UDK 808.63-48 Vatroslav Kalenic Filozofska fakulteta, Ljubljana R A B A S K L O N O V Y S L O V E N Š Č I N I I N S R B O H R V A Š Č I N I Na podlagi kontrastne analize se podajajo glavne značilnosti rube sklonov v slovenskem in srbolirvatskem jeziku. Istosti in različnosti (podane tabelarno) so ugotovljene v glavnem na podlagi podatkov iz standardnih opisnih slovnic obeh jezikov. Main characteristics of falls are given on the basis of contrastive analysis for Slovene and Serbo-Croatian languages. Identities and differences (given in tables) are established mainly upon data gathered from standard descriptive grammars of these languages. Primerjalna jezikovna raziskava je verjetno najbolj zapletena veja vsakega jezikoslovja. Raziskovalec, ki se loti tega nehvaležnega dela, se kar naenkrat znajde sredi tako različnih in heterogenih pojmov, termi- nov, klasifikacij, da mu je prva naloga, da se začne omejevati. Ce s pri- merjalnimi postopki išče »isto«, mu je to »isto« vendarle različno: če je isto v grafi ji, je različno v glasovni realizaciji, če je isto v obliki, je lahko različno po frekventnosti ali praktični rabi, če pa je različno po frekventnosti ali praktični rabi, je lahko isto po funkciji, po nastanku, po razvojnih etapah, itd. Zavoljo takih dejstev je ra- zumljiva misel na nedosegljivost tiste idealne čistotne meje, ki bi raziskovalčevemu delu zagotovila optimalno eksplicitnost, na katero pogostoma računajo ambiciozni potrošniki primerjalnega jezikoslovja. Tako je žalostna dolžnost skorajda vsake primerjalne razlage, da že na samem začetku ponudi svojim bralcem rahlo razočaranje. Kajti v svoji vnemi, da izlušči »isto«, tako da dobi »različno«, ali pa išče »različno«, tako da bi dobil »isto«, mora raziskovalec v nekem trenutku priznati tudi samemu sebi, da ti dve kategoriji nista niti najmanj ločeni z neko idealno razlikovno črto, da se obe kategoriji prepletata s sorodnimi vezmi na različnih nivojih ter da je konstatacija »isto-različno« lahko samo subjektivna avtorjeva etiketa, ki jo je možno ob drugih pogojih postaviti tudi drugače. Vendarle se ob takem pristopu samo po sebi ponuja spoznanje, da je osnova praktičnega primerjalnega raziskovanja iskanje teh dveh osnovnih skupin jezikovnih sredstev: skupine istih sredstev in skupine različnih sredstev. Možno je sicer, da taka shematizacija poenostavlja strukture posameznih jezikovnih kategorij ali pa grozi z neupošteva- njem osnovnih vzrokov, ki so pripeljali do tega ali onega jezikovnega dejstva, ni pa nikakor jasno, kako naj se ji izogne delo, ki hoče biti uporabno, praktično in ki se zaradi določenih nalog mora nenehoma omejevati in zoževati. Jasno je pa tudi to, da ti dve skupini ne obsta- jata v kaki amorfni ali irelevantni globalnosti, pač pa v komplemen- tarnih celotah, o katerih je treba vedno podrobno govoriti.1 Mislim, da komparativna analiza rabe sklonov v slovenščini in srbo- hrvaščini, z omejitvami, ki se nam vsiljujejo, lahko upošteva naslednje sintaktične odnose, ne da bi pri tem izpustila temeljne podatke: 1. stavč- ni členi in besedne vrste, 2. skloni in stavčni členi, 3. odvisnost sklonov, 4. skloni in pomenske funkcije, 5. alternacija sklonov brez predlogov, 6. skloni s predlogi in stavčni členi. Seveda