Sfev. 40. Leto LXRIJ. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. Poširama piscsna v gOiOvI^l. Glasilo Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Pri ministru prosvete. Predsednik UJU, tov. Milutin Stankovič je bil dne 25. pr. m. sprejet od ministra prosvete g. M. Trifunoviča v svr-ho tekočih prosvetnih vprašanj, ki inte-resirajo učiteljstvo. Razdelitev države v prosvetne oblasti. Na vprašanje glede razdelitve države na prosvetne oblasti in ako se bodo šolske oblasti zlagale s politiškimi oblastmi, je g. minister odgovoril, da ima v zakonu odprto pot in zaslombo, da se dve politični oblasti lahko spojita v eno prosvetno oblast-. — Govoreč specialno o Dalmaciji je g. minister naglasil, da hoče delovati na to, da ostane Dalmacija ena šolska oblast, in da hoče dovoljenje za formiranje takih šolskih oblasti dobiti od ministrskega sveta. Razmere v Hrvatski. Predsednik je podal g. ministru konkretne slučaje o šikaniranju in zapostavljanju nacionalnega učiteljstva v Hrvatski s strani frankovsko - radičevskih elementov. Ponovil je zahtevo udruženja učiteljstva, da se odstranijo dr. Bosančevi oprode iz vodilnih mest šolske uprave, kar je ponovno zahteval kongres UJU. Opisal je slučaj nastopa zagrebške občine proti 44 nacionalnim učiteljem, ki jih ne spravlja samo ob službo, ampak tudi ob stanovanje. Povdaril je slučaj, ko deželni šolski nadzornik, pristaš dr. Bosanca neče izvesti odloka ministrstva prosvete, da se tajnik Pov. UJU in član Glavnega Odbora UJU tov. Blaž Štetič Sestre i bračo! Iz sviju krajeva proslavljene domovine skupismo se eto da viječamo o našim pedagoškim i našim staleškim pita-njima, dakle o pitanjima, koja su Njega, Ivana Filipoviča, čitava života, zanimala i svega ga okupljala; o pitanjima, kojima je velikan naš učiteljski žrtvovao svu energiju svoga života, posvetio svu top-linu svoje poštene i čiste duše, i u koja je utrošio, postigavši neumrle rezultate, svu svoju široku i jaku inteligenciju. Roden u Vel. Kopanici 24. juna 1823. odrastao je čovjekom, učiteljem naroda, djece i učitelja, pa književnikom u peri-odu narodnoga budenja i prema tome u duhu našega nacionalnoga osvještavanja LISTEK. Turneja učiteljskega pevskega zbora tržaške „Zveze" po Italiji. V Benetkah. Kljub temu, da so fašisti preprečili nastop pevskega zbora slovenskih učiteljev v gledališču »Fenice« v Trstu in kljub temu, da je tržaško fašistovsko glasilo pozvalo slovenski učiteljski pevski zbor, naj nikar ne hodi na turnejo po zgornji Italiji, je zbor vendar odšel na turnejo in se po določenem programu najprej ustavil v Benetkah. Nastopil je v gledališču »Rossini« in žel najlepši uspeh. Gledališče je bilo nabito polno in slovenska pesem je občinstvo očarala. Pevci so želi viharno odobravanje in so morali več pesmi ponoviti. V Bologni. Pevski zbor Zveze slovenskih učiteljev iz Julijske krajine je priredil 23. t. m. koncert v Bologni. Italijanski listi poročajo, da je koncert, ki se je vršil v dvorani »Liceo Musicale« uspel izborno. Dvorana je bila polna izbranega občinstva, ki je z navdušenjem sprejelo slovenske oprosti pouka in prideli na prosvetno delovanje poverjeništvu. G. minister je odgovoril, da če delovati, kolikor je v njegovi moči, z vsemi sredstvi na to, da se težki položaji nacionalnemu učiteljstvu olajšajo, odločno pa hoče zasledovati zadevo, da se naredbe ministrstva točno in brez odlaganja izvršujejo. Dnevnice poročenih učiteljic. Na vprašanje, kaj se je podvzelo v pogledu naših davnih zahtev, da se poročenim učiteljicam priznajo polne dnevnice, je g. minister pokazal na Projekt zakona o narodnih šolah, s katerim hoče rešiti to vprašanje in katerega je pravkar vzel v pretres, da ga lahko potem predloži narodni skupščini. Uvrstitev učiteljstva na nove plače. Odnosno razvrščanje učiteljstva in ostalih prosvetnih uradnikov na plače po novem zakonu, je izjavil g. minister, da hoče zastopati predlog, ki ga je ministrstvo prosvete predložilo komisiji in ki smo ga pred par tedni objavili. Razvrščanje nadzornikov. Predsednik UJU je nato izjavil, da je od izvršilnega odbora UJU pooblaščen intervenirati tudi v zadevi razvrščanja šolskih nadzornikov. G. minister je izjavil, da hoče vse poedine slučaje proučiti in hoče prekiniti z dosedanjim postopanjem in obnoviti prejšnjo prakso, da Prosvetni Savet predlaga kandidate za šolske nadzornike. —k. i zanošenja za krilatim geslima Iliriztna. Misao ilirizma, ideologija njegova, da se brača Srbin, Hrvat i Slovenac treba da udruže i posve sjedine, nesamo da je bila usredotočena u zajedničkom i uzajamnom književnom radu sve troje brače, več je ono nosila u sebi i snažne odraze našega političkoga preporadanja, pa je ona u ova oba pravca snažno utjecala i na vatreno-ga, misaonoga nastavnika in književnog radnika Ivana Filipoviča. Mlad, poletan i neustrašiv, a nošen nacionalnim odušev-ljenjem svojega vremena, ulazi Ivan Fili-povič u vrtlog borbe u prvome redu kao pjesnik narodnih budnica i kako srcu svome nije poznavao granica, kad se ra-dilo o narodnoj stvari, bude rad jedne pevce. Nekatere točke so se morale ponoviti. O tem koncertu nam poroča naš izvestitelj, skladatelj g. Emil Adamič: V krasni glasbeni dvorani »Liceo Musicale«, imena Rossini je danes zvečer pevski zbor učiteljev Julijske Benečije pred najizbranejšim občinstvom, sestoječim iz glasbenikov, kritikov in učiteljev glasbe, odpel svoj prvi tukajšnji koncert dovršeno, najiskrenejše aklamiran, povzročajoč ponovno burna odobravanja in nede-ljeno občudovanje, naročito g. Kumar in njegov zbor sta vzbudila začudenje in občudovanje, kajti neinformirana o naši glasbeni kulturi, je italijanska publika, ki nas je štela med barbare, izpregledala in ovacije ter čestitke kažejo, da smo po zaslugi g. Kumra, njegovega zbora ter ge. Lovšetove in g. Rijavca, storili s to turnejo za spoštovanje našega naroda več, kot marsikateri neroden diplomat. Ga. Lovšetova in g. Rijavec sta žela prave triumfe in italijanska kritika ju hvali z vznesenimi besedami. In zbor! V tej nadvse akustični dvorani se poje, kot že dolgo nisem slišal peti in ni pretirano, ako trdim, da z lepa ni najti takega pevskega zbora. Lahko se postavi ob stran najboljšemu svetovnemu zboru. Tehnika, glasovi, disciplina in predvsem visoka glasbena inteligenca pevcev s svojim življenje za glasbo žrtvujočim pevo-vodjem Kumrom, zasluži naše globoko svoje pjesme povučen pred sud, presuden na tamnico i zatvoren. Ta nezgoda medutim ne skrši snage njegove, niti polomi krila poletu njegovu. Izišavši ponovo u slobodu Ivan Filipovič daje se jednakom snagom novome radu, da nastavi tamo, gdje ga mračna i brutalna sila tudina spriječi i zaustavi začas, otevši mu slobodu. Ivan Filipovič saradu-je dalje stihom i prozom u svim beletri-stičkim časopisima onoga doba i radi tako valjano, da na svi književnički krugovi njegova vremena cijene i uvažavaju njegov rad. Medutim tu se I. Filipovič u svome radu ne zaustavi. Oduševljeni domo-rodac i prijatelj narodnoga osvještenja ubrzo uvidi, da svoj umni rad treba da skrene drugome području, da ga posveti mladeži vedroj, nadobudnoj uzdanici narodnoj. Opazio je, da mladež naše nema valjanih omladinskih knjiga, nema ni svoga časopisa, pa se odluči, da sam piše za mladež i da joj sam ureduje mjesečnik »Bosiljak«, koji nažalost ne nade dovoljno ni razumijevanja, ni potpore i več druge godine prestaje izlaziti. Medutim Ivan Filipovič ne malakše, več radi oko toga, da ponovo počne izlaziti časopis za mladež, pa mu to i uspije. 