura bo poslovala po starem poslovnem času: • PONEDELJEK, TOREK: 8.00 - 12.00 • SREDA, ČETRTEK, PETEK: 13.00 -18.00 • SOBOTA: 8.00 - 12.00 POSLI IN FINANCE UREJA MARU A VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKOV Ponovno o zdravilih Pred nekaj tedni smo v Gorenjskem glasu pisali o pritožbah, ki smo jih prejeli glede zdravil Plivit BI in kapljic za nos Tyzine. zdravilo Plivit BI je imelo navodila v hrvaškem jeziku, kapljice tyzine proizvajalca Pfizer iz Nemčije pa le navodila v nemškem jeziku. Zdravilo Tyzine je bilo naši članici prodano kot zdravilo za dolgotrajno uporabo, čeprav je to po navedbah potrošnice spolno. O celomi zadevi smo obvestili Ministrstvo za zdravstvo m Republiško sanitarno inšpekcijo. Od slednje smo prejeli Ugovor, da je bil ustavljen promet z zdravilom Plivit BI Pfoizvaialca Plive iz Zagreba. Omenjeno zdravilo ni imelo slovenskih navodil in prodaja se bo lahko nadaljevala, ko bo Zdravilo pravilno opremljeno. Kapljice za nos Tyzine in očesne topljice Visine pa so bile v času pregleda ie opremljene s slovenskim prevodom. Če ste se ali se še boste srečali s podobnim Primerom, obvestite o tem Zvezo potrošnikov Slovenije ali pa Republiško sanitarno inšpekcijo. Parmova 33, Ljubljana. , Hkrati vas vabimo, da nam posredujete vaše dobre oz. slabe izkušnje ali probleme pri nakupu blaga ali naročilu in izvajanju storitev. Lahko jih posredujete na časopis Gorenjski glas ali pa ^posredno na pravno pisarno Zveze potrošnikov Slovenije, Linhartova 13, Ljubljana. Mi vam bomo skušali z nasvetom ali Posredovanjem pomagati pri doseganju vaših pravic. Pravna pisarna ZPS Jure Mar kič STATISTIČNE INFORMACIJE Republike Slovenije za statistiko Ljubljana Važorski pot 12, fax: 061 /216 • 932 &^IFOIČNEQA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE JANUAR 1994 12A. • 93 '"MSTRIJAINRUDARSTVO ,3.4 "^fODUKCUSKIMATERIAL 98.1 ^00 ZA ŠIROKO PORABO 96.5 XII 93 •4.6 75.7 104.1 93.3 ±S4_ 193 99.6 77.2 104.6 105.9 fmSSMNe 0SEBE V PODJETJIH IN DRUGIH ORGANIZACIJAH ^PODROČJIHDEJAVNOSTI, REPUBLIKA SLOVENIJA, JANUAR 1993 ZAPOSLENE OSEBE ^JAVNOST XII93 194 »KUPAJ INDEKSI 609138 608553 " QOSP°OMSTVO ,40792 141077 XT& 99.9 99.8 100.2 I 94 XII93 94.9 93.1 101.2 SRPNJA BREZPOSELNOSTI XII 1993 I 1994 SKUPAJ MOŠKI ŽENSKE 16.4 16,3 14.3 15.2 16.2 14.1 Rudolf Breuss Zdravljenje raka IN t LEVKEMIJE er drugih navidez neozdravljivih bolezni z naravnimi sredstvi. čredno zanimiva knjiga, ki opisuje zdravljenje raka s postno terapijo ob uporabi čajev ter zelenjavnih sokov. Še vedno spada med glavne vzroke za P*ezgodnjo smrt in zato je dragoceno vsako 0vo spoznanje o njegovem premagovanju. Avtor navaja, da je sam ozdravil več kot 2000 Hudi, sicer pa ocenjuje, da je bilo z njegovo terapijo ozdravljenih že več kot 45.000 ljudi. ^jigo lahko naročite po povzetju z naročilnico ali po telefonu. Cena je 1.197 SIT. N A R O C 1 L N 1 C A ^Preklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVLJENJE RAKA IN LEVKEMIJE po ceni 1.197 SIT. ^ m priimek;................................ ^* in hišna št............................... >n poštna št................................ MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, TfeL/foc 063/27-734 Podarimo si zdravje! Slovenski obrtniki na muenchenskem sejmu Slovenski nastop deležen velike pozornosti Kranj, 21. marca - Včeraj so zaprli letošnji sejem IHM v Muenchenu, ki je eden največjih obrtnih sejemov na svetu. Predstavilo se ie tudi devet slovenskih obrtnikov oziroma zasebnih podjetij, ki so s sejmom zadovoljni, nasploh pa je bila slovenska obrt deležna velike medijske pozornosti. Letos se je na muencbenskem sejmu zbralo več kot 1.600 razstavljalcev iz 40 držav, sejemske površine so bile kot običajno razprodane že pred letom in več. Med razstavljala iz vsega sveta so bili ponovno tudi obrtniki iz Slovenije, ki so se predstavili na skupnem, 125 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru Obrtne zbornice Slovenije, ki je nastop pripravila skupaj s svojim sejemskim podjetjem Step in ga delno tudi sofinancirala. Obrtna zbornica Slovenije že več kot deset let redno nastopa na raznih obrtnih sejmih v Muenchenu, letošnja udeležba na IHM je bila že tretja zapored. Letos se je predstavilo devet slovenskih obrtnikov oziroma zasebnih podjetij: magnetni ventili Jakša, plastična embalaža Milan Aleš, Flamingo, orodja Erhart, Plakoles, Plastor, Prof 20, Pc-Te-Ze in Gabv Sport. Predstavilo pa se je tudi nekaj družbenih podjetij, ki jim je Obrtna zbornica zaradi premajhnega zanimanja obrtnikov odstopila del prostora. Razstavljalci so z letošnjim sejmom zadovoljni, saj jih je obiskalo veliko morebitnih kupcev in poslovnih partnerjev, zlasti iz dežel nekdanje Vzhodne Nemčije. Slovenski nastop pa je bil deležen tudi velike medijske pozornosti, Sueddeutsche Zeittung ie slovenski obrti namenil celo stran, v tem in v drugih medijih ie bila Slovenija predstavljena kot dežela, s katero se splača gospodarsko sodelovati. Ob sejmu so pripravili posvetovanje "Vzhodna Evropa -zanimiv trg za bavarsko obrt", sodelovalo je več kot 500 Eoslovnežev. O privatizaciji v Sloveniji ie spregovoril generalni onzul v Muenchnu Andrej Grasselli, zakonske možnosti podjetniškega sodelovanja pa je predstavil Slavko Pukl s Obrtne zbornice Slovenije. Za slovensko obrt so bavarski poslovneži pokazali veliko zanimanja, zlasti za lesarje, kovinarje in trgovce. Z našimi obrtniki imajo že kar nekaj izkušenj, predvsem dobrih, pa tudi slabih, saj nekateri naši obrtniki še vedno zamujajo dobavne roke in vse pogosteje odstopajo od dogovorjenega. Vendar pa jih odlikuje kakovost, kakršne ni moč najti v državah Vzhodne Evrope, zato so izdelkom in storitvam slovenske obrti vrata na bavarski trg široko odprta. Obrtna zbornica Slovenije bo pri tem pomagala tako, da bo vsem zainteresiranim v kratkem posredovala podrobne podatke o obrtnikih, ki želijo navezati stike z bavarskimi poslovneži. * M. Volčjak Družba za upravljanje LB-Maksima Ljubljana, 21. marca - Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana ie 7. februarja letos ustanovila družbo za upravljanje investicijskih skladov LB-Maksima, d.o.o., Ljubljana. K njeni ustanovitvi pa je 9. marca pristopilo ie pet bank iz sistema LB, Id so družbo dokapitalizirale na vrednost 75 milijonov tolarjev. r KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, Večinski lastniki družbe za upravljanje investicijskih skladov LB-Maksima ostaja Ljubljanska banka, d.d., njene solastnice pa so: LB Koroška banka iz Slovenj Gradca s 7-odstotnim deležem, LB Banka Domžale s 7- odstotnim deležem in LB Banka Zasavje iz Trbovelj s 6,67-odstotnim deležem. Predpogodbo pa sta podpisali še dve banki in sicer LB Splošna banka iz Velenja in LB Posavska banka iz Krškega, ki bosta svoje kapitalske deleže odkupili najkasneje do junija letos. Družbo LB-Maksima bo vodila Tanja Milavc s sodelovanjem široke ekipe strokovnjakov, ki se že dve leti ukvarjajo z upravljanjem sredstev komitentov in upravljanjem investicijskega sklada LB, d.d. Vzpostavili pa so tudi analitsko službo z obširno bazo bonitetnih podatkov, ki jo je LB, d.d., dobro razvila s vojem večletnem poslovanju s podjetji. Te podatke nadgrajujejo s podatki o gospodarstvu, panogah in olastninienih podjetjih, ki jih redno zbirajo in analizirajo. Ustanovili bodo seveda "privatizacijske sklade" oziroma pooblaščene investicijske družbe, kjer bodo zbirali državljanske lastninske certifikate, ki jih bodo vlagali v olastninjena podjetja, ki bodo v bodoče poslovala uspešno. Osredotočiti se nameravajo na 50 do 70 podjetij, le iz panog, ki imajo možnost za rast. Dosegli naj bi največjo možno rast ob omejeni stopnji tveganja. Poleg upravljanja certifikatov v privatizacijskih skladi nameravajo še naprej širiti upravljanje vzajemnih skladov, ki zbirajo prihranke prebivalstva in podjetij ter jih investirajo v vrednostne papirje in druge finančne instrumente. Glede na gibana na trgu bodo poleg upravljanja vzajemnega sklada Piramida, ki posluje že več kot eno leto, oblikovali tudi več specializiranih investicijski slcla-do, ki bodo investitorjem ponudili široko paleto naložbenih možnosti glede na tveganje in pričakovano donosnost. Svojo prednost vidi LB-Maksima predvsem v strokovnosti in izkušnjah svojih sodelavcev ter v dobri analitski službi z obširno bazo bonitetnih podatkov. • M.V. mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 •v AKAL2T iTOS IMAMO BOOflTO VELIKONOČNO PONUDBO VSEH VRfT SUHEGA MESU PO UGODNIH CENAH: Janko od 3goji na tekmi so bili težki. Kako si se kot eden mlajših in izkušenih, znašel? "Res so bili pogoji zelo težki, v drugi I seriji je nagal tudi veter in vsaj glede svojega nastopa lahko rečem, da sem imel kar nekaj problemov. Pred kratkim so me poklicali tudi v vojsko, tako da I zadnjih 14 dni tudi nisem treniral. Prišel ' sem direktno na velikanko in prav Eosebnega rezultat nisem mogel priča-ovati. Sem pa zadovoljen, da sem sploh nastopil v ekipi." Dolgih skokov še nimaš veliko. Te je bilo kaj strah nastopiti na velikanki? "Na velikanki sem skakal šele dvakrat lajj. in mislim, da bi, če bi bil v pravi formi, d0s tudi dobro poletel. Z leti se bo najbrž dalo marsikaj ka Cl m mislim, da bi bil sposoben skočiti tudi dvesto metrov. skakZ?air) dobro skočiti sem dokazal tudi na 120-metrski 'ahko 2.' ^ m* ^e s'cer v r>'am" najljubša. Glede strahu pa PredvrC ' da me Je l3^0 Pred prvim skokom kar malo strah, (iana»se.m Zat°, ker je pred menoj padel Zoran Zupančič. Na ifcAtrikV temi pa ni bilo prida strahu, le pravih občutkov je ""Jkalo." VStanovnik m ^KEJ Jaši na bledu dobro začeli »led, 2i "^dinsk niarca ' Konec tedna se je na Bledu začelo letošnje tanca je evroPsko prvenstvo v hokeju na ledu. Naša reprezen- Tako V Uvotmm nastopih zabeležila dve zmagi. elcip0 m?° mladi slovenski hokejisti že v petek zvečer premagali kili oK^0zemske z rezultatom 13:1 (8:0, 3:1, 2:0), v soboto pa so (0:o - tr~ « c^koljši tudi od ekipe Litve, ki so jo premagali z 10:1 ^ecer'i'pT r' ^°-l°čilno tekmo za nastop v polfinalu so naši včeraj °ncalav> Z ^st°nij°, do zaključka naše redakcije pa se še ni Od četrtek ob 16. uri se bodo naši pomerili še s Slovaško. °^racunja# nedelje pa bodo na Bledu polfinalni in finalni * V.S. f^EHUD r^j 22 lo$niem marca " Naši hokejisti so v petek uspešno startali na P^mao™ P^nstvu skupine C na Slovaškem. V pr PORAZ S SLOVAKI >rvi tekmi so Penjao«? K4rc,,5lvu sKupn P*5 £ po Madžarske z rezultatom 8:2 (4:0,2:6, 2:2), v drugi JlI so s]aSK s,cer Pričakovano izgubili z gostitelji, ekipo Slovaške. °k 9'0 (7V0 0 2*n rCZUltat ^ ' ^Ub dobrem nadaljevanju, hTtll na^6^SO naSi nastopili Pr°ti Belorusom, ker ekipa Južne » rtek 7 tP^ven.stvo ni pripotovala, pa bodo naši ponovno igrali v V.$ B°lgari, v petek z Ukrajinci in v nedeljo s Kazahstanom. MATJAŽ ZUPAN, REPREZENTANT IZ DUPELJ VSI SMO SANJALI 200 METROV Matjaž Zupan, sicer član Triglav Telinga iz Kranja, je bil s 26 leti najizkuŠenejši član naše ekipe. Žal pa se je njegova sezona začela s problemi s hrbtenico in tudi na poletih ni zmogel pokazati vsega, kar je znal in želel. Na koncu je osvojil 27. mesto. Planiški dnevi so bili gotovo pomemben mejnik tudi za vas, izkuse-neiše skakalce. Kaj so tebi pomenili poleti prek dvesto metrov? "Sam pri sebi sem pričakoval skoke čez dvesto metrov, pričakoval pa sem tudi, da bom sam skakal vsaj malo boljše, kot se je potem izkazalo na koncu. Mislim pa, da je vsak, ki ie nastopil na tej tekmi sanjal, da bi skočil 200 metrov. Skakalnica je za takse skoke primerna, treba je samo paziti na pogoje. Je pa gotovo, da je na večjih skakalnicah razlika med dobrimi in slabimi tekmovalci še večja." Je bil izbor naše ekipe za tekmo v poletih tu v Planici po tvoji oceni pravilen? "Sam bi z veseljem odstopil svoje mesto v ekipi kakšnemu drugemu, saj sem vedel, da nisem v najboljši formi. Vendar trenutno je naša reprezentanca v krizi. Edini, ki ie večino tekem dobro skakal, je bil Meglic, pa še on se je poškodoval v Lahtiju. Mislim, da je bilo tako kar težko izbrati ekipo in težko je reči, če bi kdo lahko skakal bolje." "Misliš, da čaka vodstvo naše reprezentance po sezoni težko delo? "Pred seboj imam še dve tekmi in zaenkrat o spremembah v vodstvu ne razmišljam kaj posebno. Govori se marsikaj, vendar te ocene niso moje delo in tudi nočem razsojati. " VStanovnik Mladi skakalci Triglav Telinga, učenci planiške skakalne šole, ki jih vodi trener Mitja Vidmar, so z demonstracijami v izteku Elaniške letalnice dokazovali, da se nam za skakalni naraščaj ni ati. slike Janez Pelko BOHTLON TEKAČI IN BIATLONCI KONČALI TEKMOVANJA Kranj, 22. marca -Konec tedna so smučarji tekači in kombinatorci v Thunder Bavju zaključili letošnje tekmovanje za svetovni pokal, biatlonci pa so sezono zaključili v Canmoru. Med biatlonci so na zadnjih tekmah nastopih tudi naši, najbolje ša se je ponovno odrezala Andreja Grašič, ki je na kilometrski progi osvojila 15. mesto. Z novimi točkami svetovnega pokala pa je v skupni uvrstitvi osemintrideseta. Med fanti naši na zadnji tekmi niso dobili novih točk, v skupni uvrstitvi svetovnega pokala pa je naš najboljši Ožbolt na šestinštiridesetem mestu, Matjaž Pokljukar je petdeseti, Jure Velepec oseminpetdeseti, Lekan pa štiriinsedemdeseti. • VS. Že na zmagovalnem odru je Espen Bredesen čestital Robert Ceconu za polet na 199 metrov, ki pa mu ga na tekmi niso priznali. Kasneje sta v tiskovnem središču zamenjala medalji in simbolično protestirala proti pravilom mednarodne smučarske zveze. janu, ter s tem povedal, da bi ob priznani dolžini, ki ni bila sporna, moral drugo mesto osvojiti Cecon. "Mislim, da bodo v FISI, če bodo hoteli, da bomoše skakali, morali pravila spremeniti," je bil ob koncu na tiskovni konferenci prepričan novi svetovni in planiški (neuradni) rekorder Espen Bredesen. Rezultati svetovnega prvenstva v Planici: 1. Jaroslav Šakala CZS,(189, 185) 3513 točke, 2. Espen Bredesen NOR, (172, 182) 329, 8 točke, 3. Roberto Cecon ITA, (169, 191 oz. neuradnih 199) 324, 7 točke, 4. Christoph Duffner (159, 148) 266,4 točke...... 