je taki klasifikaciji mogoče ugovarjati. Vendar taki preseki skozi sklone obeh jezikov zagotavljajo izoliranje tistih elementarnih spoznanj, ki nas v tem trenutku najbolj zanimajo.2 1 Glede terminologije je razumljivo, da sta si oba jezika ustvarila tudi lastne termine, ki kažejo različne vplive, različna izhodišča pa tudi kreativne lastnosti posameznih avtorjev. V primerjavi obeh terminologij ni seveda redek primer, da sta za različnim terminom ista jezikovna podatka, ob katerih je mo- goče brez nadaljnjega postaviti znak enakosti. Ponekod pa je razlika v terminu posledica dejanske razlike jezikovnega znaka. V delu kot je to, ni kazalo ustvarjati nove terminologije, ki bi prekrivala obe jezikovni področji, ker bi se s tem naša raziskava neupravičeno zakomplicirala. Ni bilo mogoče niti v celoti prevzeti samo eno izmed terminologij, ker bi se s tem pustilo ob strani vse, kar eden od jezikov nima ali pa ima drugače. Zato je, menim, dovoljeno, da se v apliciranem primerjalnem delu uporabi nekakšna mešanica obeh ter- minologij, ki mora upoštevati jezik primerjalne informacije in stvarne razlike v jezikovnih znakih med obema jezikoma. Prim. npr. slovnice: Bajec-Kolarič- Rupel, Slovenska slovnica, Ljubljana 1956; Brabec-Hraste-Ziokooič, Gramatika hrvatskoga ili srpskog jezika, Zagreb 1952; Jože Toporišič, Slovenski knjižni jezik, 3, Maribor 196?; Mihailo Stevanooič, Savremeni srpsko-hrvatski jezik, II, Beograd 1969; problem terminologije je lahko heterogen tudi v enem jeziku; gl. npr. Sreten Ziokooič, Ujednačenje tumačenja gramatičkih pojinova, Jezik, III, Zagreb 1959. 2 Legenda za vse tabele: + afirmacija odnosa, — negacija odnosa, * možne razlike, delne razlike, popolne razlike. Stttvčni členi in besedne vrste samo- stal- nik 1. za- imek 2. pri- dev- nik 3. štev- nik 4. glagol 5. pri- slov 6. pred- log 7. vez- ni k 8. med- met 9. s l | s h s l | s h SL s H s l | s h s l s H s l ' s h s l s H s l s H s l | s h 1. subjekt + 1 + + + + + + 1 + + + + 1 + + + + + + 1 + 2. predikat + 1 + + + + + + 1 + + + + 1 + + + + + + 1 + 3. atribut — 1 — + + + + + 1 + + + + 1 + + + + + + 1 + 4. apozicija (+) l + — 1 — — 1 — — i — - 1 - 1 5. objekt + 1 + + + + + + 1 + + 1 + + 1 + + + + + + 1 + 6. adv. dol. + 1 + + + + + + 1 + + + + 1 + + + + + + 1 + Primerjava možnih odnosov med stavčnimi členi in besednimi vrstami kaže popolnoma enako sintaktično sliko v obeh jezikih. Trdi- tev o podobnosti slovenščine in srbohrvaščine ima gotovo v tej sin- taktični primerjavi enega izmed dokazov. 1. 1—9. Subjekt je lahko vsak tip besede: stavba je bila nori liibrid: zgrada je bila ludi liibrid; ona me pogleda z zamišljenim pogledom: ona me pogleda zamišljenim pogledom; mislim (jaz), da sem bil videti otožen: mislim (ja) da sam izgledao turobno; mladi su mislili drugače: mladi su mislili drukčije; doa sta močnejša kot eden: dvojica su jača negoli jedan; molčati je zlato: šutjeti je zlato; jutri bo skrbel zase: sutra ce se brinuti za se; na je predlog z lokativom: na je prijedlog s lokativom; *todahrvaščini se pa tudi loči živo od neživega: videl sem tvoj dom, tvojega sem (sc. dom!) obiskal (toda: videl sem tvoj dom, tvoj dom sein obiskal): vidio sam tvoj dom, tvoj sam (sc. dom) posjetio; videl sem tvojega očeta, tvojega sem pozdravljal: vidio sam tvoga oca, tvoga sam pozdravljao. 