1871. Hrv. pedag. književni zbor počinje, upravo nastoja-njem njegovim, izdavati »Smilje«, taj naš danas najstariji omladinski list. Pored toga i sam napisa mnogo uspjelih izvornih priča za mladež, pa opet prevede mnogo priča i pripovijedaka iz strane omladin-ske književnosti. Pored toga golemoga književničkoga rada ne zaboravi on ni stručne, pedagoške književnosti, pa u oblasti ove nauče-njačke literature napisa mnogo izvršnih, umnih pedagoških članaka, najpače članke o reviziji školskoga zakona. Što više i sam je počeo da izdaje i redigira u slo-bodnome duhu naprednoga učiteljstva pedagoški list »Prosvjetu«. Svuda je Ivan Filipovič dospio i svagdje se kao vrstan književni radnik, valjan stilista i logičan mislilac, a odu-ševljen patriota i nacionalan radnik izdl-gao u prve redove. Pa opet sav taj njegov mnogostruki i uspješni rad u oblastima beletristike, omladinske i nauče-njačke pedagoške književnosti ni izdaleka ne dosiže one vrijednosti, koju Ivan Filipovič za sve nas, najpače za hrvatsko učiteljstvo, dostignu svojim snažnim or-ganizacionim radom u našim staleškim redovima. A on medu tadašnjim učiteljstvom za taj težak rad bio i po svome položaju, i po svojoj visokoj obrazova-nosti, i po svome radu, i po svome poštenju, pa najposlije i po svojoj isrenoj lju-bavi, što ju je osječao prema svome sta- gjag^^B^^MI^BggBi^- I I —— spoštovanje in iskreno zahvalo za visoko kulturno svoje delo, za katero mu moramo biti hvaležni vsi Jugosloveni. Italijanski impresariji žele z vso silo za svoje gledališče angažirati go. Lovšetovo in g. Rijavca, kajti uspeh je v resnici velikanski. (»Slov. N.«). Videm-Gorica. Po Bolonji bi moral obiskati zbor Videm in Gorico. V Vidmu je bil koncert prepovedan zaradi napadov tržaških in videmskih fašistovskih listov. Iz istega vzroka je izostal tudi koncert, ki bi se imel vršiti v italijanskem gledališču v Gorici. Zbor je bil vseh italijanskih ovir in intrig sit do grla. Tudi turneja, zamišljena za Božič po srednji Italiji, zaradi tega odpade. Prihodnje leto se poda Kumarjev zbor preko mej, v dežele, ki imajo več smisla za umetnost, več poštenja in več odkritosrčnosti! Mi u izletih in pri ogledovanju znamenitosti oli priliki kongresa UJU v Ljubljani. IZLET NA TRIGLAV OD 8. DO 13. AVGUSTA 1923. (Dalje.) Drugo jutro smo se poslovili od gorskih velikanov in smo se podali v dolino. ležu, jest, on je po svemu tomu bio naj-pozvaniji da bude vod, organizator hr-vatskoga učiteljstva, svjetionik njegove samostalnije, vedrije i svjetlije buduč-nosti. U vrijeme najagilnijega rada Ivana Filipoviča, koliko na književnome, toliko na staleškem, polju učiteljstvo je hrvatsko bilo gotovo bez ikakve staleške organizacije, izgubljeno, medusobno raski-dano, otudeno, pa otuda u borbi za svoja prava i za svoje staleške interese, bili oni kako mu drago od zamašaja i vitalne vrijednosti po čitav stalež, slabo, bespo-močno, neopaženo i neuvažavano. Ivan Filipovič sve je to svojom vidovitošču prozreo ubrzo, pa osječajuči, da učiteljstvo može samo onda biti snažno, da samo onda može, da za svoja prava vodi uspješnu borbu, ako je dobro organizo-vano, prianja poslu neumoran i siguran uspjeha, da svekoliko hrvatsko učiteljstvo skupi u jednoj jakoj staleškoj organizaciji. Tako je njegovom inicijativom, njegovim zamjernim nastojanjem stvoren »Savez hrv. učiteljskih društava« u Zagrebu. To bijaše osjetljiv uspjeh Ivana Filipoviča u radu oko organiziranja hrvatskoga učiteljstva i oko pridizanja njegove staleške svijesti. Njegovim žilavim i nepopustljivim nastojanjem hrvatsko je učiteljstvo zadojeno Filipovičevim idejama, i ako uz teške materijalne žrtve i mnoga pregaranja podiglo u Zagrebu i svoj učiteljski dom u kome se nalazi danas i brončana bista velikoga* učitelja i jedna ; po učiteljstvo osobito važna, a opet samo nastojanjem Ivana Filipoviča stvorena institucija, »Hrvatsko pedagoško književni zbor«. Osnivanjem »Hrvatskoga pedag. književnoga zbora« Ivan Filipovič udario je sigurne i trajne temelje izgradivanju i razvijanju naše koliko naučenjačko pedagoške književnosti, toliko i omladinske literature pa tako je Zbor dodanas ostao u nas rasadnikom pedagoške i omladinske književnosti. Osnivanjem i izgradiva-njem Hrv. učiteljskoga doma Ivan Filipovič opet je izgradio nesamo trajni ponos hrvatskoga učiteljstva i sviju njegovih nasljednika nego je u isto vrijeme trajno povezao svekoliko hrvatsko učiteljstvo davši mu time maticu, žarište njegovo i pridigavši time snagu njegovu. To su eto neprocjenjive vrednote jednoga neutrudivoga nastavnika, naima-ra našega, koji je pred punu stotinu go-dina ugledao svijet, a reči bi samo zato, da bude svijetlo onima, što su do njegova dolaska lutali u tami; da bude uzor onima, što su stajali osamljeni i bezpomočni; da bude vod jednoj jakoj vojsci kulturnih radnika, koji su po zaselcima stajali sami Mimo najlepšega Črnega jezera, v katerem so se kopali odsevi njegovega obrežja v najkrasnejših živih barvah, smo hiteli proti Komarči, 600 m globoki navpični steni, kjer nas je pot po kratkih serpentinah dovedla v Bohinjsko dolino. Komarča je pač najbolj utrudljiva in du-homorna pot na vsej turneji. — Krasen intermezzo v tej naporni poti je bila pot k zgornjemu, pravemu izviru Savice, kjer smo se odpočili. Ko smo si ogledali še krasni slap Savice iz njenega vznožja, smo se poslovili in odšli dalje k jezeru. Tu smo preživeli popoldan v prosti zabavi in kopanju v toplih valčkih Bohinjskega jezera. Proti večeru pa smo odšli proti Bohinjski Bistrici. Ker nismo dobili prenočišč, smo se zadovoljili s prenočiščem v železniških vozovih, katere nam je dal na razpolago g. postajenačelnik. Drugo jutro nas pozdravi že v Vintgarju, kamor smo dospeli ob 6. uri zjutraj. Tovariši so bili vzhičeni nad krasoto te soteske, kakoršnih je pač malo v širni naši državi. Dopoldne in popoldne smo si ogledovali znamenitosti Bleda, se vozili po jezeru in si ogledali tudi cerkvico na otoku. Neizbrisen bo pač ostal spomin v srcih naših južnih bratov, ki mogoče