395
Drevje po zelenjadnih vrtih.
Čestokrat se prigodi, da prijatelj dobrega sadja nima primemo velikega prostora, kamor bi sadil drevje. Pri hiši ima pač zelenjadeo vrt, a na teh 100—200 m/2 more posaditi največ štiri visokodebelna drevesa. Ta pa ne rode kmalu, kadar pa začno roditi, razrasla pa so že tohko, da jako ovirajo in kmalu tudi popolnoma uduše druge rastline, katerih bi se pa težko tvegal posestnik malo zemlje. To marsikomu ni všeč, a pomagati si ne ve prav. Marsikdo pa pač ve, da bi bilo dobro v njegov vrtec pritlikavcev nasaditi. Dobi si torej cenikov. V njih bere o palmetah, kandelabrih, lirah, piramidah, kordonih itd. Naroči si torej tacih dreves navadno od tod, kjer jih je najceneje dobiti. A povem mu lehko že naprej, da z drevesci ne bo zadovoljen, ker ceno blago ne more biti ob enem dobro. Dobil bo navadno zanikamo raz-stoča drevesa na lesnični, a ne na pritlični podlogi. Ta mu pa ne bodo dajala zaželenega sadu. — Zopet drug si bo pa naročil dragih pritlikavcev v raznih oblikah, a ne bo vedel, kako jih je treba oskrbovati. Pustil jim bode poljubuo rasti, torej bodo tudi poljubno rodila. Zato pa je po naših \rtih res žalostnih pritlikavcev. Saj pa tudi ni čuda! Kje naj se pa zasebni posestniki vrtov nauče gojiti in oskrbovati pritlikavce, če izučeni naši vrtnarji z malimi izjemami še dandanes pritlično drevje obrezujejo spomladi s škarjami kakor gabrovo ali glogovo živo mejo?! Potem se pa jeze, da jim drevje ne cvete in ne rodi! Pomislijo pa ne, da tako obrezano drevje žene pač v les, a cvetja pa ne nastavi rado. — Vendar se bo pa tudi v tem na bolje obrnilo, kajti dandanes se za sadjarstvo vedno bolj zanimajo. In sčasoma bodemo tudi p<> naših vrtih imeli pravilno vzgojene pritlikavce, a ne trohnelih češpelj.
A za začetek ne kaže naročevati preveč umetnih oblik, kajti te zahtevajo precej časa in truda, še več pa znanja. Za začetnike se mi zde najbolj primerne oblike za zelenjadne vrte: 1.) navpični kordoni, 2.) vretenaste
piramide in 3.) pa posebno še visoka debla na pritlični podlogi. Te oblike se dajo brez obširnega znanja in posebnega truda vzgojevati. Poleg tega se pa tud lehko reče, da so glede rodovitosti najhvaležnejše. Prijatelju raznega sadja pa te oblike ugajajo tudi zato, ker ima na vrtu lahko toliko vrst sadja, kolikor debel stoji na njem. Na 200 */2 lahko stoji 50 in več debel, ne da bi Bog ve kaj ovirala zelenjad in cvetice. Kdor hoče imeti kmalu sadja, kupi naj si že vzgojenih kordonov in vretenastih piramid. V drugem letu mu bodo že rodile. Poleg tega bo pa na njih ob enem videl vzgojo ter jih bo brez posebne težave sam lahko nadalje vzgo-jeval.
Visokih debel na pritlični podlogi pa ni lahko dobiti po drevesnicah. Vzgoji si jih lahko vsak sam iz dovolj visečih enoletnih požlahtnjercev ali pa iz slabo razraslih vretenastih piramid. V višavi 150 % odloči pet očesec, ki bodo naredila krono. Najviše bodi voditeljica, stranska naj bodo veje. Vsako prihodnje leto skrajšaj veje in voditeljico na polovico. Paziti pa moramo, da voditeljico skrajšamo na očesce, ki stoji prejšnjega leta očescu ravno nasproti, veje pa vselej na spodaj ležeče očesce. Prihodnji vejni kolobar naredimo lahko 30 % nad prvim, ko ima pa krona nad 1 ™/ premera, režimo voditeljico in stranske veje le še na par očesec, da ne žene toliko na les, nego na sad. Taka visoka debla imajo dosti prostora, če stoje 4—5 ™f narazen. Če pa so po 6 ^ narazen, postaviš lehko med nje še po eno vretenasto piramido. Same vretenaste piramide stoje naj po 1*5—2 ™/ narazen, a navpični kordoni imajo pa dovolj prostora, če stoje po 50—60 %» vsaksebi.                                               Janko Žirovnik.