11. 10. 12. 13. Samo v srbohrvaščini je vokativ lahko tudi subjekt. Toda ta možnost je popolnoma omejena: najdemo jo samo v ljudski poeziji oziroma pri posameznih književnikih, ki so pisali pod vplivom ljudske pesmi: vino pije Kraljeviču Marko; dotisnu se vraže do tabora / p a harači kao črna mora (Avgust Šenoa). l a alternacija tudi v ljudski poeziji ni sintaktična kategorija, temveč prozodijska. 13. 11—15. Instrumental je v slovenščini samo predložen, v srbohr- vaščini tudi nepredložen. Smiselni subjekt: z našim Markom ni bilo dobro: s našim Markom nije bilo dobro. Srbohrvaščina ima tudi samo- stojni instrumental v nominalnem predikatu (prim, kad sam bio ma- lenim dječakom: kad sam bio malen dječak). Tudi nekateri glagoli imajo nepredložni objekt v instrumentai: bacati se, baviti se, dičiti se, hvaliti s e . . . : vladao je samim sobom (prim. si. obvladoval je samega sebe), trgovali smo južnim vočem (prim. si. trgovali smo z južnim sad- jem). Slovenščina ima v tej kategoriji v glavnem instrumental s predlogom. Isti odnos je tudi pri adverbih: slovenščina ima samo predložna ad- verbialna določila, srbohrvaščina pa tudi samostojna: potovali bomo ponoči: putovat čemo noču. Več o takih odnosih gl. naprej. Odvisnost sklonov samo- stal- nik 16. za- imek 17. pri- dev- nik 18. štev- nik 19. gla- gol 20. pri- slov 21. pred- log 22. vez- nik 23. med- met 24. s l I s h s l | s h s l ' s h s l | s h s l s h s l|s i i s l s h s l I s h s l | s h 14. nominativ I - 1 - + 1 + * + * + * - 1 - — • + * 15. genitiv + + + * l + * + *| + * - И + * + * + * + + + + - — + 1 + 16. dativ + + — 1 — + 1 + — 1 — + * + * + + + + — 1 — + 1 + 17. akuzativ - - — 1 — + 1 + -H - i - * + + — — + + — — + 1 + 18. vokativ - 1 - — 1 — — 1 — - 1 - - 1 - — 1 — 9. lokativ — — — 1 — — 1 - — 1 — — — + + — 1 — 20. instativ • + * — I — — • ! + • — 1 — — + + — — - 1 - 14. 19. Gl. toč. 15. 19. 14. 20. Nominativ je v obeh oblikah samostojen sklon in se javlja le ob nekaterih glagolih: biti: biti, postati: postati, klicati se: zvati se. 8 — Slavistična revija imenovati se: nazivati se, postal je generalni direktor: postao je gene- ralni direktor. (Glej toč. 7. 10—15.) 14. 24. Razlika med slovenščino in srbohrvaščino v odnosu nomina- tiv-medmet se nanaša na srbskohrvatske medmete: evo, eto, eno, ob ka- terih lahko stoji tudi nominativ: evo vlak! eno čovjekl Vendar je tudi v srbohrvaščini na teh mestih bolj navaden genitiv: evo vlaka! eno čovjeka\ 15. Splošna slika odvisnosti genitiva od posameznih besednih vrst kaže na sintaktično podobnost obeh jezikov, seveda ob upoštevanju razlik pri načinu realizacije. Genitiv je odvisen od vsake besedne vrste, konkretna realizacija pa je naslednja: 15. 16. Genitiv stoji pri samostalnikih, ki pomenijo mero, količino, oziroma ki kažejo mejo ali določeno mesto v celoti (partitivni genitiv) skodelica kave: šalica kave itd. Podobno je tudi pri eksplikativnem oziroma materialnem genitivu: razvoj političnega delovanja: razvoj po- litičkog djelovanja; predsednik republike: predsjednik republike; klešče neusmiljene muzike: kliješta nemilosrdne muzike; zopet se pojavi s šopom denarja: op et se pojavi sa svežnjem novca; lep venec rož: lijep vijenac ruža. Primeri pa pričajo, da seveda ni absolutne meje med par- titivnim in materialnim oziroma eksplikativnim genitivom. 