nikdar več ne bodo videli te krasote. Proti večeru smo odšli še peš na Lesce, odkoder nas je vlak odnesel proti beli Ljubljani. Ob 100 letnici Ivana Filipoviča. (Govor Lj. Krajačiča na kongresu UJU v Ljubljani.) i zaboravljeni na braniču narodne pro-svjete i narodnoga osvještavanja; da bu-de u daleka poznija vremena uzor svima učiteljima i kao nastavnik i kao književnik. i kao nacionalni radnik, kojemu je svaki brat omilio, bio on koje mu drago vjere. I ja kao da osječam. te duh veli-koga pokojnika u ovaj čas lebdi nad na- Zopet je prispelo šolsko leto s svečanimi koraki v učilnico, v kateri se le-skeče kakor kristalna jutranja rosa. po-ljubljena od zlatih solnčnih žarkov, ne-broj zvedavih očesc. Zopet so se prebudile šolske delavnice iz dvomesečnega sna in oživelo je delo: odcepki frče po zraku kakor čebelice, svedri se hrešče upijajo v les. rezila nožev se svetle, pod steklom se lika grobo toporišče... Lahna rudečica obliva ličeca učencev, kateri delajo kakor za stavo, in mahoma so grablje gotove, za katere se kar trgajo med delom na šolskem vrtu. Ako se zlomi med delom kak zob, je pri drugi uri vstavljen kakor bi trenil, toda oprezneje in točneje. Nato narede nosilnico za kamenje in zemljo, škorčnice in drugo — ure beže kakor misli. Ako ti primanjkuje učil za risanje ali zgodovino, samo reci, pokaži in vse se naredi hitreje in natančneje kakor bi si predstavljal. Kadar učimo malčke o naših prade-dih, kako so si morali staviti koče nad vodo, da jih niso vznemirjali: medvedi, volkovi in divji prašiči, jim pokažemo — da je nazorneje — sliko. Slika jim poda predstavo, a ta je kolikor toliko motna. Vse drugače jih zamislimo, ako zgrade sami »stavbe na koleh« v mali obliki: Prvi strižejo karton, izrezujejo line in vrata — ogrodje koče, na katerega pri-lepljajo preklane palčice. drugi krijejo streho s slamo, tretji delajo ograjo, četrti oder na palčicah, ostali pa obrobijo prostor na dveh straneh z mahom, kar predstavlja suho zemljo. Izgotovljeno ni več slika, ampak sama iz sebe pripovedujoča pravljica. Učenec pa tudi rad kaj naredi iz domačega dela. pri katerem mu z veseljem pomagamo, saj ga z delom izobrazimo, da bo znal napraviti in popraviti najpo-trebneje in si tako prihranil novce. Rokotvorni pouk ni igračkanje, ampak velikega vzgojnega pomena, saj vidimo, da vzgaja že oče svojega sina od otroške do mladeniške dobe in še dalje. — Kako lepi so zimski večeri učenja! Zunaj počiva vse pod snežnobelo odejo, katero tko snežinke vedno dalje in dalje. Včasih zaplešejo milijoni v mrzli burji, katera jim zapoje skozi golo vejevje, zapiska na piščali ledenih sveč, tuintam pa kakor ranjena zatuli. Črna noč je vtaknila glavo pod perot in kakor da ne čuje, dremlje nad pokrajino ... V topli izbi je vse živo. Pri peči sedi babica, katera pripoveduje zbrani deci vesele in žalostne dogodbice. Zdaj se razlije smeh po izbi, zdaj je zopet vse ma. što više. živi u nama i svi mi treba da u svome nastavničkome i staleškom radu. u našem nastojanju oko nacional-noga našeg ujedinjenja slijedimo stopama njegovim. A u tome našem nastojanju neka nam je uvijek uzorom On, velik naš vod i učitelj. Ivan Filipovič. Slava Ivanu Filipoviču (Slava mu!!) tiho, da ni čuti diha. Malčki neumorno poslušajo pripovedovanja kakor zlato knjigo. Okrog brleče leščerbe sede za kolovrati predice in predejo iz čopov volne svilene niti. Oče, kateri si je pripravil les in pokvarjeno orodje, popravlja, prenavlja, dela nanovo dele voza, plete košare, skratka vse kar rabi pri kmetiji. Pa koliko ima pomagačev! Starejši sin meri, žaga, mlajši poprijemlje, šolarček zbija sani in še mal dolgosrajč-nik je priracal od babice v to druščino. Iz peharja izmakne žebelj, iz klopi potegne kladivo, katero ga kar prevrne. Komaj se pobere, že zabija žebelj v pod. To vam je delavnica in pouk! Tudi šolske delavnice so se že precej oživele, katere so bile ustanovljene pred kakimi 30 leti, veliko jih pa mrje od leta do leta. Vprašal bi se: »Kje tiči vzrok?« Nič vprašanja, poglejmo: Učitelj razloži učencem započeto delo. Kar se dvigne V klopi žalosten deček s povešeno glavo in vzdihne: »Gospod učitelj, kako naj delam, ker nimam drugega kakor ta ,pi-pec'?« Priskočil bi učitelj in mu dal naj-potrebneje. a kaj, ko so roke — prazne. Iz česa bi mu dal delati, ko ni pri šoli drugega kakor drva. Ali naj se zanaša na leskovo šibo, katero bo učenec v šolo grede skrivaj urezal, med tem se pa boječe oziral, da ga ne bi prijel kak človek za ušesa ...« Dobro bi res bilo, da bi imeli učitelji in voditeljice enorazrednic svoje orodje. Kolikokrat nabavijo učencem to ali ono stvar iz lastnega žepa, da odpomorejo v najnujnejših slučajih, ali časi nastopajo vedno kruteje in vsak je vesel, da lahko sam sebe opravi, da izgleda med drugimi ljudmi še kot človek. Nekatere šole razprodajo ob koncu šolskega leta izdelke, da si kupijo naj-potrebneje. druge so pa pripuščene same sebi. Da bi se olajšalo delo učencem, povzdignil rokotvorni pouk na tisto stopnjo, kateri mora odgovarjati, naj bi se določil vsaj malenkosten znesek za nabavo orodja in lesa, katerega bi letno izplačevali kraj ni šolski sveti vodstvom kakor je to urejeno za šolske knjižnice in učila. Ko bo podpora, se bodo začele nadalje same otvarjati delavnice, cvetele med letom kakor še nikoli in ob sklepih bodo tudi sadovi bogati. Albin Čebular, in so uporabljivi doma v sobi, v kuhinji in nekaj tudi, ki se bodo uporabljali kot učila na šoli. Vrstili so se enaki podobni in različni predmeti kakor obešala za obleko, obešala za slike, kuhinjski stolci, leseni krožniki, valjar, mizarske kljuke, leseni ročaji za dleta, šila, pile i. dr., stroji za šivanje in obrezavanje knjig, stiskalnice, mize, krmilnice za ptice, gnezdil-nice i. dr. Občudoval si tudi nekatera učila, kakor model, žage, kolesa in tkalnice, poševno ploskev, klin, električni zvonec, ja celo elektromotor, poleg ravnila, trikotnika in šestila za šolsko tablo. Poleg teh del je bilo nekaj modeliranih predmetov in nekaj iz močne žice, predvsem modeli iz kristalografije. To bi bilo v kratkem, kar se je videlo. V podrobnosti se ni mogoče spuščati, zakaj razstava je bila tako obsežna in poučljiva za vsakogar, da si jo lahko ogleduje po več ur, da dobi površen pregled čez vse, kaj in kako se je delalo in poučevalo. Z lepim uspehom, ki je razviden iz razstavljenih del, je lahko zadovoljen zavod in gojenci. Poznam to šolo še iz časov, ko je bila popolnoma nemška, ko so poučevali na njej »nemški strokovnjaki«. Ako primerjam uspehe, ki jih je dosegala nemška meščanska šola, moram reči, da jo nad-kriljuje sedanja v vsakem oziru, kljub temu, da so potekla šele 4 leta, odkar je šola preosnovana. Ciril Hočevar. Naše narodno prosvetno delo. Gospodarsko delo. —pg Razstava