27. Matjaž Zupan (109, 115) 156, 3 točke, 30. Matjaž Kladnik (114, 101) 144 točk, 34. Samo Gostiša (112, 96) 131,1 točke, 40. Jure Žagar (83,100) 95,6 točke - (vsi SLO). • VStanovnik JELKO GROS, GLAVNI TRENER NAŠIH SKAKALCEV OSTALI SMO "NA CESTI" Po svetovnem prvenstvu v poletih v Planici skakalce čaka le še zaključek svetovnega pokala v Thunder Bavju v Kanadi. Že pred Planico pa ie bilo jasno, da letošnja sezona za našo reprezentanco ne bo zapisana kot ena uspešnejših, saj so bili dobri rezultati bolj izjema kot pravilo. Za oceno tekme v Planici in nastope naše reprezentance skozi vse leto pa smo popi osili glavnega trenerja naših skakalcev, Jelka Grosa. Kako ocenjujete tekmo v Planici? "Mislim, da je treba dati veliko priznanje organizatorju, ki je spravil pod streho svetovno prvenstvo, polete. Daljave nad dvesto metrov so prav gotovo zgodovinski mejnik smučarskih skokov - tega Planici nikoli ne bo mogel nihče vzeti in tega nikoh ne bo nihče pozabil. Kot drugo mislim, da si je zmago na prvenstvu gotovo najbolj zaslužil Šakala, ki je v teh dneh pokazal najbolj stabilno skakanje. Naši pa so so bih preveč "zategnjeni". Hoteli so narediti veliko več, kot so sposobni, vendar od teh tekmovalcev, med katerimi ni bilo letos najboljšega Robija Meglica, to ni bilo moč pričakovati. Na letalnici, kjer je vse veliko teže, te lahko samo stoodstotna psihična, tehnična in motorična pripravljenost privede do uspeha. " Pred vami je še Kanda, nato pa bo treba dati oceno sezone. Glede na rezultate, na neuspešno sezono, bo gotovo potrebna tudi kakšna odločilnejša poteza v vodstvu našega skakalnega tabora? "Res je sezona neuspešna in nihče ne more reči drugače. Opravičil imamo nekaj, vendar niso pomembna. S trenažnega vidika sicer so, z rezultatskega pa ne, saj samo rezultat nekaj šteje. Kakšne pa bodo odločitve po sezoni, pa je predvsem odvisno od strokovnega vodstva. Kohkor jaz poznam pravilnik Smučarske zveze se najprej ocenjuje delo strokovnega vodje, nato se izbere novega strokovnega vodja, ki bo vodil delo za naslednji dve leti, on pa si bo izbral novo ekipo. Praktično pa to za nas pomeni, da smo, dokler ne bo izbran nov strokovni vodja, do nadaljnjega vsi "na cesti". • VStanovnik RVANJE mmmsms^mii. KEJŽARJEVA SPET ODLIČNA Radovljica, 20. marca - Konec tedna je mlada radovljiška plavalna rekorderka kot edina naša tekmovalka nastopila na tekmi za svetovni plavalni pokal v Glasenkirchnu. Že v soboto je bila enajsta v disciplini na 100 metrov prsno in zelo dobra osma v disciplini 200 metrov hrbtno, kjer je dosegla čas 2:14, 98 in nove točke svetovnega pokala. V nedeljo je popravila svoj osebni rekord na 50 metrov prsno in se kasneje uvrstila Še med Šesterico finalistk na 200 metrov prsno. V finalu se je ponovno približala svojemu teden dni staremu državnemu rekordu, to pa je zadoščalo za novo lepo uvrstitev, četrto mesto. • VS. iONET ©pnojKfl mmmm$rs33inmn'oogsiro smučanje Prva slovenska nogometna liga PRVA TOČKA PO PETIH PORAZIH PRIMORJE Ajdovščina : ŽIVILA Naklo 2 : 2, strelca za Živila Naklo sta bila Andrej Jerina v 71. in Gregor Grašič v 81. minuti, domačini pa so uspeli izenačiti, tudi s pomočjo enajstmetrovke. To je prva prvenstvena točka Živil po petih zaporednih porazih, treh jeseni in dveh spomladi. Kranj, 20. marca -Nogometaši Živil Naklo so se v nedeljo zadovoljni in nejevoljni obenem vrnili z gostovanja pri Primorju v Ajdovščini. Izid 2 : 2 prinaša Naklancem prvo točko v spomladanskem delu prvenstva (jeseni je bilo v Kranj 1:1), obenem pa so lahko jezni sami nase, saj so slabih deset minut pred koncem vodili z 2:0 in bili na pragu zmage. Morda pa sta ta točka in igrav drugem polčasu v Ajdovščini znanilec, da bodo Živila spet takšna, kot so bila jeseni in kandidat za uvrstitev v prvo tretjino prvenstvene lestvice. Živila so v Ajdovščini igrala brez vratarja Vodana, ki je "počival" zaradi rdečega kartona, zaigral pa je Gregor Grašič. V prvem polčasu ni bilo golov, Živila so igrala zaprto, zato je imelo Primorje nekaj več od igre in tudi dve priložnosti proti koncu prvega polčasa. V drugem polčasu se je vse zgodilo v zadnjih dvajsetin minutah. V 71. minuti je Pavlin odlično podal Jerini, ki je zabil prvi gol, deset minut kasneje pa je Gregor Grašič preigral domačo obrambo z vratarjem vred in povišal na 2:0 za Živila. Ko je kazalo na zmago, je sodnik piskal enajstmetrovko proti Naklu zaradi prekrška Ahčina. LučiČ je znižal izid. Tri minute pred koncem je Andrej Jošt zapravil priložnost za tretji gol. Kar ni uspelo gostom, je domačim. V isti minuti je Borivoj LučiČ s strelom od daleč premagal naklanskega vratarja in izenačil. Škoda zgubljene točke, vendar se Naklancem ni prvič zgodilo, da so bili na pragu zmage, na koncu pa so prejeli poceni zadetke. • J. Košnjek OBSTANEK LE UTOPIJA Kranj - V drugi državni nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostilo Korotan Suvel in izgubilo visoko z rezultatom 0:4. Kranjčani so bili enakovreden nasprotnik le uvodnih petindvajset minut, ko so držah neodločen rezultat. Vendar njihova igra že v uvodnih minutah ni obetala ugodnega rezultata, saj nikakor niso mogli povezati svojih vrst in resneje ogroziti nasprotnikovega vratarja. Njihove podaje so hitro postale plen gostujočih igralcev, ki so znali izkoristiti vrzeli v obrambi Triglava Creine in že v 2. minuti načeti mrežo Piljiča. Pravzaprav so Kranjčani prvi zadetek prejeli prepoceni, po napaki vratarja Pihča. Nasploh je bila v nedeljo najslabša stran moštva obramba. Triglavani nikakor niso mogli zaustaviti spretnih nasprotnikovih napadalcev, še posebej se {'e pri Korotanu izkazal Smajli, ki je dosegel tri zadetke. Ob tem so >ili nemočni tudi v napadu, kjer so si v 90. minuti pripravili le eno polpriložnost, pa še to je imel branilec Golob. Največ skrbi nasprotnikom pravzaprav povzročata krilna branilca Golob in Trogrlič, ki bi s svojimi pobegi lahko prinesla več svojemu moštvu, vendar pa je le-to še premlado, neizkušeno, večina igralcev pa za zdaj Se ne sodi v drugoligasko konkurenco. Kakorkoli ie, Triglav Creina skorajda nima možnosti za obstanek. V18. nastopih še niso dosegli zmage in tudi ne kaže, da bi v prihodnosti v njihovi igri lahko prišlo do korenitega preobrata, vseeno pa bi bili preostali nastopi lahko dobra šola predvsem za mlade igralce, ki šele prihajajo, vendar pa v mladinski konkurenci sodijo med najboljše v državi. Igrali so: Pilič, Atlija, Verbič, Kondič, Trogrlič, Bajrovič, Golob, Ceferin, Boldin, Korenjak, Sofrič, Kovačič in Božič. Iztok Golob KRANJSKI BOKSARJI IZ LETA V LETO NAPREDUJEJO POSTAVILI BODO OLIMPIJSKI RING Kranj, 21. marca - Prejšnji teden je bil na Ptuju prvi letošnji turnir za ekipno državno prvenstvo v boksu. Na njem je nastopilo osem slovenskih klubov, pomerilo pa se je dvanajst parov. Med ekipami je bila prva Slovenska Bistrica, mlada ekipa Kranja pa je osvojila drugo mesto. "Moram reči, da smo, kljub temu da mnogi, ki jih v Kranju zaprosimo za pomoč pri delu kluba nimajo razumevanja za ta šport, v zadnjih dveh letih zelo napredovah. Športa zveza nam je dala na razpolago dvorano, zdravnik Marjo Kocijančič nam omogoča preglede in pomoč na tekmah, predvsem pa je Eomembno dejstvo, da imamo v klubu perspektivne mlade oksarje. Tako je Boris Čuturič eden največjih boksarskih talentov v Sloveniji, pohvaliti pa moram tudi mladega Janeza Ravnikarja, ki sicer tokrat na prvenstvu ni nastopil, ker ga je izločil žreb, je pa perspektiven igralec in hkrati eden najboljših učencev na kranjski gimnaziji," je po prvi letošnji ekipni tekmi za državno prvenstvo povedal trener kranjskih boksarjev Dušan Cavič. Sicer pa so si zmage na prvem turnirju od Kranjčanov priborili Novak v peresni kategoriji, Radoševič v srednji in Beganovič v superteŽki kategoriji. Kranjski boksarji se radi pohvalijo, da so v zadnjem času sodelovali na šestih revijah in izgubili vsega en meč. 10. aprila bodo nastopili na drugem turnirju za državno prvenstvo v Mariboru, 24. aprila pa se bodo predstavili na domačem terenu. Boksarji v Kranju tudi pravijo, da so trenutno najbolj zadovoljni, ker so uspeli najti sponzorja, ki jim bo pomagal postaviti olimpijski ring. Ta bo še kako dobrodošel pri organizaciji tekem in popularizaciji boksa na Gorenjskem in v Sloveniji. • VStanovnik NEPRIČAKOVAN PORAZ AVTOHTT BLEDA Igralke Avtohit Bleda so zapravile priložnost, da bi se že po drugi tekmi prvega dela končnice v 1. DOL uvrstile v PLAY-OFF. Omeniti je treba, da je za LIK TILIO nastopila tudi na novo registrirana tuja igralka, kar pa naj ne bi bilo ravno v skladu z veljavnimi pravili OZS. Za razliko od deklet, pa je moška ekipa Minolte Bled dosegla pomembno zmago v Ljutomeru in si s tem močno povečala možnost za 1A ligo. Odbojkarji Žirovnice, so se z gostovanja v Topolšici vrnilil z gladko zmago in se tako po točkah izenačili v zodilnima ekipama. MINI PLAY OFF - moški: Pionir : Vigros Pomurje 2:3 (naprej Vigros Pomurje), Olimpija : TAD Evrope Kamnik 2:3 (tretja tekma v sredo v Ljubljani), ženske: Gornji Grad Brokat : Cimos 0:3 (naprej Cimos) LIK Tiha: Avtohit Bled 3:1 (8, -9,12,6) (tretja tekma v sredo ob 17. uri v OŠ Bled). PLAY - OUT moški: Topolšica : Žirovnica 0:3 (-3, -9, -9), Ljutomer : Minolta Bled 2:3 (7, 5, -5, -3, -11), Fužinar : Granit Preskrba 2:3. Vrstni red: Ljutomer, Minolta Bled in Žirovnica 20, Granit Preskrba 12, Topolšica 8, Fužinar 2 točki. PLAY - OUT - ženske: Mislinja STELL : HP Hobbv Branik 3:1, ŠD Tabor: Krim 3:1, Novo mesto : HIT Casino 3:0. Vrstni red: Novo mesto 22, HIT Casino 18, Krim 14, HP Hobbv Branik 12, ŠD Tabor in Mislinja STELL 6 točke. V ženski konkurenci II. DOL pričakovana gladka zmaga ŠOU Triglava doma in gladek poraz Mehanizmov Kropa na gostovanju. Rezultati: ŠOU Triglav : Ptuj 3:0 (12, 3, 7), ŠOK ŠOU Vital -Mehanizmi Kropa 3:0 (8, 5,10), Cimos II : Prevalje 3:0, Šoštanj Kajuh : Branik Rogoza II 3:0, Mežica : ŠD Tabor II 3:0. Vrstni red: ŠOK ŠOU Vital 32, ŠOU Triglav 26, Cimos II 24, Prevalje 22, Pomurje in Mehanizmi Kropa 16, Mežica in Kajuh Šoštanj 10, ŠD Tabor II 8, Branik Rogoza II in Ptuj 6 točk. Rezultati 3. DOL moški - zahod: Termo Lubnik : Bohinj 3:0, Bled II : ČIB Bovec 3:0, Mokronog : Triglav 1:3, Brnaik Sedex : Plamen 1:3, Kamnik II: Portorož 0:3, Olimpija III: Prvačina 0:3. Vrstni red: Termo Lubnik 36, Prvačina 32, Portorož 30, Triglav 26, Mokronog, Bled II, Plamen, Kamnik II in ILimpija III 16, ČIB Bovec 6, Bohinj 4 in Branik Sadex 2 točki. Rezultati 3. DOL ženske - zahod Bled II : Jesenice 2:3, Julči Vital II: Bohinj 2:3, Šentvid Novo mesto II 3:0, Piran : Šenčur 3:1, Solkfti: Cimos III 3:0. Vrstni red: Šentvid 34, Jesenice 28, Solkan in Šenčur 24, Pirna 20, Bled II 16, Bohinj in Cimos III 10, LIK Tiha II 8, Novo mesto II 6 in Julči Vital II 0 točk. Že v sredo igrajo ekipe v 1. DOL tretje tekme