Studenčku
Kako glasno, veselo spet potoček žubori; več ga ne vklepa sneg in led, po strugi v dol hiti.
Čez •kamenje šumlja, skaklja, kot jagnje brzih nog. Oko se bistro mu smehlja, ko zre cvetoči log.
Le hiti, virček žuboreč, namakaj v polju cvet, da gledal žitni klas strmeč ratar bo kmalu spet.
Le vij po hladni senci se kot čist srebrn pas, da bodo ptice pile te, da bolj bo živ jim glas.
Mokriški