na Prevaljah. Razstava v Mežiški dolini! Je to mogoče? Da. Pokazala je to razstava, prirejena v malem obsegu, ki je bila otvorjena dne 8. spet. ob 9. dopoldne v ljudski šoli v Prevaljah. Predvsem so bili razstavljeni poljedelski in sadjarski produkti. Aranžirala sta jo nadučitelja Košir na Prevaljah in Močnik v Tolstem vrhu. Predvsem so nas zanimale gobe, ki so jih večinoma nabrali otroci na Lešah. Užitne in strupene so bile lepo razvrščene. Nismo vedeli, da krijejo naši gozdovi toliko vrst, med njimi take, ki dosedaj pri nas niso bile znane. Na sredi je razstavil Džamonja iz Maribora svoje lepe cvetlice, pridružil se mu je vrtnar grofa Thurna na Ravneh s svojimi. Lepa je bila razstava ročnih del iz prevaljske in gu-štanjske šole. Marsikatera mestna šola ne more boljšega pokazati. Almira pa je razstavila tudi gobe med mahom. Letoš-. nja sadna letina je bila pri nas slaba, a vendar je bilo zastopano sadje iz vseh krajev naše doline, žlahtne vrste, jabolka in hruške. Posebno pozornost je vzbujala košara s sadjem s prevaljskega sadnega vrta. Župnik Serajnik v Kotljah je razstavil najlepšo solnčnico in ročno delo iz lipovine. Sočivja je bilo precej, a kaže, da se mora še bolje gojiti, zanimal je posebno krompir, ki je dal letos 13kratno seme. Posestnik Javornikove graščine nad Guštanjem. Osiander, je razstavil svoje žito v klasju in zrnu, posebno pozornost je vzbujala pšenica v klasju in krasna koruza. Lepo je bilo konservirano sadje in sočivje (Košir-Močnik) v steklenicah. Obrtniki so razstavili obrtne izdelke za poljedelstvo, med drugimi smo videli model stiskalnice za mošt itd. Videli smo majolike iz Liboj pri Celju. Skromen začetek. Ideja ni napačna in se mora gojiti. Prihodnjič pa naj pokaže naša dolina, kaj producirá v poljedelstvu, obrti, industriji, živinoreji, ovčjereji itd., itd. Videli bodeino, da imamo lepše reči, ki bodo tudi tuje obiskovalce zanimale. S tem pa bomo zanimali širšo javnost tudi za Mežiško dolino in njene pridne in poštene prebivalce. Prevalje bodo postale mežiški Celovec. — Naši učitelji pa naj nadaljujejo svojo gospodarsko prosvetno delo! (»SI.«). —pg Sadna razstava v Metliki. Malo je bila znana do zadnjih časov naša Be-lokrajina. Šele pred dobrimi desetimi leti jo je zvezala železnica z ostalim svetom, poprej pa je bila deželica sama za sebe in Gorjanci so bili oni zid, preko katerega je malokdo pogledal. Lepa je njena lega, lepa njena zgodovina in poznim rodovom bode v ponos, ker Gorjanci so bili oni trdi zid, kjer so se navadno razbili turški napadi. Preko Gorjancev ni prišel Turek premnogokrat, ni pa usoda prizanašala Belokrajini. Kogar privede pot v to deželico, se divi njeni naravni lepoti, kdor živi nekaj časa v nji, jo vzljubi, da se kmalu počuti domačega med prikupljivimi brežuljki, posejanimi z malimi cerkvicami in belimi zidanicami med plodnimi vinogradi. Kolpa pa in Vla-hinja, od nekdaj tesno združeni z usodo dežele, namakata večji del polja, njiv in travnikov. Dobra duša je Belokranjec, vesel in vedno dobre volje, pa vendar delaven in napredka željan. Vkljub vsemu temu mu pa do zadnjega časa ni mogla dajati domovina kruha in — v Ameriki. tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko ... Toda Belokranjec ne obupa! In ravno med svetovno vojno je pokazal, da zna izkoristiti svojo zemljo in rad je pomagal tudi drugim. Od zore do mraka se trudi vrli Belokranjec za svoj obstoj, poleg tega pa se zanima za napredek in razvoj poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva in živinoreje. (Le škoda, da mu ravno njegova globoka ljubezen do domače grude in do domačih ljudi često brani, da se ne more muditi dalj časa od doma, ker drugje bi se mogel še bolj izpopolniti). Lanska vinska razstava je dovolj jasno pokazala, da je naš vinorejec že lepo napredoval. Zato je sklenilo belokranjsko učiteljstvo prirediti letos, pod vzornim vodstvom gosp. nadučitelja K. Barleta, sadno razstavo v Metliki, v nedeljo, dne 7. oktobra t. 1. Zanimanje za razstavo je med prebivalstvom vsesplošno in upamo, da bode imela svoj uspeh in pokazala v prvi vrsti domačinom njih lastni pridelek, v drugi vrsti pa privabila dovolj kupcev, ki bodo mogli postati stalni odjemalci belokranjskega sadja. Prirediteljem pa želimo najlepšega uspeha in kličemo: Ljudstvo vas bo poznalo in cenilo po vaših delih! Splošne vesti. — Odkritje spominske plošče Davorinu Trstenjaku v Sloveniji. Zagrebško Pov. UJU objavlja v »Jedinstvu«: Otkri-če spomen-ploče Davorinu Trstenjaku. Prema zaključku užega savjeta Povjere-ništva Udruženja Jugoslovenskoga Uči-teljstva i prema zaključku skupštine od 4. augusta o. g., postavit če se na kuči rodenja pokojnoga Davorina Trstenjaka u Krčevinama kod Huma u Sloveniji spo-men-ploča, koju izraduje jedan zagre-bački umjetnik. Taj čin izvršit če se prema želji ondješnjega naroda jedne nedje-lje pod konac mjeseca septembra. Zamo-ljavaju se članovi Udruženja i poštovači Vestnik meščanskih šol. RAZSTAVA NA DEŠKI MEŠČANSKI ŠOLI V MARIBORU. (Konec.) Na prvih mizah so bila knjigoveška in kartonažna dela. Videl sem lično izdelane zvezke za domače in šolske naloge, z mehkimi in trdimi platnicami, razne [ slike prevlečene na platno ali lepenko, j da so trpežne in uporabljive kot učila; na drugi mizi so bili razni modeli za geometrijo, poleg lepo in trpežno izdelanih škatelj, map za zvezke in risalne deske, j stojal za koledar in vezanih knjig. Spredaj pred tablo si občudoval mi-j zarska in strugarska dela: vse polno je ! predmetov, ki so jih učenci sami izdelali K rokotvornemu pouku. Še krepak stisk rok, še par prisrčnih besed v slovo in ločili smo se od južnih bratov, ki so odjadrali proti svoji ožji domovini. A spomini so ostali! L. IZLET V KAMNIŠKO BISTRICO. Po živahnih in lepih dneh kongresa se nam je zahotelo planinskega zraka in počitka. Ni nas bilo mnogo, ki smo se 8. avgusta napotili v Kamniško Bistrico. Solnce pa je vroče pripekalo z jasnega neba, da smo kljub lepim slikam, ki so nas razveseljevale na poti do Stahovice, iskreno želeli priti v prijetno senco silnega planinskega gozda. Za kapelico smo se zadnjikrat združili in z velikim zadoščenjem sem poslušal vzklike radosti naših srbskih tovari-šic, ki so se divile mogočni alpski prirodi. Kmalu nato smo se v malih družbicah porazgubili na gozdni poti in uživali gozdni mir in krasoto. Le počasi smo se bližali cilju, ker posebno nekatere tova-rišice so imele nežne čeveljčke, porabne bolj za mestni tlak in parket kakor za naše skalnate steze. No, pa končno se nam je popoldne vendarle odprla sočno-zelena planinica s kočo, nad njo pa ble- steče planine. Klici začudenja nad toliko skrito lepoto so se izvili onim, ki še nikoli niso bili tu! Nad potjo pri mostu, ki vodi čez živahno Bistrico, katera