razigravanja in sicer igra Avtohit Bled odločilno tekmo za uvrstitev v PLAY OFF ob 17. uri v OŠ Bled z LIK Tilio, v PLAY- OUT pa igrata Minolta Bled : Fužinar (OŠ Bled ob 19. uri) in Žirovnica : Ljutomeru (CSUI-ŽIC ob 20. uri). • Branko Maček NAŠI SMUČARJI USPEŠNO KONČALI SEZONO ŠE DVA SLALOMSKA BRONA Konec tedna se je v Vailu končala letošnja sezona za alp* smučarje in smučarke. V skupni uvrstitvi sta Jure Košir in ^ Hrovat osvojila slalomski bron. Velika kristalna globus a * skupno zmago v svetovnem pokalu pa sta pripadla Norve**1 Kjetilu Andreu Aamontu in Svicarki Vreni Schneidec .. Ker so moški finalni slalom zaradi preobilice snega v nedej odpovedali, so si brez zadnjega boja razdelili medalje najw»v letošnji slalomisti: zlato in srebro sta dobila Alberto Tbfflba Thomas Stangassinger, bron pa naš šampion Jure Košir. ■ V ženski slalomski konkurenci ie zmagla Švicarka vt*jj Schneider, pred Svedinjo Pemilo Wiberg, ki se je na Peti:^( tekmi ponovno hudo poškodovala, tretja pa je naša Urška H*0^^ Ob tem je treba omeniti, da so odlične uvrstitve v skup konkurenci osvojila tudi ostala dekleta. Tako je Hrovatova de#»* Katja Koren je dvanajsta, Alenka Dovžan trinajsta, Špela Preo"" Šestnajsta, Nataša Bokal pa šestintrideseta. j. Med fanti si je točke v skupni uvrstitvi na letošnjih teton svetovnega pokala priborilo pet naših reprezentantov. Najbolj«, Jure Košir na petnajstem mestu, Mitja Kune je Petin^»!rr*8 Gregor Grilc je triinpetdeseti, Andrej Miklavc stošesti, M11^ Ravter pa stoosemindvajseti. • VS. ZA POKAL GORENJKE IN RADENSKE , V organizaciji smučarskih klubov Radovljica, Bled in Bohinj bila v petek, 18. marca, na Voglu izvedena zadnja telunoi* ^ najboljših slovenskih mladih smučarjev v veleslalomu, tekmovanj8 Pokal Gorenjke in Pokal Radenske. . fl3 Na dokaj zahtevnih progah, ki jih pri nas nismo vajeni, podobnih pa tekmujejo na otroških tekmovanjih v tujini, s*> ^ pomerili vsi najboljši slovenski smučarji v kategorijah mlajslD starejših dečkov in deklic. ^ Najboljši med njimi bodo konec tedna odpotovali na mednar°flD otroške tekme v Italijo, Kanado in Francijo. * Pokal Radenske: mlajše deklice: 1. Koštomaj Judita, L>n'i Celje, 1. Zupan Daša, Tržič, 3. Bergant Petra, Snežinka, ' Jazbinšek Jana, Rog, 5. Osovnikar Neža, Alpetour, 6. Konštaii Jana, Alpetour. Mlajši dečki: 1. Zupan Uroš, Unior Celje, 2. "f i Aleš, Vrhnika, 3. Brajovič Grega, Branik, 4. Ribnikar JerJJ Tržič, 5. Pogačnik Matej, Olimpija, 6. Jelene Gorazd, D?"1 Železniki, 6. Pogačar Jure, Triglav. POKAL GORENJ** starejše deklice: 1. Dolničar Mateja, Olimpija, 2. Šmalc K*9 Olimpija, 3. Hren Lea, Alpetour, 4. Svet Petra, Dolomiti, 5.Tr Daša, Rudar Idrija, 6. Dagarin Jana, Triglav. Starejši dei Mini« »ijiinje mmmss33smiin KEGLJAČI TRIGLAVA NAJBOLJŠI Na Jesenicah je bilo predtekmovanje Gorenjskega prvenstva v dvojicah. Nastopilo je 38 parov iz vseh gorenjskih klubov, v finale pa se je uvrstilo 12 najboljših, med katerimi jih je po pričakovanju največ iz Triglava. Rezultati predtekmovanja: 1. Oman V. (939), Beber M. (918) Triglav, 1857; 2. Gajser M., Česen T. (950) Triglav, 1820; 3. Žvršen L, Ropret A. (920) Adergas, 1810; 4. Oman M., Simnovec V. Triglav, 1779; 5. Ahačič Š. Zalokar C. Ljubilej,1774. Poleg teh petih parov imajo v finalu svoje predstavnike še Jesenice (2), Triglav, Ljubelj, Log Steinel, Lubnik in Kranjska Gora (1). Finale bo v soboto, 26. marca 1994, v Tržiču. Jože Pogačnik 6Š® HO MET USPEH DRUGOLIGAŠEV Prvoligaši so odigrali predzadnje kolo. Drugič so izgubili Celjani, tokrat proti Jadranu. Poraz zanje ni usoden, zato pa bo zmaga pomagala Kozinčanom do tretjega mesta in s tem se bodo jadranovd izognili Celjanom v končnici do finala. Šešir je po pričakovanjih izgubil v Velenju. Pri dekletih v modri skupini so Kranjčanke po zmagi nad Belinko spet zaigrale slabo m doživele visok poraz, tako kot v ljubljanskem derbiju, Belinka Olimpija. Zato so zdaj na drugem mestu Ajdovke. Veliko bolj so bih tokrat uspešni drugoligaši. Oba ogrožena, Ločani in Besnica, sta zmagala. Preddvorčani so osvojili točko proti Krimu, čeprav so domači se štiri minute pred koncem vodih za štiri gole, vendar je treba povedati, da imajo v preddvorskem taboru pravo bolnišnico. Kar sedem igralcev je poškodovanih. Zdaj je na dnu lestvice prava gneča, oba Gorenjca pa imata zdaj več možnosti za obstanek. Rezultati: 1. lisa moški: Gorenje : Šešir 22:17, Omnikom Rudar : V. Nedelja 26:19, Slovan : Fructal 28:28, Goldstar : Ribnica 20:18, Prevent: Drava 22:19, Andro Jadran : Pivovarna Laško 22:18. 1. liga ženske: Marcos Burja : Kranj 28:14, Behnka Olimpija : Krim Elekta 25:37, Kočevje : Mlinotest 18:25. 2. liga • moški: Besnica : Žurbi team Kamnik 22:12, C. Zaplotnik : Črnomelj 29:23, Krim : Tab Inženiring Preddvor 25:25, Kodeljevo : Izola 24:16, Škofljica : GPG Grosuplje 22:20, Akripol Trebnje : N. Gorica 25:20. Martin Dolanc PRVO MESTO ZA PREŠERNOVKE Skorja Loka, 18. marca - Začela so se rokometna tekmovanja v okviru tekmovanja ŠDD za učenke rojene leta 1979 in mlajše. Predtekmovanja so se odvijala v okviru občinskih rokometnih lig v treh gorenjskih občinah Krnaj, Radovljica, Jesenice in Škofja Loka. Zmagovalne šolske ekipe posameznih občin so se uvrstile na gorenjsko prvenstvo, ki ga ie v četrtek, 17. marca 1994, v športni dvorani Poden v Škofji Loki organiziralo ŠŠD PODLUBNIK z OŠ Ivana Groharja. Nastopile so naslednje ekipe osnovnih šol: OS A. T. LINHART iz Radovljice, OŠ KRANJSKA GORA, OŠ FRANCE PREŠEREN iz Kranja in OŠ IVANA GROHARJA iz Škofje Loke. Rezultati: OŠ Ivana Groharja : OŠ A. T. Linhart 17:2, OŠ Kranjska Gora : OŠ F. Prešeren 2:24, OŠ A. T. Linhart : OŠ F. Prešeren 2:18. OŠ Ivana Groharja : OŠ Kranjska Gora 16:2, OŠ Kranjska Gora : OŠ A. T. Linhart 10:10, OŠ F. Prešeren : OŠ Ivana Groharja 7:6. Prvo mesto je osvojila ekipa OŠ FRANCE PREŠEREN, sledi OŠ IVANA GROHARJA tretje so bile učenke iz OŠ A. T. LINHART in četrte učenke iz KRANJSKE GORE. V republiški četrtfinale sta se uvrstili ekipi OŠ F. Prešeren in OŠ Ivana Groharja. ZMAGA ZA LOČANE Škofja Loka, marca - Pričela so se rokometna tekmovanja v okviru tekmovanja ŠDD za učence rojene leta 1979 in mlajše. Predtekmovanja so se odvijala v okviru občinskih rokometnih lig v treh gorenjskih občinah Kranj, Radovljica in Škofja Loka. Zmagovalne Šolske ekipe posameznih občin so se uvrstile na gorenjsko jDrvenstvo, ki ga je v sredo. 16. marca 1994, v športni dvorani Poden v Škofji Loki organiziralo ŠŠD PODLUBNIK z OŠ Ivana Groharja. Nastopile so naslednje ekipe osnovnih šol: OŠ PREDOSLJE, OŠ F. S. FINŽGAR LESCE in OS IVANA GROHARJA ŠKOFJA LOKA. Rezultati: OŠ Ivana Groharja : OŠ Predoslje 19:13, OŠ Predoslje : OŠ F. S. Finžgar 16:13, OŠ F. S. Finžgar : OŠ Ivan Groharja 10:26. Ekipi iz Škofje Loke in Predoselj sta se uvrstili v republiški četrfinale, ki bo 7. aprila 1994. Največ zadetkov na gorenjskem prvenstvu so dosegli Lešnjak in Krt iz OŠ Ivana Groharja in Trobec iz OŠ Predoslje (8). Z zmagovalno ekipo so nastopali: Damir Kovačevič, Primož Fojkar, Sašo Hribernik, Anže Jeras, Grega Rozman, Blaž Kovačič, Primož Lešnjak, Dejan Duič, Rok Krt, Alen Selan, Rok Bertoncelj, Denis Zadnikar, Dejan Djurovič, Matjaž Šuštar, Uroš Kremlj, Jaka Keše. Marko Primožič 1 ilMi Olimpija, 3. Hren Lea, Alpetour, 4. Svet Petra, Dolomiti, 5. Tj^ j Daša, Rudar Idrija, 6. Dagarin Jana, Triglav. Starejši dečk* ' Arnolj Boštjan, Domžale, 2. Dragšič Mitja, Branik, 3. Kozlar M | Branik, 4. Križaj Boštjan, Tržič, 5. Draksler Peter, Triglav-Gregorič Primož, Olimpija. Janez Šolar VELESLALOM ZA POKAL CILKA Krvavec, 20. marca -Devetdeset tekmovalcev in tekmovalk s* > ^ organizaciji ASK Triglav Kranj in ob pomoči RTC Krvavec ' organizatorja Franja udeležilo letošnjega pokala Cilka. Med otrofci ^ 10 let je zmagal Miha Likar, med otroki od 10 do 15 let je j najhitrejši Žiga Bitenc, med moškimi od 15 do 30 let je osvojil f° ^ Jaka Rebolj, med ženskami v isti kategoriji pa Barbara Mark^J kategoriji moških od 30 do 45 let je zmagal Zdene Pave - Pi^0^^ ženskami pa Nataša Zor. V kategoriji moških nad 45 let je P°m osvojil Iztok Belehar, med ženskami pa Tanja Kopač. Tekmoval' r so tudi snowboarderji. Pokal je osvojil Tomaž Jenko. • VS. W(fFERPOLO TRIGLAV PREVZEL VODSTVO MARIBOR : TRIGLAV 3:26 (2:8, 0:7,1:6, 0:5) Izkušenim Kranjčanom so se mladi vaterpolisti Maribora uPirjSpi prve tri minute. Tedaj so Kranjčani igrah malo manj zbrano veJ povedli, Štajerci izenačevali preko najstrožjih kazni in v tretji fl9j" § je bilo le 2:2. V nadaljevanju so gosje (Triglav) zaigrah bolj zbf8°J| iz minute v minuto povečevali razliko. Prav na tem srečanju je »j^jj strelske sposobnosti dokazal mladi in nadarjeni Žiga Baldennan> ^\ dosegel kar osem zadetkov. Trener domačih Rado Cermelj )6 p, priložnost vsem mladim, ki so jo izkoristili in se vpisali med Triglav je v Mariboru nastopil v postavi: Homovec, Hajduk j, Margeta 1, Balderman 8, Čimžar, Antonijevič 1, Gantar 5, Graf6 Bukovac 1, Štirn, Peranovič 4, Klemen Štromajer 1, Troppan ■>• NEPTUN : KRANJ 90 9:9 (3:3,1:1, 3:3, 2:2) M Kranj 90 je v Celju igral le neodločeno, čeprav je sodil med fay I za tretje mesto sploh pa po odličnem nastopu na Pokalu Slovenj) g leto 1994. Tokrat so iztržili točko pri konkurentu za četrto me taji)0 jih vodi v play off. Igra je bila zelo izenačena in ekipi sta se si^ menjavali v vodstvu. Pet minut pred koncem srečanja so W|| Kranja 90 vodili (7:8), a so Celjani izenačili in 2,15 minute P j koncem povedli z 9:8. Končni rezultat jebil postavljen minuto W|| pred koncem. Za Kranj 90 so igrah: Dejak, Vončina, Košir, ZuP*3j§j Kociper 3, Roman 2, Radonjič, Pičulin, Jerman, Bauman, P° Bečič 3 in Rauter. MICOM KOPER : LJUBLJANA 7:6 (5:0, 03, L2,1:1) ,\ I Vrstni red po 2. kolu: 1. Triglav 4 (+27), 2. Neptun 3 (+?{' I Ljubljana 2 (+10), 4. Micom Koper 2 (-3), 5. Kranj 90 1 L'11'' Maribor 0 (-28). Jj Naslednje 3. kolo se bo igralo v soboto, 26. marca, na sporedu y srečanja Maribor - Kranj 90, Ljubljana - Triglav in Micom K°" Neptun. Jože Marinček iSflRSTVO VALJAVEC TRETJI NA KRONOMETRf , Zagreb, 20. marca -Konec tedna je bila v Zagrebu dirka kolesari ^) kronometer. Med starejšimi mladinci je slavil Derganc Irjgj odličen tretji pa je bil Valjavec (Sava). Med mlajšimi mladinci P | zmagal Ribič (Krka), najboljša Savčana pa sta bila Korenja osmem in Murovec na devetem mestu. • VS. VABILO TUDI NOVIM ČLANOM Škofja Loka, 18. marca - Kolesarski klub Janez Peternelj bo v' 1* minulem letu in se dogovorili o načrtih, v klub pa bodo sprej«1 nove člane, ki so zato na občni zbor, ki se bo začel ob 18. un v m centru na Podnu, še posebej vabljeni erneij °vy,6\o' 24. marca, pripravil občni zbor. Na njem bodo pregledali °. ^ i bodo sprejeli VS. VABILO MLADIM KOLESARJEM Kranj, 20. marca - Kolesarski klub Sava Kranj vpisuje nove c'^, klub so vabljeni fantje stari od U do 15 let, vpis pa je vsako s°°. Ja 9.30. Kranjčani se oglasite v Stražišču na Škofjeloški 10, Tržičan'^; OŠ na Bistrici pri Tržiču, Škofjeločani pa pred dvorano Dodatne informacije dobite tudi po telefonu 312-212 iv^ dopoldne, 51-656 (Tržič) popoldne in 620- 035 (Škofja ^ popoldne. • VS. KRANJČAN ROMAN HORVAT JE POSTAL VELIKAN SLOVENSKE KOŠARKE PRI OLIMPU! SEM SE OGROMNO NAUČIL finalni tekmi za evropski košarkarski pokal, ki jo je ljubljanska Smelt Olimpija prejšnji teden dobila v ■UKpijski metropoli, v Lausanni, je blestel še ne 23-letni Kranjčan Roman Horvat, nekdanji igralec Triglav Novarjala po petkovem treningu v Tivoliju. Jubljana, 18. marca - Roman, lahko bi mo rekli kar dvometraš, redno dvakrat dnevno. V ostalih Idoh V mu ^ve** me*rov manjkajo trije centimetri, je svojo klubih je vse precej bolj ama-Dril• i? po1, pot košarkarja, začel v Kranju. Igra pa se mu je tako tersko, saj igralci morajo hoditi j^ujubila, da je ob njej praktično pozabil na vse drugo. Danes je še v službo, študirajo, ...Pri nas °nian eden najboljših slovenskih košarkarjev, svojo moč, ne pa je samo košarka in lahko se Trjo. tehnično, temveč tudi psihično, pa je dokazal pri velikem posvetiš samo temu." rovigu naSifa državnih prvakov, Smelt Olimpjje, ki je pred dnevi Mnogi dobri igralci iz vse jKa evropski košarkarski pokal. Z Romanom sva se Slovenije se zbirajo pri Olimpi- ji. Je to za slovensko košarko bolje, saj ima tako res kvaliteten kolektiv, ali pa se s tem konkurenca zmanjšuje? "Zdi se mi, da ne grejo prav vsi dobri igralci k Olimpiji. Pri Olimpiji jih sicer hočejo, vendar se vsi za ta korak ne odločajo. Sicer pa je slovenska košarka v zadnjem času veliko pridobila tudi s pomočjo tujcev in je poleg Olimpije že kar nekaj kvalitetnih klubov." košar- ki "? 