Že več kot leto dni se v krajevni skupnosti Crnuče »natezajo« z zadevo, ki je do-bila svoj epilog tudi na zadnji seji izvršnega sveta naše ob-činske skupščine. Gre za ce-sto, oziroma odsek nove ce-ste Ceneta Štuparja na deiu dosedanje Verdnikove ulice, ki b\ morala biti zgrajena že pred enim letom, vendar so z meritvami začeh koma/ v le-tošnjem avgustu, pa Se lo s pomočjo organov za notra-nje zadeve.
In kako se je vse začelo?
Pred Šestimi feti sprejeti zazidalni načrt je predvideval tudi gradnjo omenjenega cestnega odseka. Tudr kraja-ni so projekt sprejeti na zbo-ru volilcev. Jabolko spora je bilo v tem, da je bila razštri-tev cestišča predvidena na zemljišču lastnikov indivt-dualnih stanovanjskih hiš. Lastniki omenjenih zemljišČ: Lojzka Hodnik, Martin Mar-kuŠ, Jure Novak in Martin Karlovčec s souporabnico Nado Karlovčec so prvotno izjavili, da soglašajo z grad-njo ceste in prodajo dela zemljišča. Zahtevali paso, da jim ob gradnji ceste omogo-čajo dostop do kletnih garaž v njthovih stanovanjskih hi-šah. Prav glede teh garaž se je stvar zapietla. Vsi Stirje lastniki omenjenih stano-vanjskih hiš. (ki so bile zgra-jene na črno), so se kar na lepem spomnili, da bo nova cesta onemogočila dostop do njihovih garaž. V tam ča-su pa je investitor že imel gradbeno dovoljenje. izvaja-lec SGP Slovenija ceste paje začel s pripravami zemljišča. štirje lastniki so se uprii gradnjt in na sodišču dosagli
začasno ustavitev dei. Po vsestranskem strokovnem ogiedu in dokaznem postop-ku, je sodtšče prve stopnje svojo odredbo razveljavilo, ter zavrnilo tožbo štirih ob-čanov proti investitorju, izva-jalcu in krajevni skupnosti čmuče. Občani so se pritoži-li na višje sodišče v Ljubljani, ki pa je le potrdilo sodbo pr-vostopenjskega sodišča. S tem so torej občani izkoristtli vse pravne možnosti. Od tod
Najprej na črno, nato pa vik in krik
naprej pa se je zgodba zače-la vrtett kot v slabi kriminalki.
Štirje lastniki zemljiSČ z nedovoljenimi čmimi grad-njami so na vse načine naga-jali izvajalcu del. preprečeva-li geometru njegovo delo, ta-ko da so morali na koncu po-klicati miličnike. Ob tem si lahko mislirno, da so izme-njali ploho folklornih izrazov in se sploh nekajkrat dodo-bra sprli Občani pa niso in niso odnehal. Nazadnje so se pritožili na republiškt izvršni svet in na komisijo za vloge m pritožbe pri CK ZKS. Enot-nl moto njihove pritožbe je bil vedno le ta, da so jim vzeli veČ zemljiSča, kot je btlo pr-votno dogovorjeno.
Njihova vloga je priromala nazaj za Bežrgrad, k izvršno-
mu svetu občinske skupšči-ne, od katerega je republiški izvršni svet zahteval, na\ pri~ pravi natančnejšo informaci-jo v zv^zi s to pritožbo. Po-sebna komisija pod vod-stvom Ljuba Jankoleta je to tudi storila in njihove ugoto-vttve so biie tudi osrednji predmet razprave ene zad-njih sej našega izvrSnega sveta. Komisija je biJa mne-nja, da ne bo nikomur izmed lastnikov hig, zgrajenih brez
predptsanih dovoljenj. one-mogočena uporaba garaž, ki jih tmajo v kletnih etažah zgrajenih hiš, Komisija je še dodala:
-Verjetno je tudi. da so padali otitki z obeh strani ludi zato, ker so tzdeiovalci zazidalnega načrta sKuSalt v Čimvečji men ohraniti obstoječe objekte. zgrajene brez dovoljenj, pri projektiranju ceste pa so morali upoštevati predpise o njihovi graditvi Prav zato pa je priSlo do položaja, da se na vsaki strani nove ceste uporabi razhč-no širok pas zemijišča, ker jb po-trebno upoštevati tudi možnosi lastnikov hiš na drugt strani ceste do izvoza iz njvhovih garai Ven-dar pa bi se morali vsi zavedati, da do tega ne bi pnSlo. Le bi investitorji hiše zgradili po spre-/emu zaztdalnega nairia, sa/ bi bilo možno, da bi bili odmlki hiš. od cestiSča vefiji, kot pa bodo sedaj.
Možno je tudi, da je zaradi ra-zbur|anja vseh pnzadeTth strank res prišlo do žaljivih, nekontroli-ranrh izjav. Vendar pa bi svetovali priložnikom, ki v zvezi z gradnjo lastnih hiš niso spoštovali pred-pisov m še do sedaj niso legahzi-rat svojth nedovoljenih gradenj, nekollko več slrpnosti, ne pa. da trdijo, cfa so bili tako s strani so-diSČ. kot ludi upravnih organov oSkodovani zaradi nedokazane-ga kršenja predpisov pn oprav-fjanju n|ihovih dolžnosti Pri tem pa tudi ignonrajo dejstvo, da na-staja zaradi njihovega Sikaniranja v obravnavani zadevi družbi in posameznim uporabnikom ceste velika matenalna škoda, saj se zaradi zavlačevanja gradnje vro-dnot investicijskih del povečuje, s tem pa se bo todi poveča! pri-spevek investitorjev k slroškom vrBtanja zemijišča. lo pa pome-ni, da se bo ta prispevek povečal tudi njim samim. prt Cemer pa poudarjamo, da do sedaj niso Ss ničesaf plaiali, teprav so se sa-movotjno priključili na vse obsto-ječe komunalne naprave. s fiimer so storili prekršek v smislu 2 čl. Zakona o spremembah in dopol-nitvah Zakona o urbanističnem planiranju, ki se po 44 čl Zakona o urbanističnem p!amran}u ka2-nuje z denarno kaznijo do 10 000 dinarjev in z zaporom do 30 dni. Očilno pa tudi zaradi neizpoln|e-nih lastnih družbenih obveznosti tudi zavlačujejo z legatizacijo svoiih nedovolienih gradenj -
Prišlo je do spora, ki rs-snično ni bil potreben. Seve-da so ob zavlačevanju grad-nje ceste brez potrebe nasta-li matehalni stroSki, ki nika-kor ne sodijo v okvir naših stabilizacijskih prizadevanj. Povsem drugo vprašanje pa je, kdo bo nosil breme teh stroškov. V prvt vrsti družba, katere člani so tudi štirje ob-čani - pravdarji, ki so v opi-sanem pnmeru ravnali skraj-no sebično.
TADEJ BRATOK