se je komaj izvila skrivnostnim nedrim silnih gora, se je razpenjal ličen slavolok s pozdravom ju-goslovenskemu učiteljstvu. To je bilo posebno prijetno iznenadenje našim južnim bratskim tovarišem in tovarišicam. Po prijetnem počitku se je precejšen del tovarišic in tovarišev napotil dalje na Kamniško sedlo. Nas ostale pa je večer pregnal iz mirnih kotičkov, polnih pri-rodne krasote in nas je združil pri mizi. Ko so zamigljale zvezde na jasnem nebu, so se vzbudile v nas pesmi, ki so donele pozno v noč po počivajoči dolini. Prav izredno so nas zanimale otožne makedonske pesmi, ki sta jih peli gdč. Jakov-ljevič iz Beograda. Pozna noč nam je končno zatisnila oči in šele, ko je solnce iznova pozlatilo gore in se je rosa blestela kakor milijoni biserov, smo vstali in še nekaj ur prebili pod našimi mogočnimi gorami. Šele pozno proti poldnevu so se vrnili tovariši s Kamniškega sedla. Posebno novinci so bili srečni, da so preživeli nekaj Časa na lepem sedlu, odkoder se jim je odprl razgled na lepi svet. Tudi nazaj smo se vračali raztreseni, da smo nemoteno uživali planinski svet. Sestali smo se šele na kolodvoru v Kamniku in kmalu nato smo se poslovili z željo, da bi se naslednje leto videli na daljnem jugu, v starodavnem Bitolju. P. Kunaver. RAZSTAVA IZDELKOV UČITELJSKE TISKARNE. Za ponedeljek 6. avgusta je bilo prijavljeno ogledovanje razstave Učiteljske tiskarne. Že opoldne je bilo opaziti, da vlada za to razstavo med učiteljstvom posebno veliko zanimanje. Trumoma so prihajali srbski in hrvatski tovariši in to-varišice v tiskarno. Poleg razstave so si ogledali tudi obrat tiskarne in njenih oddelkov. Mnogi se niso mogli načuditi veliki stanovski zavesti slovenskega učiteljstva, ki tiči v tem gospodarskem podjetju. Imeli smo priliko čuti prav laskave izjave in eno misel, ki je prevevala tako srbsko kakor hrvatsko učiteljstvo: da bi bilo nujno potrebno ustanoviti enaka podjetja tudi v njihovih centrih. Razstava je bila prirejena v okusno drapirani sobi Pov. UJU. Ko si vstopil, je pozornost vzbudila tabela barvotiska umetniških razglednic Ljubljane, najnovejše delo Učiteljske tiskarne — na kateri si videl vse faze umetniškega barvotiska. Tudi stena na levi nam je predstavljala izdelke z umetniškim tiskom. Na desni so bili izdelki domače zaloge: šolskih knjig, mladinskih knjig in drugih leposlovnih in znanstvenih del iz založbe Učiteljske tiskarne, knjige Slovenske Šolske Matice itd. Tvornica šolskih zvezkov je razstavila poleg šolskih zvezkov za nižjo stopnjo, zvezke vseh vrst in je s tem pokazala, da se je razvila do popolnosti. Ob vhodu so bile razvrščene stenske čitalne table k Vidrovemu Prvemu berilu. Odtiski lepakov so kazali, da je tudi v tem oziru tiskarna kos vsaki nalogi. Tisk delnic in Šantlovih lesorezov je bil pravi predmet občudovanja s strani obiskovalcev; enako pozornost je vzbujala Sokolska zletna spominska knjiga. V razstavi so bile vzložene tudi vse jubilejne in kongresne številke »Učiteljskega Tovariša« in Spomenica 251etnice Zaveze. -k. (Dalje prih.) pokojnoga Trstenjaka, da prema zaključku ovogodišnje skupštine saberu priloge za pokriče troškova oko postavljanja spomen-ploče i da ih pošalju na adresu: Blaž Štetič, blagajnik Povjereništva Udruženja Jugoslovenskoga Učiteljstva, Zagreb. Ciglana. Na poštanskoj doznačni-ci treba točno naznačiti, da se novac salje za spomenploču. — Uradniške plače in doklade. Listi poročajo: V proračunskih dvanajstinah se nahaja tudi postavka 200 milijonov dinarjev v svrho izvršitve novega uradniškega zakona. To je bilo povod govorici, da se bodo nove plače nakazale že oktobra ali novembra. To ni točno. Neobhodni predpogoj za nakazilo novih plač je razvrstitev uradništva po kategorijah in skupinah. Uredba v smislu člena 11. se sedaj izdeluje v ministrstvu pravde na podlagi predlogov posameznih ministrstev. Pri tem pa so se pojavile velike težkoče. Zlasti gre boj za višje skupine prve uradniške kategorije. Finančno ministrstvo pritiska na vse načine, da bi se čim manj uradnikov uvrstilo v višje skupine. V zvezi z novimi plačami so tudi nove draginjske doklade. Tozadevni predlog se sedaj pripravlja v finančnem ministrstvu. Izdeluje se tudi nova ureditev selitvenih stroškov. Dnevnice pri selitvi bodo povečane, ukinila pa se bo dosedanja razdelitev dnevnic v velike in male. polne in skrajšane, ter se bodo sedaj delile samo v velike in male. — Jugoslovenski pedagoški bibliografski leksikon. V »Kalendarju Učitelj-skog Udruženja« namerava glavni odbor UJU pričeti zbirati gradivo za jugoslovanski pedagoški bibliografski leksikon in bo prinašalo tudi slike in biografije jugoslovanskih pedagogov. S tem bomo napravili važen korak naprej k ujedinje-nju. Kulturno edinstvo bo trdnejša vez in hvaležnejše polje za delo od vmešavanja v današnjo dnevno politiko. 2e danes opozarjamo na »Kalendar«, da si ga bo nabavil vsak naš član ter se vzame v proračun za lok. in okrajne učiteljske knjižnice. — Te dni smo razposlali na vsa okrajna učiteljska društva dr. Žgečevo brošuro »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda«. Za člane velja knjižica samo 8 Din. sicer 12 Din. Preplačila se sprejemajo za tiskovni sklad »Tiskovnega odseka« Pov. UJU. — Hkrati smo pridejali vsakemu društvu po eno kongresno brošuro za arhiv. — Širite Sta-novsko-strokovno knjižico! — One tovariše, k; jim je bila dopo-slana dr. Zgečeva knjiga »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda« v svrho referata pri okrajnih učiteljskih društvih prosimo, da refe-rirajo pri prvih zborovanjih o knjigi, ker pričnemo knjigo v najkrajšem času razpošiljati na društva. Cena knjigi je 12 Din, pri skupnem naročilu potom okrajnih učiteljskih društev je cena za učiteljstvo znižana in stane komad 8 Din. — Zrelostni izpiti na državnem moškem učiteljišču v Mariboru so se vršili pod predsedstvom g. ministrskega odposlanca dr. Leopolda Poljanca od 24. do 28. septembra 1923. Izmed 26 kandidatov in kandidatinj jih je napravilo izpit 19, ponavljalni izpit jih je dobilo 5, reprobira-na sta bila 1 kandidat in 1 kandidatinja. Izpit so napravili gg.: Hanzliček Marija, Lešnik Štefka. Plauer Marija, Ribarič El-za, Tominc Olga, Vacac Štefka, Cernut Janko, Moder Janko, Ražem Milan, Stanj-ko Viktor, Šeško Anton, Virnik Josip, Žu-pevc Slavko, Viher Miroslav, Senica Anton, Wusser Ludovik, Večko Filip, Pe-čarič Boris in Voglar Vladko. — Usposobljenostni izpiti za obče ljudske in za meščanske šole pred izpra-ševalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se prično dne 5. novembra t. 1. ob osmih zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k izpitu naj se predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najkasneje do 25. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Prošnje naj se pišejo na celo polo in kolkujejo s 3 Din, priloge pa z 1 Din. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala._M. Pire, predsednik._ Naša kulturna organizacija. Ferijalni Savez učiteljstva. Naše prvo potovanje potom F. S. (Nadaljevanje). Po treh urah pešhoda smo dospeli do pucke škole v Leskovcu, kjer je bilo nase prvo svratišče. Tu smo videli, s kako enostavnimi sredstvi se da ustanoviti rerijalno svratišče: postelja — vojaška slamnica, umivalnik — bližnji potok in šolska tabla v skrajnem slučaju — španska stena. Slično in še mnogo boljše svratišče bi se dalo namestiti v vsaki šoli. Koliko koristi bi imeli od tega mi sami, ve presoditi le oni, ki je že potoval ter s hvaležnostjo v srcu užival ugodnosti F. S. Zato naj bi ne bilo šole brez svratišča, ne učitelja, ki bi ne bil član podružnice F. S. Stopimo vsi na plan, da spoznavamo našo lepo domovino v lastno korist, pa tudi v blagor naše mladine, kateri smo dolžni nuditi najboljše izmed najboljšega. Drugo jutro smo se podali k Plitvič-kim jezerom. Predaleč bi zašla, ako bi hotela opisati vse njihove naravne krasote. Omeniti hočem le Labudovac, ki leži ob prvih jezerih. To je kos zemlje, ki zasluži kakor naša Gorenjska, po vsej pravici ime »podoba raja«. Tu vidiš podzemeljske jame, kapnike, jezera, romantične steze, soteske, slapove. Priroda je ta košček sveta tako razkošno opremila, da se ne moreš dovolj načuditi tej krasoti. Ne-številni slapovi v vseh mogočih oblikah in skupinah ti stopijo pred oči. Pri nekaterih pada voda mirno po zelenem mahu navzdol, pri drugih se razprši v drobne kapljice, ki se bliščijo v solnčnih žarkih kot milijoni kristalnih biserov, ki v hipu izginejo, da napravijo prostor drugim — in zopet in zopet. In ti stojiš nem pred tem veličastvom narave in gledaš zamišljeno za šumečo biserno vodo, ki se — kakor morda tudi ti — nikoli več ne vrne v ta raj. »Zali, vodo, žali, biser ti se skali, ne vračaš se više, sim gdje raj odiše. — Miruj srce! Prode vr'jeme. prode bol i strast i hir.« Od Plitvičkih jezer smo se podali ob sinjo Adrijo. Morje, morje! Kolikokrat sem te želela videti, kolikokrat sem hrepenela po tebi, ne da te poznam. In sedaj, ko sem te videla v vsem svojem veli-častvu, v vsej svoji neskončnosti, te ljubim tem gorkeje. Razumem vas vse, ki ste rojeni ob obali sinjega morja, razumem vašo bol in čutim z vami, ko se vam.krči srce ob misli na nekdaj vaše morje. (Dalje prihodnjič.) —f I. okrožnica pokrajinskega poverjenika F. S. v Ljubljani vsem P. F. S. v Sloveniji. Šolsko leto, čas delovanja po odborih in po podružnicah se je pričelo. Vztrajno in požrtvovalno delo bo zamo-glo odstraniti napake, ki so le pojavi v dosedanjem delovanju in uničiti pogreške III. kongresa F. S. v Beogradu. Obračun lanskega leta je precej nepovoljen. Ne smemo pa radi tega obupavati, ampak iz sočnega debla F. S. izrežimo vse, kar je gnilega in trhlega. To pa v zavesti, da F. S. ni pridobitno društvo, ampak idejna sila. ki si bo prej ali slej priborila pripadajoče mesto v javnosti in državi. Zato naj odbori pregledajo svoje dosedanje delovanje, razvoj celoletnega pokreta F. S., naj poiščejo senčne in solnčne strani in naj pošljejo svoje delegate na I. pokrajinski zbor opremljene s točnimi referati in umestnimi nasveti. Predvsem naj prevdarijo sledeče: I. Kakšno stališče zavzame I. Pokr. Z. napram določbam na III. kongresu o dr. Janž. Novaku. II. O postopanju sedanjega predsednika g. Kneževiča in njegove klike na III. kongresu. III. O načinu pokrajinske uprave: ali ostane pokrajinsko poverjeništvo (razširjeno?) ali pa se uvede oblastni odbor. IV. O problemu oblastnega odbora. V. O odnošajih bivše centrale od pokrajinske uprave. VI. O vodilnih idejah F. S. v Sloveniji. VII. O učiteljskih ferijalcih. VIII. O dohodkih in stroških pokrajinske uprave (budžet); viri pokr. fonda! IX. O osebi in honorarju pokr. poverjenika odn. oblastnega načelnika. X. O delu v podružnicah F. S. XI. O Mestnih Udruženjih. XII. O ferijalnih napravah (kolonije itd.) v Sloveniji. Glede točk III.—V. podam svoje mnenje v članku, ki izide v eni prihodnjih številk »Učiteljskega Tovariša ali pa v posebni okrožnici. Pošljite točne izveščaje o delovanju svratišt in o potovanjih v preteklih počitnicah. Izvedite »Občne zbore«, volite nove odbore tekom treh tednov, da bodo delegati za I. Pokr. Z., ki naj bi se vršil sredi oktobra (14. oktobra 1923?), že pripravljeni. Tam, kjer je moja navzočnost potrebna in brez večjih stroškov mogoča, me pravočasno obvestite. Štajerske podružnice naj se glede tega domenijo. Vse predloge in kandidature glede pokraj. poverjenika(štva) odn. oblastnega odbora vpošljite pravočasno! Nahajamo se v dobi popolne decentralizacije v F. S., delni neuspehi in ovire naj nas ne strašijo. Delo, vztrajno delo in zopet delo ter tesno sožitje podružnic s pokr. upravo nas bodo gotovo dovedli do cilja. Ferijalni pozdrav pošilja Maček Viktor, t. č. pokr. poverjenik v Ljubljani. Moj" sedanji naslov: Gosposvetska cesta štev. 10. Pripis: Tajništva učiteljskih P. F. S. naj vpošljejo v redakcijo lista ali na pokr. poverjenika točne podatke o svojih podružnicah (datum ustanovitve, tekoča številka, naslov tajnika oziroma predsednika), da se v informacijo učiteljskim društvom objavi v listu v koloni F. S. —f Učiteljska podružnica F. S. za Kranjski okraj. Maja letošnjega leta se je pri društvenem zborovanju ustanovila učiteljska podružnica F. S. za Kranjski okraj. Med mnogimi članki o F. S. je učiteljstvo spoznalo veliki pomen F. S. in udobnosti njega, zato so gotovo posameznikom znane vse zahteve in pravice, kakor dolžnosti ferijalcev. Torej, tovariši, tovarišice iz Kranjskega okraja, pristopite k naši podružnici. Ako je kdo včlanjen pri kakšni drugi podružnici, naj se tam odglasi in vstopi v domačo. Prijavite svoj pristop takoj tajnici Mici Malenškovi, učiteljici v Predosljah pri Kranju, čim-preje. tem ceneje. Naša samoizobrazba. —s Materinska ljubezen v Cankarju, predaval pri Celjskem učiteljskem društvu dne 20. septembra t. 1. v Celju dr. Lj. Pivko. Udeležencev? —s Učiteljsko društvo za Marenber-ški okraj je imelo v šolskem letu 1922./23. 