2»*etek tvoje *""*e kariere vplivali starši aU Prijatelji? : jJS ,brat, Slavko Hočevar, je mm^l 5cr- smo prej *Uoa Šenčurju je igral ' Sam Z tminom Gorencem. ' intenf* Sem košarko »bral kot ni 0s„° dejavnost v celodnev-in Marr'ni šon v Petem razredu Čačel *e bil moi prvi trener ^ da° Se le s treningi eno uro ^detl'-i!1*10 pa smo prišli do cj; vs«h in mladinskih selek- , ktrl čfls sem bil član košar- treneega kl"ba Triglav, kot , spfc^i.P,3 me je vsa ta leta i ie Martin Gorenc." Izločil *0reJ dober trener i "Pra 28 tvoJ° kariero? L^2aPfav res lahko rečem, I Hi' 0,1 zelo pomemben. Večk-i vt(1 ^ namreč imel "krizo" in ]e>.°Je bil Martin tisti, ki me \ Hi pnPeljal nazaj". Poleg tega J Poij|a s svojim znanjem veliko HjUjcp in me seveda veliko > zlasti prvih pet, Šest let." 4« |Je *e v osnovni šoli vedelo, zrasel v "velikega" fanta? ; ion>,af ln mama sta nekako j Ifjo ,dle velikosti, oče nekaj čez centimetrov, mama malo prek 170. Brat pa je dvometraš in tudi sestra jih ima prek 180. Vendar sestra košarke ne igra." Kako pa se spominjaš prvih tekmovanj, prvih uspehov? " Spomini na prva leta igranja v Kranju so zelo lepi. Moja generacija s Šubicem, Mihajlo-viči,... in temi, ki smo bili skupaj se je začela uveljavljati. Nato sem prišel v jugoslovansko reprezentanco, bil se na evropskem mladinskem prvenstvu na Nizozemskem. Že takoj takrat, pred štirimi leti, so me "snubili" k Olimpiji, vendar smo tisto leto s Triglavom igrali 1B ligo in sem raje ostal še v Kranju." Kateri uspeh ti je do sedaj, do igranja pri Olimpiji, največ pomenil? "Pri Triglavu smo bili z generacijo letnika 70 tretji na državnemmladinskem prvenstvu. Takrat smo v boju za tretje mesto premagali Olimpijo in to Ie bil za nas, za majhen košarkarski kolektiv, takrat res lep uspeh." So bile pri odločitvi za zamenjavo kluba, za prestop iz Kranja v Ljubljano, odločilne ambicije ali kaj drugega? "Gotovo so odločilne za prestop k Olimpiji ambicije, zelja po napredovanju, saj takrat pri Triglavu ni bilo vehko kvalitetnih igralcev. Poleg tega se takrat še ni vedelo, da bo Jugoslavija razpadla, igrala se je še normalna jugoslovanska liga. Kljub novim razmeram v naši košarki pa mi še malo ni žal, da sem prišel v Ljubljano. V tem času sem se namreč pri Ohmpiji ogromno naučil." Se v vodilnem slovenskem košarkarskem kolektivu, Smelt Ohmpiji, še sedaj dela veliko drugače kot v drugih klubih? "Mislim, da se. Predvsem se dela profesionalno, trenira se Misliš, da je sedaji sistem košarkarskih tekmovanj pri nas dovolj atraktiven? "Rekel bi, da bi bilo bolj zanimivo, če bi namesto srednjeevropske lige igrali samo doma, domačo ligo, v krogu Slovenije. Ljudi bi to prav gotovo bolj zanimalo, domaČi gledalci te bolj poznajo, srečanja bi bila bolj zanimiva, več ljudi bi hodilo na tekme. To bi mi veliko pomenilo. Sicer je res, da je srednjeevropska liga nekaj močnejša od naše, vendar ie ogromno dolgih potovanj, ki vzamejo veliko Časa in denarja. " i! °|>EJA I!TI MARMOR S PRVAKINJAMI 20. marca -Konec tedna je škofjeloška ženska Odeje Marmor gostovala pri Mibex Iliriji in ^eia d?Ultatoin 66:64 (29:25)-Tako so Ločanke po zadnjem kolu Iterii- aela Drvenstva nvnSSene na xp.trr» mp.stn in s*» hrvHn v finalu Uspehi igranja v evropskem pokalu so vam gotovo dali moč za odločilno tekmo. Pa vendar so statistike naslov prvakov pripisovale Taugresu. So bile priorave na tekmo v Lausanni težke? "Sam pri sebi sem si mislil, da je to pač tekma, ki jo moramo zmagati. Doma smo zmagali, v Španiji smo sicer zgubili, vendar z Gorencem nisva igrala.... Vendar pa, trenirah smo normalno, poznali smo nasprotnika. Rekli smo pač, da zgubiti nimamo kaj, da lahko samo ogromno dobimo. Bih smo kar sproščeni in mislim, da smo delo opravili, kot je treba." Prvi veliki korak slovenske košarke je storjen. Ga je bilo lažje narediti ali ga bo lažje ohraniti in nadaljevati? "Absolutno je bilo lažje postati evropski prvak, kot pa bo vprihodnosti ta naslov braniti. ava. Mislim, da bo drugo leto naslov veliko težje osvojiti, saj je bila letos motivacija izredna, drugo leto pa nas bo tiščalo dejstvo, da moramo naslov braniti in bo predvsem psihično težje." Kaj pa tvoji košarkarski načrti? "Eno leto imam še pogodbo z Olimpijo in bom gotovo igral v Ljubljani. Sicer ne vemo še natančno, kakšna bo naša ekipa in v kakšnem evropskem pokalu bomo sodelovali, ali v pokalu šampionov ali v tem, ki smo ga igrah sedaj... Zaenkrat načrtov, da bi zamenjal klub nimam. Gotovo pa imam ambicije, da bi kdaj zaigral tudi v tujini, vendar pa je pač tako, da je vsak, če je le možno, najraje doma." Bo za odločitev o igranju v tujini odločilen denar? "Zunaj je gotovo več denarja, še vedno pa bi bil raje doma, tudi za manj denarja. Vendar o tem zaenkrat še ne razmišljam, gotovo bo marsikaj odvisno od naključja, sreče." Kaj pa igranje v NBA ligi? "NBA liga je gotovo sen vsakega košarkarja. Vendar malo jih pride tja. Če pa bo priložnost - zakaj pa je ne bi zagrabil?" Ob napornih treningih in številnih tekmah ti najbrž za študij in ostalo ne ostaja dosti časa? "Trenutno res ne ostaja časa za nič drugega. Tudi sicer nikoli nisem mogelprida hoditi v šolo, saj mi je košarka vedno pomenila največ, vedno sem ure in ure, najmanj šest, sedem na dan, preživel pod koši. Misel na šolo, po pravici povedano, kar sovražim. Sicer pa največ prostega časa preživim z dekletom, z Lidijo, ki je tudi Kranj-čanka. Kljub temu da živiva v Ljubljani vsaj enkrat, dvakrat na teden prideva v Kranj, obiskujem prijatelje, s katerimi smo skupaj igrali pri Triglavu." Kaj pa ostali športi? Se kaj zanimaš za druge ekipe, za naprimer na Gorenjskem popularen hokej, ki ti je v Tivoliju tudi blizu? "Če si v Ohmpiji, navijaš za Olimpijo - pač, tako uradno. Potihem pa sem, naprimer pri hokeju, še vedno za Jesenice. Vendar pa ne morem biti preveč glasen, ker sem pač "Gorenc" v Ljubljani in ne nekako ne smem izstopati iz kolektiva...." • Vilma Stanovnik, slika: Lea Jeras Se agi) , . prvenstva uvrščene na četro mesto in se bodo v finalu A 7M A f2 A TRICI AVA ekipo državnih prvakin, Diamond Jezico (igra se na dve »wvArl £jL1Li\VM{\ 1IV1VJIj/Av/A ) ^yvr^u_gi finalnij>ar sta drugouvrščena ekipa IVEC wetroka in TRIGLAV: SLOVENKA 10902 (5*35) ena ekipa Rogaške jk'Po^p an'ce so v soboto zvečer po podaljšku na Planini premagale ržavneo eta 71:61 (58:58,33:28) in so na 8. mestu letošnjega cga prvenstva. Kranj, 19. marca - Športna dvorana na Planini, gledalcev 1000, sodnika Schulz in Jeršan iz Ljubljane TRIGLAV: Lojk 3 (2-1), Drobnjak, MUič 21 (13-9), Remic 2, Prevodnik 13 (1-0), Džino 9 (4-3), Tadič 4 (4-2), Jeras 11 (8-5), Šubic 26 (6-6), Hafnar, Troppan, Vukič 20 cM A n A rm Prosti met: Triglav 40-27, Slovenika 42-30; število osebnih napak: Ga r*^*A ZA SLOVO Triglav 31, Slovenika 33; Pet osebnih napak: Remic 28. minuta, Mičunovič 28., Džino 33., Jagodnik 35., Krašovec 38., Jeras 40.; Tehnična osebna napaka: Kavedžija (trener Slovenike) 33. minuta, Mičunovič 38., Jagodnik 35. Met za tri točke: Triglav 6, Slovenika 2. 7/iN"leia VJ,"J**»VMS VMumjaiia;. Srečanje, ki je odločalo za uvrstitev v play off, je bilo vse do 12. iri1). OmaifmoJ:,Dumenčič 6 <2:5)' Hartman 6, Staniša 2, Megušar minute izenačeno. V teh trenutkih je treba pri domačinih pohvaliti (7*io) 1 VS. •tf F* ZA SLOVO L Skofj, H* : Agrohit 80:61 (38:30) 'ar (v r *a " Športna dvorana Poden, gledalcev 100, sodnika: Adel. in Gojkovič (Ljubljana). Francija Šubica in Marka Milica, pn gostih pa Ritonjo, ki je odlično skakal. Z vstopom Aleša Prevodnika v igro se je gostom vse ustavilo, saj so gostitelji v dveh minutah naredili delni izid 15:0 in vodili s prednostjo 14 točk (37:23). Gostje so uspeli nato izid znižati, a le za kratek čas, saj sta tedaj odlično zaigrala Milic in Mladjen Džino in dei7Karji voffiiZ'„\??™ xai"""X1 k "t Vt'- Vux- °" UW1"""' kmalu so gostitelji vodili z 20 točkami prednosti. V drugem polčasu je 8o tsrečanja na so T^fn* "SKJBBv slabSVgH J bila igra več ali mani izenačena, gostitelji pa so brez večjih težav Dan;:.*.- "F™ ze..ia a,e ° da so gostje v desetih minutah dosegli le osem točk. So Priložnost dobili tudi mlajši. D. Rupar I DA, DEKLICE NE 1 nalno ? v 2°" marca ' v športni dvorani na Podnu je bilo l°VeiJije v k vmovanJe starejših dečkov in deklic za prvenstvo v ^e Loke Vi^'- °beb konkurencah so nastopili tudi igralci iz ilN'JSe m dekucami domačinkam ni usepla uvrstitev med štiri h? koprom - rTSti' ki brani lansk° tretje mesto, pa je po zmagah ?a$° sla -i ,n *->om^alami to ponovno uspelo. Med deklicami so J«Iip» Vrl!e predstavnice Liubljane-Šiške. Izidi domačih ekip: 8*7-DŽvSa«.Loka : Kranj 33:35'in^ Škofja Loka Ljubljana Šiška «H Uvm!; Skofj.a Loka : Domžale 62:51 in Škofja Loka : Koper ]?l*h MlL UeY.v finale so si pod vodstvom Marka Terkaja priigrali: SEDMO MESTO ZA DIDAKTO DJDAKTA RADOVLJICA : PIVOVARNA LAŠKO 85 : 97 (36:57) KK Didakta Radovljica : Stojnšek 21, Grahovac 17, Valentar 13, Tonejc 11, Mitrič 9, Sahhovič 6, Koman 6, Stanek 2. KK Didakta Radovljica je v zadnji tekmi pred domačim občinstvom v letošnji sezoni gostila najboljše moštvo v 2. SKL ekipo PIVOVARNE LAŠKO. Domači so tudi tokrat zaigrali oslabljeni, čeprav se je v ekipo vrnil Še ne povsem zdrav kapetan Stojnšek. V prvem polčasu jim met ni šel najbolje od rok, tako da so gostje po zaslugi dveh tujcev v ekipi (Pralič in Vujovič sta rekoč igrala tudi prvo ligo v Jugoslaviji) napravih solidno razliko. Ko je gostujoči trener v drugem polčasu svoja najboljša igralca hotel odpočiti, pa so domači zaigrali boljše, borbeno in razliko zmanjšali na 10 točk, tako da so - finiš tekme morali odigrati z najboljšo postavo. Ekipa na lestvici osvojila 7. mesto, kar je glede odhčen uspeh. • Miran Zupan NA BLEDU 183 UDELEŽENCEV Bled, 21. marca - Zunanji minister Lojze Peterle je odprl 15. mednarodni Šahovski festival na Bledu. Na treh turnirjih sodeluje 183 igralcev in igralk, kar je največ v zgodovini festivala. Na odprtem turnirju je med 125 igralci 72 z mednarodnim ratingom od tega 10 velemojstrov in 17 mednarodnih mojstrov. Na ženskem turnirju so med 26 igralkami 2 velemojstrici in 1 mednarodna mojstrica. Turnir seniorjev pa je letos tudi precej močnejši, saj nastopajo 3 mojstri in 1 mojstrica. Prvo kolo je postreglo že tudi s prvimi presenečenji. Zdravko Vošpernik je namreč premagal madžarsko mednarodno mojstrico Sofio Polgar, mladi Ptujčan Gregor Podkrižnik pa je prisilil k predaji mojstra Leona Mazija. V 3. kolu je bilo v vodilni skupini 11 parov 8 odločenih partij. Z zmago nad Igorjem Drozdovom je Aljoša Grosar ostal med vodilnimi. Dobro napredujeta tudi Georg Mohr, ki je remiziral z Evgenvjem Scešnikovim in Marko Tratar z zmago nad Igorjem Lempertom. Boštjan Markun v časovni stiski ni izkoristil ponujene priložnosti in remiziral s Sergevem Yuferovim. Na ženskem turnirju zmagujeta velemoistrici Matveeva in Prudnikova. Takoj za petami pa sta jima Nada Marušič in Alla Grinfeld. Dobro se držijo tudi mlada Jana Krivec, Kitty Grosar in Narcisa Mihevc z dvema točkama. Seniorji so bih tokrat bolj miroljubni, saj je vodilnih 6 med seboj remiziralo. Pomembnejši rezultati: Odprti turnir Mohr - Svešnikov remi, Kožul - Arlandi remi, Gostiša -Burmakin 0:1, Sermek - Meštrovič 0:1, Bohak - Farago 0:1, Podrkižnik - Zagrebelnv 0:1, Dizdar - Homan 1:0, Zelčič - Jelen Iz. 1:0, Bukič - Kennaugh remi, Grosar - Drozdov 1:0, Tratar - Lampert 1:0, Markun - Yuferov remi, Polgar - Prestrl 1:0, VValler - Pavasovič 0:1. Stanje: Po 3 točke imajo: Burmakin, Rogič, Meštrovič, Farago, Zagrebelnv, Dizdar, Zelčič, Grosar, po 2.5: Mohr, Svešnikov, Kožul, Arlandi, Bukič, Kennaugh, Sher, Dizdarevič, Tratar, Godena, Lazarev. Ženski turnir: Vukovič - Matveeva 0:1, Prudnikova - Grabics 1:0, Grinfeld -ludchic 1:0, Marušič - Stanič 1:0, Krivec - Koglin remi, Grosar -Ipavec 1:0, Mihevc - Orel 1:0. Stanje: po 3: Matveeva in Prudnikova, po 2.5: Grinfeld, Marušič, po 2: Krivec, Grosar, Mihevc, Sadilkova, Safundžič. Seniorji: Ivačič - Vavpetič remi, Patzl - Stockl remi, Skok - Piber remi, Krničar - Brczvczvn 0:1, Banič - Kaše 0:1, Uršič - Vošpernik 0:1. Stanje: po 2.5: Ivačič, Vavpetič, Patzl, Stockl, Skok, Piber. Aleš Drinovec OŽIVLJANJE SOKOLA NA SLOVENSKEM Kranj, 22. marca - Te dni smo v naše uredništvo dobili pismo, v