15. 17. Ob zaimkih v obeh jezikih realiziramo partitivni genitiv. Y slovenščini se ta genitiv pojavlja pri vprašalno-oziralnih in nedoločnih zaimkih. Tu je delna razlika med slovenščino in srbohrvaščino: poznaš kaj lepšega: poznaješ li što Ijepše; nekateri naših književnikov: neka- teri izmed (od) naših književnikov: neki od naših književnika; srbo- hrvaščina oblikuje partitivni genitiv ob kazalnih zaimkih srednjega spola: došao sam potrošiti ovo novaca: prišel sem porabit ta denar; ono sreče što sam doživio: tisto srečo, ki sem jo doživel. 15. 18. Dopolnilo v genitivu stoji v obeh jezikih ob pridevnikih, ki pomenijo obilnost ali pa pomanjkanje: poln, sit, lačen, žejen, vreden: pun, sit, gladim, žedan, vrijedan: sit sem tujih težav: sit sam tudih poteškoča. Pridevnik vesel: veseo ima v srbohrvaščini predložno dopol- nilo v genitivu: vesel je njenega nastopa: veseo je zbog njena nastupa. Nasprotno je s srbohrvaškim pridevnikom lišen, ki se v slovenščini najbolj pogosto izraža s predložno konstrukcijo brez česa: lišen svojih najbližjih suradnika: brez svojih najbližjih sodelavcev. Ob superlativih ima slovenščina tudi partitivni genitiv, srbohrva- ščina pa predložno konstrukcijo: najlepše oseh doživetij: najlepše od vseh doživetij: najljepši od svili doživljaja. Le starejša srbohrvaščina je poznala podobno komparacijo: jašu konja vjetra brže (Ivan Gundulič), tad on negda ljuci guje ljute (Ivan Mažuranic), Zelenko skokne lakši lopte (Antun Gustav Matoš). 15. 19. Odvisnost sklonov pri štetju je deloma podobna, deloma pa različna: 1 — nom. sg. 1 — nom. sg. 2 — nom. du. 2 — nom. du. Ta je v sli. identičen z gen. sg. pri samostalnikih moš. in sred. spola in nom. pl. pri samostalnikih žen. sp. 3 — nom. pl. 3 — nom. du. 4 — nom. pl. 4 — nom. du. 5, 6 in naprej 5, 6 i dalje — gen. pl. Vendar pri številkah tipa — gen. pl. 21, 34 ipd. kongruenco zahtevajo enice. Razlika se realizira tudi v akuzativu pri samostalnikih moškega spola: bolan sem bil tri tedne (akuz. pl.): bolestan sam bio tri tjedna (akuz. du = gen. sg.). Genitiv se torej realizira pri štetju od pet naprej. Isto v slovenščini in srbohrvaščini zahtevajo ločilni števniki srednjega spola, v srbohrvaščini pa tudi števni samostalniki: tisoč dolgih noči: hiljadu (tisuču) dugih noči; troje otrok: troje djece; sedem veličastnih: sedmorica oelwanstvenih. 15. 20. Genitiv ob glagolih je v obeh jezikih zelo razširjen; take gla- gole lahko zberemo v nekaj pomen škili skupin. Tu je predvsem parti- tivni genitiv: prinesi vode: donesi vode (prim, totalnost prinesi vodo: donesi vodu). Isto je tudi z glagoli, ki imajo prefiks na, kadar ta glagol pomeni »obilnost«, ali pa z glagoli, ki pomenijo »ceno«: nagledal sem se skladnih gibov: nagledao sam se skladnih pokreta; stane nas težkih naporov: stoji nas teških napora. Genitivno dopolnilo imajo tudi reflek- sivni glagoli spomina, primaknitve ( v prenesenem pomenu), glagoli strahu in sramu ter ablativni glagoli: spomnili smo se našega tovariša: sjetili smo se našega druga; lotila sem se pisanja: latila sam se pisanja; tebe se ne tiče: tebe se ne tiče; bali smo se velikega