5 (pet) predavanj in ne samo tri, kakor je v »Učit. Tovarišu« navedeno. Razen teh treh je bilo še predavanje tov. Kraj-r.ika: »Narodnostno-jezikovni quodlibet« in tov. Delkina: »Jadransko morje in Jugoslavija«. Književnost in umetnost. Nove knjige in druge publikacije. —kpl. Slovenska Matica. Pravkar je izšla izdaja Matičnih knjig za leto 1922. Ker so stroški tiska in papirja teh knjig: zadnji zvezek »Slovenskih narodnih pesmi« in tretji zvezek »Dr. Mencingerjevih izbranih spisov«, visoko narasli, je Slovenska Matica primorana svojim članom oddajati te dve knjigi proti doplačilu 10 Din in pošiljalnih stroškov k dosedanji članarini. Nečlani dobivajo knjigi pri upravi »Slovenske Matice« po 30 Din za posamezen zvezek. Za tekoče leto je članarina neobvezno 30 Din. Za to leto se pripravljata četrti zvezek »Dr. Mencingerjevih izbranih spisov« in zadnji zvezek »Slovenske zemlje«, to je Štajerske s Prekmurjem v zgodovinskem in priro-dopisnem oziru. Obenem naznanja Slovenska Matica, da je zvišala cene knjig, kar jih ima v zalogi, sosebno pa opozarja, da oddaja zemljevid slovenskega ozemlja skupno s kazalom za 100 Din. —kpl. »Ženski svet« izhaja v Trstu enkrat na mesec. Naročila za Jugoslavijo sprejema ga. Mila Prunkova v Ljubljani, Karlovška cesta 20, I. nadstr. Naročnina znaša letno 48 Din, polletno 24 Din, četrtletno 12 Din. — Novim naročnicam je za letos na razpolago le še druga polovica tega letnika, ker so prve številke vzlic dvakratnemu ponatisu že pošle. —kpl. Biblioteka Rdečega križa S. H. S. No 1. Pravila Društva Rdečega križa kraljevine SHS. in zakon o olajšavah in pravicah Rdečega križa. Beograd. —kpl. Svetislav St. Radojčič, sekr. min. prosv.: Opis i uputstvo za upotrebu učila za početnu nastavu čitanja (Kinematografa za ščitavanje). Sa 4 slika. Cena je aparatu 880 Din po komadu. P o-ručbine se šalju neposredno vlasniku patenta: Svetoslavu St. Radojčiču, Beograd. Poenkareova ul., br. 28/1. —kpl. Djački atlas. Naša Domovina. Zemljopisna crtanka za učenike. Udesio Dušan Ružič, učitelj in urednik »Učitelj-skog Vesnika«, Novi Sad, Jakšičeva 13. — III. sveska. Hrvatska-Slavonija, Bo-sna-Hercegovina, Dalmacija, Slovenija, razradjena u tri karte, te kartom kraljevine SHS so podelom na oblasti i 70 cr-teža, za IV. razred. Cena 8 Din. — Knji-žara »Natoševič« — Novi Sad. —kpl. Josip Brinar: Slovenska vad-nica za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole, višja stopnja. Drugo neizpremenjeno izdan je. Odobrila pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere, z dne 14. oktobra 1922, štev. 3642, za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Cena kartonirani knjigi 24 Din. Založila knjigarna Goričar & Leskovšek v Celju leta 1923. —kpl. Mih. M. Stanojevič: Ivan Fi-lipovič, njegov život i rad (1823. t 1895. leta — 1923.) — Ob proslavi stogodiš-njice mu od rodenja — (Prestampano iz »Učitelja« sv. I. 1923) Soliko. —kpl. O četništvu - skautizmu. (Predavanje in diskuzija o »novem načinu vzgajanja mladine«.) Dr. M. Gj. Popovič-F. Mikič. Založil steg. skautov v Celju. (F. Mikič, Celje, Gregorčičeva 3). Ocene. —k Kinematograf za početno čitanje (Citalni stroj — cirilski) od Sv. S. Rado-jiča. Odobren na osnovi izjave Glavnega Prosvetnega Sveta od ministra prosvete (O. N. Br. 13.974 od 24. marca 1923), da se to učilo odobri za vse osnovne šole v kraljevini in za analfabetske tečaje. Učilo je zavarovano z zakonom o patentu od min. industrije. Učilo napravi posebno prvi pouk v čitanju zelo zanimiv. Princip obstoji v tem, da se z vrtenjem prikazujejo vse črke alfabeta zaporedno v osmih okencih in se na podlagi tega sestavljajo besede, sestoječe iz osem glasov. Dobe se posebni podrobni opisi tega učila in se je v tem oziru obračati na zgoraj navedeni naslov. —k Ružičev »Djački atlas« Naša Domovina je prav originalna pomožna zemljepisna knjiga, oz. atlant, ki podaje otrokom zemljepis naše domovine na podlagi slik. V priprostih skicah, ki jih otroci tudi lahko prerisujejo se podajejo učencem narodni običaji, zemljepisne posebnosti in zgodovinsko važne osebnosti in predmeti. Poleg tega so pridejane tudi zemljepisne skice, ki jih tudi lahko otroci posnemajo. Tretji zvezek obravnava poleg Hrvatske in Slavonije, Bosne in Hercegovine in Dalmacije tudi Slovenijo. Od Slovenije prinaša sledeče slike: Zem. črtež, Blejsko jezero, kmetsko kočo, izvir Savice, Sočo, Postojno, Savsko obal, domačo obrt: si-tarstvo itd., Slovenko v narodni noši, zvonarna, Valentin Vodnik, Fr. Prešeren, kralj Matjaž, planinka, Simon Gregorčič, knežji prestol na Gosposvetskem polju. Zelo zanimiva je karta razdelitve države na oblasti. Posebno pozornost pa vzbudi na zadnji strani skica in karta, kako Italija reže od Slovenije Julijsko Krajino — nož teče ravno čez Snežnik — spodaj je pa tekst in napev »Vapaja«, po Ferdo Ju-vancu. Ideja zemljepisnega pouka potom takih skic je jako zdrava in dobra, ker si otroci potom prerisavanja utrjujejo zemljepisno in zgodovinsko učivo, treba bi bilo samo skice nekoliko izpopolniti in napraviti jasnejše. Z zadnjo skico in pesmijo je pa avtor pokazal tudi razumevanje za naše najsvetejše težnje. Onim, ki se zanimajo za tovrstni pouk, bo knjiga zanimiv pojav, dasi je tisk cirilski, kar pa ne moti. —k »Ženski svet«. 9. številka »Ženskega sveta« prinaša sledečo vsebino: Obrazi in duše. VII. Srečko Kosovel: Lepa Vida v duši Cankarjevi. — Utva: Scherzo. — A. I. K u p r i n - Kočevar-jeva: Olesja. — Dr. Iv. Lah: Gabrijan in Šembilja. — Zvonimir Kosem: Slovo. — I. P.: Ženska volilna pravica. — I z v e s t j a: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Modno poročilo. — Književnost in umetnost. — Razgovori. — Modna priloga. — V tej številki so pod rubriko izvestja zanimivi članki. Tako na pr. »Mednarodna ženska liga za mir in svobodo« izpod peresa ga. A. Št. — Dalje upoštevanja vredno poročilo: Parižanke in narodna noša. »Iz kuharske umetnosti« piše zanimiv članek naša vrla strokovnjakinja na tem polju ga. Jerica Zemljanova. — Modno poročilo bo marsikateri naročnici dobrodošla opora pri izbiranju obleke za zimski čas. — Poročilo o književnosti in umetnosti, ki ga prinaša 9. številka, dokazuje, da stremi »Ženski svet« podati svojim naročnicam tak list, ki jih bo seznanjal z vsem, kar mora današnjo ženo zanimati. —k Josip Brinar: Slovenska vadnica za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole je izšla v drugem natisu. Knjiga je izšla v neizpremenjenem izda-nju, v dobri opremi in je odobrena kot učna knjiga od pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere. Da knjiga ustreza svojemu namenu, nam izpričuje že drugi natisk v tem kratkem času. —k Ivan Filipovic. (Mih. M. Stanoje-vič.) Uredništvo »Učitelja« v Beogradu je izdalo v prav lični brošurni obliki ponatis v spomin lOOletnice rojstva Ivana Filipoviča. Spis nam predoči Ivana Fili-poviča kot pedagoškega delavca in stanovskega borca, ki ga jugoslovenski pedagoški bibliografi ne morejo prezreti in bo tudi jugoslovenskemu učiteljstvu ostal v trajnem spominu. —k Dr. M. Gj. Popovič-F. Mikič: O četništvu-skautlzmu. Iz predavanja in diskuzije o »novem načinu vzgajanja mladine« dne 12. januarja 1914 v dvorani 3. beograjske gimnazije). Ponatis izdan z gmotno podporo zdravstvenega odseka v Ljubljani. Čisti dobiček namenjen četniškemu in antialkohol-nemu gibanju. — Zdrava ideja četništva je našla mnogo