katerem nas Matjaž Anžur obvešča, da se v Sloveniji ustanavlja iniciativni odbor za ustanovitev slovenskega Sokola. Vanj so vabljeni vsi morda še predvojni člani tega društva, njihovi otroci, novi bodoči člani, skratka vsi, ki bi želeli oživiti to staro slavno društvo. Vse informacije o Sokolu v ustanavljanju dobite na Slovenskem društvu Valuk, Trubarjeva 9 v Ljubljani ter po telefonu 061-301-898 oz. faxu 061- 325-428. • V.S. PAINTBALL ■ NOVA ŠPORTNA PANOGA V SLOVENIJI Kranj, 20. marca - V začetku letošnjega leta je v Kranju začel delovati paintball klub SKOBEC. Paintball pa je šport, pri katerem ekipe urijo svoje fizične in organizacijske sposobnosti, ter spodbuja ekipno delo. Šport se je, tako kot mnogi v zadnjem času, "rodil" v Ameriki in postaja vse popularneiši tudi v Evropi. Kranjska ekipa je šele začela z delom in zato rabi predvsem nove člane, ter zaradi drage opreme predvsem sponzorje. Sedaj jim pomaga Trgovina Danilo šport, kjer tudi izposojajo opremo. Včeraj je Skobec nastopil na svojem prvem turnirju. Gostišče športni turizem KRALJEV HRIB iz Kamniške Bistrice je organiziralo uvodni turnir v sezono '94. Nastopilo je osem ekip, Kranjčani pa so za malenkost zgrešili uvrstitev med prve štiri. Tako so zasedli 5. do 8. mesto. Zmagala je ekipa Celja, pred Stično, Litijo in Domžalami. Grega Košir m mm EOUtlflHJE« OBČINSKA PRVENSTVA V BALINANJU Komisija za balinanje pri Sprotni zvezi Kranj razpisuje občinska prvenstva za člane, mladince in dečke. Člani bodo tekmovali v četvorkah, dvojicah, posamezno in v pozicijskem in hitrostnem izbijanju, mladinci bodo tekmovali v dvojicah, posamezno in v pozicijskem in hitrostnem izbijanju, dečki pa v dvojicah in posamezno. PRIJAVE SE ZBIRAJO DO 30. marca 1994. Za mlajše kategorije ni prispevka, člani pa vplačajo članarino 500 SIT. Milan Cadež ALPINISTIČNE NOVICE AO KRANJ Tudi februarja in marca so bih kranjski alpinisti dejavni. Zelo uspešen ie mlad plezalec (ima komaj 16 let) DAVID STEPANJAN. Omenimo nekaj njegovih boljših vzponov v Primorskih plezališčih: - MOZAIK 7C - ROČK & ROLL 7C/C+ - MANJANA IX + RP - KINDERGARTEN XIII + (na pogled) Plezali so tudi ledne smeri: VIKTOR RELJA in SUZANA GORJUP sta plezala SLAP POD ŠPIKOM z oceno IV, v DOLGEM HRBTU pa sta splezala zahtevno TERANOVO SMER, ki je kombinacija snega in ledu, ocenjena pa je z oceno V +. DANI PERNUŠ je s soplezalcem plezala VIKUEVO SVEČO na Jezerskem VI -, 95 stopinj 160 m. JANJA MERLAK in FRANCI MARKIČ sta plezala v TAMARJU - SLAP NAD VOTLINO 90 stopinj, 60 stopinj, IV, 90 m - CENTRALNI SLAP V +, 120 m ALENKA JERALA s soplezalcem je prav tako plezala SLAP NAD VOTLINO, poleg tega pa še DESNI SLAP 80 stopinj, 60 stopinj - IV + - 80 m DARJA ZAPLOTNIK in TONE ŠTERN sta v MASOVNIKU plezala 600 m dolgo smer, imenovano KARAMELA, ocenjeno pa z V, TV - 60 stopinj, 40 stopinj V vrsti turnih smukov pa omenimo spust GREGORJA PISKARJA in FILIPA VODNIKA z VRHA KUKOVE ŠPICE. Ta ekstremni smuk je ocenjen z oceno s 5. Mira Pintar OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun Sekretariat za občo upravo in proračun Občine Škofja Loka razpisuje zbiranje ponudb za rušenje enonadstropnega montažnega objekta velikosti 11 x 17,5 m, ki je zgrajen na dvorišču občinske stavbe. Pogodba bo sklenjena po sistemu: "videno -kupljeno". Ponudbe oddajte v zaprti kuverti z oznako: "NE ODPIRAJ PONUDBA ZA RUŠENJE OBJEKTA" do četrtka, 31. 3. 1994, do 8. ure zjutraj na naslov: Sekretariat za občo upravo in proračun, Poljanska c. 2, 64220 škofja Loka. Vse podrobnejše pogoje razpisa dobite na istem naslovu vsak dan med 7. in 15. uro. V skladu z 2. členom Pravilnika o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list št. 44/93) OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA, Zabreznica 4, 64274 Žirovnica kot naročnik del na objektu osnovne šole OBJAVLJA RAZPIS ZA IZVEDBO DEL kot sledi: 1. demontaža obstoječih oken na vzhodni fasadi objekta, 2. izvedba in montaža novih oken, 3. izvedba in montaža zunanjih žaluzij Vrednost predvidenih del je 6.000.000 SIT. Izvedba del je predvidena v dveh fazah, od tega prva faza v višini 2.100.000 SIT. Rok za izvedbo objavljenih del je 25 dni od sklenitve pogodbe. Zainteresirani ponudniki ponudbe s predlogom o načinu obračuna del, referencami ter opisom predvidenih del, oddajo najkasneje v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA, Zabreznica 4, 64274 Žirovnica s pripisom: ZA RAZPIS. Podatke potrebne za pripravo dokumentacije ponudniki lahko dobijo na objektu. O izbiri najugodnejše ponudbe bodo ponudniki obveščeni takoj po preteku razpisa. Občinski sodnik za prekrške Jesenice objavlja naslednji JAVNI RAZPIS za nabavo in inštalacijo računalniške opreme in telefaksa za Občinskega sodnika za prekrške Jesenice I. Predmet razpisa - nabava in inštalacije računalniške opreme in telefaksa: 1. osebni računalnik 386-40 WF 170 -1 kos 32-bitni procesorski modul 80386 DX-40, 128 cache, 4 MB hitrega RAM pomnilnika, krmilnik disketnih in diskovnih enot, tastatura (102 tipki, SLO znaki, gravirani), CHERRY, VGA krmil- MILDE SORTE =* s S/C LIGHT ■S NOVO Originalna mednarodna kakovost S ponosom narejeno v Sloveniji nik 512 KB, VGA 14 "rnoncJJ matski monitor", l/O kontr* (2S + 1P), ohišje SUM z na£ jalnikom, diskovna enota WP citete 170 MB - pristopni e» 16 ur, disketna enota kapao«" I. 44 MB in 1,2 MB TEAC 2. mrežna programska oow NOVELL LITE - za 2 PC 3. ETHERNET mrežna karti^ ETHER DUO 16-bitna - 2 kosa 4. tiskalnik FUJITSU DL 3600" kosa , o0 5. telefaks FUJITSU DEX 8Z' j kos ^ II. ponudba naj zajema c»j ene delovne ure In ceno V trošnega materiala . .i, III. ponudniki lahko doM dodatne informacije v «■» od dneva objave razpi*a< i5 dneva roka prijave na ra*P^ vsak delovni dan od 8. do ure na telefonski številki v IV. ponudba naj vsebuje: d«J žilo o registraciji, bonitetno P očilo, spiske referenc z razvio referenčno listino inšta"'«' mrež v okolici občine d0*^ in večji možni projekti drugog R Sloveniji, podatke o kadrov* zasedbi in dokazilo o NOvc CERTIFIED NETVVARE EJJJ, NEER. Cone morajo biti oj čene v SIT s prometnim day*°, Ponudniki morajo konkurira1' celotno ponudbo po gornji sr cifikaciji. , j. V. merila za izbiro najugodiJJ šega ponudnika so: cene, bavni rok, strokovna usL sobljenost, servis, garanc|J j. rok, reference in ostale uQr nosti, ki jih nudi ponudnik. . VI. ponudbe morajo biti dan", zaprti kuverti, ki mora » opremljena z napisom: r, NUDBA - NE ODPIRAJ -RAZPIS, z naslovom ponudrj; ponudbe pa je potrebno pj^Jj v roku 8 (osmih) dni, od on« objave na naslov Občinski^ nik za prekrške, Titova 37, ^ JESENICE. < VII. odpiranje ponudb »Q*. prostorih OSP JESENICE.!, 1994 ob 10-1, tova 37,11.4 sobi št 6 - pritličje. Pre< niki ponudnikov, ki bodo šotni, morajo imeti s s9V" pooblastilo za zastopanje ^ VIII. ponudbe, ki ne f0° prispele pravočasno ■' (l bodo pravilno opremlj*^ bodo vrnjene, ponudbe, ki bodo vsebovale vseh e,erjV tov glede razpisa, bodo ^ čene iz nadaljnje obravnav^ IX. ponudniki bodo o '* „i javnega razpisa obve»c: , najkasneje v 10 (de««1 dneh po odpiranju ponudP'^ OBČINSKI SOVj*ci ZA PREKRŠKE JESEflfti Številka: SP Datum: 16.*v ZA USPEŠEN POSEL POKLIČITE 064/223-111 GORENJSKI GLA5 radjojrigl^ foto bobna«: Cementni l«del** Kranj, tel. 064/21 VELIK IZBO? CEMENTNI** IZDELKOV •Lepila in tesnilne mas. KEMAPuconci •Samo! dimniki »Izdelava in mon v.___.______ i# PEČARST^ Šubic - KranjL Jezerska cesta 9 Telefon: 242-51^ član Društva paraplegjkov, ki se, poleg sosedov, se edini zanimajo zanj, in kar oči so se mu zasvetile, ko nam je pripovedoval, kako lepo je bilo na letovanju v novograški Pineti, kar so mu omogočili. Rubežniki prišli v Davčo zastonj Sosedov na dražbo ne bo Ivan Mohorič, invalid, ki živi sam na majhni domačiji v Dav^T^a, «a ne bo plačal odškodnine za les, ki si ga je prisvojil na najetem zemljišču. D»vča, 18. marca - Da je Davča res zelo velika vas, smo m prepričali tudi v petek, ko smo se na klic Ivana Mohonča podali proti njegovemu domu. V vas pod strmim Poreznomje res lani »egla asfaltna cesta, vendar je do posameznih domačij se veliko Poti. ki kažejo v teh prvih pomladnih dneh svoje zimske rane, Povsod v gozdovih pa tudi vidne sledi kar precejšnjega odvažama Posekanega. Ivan Mohorič ie pred štirimi leti posekal, kar ni bilo "jegovo, zato so bili v petek pri njem napovedani rubezmki. Da je les tukajšnjih gozdov eno glavnih virov preživljanja. Je bilo videti pravzaprav skoraj Ma vsakem koraku, saj je sveže Ppsekano drevje bilo mogoče ^deti ob vsej poti, ali pa vsaj s'edi in ostanke tega. Res je mogoČe od lanske jeseni priti v središče vasi Davča, ki jo upravičeno imenujemo za največjo slovensko vas, že po asfaltni P°ti, saj so po skoraj dvajset fetnem prizadevanju in ob večji *• manjši pomoči širše skup-n°sti to željo Davčarji končno ^Peli uresničiti, vendar to še «aleč ne pomeni, da asfalt sega a° sleherne domačije. Gladka cesta je namreč dana le tistim v središču vasi, do mnogih kmetij te zelo razpršeno naseljene vasi Pa vodijo še kilometri in kilometri poti, ki v teh dneh, ko se poslavlja, kar kličejo po opravilu. Ko smo isklali domačo na naslovu Davča 32, je bilo Potrebno kar nekaj spretnosti, fla smo se izognili vsem pastem ^cjih skal in udorin, pa še, ko j? Postalo za avto le prehudo, Qel poti opravili peš. , Ivan Mohorič živi na majhni ^etiji (le dobra dva hektara) Sam: saj mu je 1987. leta umrla *ati, dve ieu- kasneje pa tudi S" bobrih 21 let je delal v 1Jar>ji Iskri v Železnikih v 'a«rnici in na strojih, ko pa je Padel s strehe in si poškodoval JJtenico zaradi česar je 90-ptotni invalid, se je po nekaj m uP°koJ"- Sam seveda še foaleč ne zmore vsega, kar je na litiji potrebno opraviti, ven- . —ji jJuucDiiu upiaviu, »BIT mu sorodniki in sosedje, kot J[ayi, radi pomagajo. Domačiji J* sicer vidi, da vsega ni mogoče ^praviti sproti, v notranjosti pa >udi, da pn hiši že dolgo ni bilo ?er>ske roke. Nekdaj so imeli *ar štiri glave goveje živine, pto so tudi od tedanje Kme-JJJsko zemljiške skupnosti vzeU naJem približno 5 hektarov Pesnikov neposredno ob kmeti- nu Pa so leta 1990 posek3" "e*aj smrek - Ivan Mohorič Sravi, da le za to, da bi Pašnik očistili" - je bil posek Rjavljen na policijo in zemlji?-*a skupnC5t sž ;c tožiia je [olrerx)val za popravilo strehe J1 obnovo hleva, zlasti še, ker je hiša v potresu na Primors-g0* leta 1976 poškodovana, Z*1 Pa spada na Gorenjsko, za javilo ni dobil nobene po- Ivan Mohorič Izgubil je vse tožbe - prvotna odškodnina leta 1990 je znašala okoli 90.000 dinarjev, danes pa je z obrestmi narastla že na 370.000 tolarjev - vendar je trdno odločen, da tega ne poravna. Pa tudi če bi hotel, Eri 25.000 tolarjevpokojnine in rez dohodka od kmetije (sedaj ima le še eno kravo), to preprosto ni mogoče. Ivan Mohorič meni, da je od invalida v njegovem položaju zelo grdo kar koli zahtevati, če pa bodo poskušali na silo, se bo temu po svojih močeh uprl. Vendar bi ob našem obisku pri Ivanu Mohoriču, kljub grozečemu rubežu, težko rekli, da je bil slabe volje, pri čemer mu zelo očitno korajžo daje odnos sosedov. Eden od njih (ne želi sicer biti imenovan) je bil ob napovedanem rubežu pri njem, kar pogosto pa se je oglašal telefon - ena redkih sodobnih pridobitev te domačije - z vprašanji, kako se je izteklo. Po besedah Ivana, je njihova solidarnost tolikšna, da so pripravljeni nasilni odvzem njegovega premoženja celo fizično preprečiti, prisotni sosed pa se je zgražal na temi postopki. Menil je, da bi namesto ukrepanja z rubežem, morali Ivanu Mohoriču pomagati vjii pomislili m na to, sta nam oba zatrjevala, da bi se na današnjo dražbo traktorja in krave kdo javil iz Davče, saj ga ni človeka, ki bi se hotel na tak način okoristiti. Tudi pozimi, ko so poti v vas težko prehodne, za Ivana pa povsem neprehodne, sosedje poskrbe zanj. Je tudi Kupcev ni bilo Le nekaj minut po napovedani uri sta se pri Mohoriču res oglasila rubežnika - s sodišča pooblaščeni osebi, in svojo nehvaležno nalogo jasno, korektno, celo prijazno povedala. Zelo hitro je bilo mogoče ugotoviti, da kupcev na razpi- Mohoričeva domačija sani dražbi za zarubljeno ni, zato bosta pač o tem na sodišče poročala. Ko sta se na hitro odpravila, smo se poslovili tudi mi. Ivan Mohorič slabe volje seveda ni bil. Najboljša rešitev -poravnava Da bi slišali tudi drugo plat medalje, smo poklicali tudi na občino Škofja Loka - Sekretariat za družbeni razvoj, kjer smo pričakovali, da nam bodo kot nasledniki nekdanje Kmetijsko zemljiške skupnosti - torej nekdanje najemodajalke tega zemljišča, po črnem poseku pa tudi tožnice, kaj več povedali o tem. Izvedeli smo, da je šolo za posek 25 smrek - 43 kubikov, kar je vehko lesa, in da so z Ivanom Mohoričem v številnih pogovorih brezuspešno poskušali doseči dogovor o vsaj delni povrnitvi nastale škode, ki pa že ob začetku sodenega postopka zaradi inflacije ni ustrezala dejansko povzročeni škodi. Predvsem pa kaže poudariti, da to zemljišče ni več v občinski lasti, pač pa je bilo po zakonu iz marca preteklega leta preneseno v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Sprožen je tudi postopek denacionalizacije, prijavo kraje lesa [>a je na policijo podal bivši astnik. Sicer pa za javnost niso zeleh primera komentirati in nas napotili na predsednika izvršnega sveta Vincencija Demšarja. Predsednik občinske vlade nam je povedal: "Ivan Mohorič se je obrnil na izvršni svet z željo po posredovanju, vendar je dejstvo, da so ta zemljišča prešla v last države, zato za kaj takega ni možnosti. Ker ne verjamem, da bi prišlo do dejanskega odvzetja premoženja g. Mohoriča, bomo kljub temu poskušali z republiškim skladom doseči nekakšno poravnavo, pri čemer mi je samo žal, da že ni izkoristil ponujene mu možnosti plačila pravočasno, ko se odškodnina zaradi obresti še ni povečala do zanj neodplačljive višine, in nazadnje predlagano obročno odplačevanje, Naj dodam, da sem s tem primerom seznanjen šele od lanskega poletja, in prepričan sem, da se bo razrešil na nek dogovoren in sprejemljiv način. To nikakor ne pomeni, da bi morali odškodnino odpustiti, saj ni dvoma, da si je les protipravno prilastil, in da je za to kriv." • Š. Žargi SREDNJA ELEKTRO IN STROJNA ŠOLA KRANJ KIDRIČEVA CESTA 55, 64000 KRANJ Svet Srednje elektro in strojne šole Kranj z dne 16. 