naliva: bojali smo se velikoga pljuska; rešili smo se največjih težav: oslol>odili smo se največili poteškoča. V nikalnem stavku ima slovenščina objekt neposredno prehodnega glagola v genitivu, ravno tako pa pri zanikanem neosebnem predikatu glagola biti: misija ni dosegla svojega cilja; ni bilo mrtvih. Srbohrva- ščina pri zanikanem objektu ima pretežno akuzativ (vendar je možen tudi genitiv), pri brezosebnih formah pa je raba ista: misija ni je postigla svoj cilj (: misija nije postigla svoga cilja); nije bilo mrtvih. 15. 21. Partitivni genitiv se izraža v slovenščini in srbohrvaščini tudi ob prislovih količine: mnogo hrupa za nič: mnogo vike ni za što. Kate- gorija je v obeli jezikih identična. 15. 22. Predložni genitiv je pogosta lastnost obeli jezikov: avtomobili so drveli mimo nje: avtomobili su jurili mimo (pored, kraj) nje (mimo nju). O posebnih lastnostih predložnih odnosov bomo govorili kasneje. 15. 24. O b medmetih oba jezika poznata t.i. genitiv kot vzklik: .sreče! (oh) srečel Druga! Draga! evo (ti) kčerkel 16. 16. V dativu je samostalnik (zaimek), s katerim se dopolnjuje nepopoln pomen drugega samostalnika. Zelo pogosto je to izražanje pripadnosti v širšem smislu in zaradi tega se tak dativ lahko zamenja z genitivom, s svojilniin pridevnikom ali pa s predložno konstrukcijo: ne bodi krvav volk (sovražnik) vsakemu človeku: ne bodi krvav volk vsakega človeka: ne bodi krvav človeški volk: ne bodi krvav volk za vsakega človeka: ne budi krvav vuk (neprijatelj) svakome čovjeku: ne budi krvav vuk svakoga čovjeka: ne budi krvav ljudski vuk: ne budi krvav vuk za svakoga čovjeka, itd. 16. 18. Podobno kot pri samostalnikih je tudi pri pridevnikih dativ tistega samostalnika (zaimka), na katerega se nanaša pridevniška last- nost. Taki so npr. pridevniki: podoben, ugoden, vešč: sličan, ugodan-po- voljan, vješt: podoben svojemu očetu: sličan svome оси. 16. 20 O b glagolih je dativ objekt. Pomensko so to glagoli koristi ali škode, potem pa tudi glagoli cilja ali smeri, tj. glagoli gibanja: dala mu je dva požirka: dala mu je dva gutljaja; ko so pomagali bolnemu tovarišu: dok su pomagali bolesnome drugu. Taki so še glagoli: darovati: darovati, dejati: kazati, reči: reči, koristiti, prijati: prijati, škoditi: ško- diti in dr. Pri glagolih gibanja ima srbohrvaščina kot varianto samostojno do- polnilo cilja ali smeri v dativu, slovenščina pa ta pomen izraža s pred- logom, če dopolnilo ni enklitični zaimek: vratila se svojoj majci (vratila se k svojoj majci: vrnila se je k svoji materi); odjurila mu je u susret: odvihrala mu je nasproti; došla sam mu reči: prišla sem mu povedat. O b glagolih imata oba jezika tudi t.i. dativ možnosti ali obveznosti, ki je sicer v sodobnem jeziku manj navaden. Vem, kaj mi je storiti: znam što mi je uraditi (: vem, kaj moram storiti: znam što moram uraditi). Identičnost kažeta oba jezika pri dativni rabi ob brezosebnih predi- katili: dremalo se je meni, a kaj šele otroku: drijemalo se meni, a kamoli djetetu. 16. 21. Dativ stoji ob prislovih, ki so izpeljani od pridevnikov z dativskim dopolnilom: dobro, krivo, lepo: dobro, krivo, lijepo: dobro mi je: dobro mi je; lahko je angelom angel biti: lako je andelima andeo biti. 16. 22. O odnosih dativa in predlogov bo govor pozneje. 