tal tudi pri nas in vzgojni sistem četništva se nam zdi prav dobro posrečen. Brošurica nas vglobi v polnem obsegu v vprašanje. V današnji dobi, ko se je notranja plemenitost človeka tako zredčila, bi bilo nujno potrebno, da se tudi učiteljstvo posluži tega vzgojnega sredstva ter potom njega deluje na notranji preobrazbi človeštva. Posebno za nekmetske sloje bi se dalo četništvo še bolj uveljaviti potom šole, ki ga mora v vsakem oziru podpirati. Obrambni vestnik. —ob List »Tabor« v Mariboru piše v svoji številki z dne 20. septembra t. 1. sledeče: »Upravičena pritožba. (Dopis iz Slov. goric). Katoliški duhovnik Goleč, ki se tako lepo ravna po naukih katekizma, že zopet strelja na učiteljstvo. Tokrat je vzel v 38. številki »Slov. Gospodarja« na muho nadučitelja pri sv. Andražu v Slov. goricah, češ, da je svojim nedeljskim obiskovalcem razlagal, da so poslanci SLS zakrivili preložitev glavnih počitnic ter na to prav po farizejsko obrača kopje namenoma proti vsemu učiteljstvu rekoč: »Vi učitelji ste želeli tako imeti in v Ljubljani so Vaši liberalni prijatelji tako storili.« — G. Goleč dobro ve, da pri preložitvi glavnih počitnic ni imelo učiteljstvo nobene besede, saj ni niti njegova niti krajnih in okrajnih šolskih svetov niti višjega šolskega sveta nikdo vprašal za mnenje, temveč je oddelek za prosveto in vere pokrajinske uprave za Slovenijo s svojim odlokom z dne 19. julija 1922, št. 2343 odredil samo-lastno, naj bodo glavne počitnice na vseh osnovnih in meščanskih šolah v Sloveniji izjednačene. Učiteljstvo ne more nič za to izpremembo ter se mora pokoriti ukazu višje naučne uprave. — Tako je, g. Goleč, in nič drugače! Vam seveda ni do resnice, temveč Vam je največ do tega, kako bi pri narodu učiteljstvu zmanjšali zaupanje. Resnicoljubni Goleč tudi dobro ve, da bode o ugovorih proti tej naredbi konečno odločilo naučno ministrstvo. Ako bi bil Goleč le količkaj naklonjen učiteljstvu, krog katerega se je kot kaplan rad sukal, bi takih dopisov, ki ustvarjajo napeto razmerje, ne priob-čeval. List »Slov. Gospodar« je silno predrzen. V ravno isti številki namreč vabi, naj se vse šolske knjige in potrebščine za osnovne, meščanske in srednje šole kupujejo v Cirilovi trgovini. Duhovnik Goleč ceni tovarištvo učiteljstva strašno nizko, če misli, da bode še kateri zavedni učitelj prestopil prag Cirilove trgovine, preko katerega hodi vsak dan ošabni Goleč s svojim kopjem žalit in izzivat učiteljstvo v »Slov. Gospodarju« in »Straži« po Goljatovo.« Iz tega »Ta-borovega« poročila je razvidna zavist duhovnikov, ako si hodijo na deželi farani ob nedeljah k učitelju po nasvete. Apelu-jemo na tovariško in stanovsko zavest: Nobeden zaveden učitelj in učiteljica naj ne naroča ničesar več v Cirilovi trgovini v Mariboru ter naj tudi osebno ne prestopi več njenega praga! To bode naša najbolj izdatna bramba. Našemu branitelju »Taboru« priznanje in čast! Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO Za ORMOŠKI OKRAJ vabi na proslavo svoje 501etnice, ki se vrši v nedeljo, dne 7. oktobra 1923 po sledečem sporedu: I. Slavnostno zborovanje v ormoški okoliški šoli ob 11. uri. a) Predsednikov pozdrav. b) Tajnikovo poročilo o 501etnem društvenem delovanju. II. Ob 12. uri obisk umrlih društvenikov na ormoškem pokopališču. III. Ob 13. uri banket v ho- telu Bauer. — Predsednik: Josip Rajšp. Tajnik: Adolf Rosina. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ zboruje v sredo, dne 10. oktobra 1923 ob 10. uri v šoli na Zidanem mostu. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Poročilo predsedstva, društvene zadeve in dopisi. 3. Poročilo o pokrajinski skupščini v Ptuju in II. kongresu v Ljubljani. 4. O zadružništvu. — Predava odposlanec Zadružne zveze v Celju in Jurko Blaž »O učitelju kot šolskem zdravniku«. 5. Vprašalna Skrinjica. 6. Slučajnosti. Udeležba obvezna. Tovariš poverjenik prosi še za zaostalo članarino Slov. Šol. Mat. I. 1923. Odbor. = »KRŠKI KROŽEK« UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA KRŠKI OKRAJ zboruje v nedeljo, dne 7. oktobra ob pol II. uri v risalnici meščanske šole v Krškem. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o skupščinah; poročata delegata VI. Levstikova in J. Vanič. 3. Fr. Zgeč: Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda; poroča tov. M. Zor. 4. Nekatera važnejša vzgojna vprašanja v povojni dobi; predava tov. Leop. Levstik. 5. Slučajnosti. Udeležba obvezna za vse člane krškega krožka. Tovariši(ice) iz tržiškega krožka dobrodošli. — Učiteljstvo se na dan zborovanja lahko tudi udeleži koncerta, ki ga priredi ljubljanska »Glasbena Matica« v Krškem ob 4. uri popoldne. — Odbor. = LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, 6. oktobra 1923 na Šentjakobski šoli. Začetek zborovanja točno ob 6V4. uri zvečer. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Tajnikovo poročilo o dopisih. 3. Pogovor o delovnem programu društva in eventuelni nasveti. 4. Razgovor o pomenu Osrednje Zveze javnih nameščencev za nas. 5. Slučajnosti. Zborovanje obvezno! Odbor. LISTNICA UREDNIŠTVA, —p Poročevalce o prireditvah na šolskih odrih za naš list opozarjamo na sklep pokrajinske skupščine, da naj v stanovske liste poročajo o prireditvah 1 e na kratko, in sicer zgolj v svrho statistike: Kraj, dan prireditve; ves spored; približno število obiskovalcev in iz katerega kroga, gmotni uspeh in v kak namen se porabi; katere točke so posebno ugajale občinstvu; opusti naj se vsaka samohvala tov. in t o -varišic, ki so sodelovali, pač pa naj se spodaj pri poročilu navedejo oni tovariši in t o -varišice,ki so se posebno odlikovali pri prireditvi, zgolj v osebno informacijo, kar pa ne pride v list; poskrbeti hočemo, da bodo oni otroci, ki so posebno dobro nastopili, pohvaljeni v mladinskih listih, enako tudi, da pridejo poročila o prireditvah tudi v one liste, ki jih čita ljudstvo. — Prosimo, držite se teh sklepov, ker sicer bodo zopet zamude s poročili in hranimo z dragim papirjem in tiskom! + Poročevalce o zborovanjih okrajnih učiteljskih društev za naš list opozarjamo na sklep pokrajinske skupščine, da naj bodo poročila prav kratka. Opusti naj se vse formalnosti: otvoritve, pozdravov, naštevanje »višjih« oseb, opisovanje gostilniške postrežbe itd., itd. Poročilo naj služi statistiki, informaciji in pregledu smeri gibanja in orientaciji. Poročila naj obsegajo: Društvo, kraj in dan zborovanja; stanovske smernice društva; referati in predavanja (teme), predavatelji, zelo važne (a kratke) poteze debate in število navzočih ter odsotnih članov; resolucije predavanj in sklepi zborovanj, v kratki obliki. — Prosimo, držite se tega sklepa, ker sicer bodo zopet zamude s poročili. Hranimo z dragim papirjem in tiskom! 1ZŠL A JE NOVA KNJIGA OBČI ZEMLJEPIS ZA V8Š