3.1994 in v skladu z določbami statuta šole razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA SREDNJE ELEKTRO IN STROJNE ŠOLE Kranj, Kidričeva c. 55 Za ravnatelja bo imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjuje še naslednje pogoje: - visoka izobrazba (izpolnjen pogoj za učitelja, vzgojitelja ali strokovnega sodelavca) - opravljen strokovni izpit - najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalni dejavnosti - organizacijske, poslovne in strckovn« sposobnosti - dosegar.is dfjlovriJri rezultatov pri pedagoškem delu, iz katerih je razvidno, da bo lahko uspešno opravljal svoje delo in naloge pedagoškega vodje šole Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Začetek opravljanja del in nalog je 1. 8. 1994. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Srednja elektro in strojna šola Kranj, Kidričeva cesta 55, 64000 Kranj. O izbiri bodo kandidati obveščeni po končanem izbirnem postopku. PRVIČ V ZRAKU Najlepšo nagrado za pravilno rešeno križanko s policijsko tematiko, ki smo jo lani objavili v Gorenjskem glasu, je prejela Mili Zupan iz Zgornjih Gorij Piloti letalske policijske enote MNZ so jo namreč sredi marca vzeli s seboj na enega od njihovih delovnih letov. Iz Brnika je s helikopterjem Jet Ranger letela do Portoroža in nazaj ter tako iz zraka spoznala kar tep del Slovenije. Nagrade je bila toliko bolj vesela, saj pred tem tudi z letalom še nikoli ni letela. Policisti letalci so med letom nad slovensko obalo opravljali preventivno naloge na področju prometa ter nprszs,'; rr,orstjitriimi požari na pn?*terr,. V Kojjrj so ss vkijučiii celo v iskanje predrzneža, ki je ravno takrat oropal neko žensko. Med dokaj mirnim letom se je Mili navduševala nad zračnim pogledom na kar lep del Slovenije, tudi zaradi svoje zvedavosti pa je spoznala marsikaj zanimivega o helikopterjih, letenju in delu policije. Naloge, ki jih slovenska policija opravlja s petimi helikopterji, so namreč nadvse pestre. Naj naštejemo samo nekatere: nadzor državne meje, reševanje v gorah in ob naravnih ter drugih nesrečah, prevoz ponesrečencev in bolnikov, kontrola daljnovodov in plinovodov, prevoz in montaža oddajnikov, oskrbovanje planinskih koč, gašenje požarov itd. Ob koncu leta je Mili le priznala, da jo je bilo ob vstopu v helikopter malce strah, za kar pa ob vsem novem, kar je doživela v družbi policistov letalcev, ki so jo po njenih besedah prijetno presenetili tudi s prijaznostjo in vljudnostjo, kasneje ni bilo več časa. Janez Mužič Z JI S SLAB B PETRIĆ ... NAJ JEAN OROŠKA C. 16, TH.:064/ Ste komunikativni, prijazni, vas veseli delo z ljudmi in vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi vam ponujamo vabljiv zaslužek, z dobrim delom pa se bo z vami sklenilo tudi redno delovno razmerje ! VABIMO VAS ZA DELO NA TERENU NA OBMOČJU GORENJSKE ! Pisne ponudbe pričakujemo na naslov: Zavarovalnica TILI A, d.d. Novo mesto, Predstavništvo Kranj, Likozarjeva 1 a, Informacije po telefonu 064/214-976,218-686 SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI DELOVNI CAS ocl 9 do 1 2 ure od 1 5 do 19 uro soIjoIci od 9 do 1 2 ui I I * \ IDI KOLESA TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660*SIT TV 72 cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT Trgovina in storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, tel: 064 -2123 67,21 1142 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMOvSE PRESELILI NA NOVO LOKACIJO, KIDRIČEVA 2, KRANJ (bivši dijaški dom) MALI OGLASI g 223-444 g 223-111 APARATI STROJI OVERLOCK, PFAFF In SINGER, nova, nerabljena, ugodno prodam. »215-650_bom Ugodno prodam zamrzovalno skrin-jo, 360 I. «51-331_e«« Prodam PLETILNI STROJ singer. «401-073_6333 PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. 9632-595 6342 Prodam aparat za HOT DOG, gostinski. Cena 150 DEM. 0332- 241 6345 PEČI za centralno kurjavo TVT Maribor, prodam. S 633-793 6364 Prodam hladilnik za vgraditev z zamrzovalnikom in žensko Rogovo KOLO. «342-496 popoldan in 213-034 dopoldan 6374 Prodam KABINO za traktor Unlverzal In otroški AVTOSEDEŽ. »215-197 6400_ Prodam KOSILNICO BCS, starejšo. 066-633 6403 Prodam starejšo ročno BALIRKO za seno. 0720-102 64io Osebni RAČUNALNIKI, tiskalniki (epson, fujitsu), zaščitni filtir, programska oprema. ATAK, d.o.o., 0324-313_Mil MOTOKULTIVATOR kosilnico Gorenje Muta special, prodam, ohranjena. 064-004 6417 Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 135. 070-416_6421 MOTORNA ŽAGA STIHL 050 prodam. 0421-722, Lahovče 73, od 7. do 8. ali od 19. do 20. ure 642s MIZARSKO KOMBINIRKO 40, 5 operacij, novo prodam. 065-073 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ OiEKOP, namizni OVERLOC SINGER 3-nitnl ,' BAGAT VtsriA Z 5.T5f~Q= Krvavška c. 24, Cerklje, 0421-118 6436_'_ Ugodno prodam nerabljen 301, elek. BOJLER gorenje. 043-453 6440 TRAKTOR ŠTORE 504 prodam. 066-034 6446 Prodam VIDEO GOLDSTAR nov za 250 DEM. 0719-565_6464 Prodam prevozni BAZEN za mleko 200 llterski. 0326-526_6476 Dobro ohranjeno nakladalno PRIKOLICO SIP 25, prodam. 0725-051 6496_ UGODNO PRODAM kultlvator z ježem GORENC, širina 200 cm, cena 40.000 SIT in plug Batuje -dvobrazdni, cena 40.000 SIT, oba stroja v uporabi eno sezono In nov traktorski cepiiec, cena 44.000 SIT. 0620-488 6606 SATELITSKI sintkmi" Amstrad " 1 «*«> •< AM/VI X > "V-' IV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTO) II) (J AKANCIJA, OBROKI — OAnCU Z MONTAŽO SAMO t)OT * SISTEMI ZA VKČ STRANK* ♦VRTUIVI SISTEMI* M /\ T- VR110 VIN I K. SK.IX)KA, (iOUKŠK'' 125 TEL: 064 633-425 GLASBILA SINTHESIZERJI: CASIO, ROLAND, YAMAHA, KAVVAI po najugodnejših cenah, zahtevajte prospekte. 0802-274 in 802-216_mos GR. MATERIAL Prodam SMREKOV OPAŽ. 047-136 . «334 Prodam DESKE 50,25,18 m In letve po naročilu. 064-222 6394 Prodam smrekov OPAŽ in ladijski POD. 064-222_6395 Prodam 700 kosov betonski STREŠ-NIK in SENO. 0697-082 6401 Prodam STREŠNO OPEKO klkinda -novo. 066-034 6443 IZOBRAŽEVANJE Iščem dobrega Inštruktorja fizike za srednje šole. 0622-532 6420 MIKE'S SPORT FASHION KUPIM Kupim ŠROTAR za žito. 0422-770 6332 _ Kupim teden dni starega teleta In prodam suha DRVA smrekov OPAŽ. 064-207_6347 Kupim samonakladalno prikolico 17 kubično. 045-228 6365 DELIKATESNO TEHTNICO do 15 kg, kupim. 0 681-382 esso Panasonic tBiefc^ za pm poslovneže SERVISZORrGiNALNIMDOJ pooblaSćfni zastopnik za SlOVENUO TELEFON Uprava tal: 064 222 86B tU.. 064 222 867 LJUBU ANA. tet/fOK.: 061 159 0 ?3? KRAM.). tel/fo¥ 064 777 160 LOKALI V centru Radovljice oddam LOKAL, 20 m2. 0221-183, od 10. do 12. ure 6339_ V najem oddam SKLADIŠČE 40 m2 v Naklem. 050-852 6402 V Radovljici prodamo ali oddamo prostor v izmeri 200 m2 - center z parkirnimi prostori. Prostor je primeren za gostinski lokal ali trgovino diskontno - skladišče aH proizvodnjo. V Škofji Loki oddamo trgovine v centru 15 m2 -17 m2,22 m2 - 36 m2 v Kranju od 22 m2 • 60 m2. NUDIMO VELIKO IZBIRO PISARNIŠKIH PROSTOROV NA RAZLIČNIH LOKACIJAH V KRANJU, ŠKOFJI LOKI, TRŽIČU. NAJAMEMO TRGOVSKE IN GOSTINSKE LOKALE VEČJIH POVRŠIN, V NAJEM DAJEMO POSLOVNO HIŠO 480 m 2 z UREJENIMI PARKIRIŠČI NA LOKACIJI KRANJ. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54b, 0242-651, od 9. do 12. ure, od 16. do 18. ure, vsak delavnik 6471 V KRANJU oddamo dobro vpeljan kavabar z obveznim odkupom opreme. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674,218-693 wio FOTOMODEL! AGENCIJA "DOBER GLAS", V POVEZAVI Z BERNARDO MAROVT, VABI IZKUŠENA IN NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE "ARMANI". TELEFON: 061/125-82-12 INT.208.VSAK DAN OD 10. DO 14. URE ti Prodam motor AVTOMATIC A 3 ML, letnik 1985, cena ugodna. 0327-682 6368 Prodam fantovsko KOLO MBX. 0403-249 6399 Prodam CTX 80, letnik 1989 in BT 50 S, letnik 1991. Globoko 2A, 0738- 037_6437 Prodam MOPED APN 4. Bertoncelj, Zg. Besnica 116 6457 NAJDENO Naprošamo osebo, ki je pobrala ORODJE ob cesti k Agrotehniki Hrastje v nedeljo 13.3.1994, dopoldan, naj pokliče 0 242-024 -NAGRADA 6451 OBVESTILA Združite prijetno s koristnim -NAKUPOVALNI IZLETI, SEJMI v Munchnu, prijave 082-104 6354 OBLAČILA Belo dolgo dekliško OBHAJILNO OBLEKO, prodam. 0 282-811 essi TEKSTILNA ^GOVINA-SAŠA St. Zagorja KRANJ Za pomladne dni sl boste lahko po zmernih cenah Izbrali ženske |ope In puloverje TOVARNE PLETENIN SEŽANA In ARENA PULA, kostime, jakne, bluze, pižame, sp. srajce... UGODNI POGOJI NAKUPA I, OTR. OPREMA Prodam kombiniran voziček Hauck Apollo 40 z dežnikom. 081-748 6343 Prodam otroški kombinirani VOZIČEK. 0216-011_6370 Prodam KOLO JUNIOR, jahalne škornje 37 in hlače 164. 0216-898 6442_ Otroško POSTELJICO in malo rabljen jogi prodam. 0631-169 6460 OSTALO Ugodno prodaja VRTNIC. 064-218, Selca 6348 Prodajam BUTARCE za cvetno nedeljo. 0311-078 tose Prodam leseno GARAŽO montažno, cena ugodna. 0327-682 6366 Prodam klopce z lesenimi letvicami ali menjam za drva ali goveje meso. 0422-369 6412 Prodam gorenjske NAGELJNE temno rdeče. 078-598_6456 Šiikarsko stlidl^k? stojalo prodam za 11000 SIT. 070-697'_«4i0 ZEMLJO za presajanje rož dobite. Jezerska 88, 0242-686 6494 V mesni predelavi takoj dobi delo na polnilki oseba z izkušnjami. Mesnica DOLHAR, tel.:50-348 PRIDELKI DOMAČI MED, cena 350SIT/KG, nad 10 kg še 10 % popusta, prodam. 0 64-277 590S Prodam belo DOMAČE VINO sa-vignon - pinot. 0241-038, od 17. do 19._6103 Prodam SENO in OTAVO. Bodešče 17, Bled 6326 Prodam KROMPIR deslre ter kvalitetni drobni KROMPIR deslre. 0421-673, Zalog 49, Cerklje 6341 SENO prodaml 0697-010, zjutraj ali zvečer 6344 Prodam OREHE. Sp. Otok 2, 0738-052, zvečer 6357 Ugodno prodam dveletne SADIKE žive meje liguster. Markelj, St. Žagarja 24 a, Radovljica smo VRTIČKARJI POZOR! Ugodno prodam PRST - HUMUS, dostava na doml 0217-187 6387 Kvalitetno SENO prodam. Brode 11, 065-856 6492 Prodam KROMPIR za seme - sante. Množitev je prva in druga. 049-324 6497_ Prodam Jedilni KROMPIR deslre in pentlan. 0422-603 esos Prodam SENO. 046-410 6413 Prodam krmilni KROMPIR. Pušavec, Voglje Letališka 27. 049-264 6453 Prodam bel KROMPIR. Zg. Brnik 76, 0422-737_6455 Prodam dobro SENO, koruzno silažo in koruzo v zrnju. Lahovče 42, 0421-752_6456 Prodam SENO. Gaberk 18, 065- 872 6474 POSESTI Zamenjamo visoko pritlilčno HIŠO z delavnico (1.1950) na Ladji - Medvode z montažno ali pritlilčno okolici Kranja ali Šk. Loke. Omejc - šušter-šič, C. 1. Maja 63, Kranj. 5914 Prodam VIKEND PARCELO na GabrSkl gori. 0311-312_6324 V bližini Tržiča na lepi sončni legi, prodam starejšo kmečko HIŠO z gospodarskim poslopjem. 047-136 Starejšo HIŠO v Kranju ali Škofji Loki z okolico vzamem v najem. 