Orehovskemu preroku. Znani slovencežerec ali nemškutar J?ranjo Vračko, poseslnik v Orehovcih in načelnik okrajnega zastopa Uornjeradgonskega, izdal je knjižico »Slovenski Gospodar in slovenski kmet«. Ta knjižica je polna lažijj in obrekovanj proti naši duhovščini in veljavnejšim slovenskim gospodom v našem okraju. Vidi se, kam pes taco moli. Vračko čuti, da pride vsled svojih lažnjivih obljub in slabega gospodarstva ob vso veljavo, čuti da mu gine zemlja izpod nog in hoče si še rešiti nekaj veljave. Moj ljubi Vračko, na tak način tega ne bodeš dosegel, z obrekovanjem in z lažmi pridobil si ne bodeš nobenih privržencev; vsak, ki je dobil tvojo knjižico v roko in jo prečital, pametno je preudaril, kaj je v njej resničnega, kaj lažnjivega; in vrgel bode, kakor daleč mogoče, to knjižuro od sebe ter s studom zaklical »fej te bodi, 'Vračko !< Stoknjižico ne boš dobil veliko prijateljev; pametni ljudje se bodo od tebe ločili, ker sedaj te spoznajo, kakšen ptič da si ti! Oglejmo si malo knjižico. Iz začetka praviS, kako si jo zasolil dopisniku »Gosppdarjevemu« glede 1'oliške ceste. Kakor se meni dozdeva je »Gospodar« s tem dopisom tebi kašo pošteno zasolil, tako da ti še zmiraj praska po grlu. Ta dopis je posnet iz »Tagespošte«, kamor si ga ti sam ali tvoj prijatelj Kus posljal; »(iospodar« sam pravi, da ima priče za vse svojo trditve. Zakai na »Onsnmiorio- -- ^-«:-« " tožiti j« malo bolj težko, kakor par neumnih kvasiti. Ali ne jezi se, Ijubi Vračko, saj vemo, da si se potrudil, da si bil pri »bezirksrichtarju«, pri dr. Gotšlingu in pri dr. Gočerju in neki še pri nekem dohlarju v Gradcu, da bi tožbo sprajeli zoper »Gospodarja«; pa da si se zaman toliko trudil, ker so ti vse učene glave odsvetovale, tožbo peljati proti >Gospodarju«, češ, koc nasprotno ni možno dokazati. Vidiš, moj Ijubi Vraeko, učenitlohtarji ti niso mogli pomagati, da bi dokazal, da je »Gospodar« kaj neresničnega pisal, misliš, da si ti to s svojo knjižico dosegel? Kaj ne, da nc? Pobrali so celo tvojo knjižico vsled povelja glavarstva v Ljutomeru. Tvoji knjižici se je tedaj zgodilo, kar si 1i »Gospodarju« privoščil; v tvoji knjižici moralo je tedaj biti več neresničnega in nepoštenega, da so celo gospod glavar naročili, da se pobere. Vidiš, kdor drugemu jamo kopIje, sam v njo pade. Nadalje se jeziš v knjižici nad našo duhovščino in praviš, da kradejo, da za svoj žep skrbijo, ali to ni neumrto ? Jeziš se nad posojilnico.; saj ti ni treba tamkaj posojila prositi, saj itak ne bi ničesar dobil; jeziš se nad notarjem Plojem, saj ti ni trebaknjemu hoditi. Jeziš se na duhovnike, da so šli volit, saj imajo po postavi pravico; in to jim ne smeš zameriti, da so tedaj Sli volit in da tebe niso volili, to je prav pametno, kakor se sedaj iz tvoje knjižice lahko prepričamo, ker ti si njihov najve^ji sovražnik. Zakaj pa jih sovražiš? Ker so Slovenci, ker se niso izneverili svojeinu narodu, kakor ti, ki bi rad v eni noči vse Slovence v Nemce spremenil. Kaj je duhovščina, in posebno naša, za ljudstvo storila, o tem se s teboj ne bodemo prepirali, to itak vsak človek ve, in to, kar ti v svoji knjižici o duhovščini pišeš, ti itak nihče ne verjame, morda par brezvercev, in za brezverce pa duhovniki tako niso imenovani. Moj ljubi Vračko, tvoja jeza je že slcpa, tako da ne veS, kam da mahaS in kaj da delaS — pomiri se vendar, ti si še preneumen, da bi svet spreobrnil, duliovnike odpravil; ostalo bode vse pri &tarem. Pobožni kristjani še bodo svoje duhovnike zmiraj lako častili, kakor do zdaj, ee se še tako repenčiš, in »Slov. Gospodar« ti še bode zanaprej na prste gledal, in če se ne poboljšaš, zmiraj še na prste trkal. Poboljšaj ee, in mir bodeš imel; nikomur ni preveselo delo, če mora karati, tudi »Gospodar« te bode pohvalil, če si priden. Glede slov. posojilnice te moram §e nekaj vprašati. Zakaj se pa ravno huduješ nad njo, ne pa tudi nad nemško posojilnico in hranilnico, ki imata še veliko večji dobiček, kot slovenska posojilnica, katera se zadovolji samo z ednim percentom dobička in ki hoee svoj dobičok za svoj okraj, za svoj slovenski rod porabiti, ne pa kakor nemška. za nemški šulverein in »Siidmark« in druge nam nasprotne svrhe, akoravno vleče dobiček ludi od slovenskih strank, ter ne daje ne vinarja za naš okraj? Tebi je vse, kar je v slovenskih rokah, trn v očeh; vse, kar je slovensko, sovražiš, v svojo lastno skledo pljuvaš; to ni lepo od tebe, ker si slovenske matere sin. — Slednjič ti hočem še eno iz starih časov, na katere se sklicuješ, povedati. V starih časih so namreč takega, ki je svoj rod zapustil, slekli in narobe na osla posadili ter mu oslov rep v roke dali ler ga po vseb vaseh vodili in zashmehovali. To je bila kazen odpadnikov; kaj ne, če bi še bila sedaj taka navada, bi ti inalo gorko postalo. Za danes naj bode dovolj, da si ne bode.š kje niislil, da se »SIov. Gospodar« edino le za tebe piše. V Gornjeradgonskem okraju, sredi meseea aprila 1894. Neduhovnik.