0331- 092_6376 Prodamo HIŠO v Britofu dvodružins-ka 140.000 DEM, atrijsko v Hotema-žah 290.000 DEM v Preddvoru 160.000 DEM. Drulovka vrstna III. faza 116.000 DEM. Šenčur nadomestna gradnja starejša hiša na 800 m2 zemljišča 70.000 DEM. Primsko-vo starejša hiša 130.000 DEM, Zalog pri Cerklajh nova hiša 200.000 DEM. Komenda nedokončana III. faza 140.000 DEM. Vodice III. faza 160.000 DEM, primskovo nova hiša z lokalom. 250.000 DEM. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, 0242-651, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure vsak delavniki 6470 PRODAMO polovico hiše z vrtom in lokalom pri Naklem, manjše hiše v vrtom na Gorenjskem, hišo z gospodarskim poslopjem pri Žabnici, dvos-tanovanjsko pri Dorfarjfh in druge. Prodamo zazidljive parcele, posest, vikend parcele. KUPIMO PARCELE IN HIŠE NA GORENJSKEM. APRON NEPREMIČNINE, tel.: 214-674, 218- 693 6512 PRIREDITVE Narodno zabavni TRIO igra na porokah in zabavah. 058-353 6359 POSLOVNI STIKI CERTIFIKATE za 1.000000,00 SIT, prodam. 0 328-731 6318 Prodam CERTIFIKAT samo za 40 % vrednosti. »85-592 6353 CERTIFIKAT nujno prodam, 400.000 za 300.000. »733-536_mu V donosen posel vložim do 40.000 DEM. Šifra: PARTNER 6479 TEL: 221 -051 W - pp DOSTAVA HRANE TEL: 221-051 AKCIJA MESECA: 125 DKG - 700 SI POZNANSTVA Če nimate časa In priložnosti naj vam pomaga AFRODITA ženitna posredovalnica, ki nudi usluge mlajšim ženskam brezplačno tel.: 064/ 324-258. Obenem pa vabi na ZABAVO prvo soboto v mesecu v hotel Ilirija v Šiško in tretjo soboto v hotel Creina v Kranju! 5991 RAZNO PRODAM BUKOVA DRVA prodam in dostavim. »696-042 6188 Prodam ŽAMANJE v butarah 4 m3. »45-594, zvečer 6328 Prodam suha mešana DRVA In CIRKULAR. »422-108_8371 Brezova in hrastova drva, prodam. »622-775 645» Prodam plemensko TELICO in bukova DRVA. Avsenek, Vrbnje 1, »713-297_6462 Prodam hlevski GNOJ In DRVA. »632-714 6463 STAN. OPREMA Prodam rabljeno sedežno GARNI-TURO. »713-247_6358 Ugodno prodam rabljen jedilni KOT. »66-995 6388 Prodam belo okroglo MIZO s petimi STOLI. »325-355_64W Prodam PISALNE MIZE (hrast), skoraj nove, cena za kom. 25.000 SIT. »622-481 6507 /I Merkator - Preskrba Tržič TRGOVSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. MESNICE SP. Planina tel.: 324 - 648 SP Deteljica tel.: 53-385 Blagovnica Tržič tel.:53-202 10 % predvelikoRocno znižanje svežega mesa in drobovine AKCIJA TRAJA OD 22. 3. DO 3. 4.1994 STORITVE ROLETARSTVO BERČAN - nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese! Tel. in fax: 061/342-464, ali 061/342-703 (stanovanje) 3270 POPRAVILA - MONTAŽA pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstaiacije. 0325-815 3317 ROLETARSTVO BERČAN - nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese! Tel. in fax:061/342-464 ali 061/342-703 (stanovanje) 3933 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič. HITRO IN POCENI! 057-214, zvečer 4eos ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, izdelujemo, montiramo in popravljamo tudi na obroke. 0213-218 4ue ČISTIMO stanovanjske In poslovne prostore. HRIBAR - BLESK firma z bogato paleto referenc. Naročila 0 331-431_4913 STROJNI OMETI. Sprejemamo naročila za Izvedbo notranjih ometov. Delo in dobava materiala Baumit sta v ceni m2. Podrobnejše inf. dobite po 0 062/724-123 ali 724-652, vsak dan od 8. do 15. ure. 5979 J&J SERVIS TV-VIDEO In HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto vsak dan od 9. do 17., smledniška 80, 0329-886_«092 SLIKOPLESKARSKE in PARKE-TARSKE storitve, izdelava plastičnih fasad itd. 0324-943, zvečer 6215 SATELITSKI SISTEMI LASAT IN PACE, možen kredit, vrljivi sistemi. 0719-014_6234 MONTAŽA klasičnih In satelitskih ANTEN, dograditev A kanala, M MTV kanala. 0310-223_6236 VODOVODNO NAPELJAVO V HIŠI, ter manjša popravila, vam naredimo kvalitetno in po lanskih cenah. 0218-427, non-stop 6241 KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za vsako okno, vrata izdelujemo po naročilu po 082-104 6355 Postavitev kmečkih peči, zidanih štedilnikov in kaminov. PEČARSTVO Lumpert, 065-773_mib Izdelujemo zaščitne kovinske mreže za okna in vrata po ugodnih cenah! 045-129 ali 45-346_6423 AGROSERVIS - popravljamo vse vrste TRAKTORJEV tudi T.V., motorne KOSILNICE vseh znamk. MOTOKULTIVATOR JE in motorne ŽAGE. Pridemo tudi na dom. 0061/647-630 mm Šivam ženska oblačila po meri iz vašega materiala. 0713-305 6466 STANOVANJA V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje. Šifra: KS VODOVODNI STOLP_6321 Prodam 2-sobno STANOVANJE, klasično ogrevanje po 1100 DEM/ m2. 0215-232_6349 Prodam STANOVANJE 80 m2 v centru škofja Loke ali menjam za manjše. 0620-848 6363 3-članska družina išče STANOVANJE v okolici Kranja. 0327-120 6401_ škofja Loka, staro mestno jedro -prodam STANOVANJE 68 m2. 0621-380 6435 1-ss Planina 52 m2 53000 DEM. 1 ss Planina 40.64 m 45000 DEM,1"?, Planina 42,40 m2 48000 DEM. »S SONIERA 29,50 m2 Planina DEM, 2-ss Planina 49,80 W DEM, 2-ss Planina 70000 DEM, ■> ss 61,4 m2 Jesenice po dogovoru FRAST NEPREMIČNINE, JezersKa> 54 b, 0242-651, od 9. do 12. ure,J* 16. do 18. ure vsak delavnik Oddam STANOVANJE v n«l«J najboljšemu ponudniku v cen" Jesenic, s centralno In toplo vcw 085-309_ _JS. V Škofji Loki in Kranju najamemo v«* različnih stanovanj. Predpis0" možno. 0633-823 J£ ODDAMO opremljeno hišo v bjgj Kranja in na Jezerskem. PRODAJ Kranj, gas. 33,5 m2, ZLATO P0*2 1-ss 40 in 2-ss47 m2; PLANINA*"*« 84 m2, 65 m2 In 68 m2 ter Illt, W \\\C III UO MIC »«" - »rf m2; Škofla Loka: 1-ss 39,5 m2, »J 80 in 2+2-ss 90 m2, ŽIRI noyo fig 58 m2 ter druga. V KRANJU KUP?*' garsonjere, 2 In 2 sobna »t? ' NAJAMEMO STANOVANJE! APR^, NEPREMIČNINE tel.: 214-674, ZJ° 693 .Z* VOZILA DELI AVTOODPAD - ZASTAVA, YUgJ LADA ŠKODA tudi novi deli- MU hovc, gorica 1. 0 715-601 "CITROEN" rabljeni rezervni deji J odkup avtomobilov za avtoooP8 0064/692-194 ' «7» "Ni parkir placa, kje p* na GLOBUSU je vedno prosto!1 VOZILA Prodaja, svetovanje pri Pr°ćck odkup rabljenih vozil. 0064/217-°* 4558 _ __o" Prodaja novih vozil: DAlWJjI J MITCHIBUSHI. Vse inforrti**' 0242-300, 242-600 ali 325-981^ PRODAJA, ODKUP, rabljenih vo*JJ prenos lastništva! 0325-981__> FIAT COMPAGNOLA, letnikJjfij rog. do 12/94, prodam. 0 ^'^1 ali 631-067____> R 21 GTX 2000 kubikov, af**jj metalne barve garažiran, prv* ^ 1989, prevoženo 72.000 km, ^ dam. 0 78-177, popoldan, SUZUKI SVVIFT GL, letnik zelo ugodni ceni, prodam. » ^ 353__=2?es^ YUGO 45, letnik 1990, prodam. J* 70-102_ 126 P avgust 1984, prodam. 17 a, Tržič, Danica GOLF, letnik 1977, odlično o"r^fi generalno obnovljen, Pr0 J** 0403-117___.> Prodam limuzino NISSAN SUj^ 1600, registriran dec. 1987, km. Ogled vsak dan, Bled, CanKar, va12 _'____> Prodam JUGO 45, letnik 1982, $ do 23.7.1994. 0326-455 ___> Prodam Z 101 GTL 6 S, obnovljeno. 055-136 R 21,el. stekla, servo volan, rti barve, I. 89 prodam. B 633-85^ v 64001 KRANJ - Hrastje 52 a, p.p. 111, telefon: (064) 331-030, telex: 37-744, fax. (064) 331^ IŠČEMO AMBICIOZNE SODELAVCE ZADELO NA PODROČJU IZVOZA iN UVOZA Z VIŠJE- ALI VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO EKONOMSKE ALI TEHNIŠKE SMERI IN AKTIVNIM ZNANJEM ENEGA SVETOVNEGA JEZIKA. ZAŽELENE SO VSAJ PETLETNE DELOVNE IZKUŠNJE. DELO JE ZA DOLOČEN ČAS S TRIMESEČNIM POSKUSNIM DELOM. AGR02?T HUJŠAJTE S POMOČJO NARAVE 061/728-519 SLIM-TEE NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ slim-tee je naravni zeliKni čaj, ki ponug* pri hujšanju in ohranjanju idealne tekme teže Rez omejevanja Vaših prehrambenih navad Z naravnim slim-tee čajem hujšate hkro in na zdrav način. Zmanguje Vam apetit, hkrati pa Vam krepi organizem in odporno«. slim-tee veča vitalno«. Vas poživi in Vam daje občutek ugodja. Pospešuje tudi delovanje prebavnih sistemov in pomaga pri nespečnosti in koncentraciji. CENA: SAMO 500 SIT s plačano poštnino Priimek in ime: Naslov:_ Poštna Sl:_ Kraj:____ Komadov: la po tel.: 061/728-519 ali na naslov 0'NECO P.P. 45,61235 Radomlje VOLVO 740 GL diesel, prodam. V račun vzamem avto do 4000 DEM. »712-037 _8361 Prodam 126 P, letnik 7/85, 74000 g*, cena 990 DEM. «67-265 6362 ^Prodam Z 101, letnik 1985, dobro jggrževana, 100.000 SIT. «401-180 Prodam VW JETTO, letnik 1982. L?"**. Valjavčeva 5_6367 MITSUBISHI LANCER GSR 1.6, wiik 6/80, z dodatno opremo in Z £g SE. letnik 4/80, prodam. «331- ZJ*__6375 Piodam UNO 45 S FIRE, letnik 1986. S?« 6500 DEM. Žirovnica 75 6377 in/S?3"1 JIJOG 45, letnik 1983 za '"00 DEM in GOLF diesel, letnik «379 ' FB9- C6|° let° P°liCa 17> Nakl° Prodam poceni SIMCO 1000 GLS, 'ejnik 73/december, lahko za re-Čgyne dele. «83-455_mm Prodam OPEL VECTRA 1.7 D. letnik J*^ karambollran. «633-413 6363 * 750 LE, letnik 1981, reg. do "^enibra, prodam. «725-701 6389 Ugodno prodam Z 101, letnik 1986. «241-043 6392 JUGO 45, letnik 1990 temno rdeče barve. «421-868 6393 Prodam BMVV 316, letnik 1985, cena 9500 DEM. «312-255_6396 Prodam FORD ESCORD CLX 1.6, 5 v, letnik 1991. «312-255 6397 Prodam JUGO 45, letnik 1990, cena 4000 DEM. «312-255 6398 Prodam NISSAN SUNNY 1.4 LX, letnik 1991, karambollran. Prebačevo 36, Kranj 64oe Prodam Z 101, letnik 1987. «312- 223 6415 Ugodno prodam DAIHATSU CHER-ADE, letnik 1991. «41-573 mib Prodam 126 P. letnik 1990 in letnik 1988. cena po dogovoru. «78-337 6431___ YUGO 45 v celoti za dele prodam. « 211-589, po 14 uri. 6432 GOLF diesel, letnik 1986, prodam. « 310-597 6448 Ugodno prodamo: R 5 diesel, letnik 1992, VW PASST turbo diesel, letnik 1990, LADA RIVA, letnik 1990, MO-ŽEN KREDIT. Inf. po « 422-5226450 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 91/ 92, lepo ohranjeno, prodam. «49-452 ali 49-531_mm Prodam JUGO 45, cena 800 DEM. «77-025_6461 JUGO CORAL, I. 1989, prodam. «332-154_ 6464 Prodam OPEL KADETT 1.3 LS, 5 vrat, letnik 1987. «312-255 6465 Prodam JUGO 45, letnik 1989, cena 3400 DEM. «312-255_6466 Odkup prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS, d.o.o., «312-255 6467 JUGO 55, letnik 1989, lepo ohranjen, prodamo. RUBIN Kokrica, «215- 545 6472 Prodam Z 750 motor 850 cm3, letnik 1981, vozna, cena 300 DEM. Ogled popoldan, Dorfarje 28 6475 Ugodno PEUGEOT 505 GL, letnik 1984, prodam. «061/627-717 6478 Prodam R 4, letnik 1984, reg. do 9/ 94, cena po dogovoru. «81-865 GOLF JXD, 89, reg. 1/995, cena 13000 DEM, bele barve, troje vrat, prodam. «45-315_6483 Prodam 126 P 650 GL «692-096 Prodam GOLF bencin, letnik 1981, reg. do 12/941. «56-506 6466 Prodam dele za LADO 1300 S. C. v Rovte 16, Jesenice 6493 ALFO 33 1.3, letnik 1986, 78000 km, dobro ohranjeno, ugodno prodam. «327-836 6500 Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1983. «329-143_esoi Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1984. «328-292_mm Ugodno prodam Z 101 COMFORT, letnik 1981. «328-137, popoldan Prodam JUGO FLORIDO garažlr-amo. «213-243, od 14. do 19. ure 6509_ ZAPOSLITVE PIZZERIJA OLIVA išče KV KUHARJA ali PRIPRAVNIKA ter DEKLE za pomoč v strežbi. Informacije Pizzerija OLIVA, Sv. Duh 93/a, Šk. Loka. 5787 K sodelovanju vabimo KOZMETIČARKE z večletno prakso. « 326- 683 5837 Iščemo prodajalce drobnega tekstila - teren Gorenjska. «241-038, od 17. do 19. ure 6104 Zaposlim VOZNIKA C.E Kategorije v mednarodnem prometu, šifra: ŠOFER 6329 Center za socialno delo Tržič, Cankarjeva 1, vabi k sodelovanju za nedoločen čas socialnega delavca. Pričakujemo ustrezno Izobrazbo, strokovni Izpit In dve leti delovnih Izkušenj. Nastop dela po dogovoru. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi oglasa. Restavracija CAMP ZAKA Bled zaposli 2 KUHARSKI POMOČNICI. OD po dogovoru. «77-132 »439 Ob vikendih honorarno ZAPOSLIMO MUZIKANTA na diatonični harmoniki, v vili Viktoriji. «77-344_M4i Redno zaposlimo 5 ljudi za delo po kmetijah. Prosimo samo resne ponudbe, ker je delo dolgoročno. «633-181_6477 Zaposlim dakle za delo v strežbi Gostilna Kavčič iz Žirov, delo je izmenično 8 ur dnevno, OD po dogovoru. «691-215_mm Če vas zanima prodaja s predsta-vttvijo pokličite. «65-378 6496 Delo dobi KV NATAKAR aH natakarica, zaželena praksa, delo je v izmenah, nedelje proste. «622-481, od 8. do 15. ure esoa Mesarja z izkušnjami takoj zaposlimo. Mesnica D0LHAR, tel: 50-348 ŽIVALI TRGOVKO honorarno zaposlimo TAKOJ v živilski trgovini v škofji Loki. «623-090__6364 Iščem KOVINARJA - STRUGARJA -ORODJARJA! Šifra: AVTOMATI 6427 AVTOUČARJA zaposlim. «718-064 Radno zaposlitev dobi NATAKAR - NATAKARICA. Informacij« osobno V PIZZERIJI POD ORADOM. TriHc. Tol.; S2-OSS ODOJKE za zakol In PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, «733-232 3298 PURANE težke 3.5 kg, prodam za rejo. « 241-189_»63 PRAŠIČE za rejo ali zakol, prodam. Prešeren, Gorica 17, «712-222 6256 Prodam mlado KOZO, dobro mle-karico. Grad 3, Cerklje 6273 Prodam HERMELINE, stare štiri tedne. «061/841-285_sms Prodam 3 mesece staro TELIČKO. «682-672 6330 Prodam BIKCA simentalca težkega 230 kg, primernega za nadaljno rejo. Sp. Otok 8, Radovljica 6338 Prodam dva JAGNETA. Sp. Upnica 14, «712-217_5350 Prodam dve mladi KOZI ali menjam za mlekarico. «51-346 6351 Mlado KOZO Srna, visoko breja, prodam. « 725-174_6365 Ugodno prodam DOBERMANA, starega 7 mesecev, cena 250 DEM. «45-329_6380 KUNCE madagaskarske ovnače, samce in samice, plemenske mladiče, prodam. «45-532 6381 Prodam PRAŠIČE težke od 35 - 40 kg. «712-250_esse Kupim dva BIKCA težka 200 kg. «065/808-048_6404 Prodam odlično PSIČKO špringer španjel. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce_6407 Prodam GOVEJE MESO. Rupa 11, «211-071_m« Oddam PSIČKA nemške ovčarke, starega 8 tednov. «65-773 mu Prodam BRAK JAZBEČARJE z rodovnikom, mlade, odličnih staršev. «061/823-120_6426 SVINJO težko 160 kg prodam. •622-775 6426 Ugodno prodam 5 mesečno čistokrvno belo PUDLICO brez rodov-nlka. «631-113_mm Prodam pašno TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. «66-034 mm OVCO jezerske pasme za pleme aH zakol, prodam. «872-609 m46 14 dni staro TELIČKO SIMEN-TALKO, prodam. Ph/ka 7, Naklo. 6449 Prodam JARKICE In PIŠČANCE za dopitanje. Grilc, «214-855 6485 PRAŠIČKE od 20 - 40 kg prodam. Voglje, Letališka 7, Šenčur m»8 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 tednov. Komenska Dobrava 3, Komenda tso* OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je mnogo prezgodaj v 68. letu starosti preminil naš dragi mož, oče, nono, brat, tast in stric ADOLF TRILLER upokojenec - LTH Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 23. marca 1994, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Rakek, 20. marca 1994 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete MARIJE RAKOVEC roj. Blaznik ^zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste sočustvovali z 2 l11 !n. našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se svaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega in podjetju Navček. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Zg. Besnica, Kokrica 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta JAKOBA OBLAKA p.d. Omejcovega Jaka iz Lap se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter se poklonili njegovemu spominu. Posebej se zahvaljujemo dr. Perdanovi in dežurni ambulanti v Škofji Loki. Zahvala sosedi Miri, župniku g. Oražmu za opravljeno pogrebno mašo, upokojencem in gasilcem iz Gorenje vasi. Hvala lovcem za lepo opravljeno slovo od svojega lovskega tovariša. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi žene, sestre in tete KATARINE HOJKAR Klobučarjeve Kaline Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki ste tako požrtvovalno pomagali naši Katini. Hvala dr. Dušanu Sedeju m sestram zdravstvenega doma Žiri in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana ter socialni delavki gospe Demšarjevi iz Škofje Loke. Enaka zahvala gospodu župniku iz Gorenje vasi za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in trobentačema za ganljivo zaigrano Tišino. Hvala praporščaku DU Žiri in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Janez, bratje in sestri z družinami, družina Šubic in ostalo sorodstvo Žiri, Gorenja vas, Kranj, Ljubljana, 11. marca 1994 V SPOMIN Minulo je ie leto dni, ko tebe Janez od nikoder ni, tvoje telo v grobu zdaj počiva, tvoja duša naj pa sveti raj uiiva. Pred letom dni nas je zapustil ati JANEZ FABJAN Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem grobu. Alenka in Igor z družinama ZAHVALA V 86. letu starosti nas je tiho zapustil mož, oče, ded, praded, brat, stric in tast MIHA KOGLAR st. iz Stiske vasi pod Krvavcem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na zadnjo pot, mu darovali cvetje, sveče, ter se poklonili njegovemu spominu. Vsem, ki ste nam stali ob strani in nam karkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI marec 1994 V SPOMIN HČERKI 22. marca je minilo leto, odkar nas je zapustila draga hčerka, vnukinja, sestrična in nečakinja SAŠA PLAVC Hvala vsem, ki se je še spominjate in prižigate svečke na njenem pre ranem grobu. Hvala vam. VSI NJENI Kranj, 22. marca 1994 Škofja Loka, 19. marca - Dvorišče nekdanjega farovia na Mestnem trgu (s staro ropotijo) je bilo odlično prizorišče predstave "Čakajoči", ki so jo premierno uprizorili dijaki škofjeloške gimnazije v režiji cetrtošolca Andreja Zavrla. MoJ namen je, napraviti vtis na gledalca, nam je dejal po manj kot uro trajajoči predstavi, kar mu je nedvomno uspelo. Za izhodišče je vzel Grumovo črtico "Čakajoči" in motiv prepletel z "Dogodkom v mestu Gogi" ter s slovensko narodno "Kaj ti je deklica" in tako dosegel trojni črni učinek, ki gaje potenciral še z glasbo. Kar nekam lahkotna je bila tako ugotovitev, kako malo je potrebno, da človek postane nor, ki jo je morda bolje izreči na splošni ravni, kako nor je današnji svet v očeh mladih ljudi. Režijsko zamisel so sveže uresničili nastopajoči: Maja Kunšič, Maja Korošec, Ana Volčjak, Romana Stare, Meta Šmitek, Lidija Šifrer, Ši men Sterle, Jerneja Porenta in Vita Berčič. Prestavo bodo večkrat ponovili, sodelovali z njo na gimnazijadi in morda še kje. Pristaviti velja, da so mladi predstavo v celoti pripravili sami, le pri nujnih stroških jim je pomagal Marko Črtalič s škofjeloškega ZKO. M. V. NAJAVLJAMO Nova meteorološka oprema Brnik, 22. marca - Jutri praznujejo po vsem svetu dan meteorologije. Slovenski meteorologi bodo svoj praznik označili posebno slovesno. Na letališču Brnik bodo ob 13. uri predstavili novo meteorološko opremo, v katero so vložili tudi veliko domačega znanja. Ob tej priložnosti bodo seznanili javnost z delom Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, obenem pa bodo delavci Aerodroma Ljubljana predstavili nekatere nove pridobitve letališča. • S. S. Pohod na Porezen Kranj, 22. marca - Planinsko društvo Kranj se bo tudi letos udeležilo pohoda na Porezen. Odhod posebnega avtobusa bo v nedeljo, 27. marca, ob 6. uri izpred hotela Creina. Udeleženci, ki jih bosta vodila Meta Šparovec in Jože Škorc, se bodo iz Davče povzpeli v dveh urah zmerne hoje na vrh. Planincem priporočajo, da imajo palice in gamaše. • S. S. Zimski tečaj za planince Kranj, 22. marca - Planinska ^ekcija Iskra bo izvedla 25. in 26. marca tečaj iz zimske tehnike hoje po gorah, ki ga bosta vodila Tomaž Planina in Marijan Ručigaj. Zbor udeležencev bo ta petek ob 16. uri v Mačah, od koder bodo odšli na Kališče. Še isti večer bodo pregledali opremo in se seznanili z nekaterimi teoretičnimi navodili, v soboto zjutraj pa se bo začelo praktično delo. Prijave sprejema do 23. marca Volka Pajk, pri kateri je moč zvedeti več o tečaju in potrebni opremi. V domu na Kalisču so gostoljubni Kranj, 22. marca - Vodstvo Planinskega društva Kranj sporoča planincem, da je njihov dom na Kališču odprt vsako soboto, nedeljo in ob praznikih. Obenem obvešča ljubitelje izletov, da je po obnovljeni planinski poti iz Mač do Kališ-ča le dobri dve uri hoje. Zagotavlja tudi vsem obiskovalcem, da jih bodo v postojanki prijazno sprejeli in postregli. • S. S. Igrica za matrinsld dan Breznica - V četrtek, 24. marca, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Breznica dramska skupina Julke Dolžan Breznica v počastitev materinskega dne uprizorila pravljico v dveh dejanjih Pepelka. Ponovili jo bodo še v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri v Breznici. Otroci rišejo Tržič - Otroci iz tržiških vrtcev bodo predstavili svoje risbice v Paviljonu NOB v Vabimo vas na odprtje razstave akademske slikarke MIRNE PAVLOVEC v sredo, 23. marca 1994,ob 20. uri v bar galerijo Pungert Najprej v ograjo, potem po nasipu V petek deset minut pred deveto zjutraj se je na magistralni cesti izven naselja Gonca, na klancu imenovanem Skakalnica pripetila huda prometna nezgoda. 23- letni Tomaž Z. iz Sela pri Zireh je vozil v koloni proti Planici, ko je najprej neznanega voznika vw golfa, ki je vozi za njim in nato še njega začel prehitevati 31- letni Renato F. iz Kranja. Tomaž Z. se ni prepričal ali je pot za njim prosta in je začel prosta in je začel prehitevati pred seboj vozeča vozila, pri tem pa zaprl pot Renatu F, ki je začel silovito zavirati, da bi preprečil trčenje. Pri tem je zapeljal na stranski pas namenjen vpregam in kolesarjem, njegovo vozilo je začelo zanašati, nato je zapeljal na usek in trčil v začetek varovalne ograje. Trk je bil tako silovit, da je izruvalo ograjni nosilec, vozilo pa se je začelo prevračati po nasipu. Ob prevračanju je iz vozila padla sopotnica 34- letna Belita K., ki je neprivezana sedela na zadnjem desnem sedežu. Pri tem je utrpela posebno hude telesne poškodbe. S kraja nesreče so jo odpeljali v ljubljanski UKC, kjer je še vedno v življenjski nevarnosti. Voznik Tomaž Z. na kraju nesreče ni ustavil, izsledili pa so ga s pomočjo očividca, ki je peljal za njim in o nesreči obvestil policijo. Z neregistrirano škodo v betonsko ograjo Tudi druga huda prometna nesreča seje zgodila petek, nekaj po 23. uri se je po lokalni cesti od Podlesca proti Žirem z neregistrirano škodo 1000 MB in brez vozniškega dovoljenja peljal 22- letni Stanko Ž. V blagem desnem ovinku v Račevi je zapeljal z vozišča, 18 metrov vozil po travi, nato pa pri hiši številka 16, trčil v polmetrsko betonsko ograjo. Voznik ni bil pripet z varnostnim pasom in je utrpel hude telesne poškodbe. S kraja nesreče so ga odpeljali v ljubljanski UKC, kjer so ga obdržali na zdravljenju. • M.G. ^MERKUR Prva spomladanska sobota 26. marec 1994 prva po koledarju prva po ugodnih nakupih prva po dobrem razpoloženju v TC DOM Naklo od 8. do 18. ure l Medtem, ko si boste ogledovali ponudbo I v TC DOM Naklo, vas bodo zabavali: I narodnozabavni ansambel Trio Alpin 1 med K), in 12. uro ČUKI med 14. in 16. uro Tržiču. Otvoritev bo 25. marca, ob 17. uri. petek, Posvet mentorjev bralne značke V sredo, 23. marca 1994, ob 12.30 uri bo v sejni sobi št. 8 v pritličju Skupščine občine Kranj na Slovenskem trgu 1 v Kranju posvet mentorjev bralne značke v osnovnih šolah občine Kranj. Pogovorili se bodo tudi o obe-ležitvi Andersenovega dne v kranjski občini, mentorji pa bodo lahko tega dne prevzeli v pisarni občinske zveze društev prijateljev maldine Kranj na Slovenskem trgu 1 naročene značke in pisna priznanja za bralce. Vabljeni! Kekčevo srečanje 94 Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja bo jutri, v sredo, živahno od jutra do večera. Na tradicionalnem preglednem srečanju otroških gledaliških skupin Gorenjske se bo srečalo pet najzanimivejših otroških predstav. Selektor tokratnega srečanja Peter Militarov je na Jesenice povabil tele pre- dstave: ZADREGE TINE IN NINE v izvedbi gledališke sku- Eine Odprta marela OŠ A.T. inhart Radovljica, TAKI SMO- TAKI STE v izvedbi KUD Vigenjc OŠ Staneta Žagarja Iipnica, TO NISO ČAROVNICE v izvedbi otroške gledališke skupine Modra vrtnica iz Trboi, ČRNO BELO v izvedbi gledališke skupine Raglje OS Franceta Prešerna Kranj, in POKOJNIK v izvedbi Gledališke šole CKD Kranj. Srečanje se bo zaključilo z okroglo mizo. • L.M. Res oe Nevetoervo. če ?o- MISUŽ.OA V PtAfICi tJlSO TOČ* U ACKOMotA* V soboto v Planici Alkohol namesto poletov Gorenjski policisti so tudi ob letošnjih planiških prireditvah imeli polne roke dela. Prometniki so krotili velikansko jekleno kačo na kolesih, ki še je od četrtka do nedelje vsak dan valila iz Kranja v Planico in nazaj, posebna enota policistov, ki je skrbela za varovanje, pa je skrbela za tiste, ki so iz dolgočasja segli po alkoholu. Iz policijske bilance je^ffijt vidno, da so možje v imlfe posredovali pri 39 oseral^^ večini primerov zaradi opitosti, v treh primerih pa zaradi zdravstvenih razlogov. Izgubilo se je oziroma izgubili so jih starši, tudi 5 otrok, trije v soboto in dva v nedeljo, v vseh primerih pa so se sami obrnili na policiste ah pa so to zanje naredili drugi obiskovalci. Nekaj hude krvi je bilo tudi na parkiriščih, kjer so bih parkirani avtobusi. Dve skupini iz dveh avtobusov iz različnih krajev sta poskušali meriti moči s pestmi, vendar so jih s pravočasno intervencijo uspeli ločiti in zapreti vsako v svoj avtobus. • M. G. ter Samo to soboto bodo e§n§ naslednjih izdelkov tako ugodni ;