16. 24. Posamezni medmeti zahtevajo dativsko dopolnilo: joj meni: jao meni; gorje vsakemu nepravičniku: jao svakome nepravedniku. 17. Akuzativ je v obeh jezikih predvsem sklon v adverbalni službi. Zato ga ne najdemo niti ob samostalnikih niti ob zaimkih. Samo delno pa stoji ob pridevnikih in števnikih. 17. 18. Odvisnost od pridevnikov je semantično omejena le na tiste pridevnike, s katerimi se nekaj meri ali ocenjuje (akuzativ mere ali cene): debel, dolg širok, visok: debeo, dug(ačak), širok, visok: slanina, tri prste debela: slanina tri prsta debela. 17. 19. Akuzativ ob števnikih stoji tako, kot je prikazano pri geni- tivu (15. 19.). 17. 20. Akuzativ kot logični subjekt stoji ob nekaterih brezosebnih izrazih, tako v slovenščini kot v srbohrvaščini: bilo ga je strah: bilo ga je strah. Predikatni akuzativ: našli smo ga naslednjega dne pijanega: našli smo ga slijedečega dana pijanog. Ob glagolih: vprašati, učiti: pitati, učiti stojita akuzativ osebe in akuzativ predmeta: vprašal sem ga novo snov: pitao sam ga novu gradu; naučila me je žalostno pesem: naučila me žalosnu pjesmu. Akuzativ je najpogosteje objekt: gledal sem ceste, hiše, hotele, majh- ne parke, ljudi žalostnih obrazov, štel sem minute in čutil staro bolečino brezupne vrnitve: gledao sam ceste, kuče, hotele, male parkove, ljude žalosnih obraza, brojao sam minute i osječao staru bol beznodnoga povratka. 17. 22. Medmet »na« ( = vzemi!: uzmi!) se veže v obeh jezikih z aku- zativom: na kruh! na kruh! na strupeno bolečino slave: na otrovnu bol slave! 18. Vokativ je v obeh jezikih docela samostojen sklon. 19. Lokativ v slovenščini in srbohrvaščini stoji samo ob predlogih. 20. Slovenski instrumental se kot lokativ v obeh jezikih rabi samo s predlogi, srbohrvaški pa se rabi tudi samostojno. To je obenem osnov- na sintaktična razhka. 20. 16. Ob samostalnikih srbohrvaški instrumental stoji kot »vsebin- sko« dopolnilo. Taki samostalniki so: bogatstvo, jakost, obilnost, oholost, opojenost, plodnost, ponositost, rodnost ... njegovo bogatstvo duhom i pameču: njegovo bogastvo z duhom in pametjo; in po isti shemi naprej: obilnost vinogradima i vinom; oholost Ijepotom, opojenost pobjedama. Podoben je instrumental označbe: uhvatio ju je plač imenom tvrdo- glavost; ona mu je Bogom posestrima. 20. 18. Tudi ob pridevnikih istega pomena imamo v srbohrvaščini instrumental (bogat, jak, malen, obilan, ohol, opojen, plodan, ponosit, rod an . . . ) : jak r i ječ ima, ohol svojim uspjesima, ponosit prošlošču. Ob komparativu ima srbohrvaščina instrumental mere: bolj i je tehnikom negoli snagom; vještiji riječima negoli djelom. 20. 20. Objekt v instrumentalu imajo mnogi glagoli (predvsem in- tranzitivni in refleksivni),0 tudi mnogi tranzitivni, vendar imajo tedaj objekt v akuzativu in instrumentalu. Taki so glagoli: baviti se (čime), dičiti se, hvaliti se, izgovurati se, izvinjavati se, kleti se, opraodavati se, ponositi se, vladati, trgovati... oženiti (nekoga kime), napuniti (što čime), rastjerati (što čime), raspaliti (koga čime), itd. nišam se bavio skrupulama, nišam se pohvalio skromnošču; rast и žila me svojim zelenim očima. Za predikatni instrumental gl. toč. 7. 10—15. V odvisnosti od glagola lahko vštejemo tudi instrumental vršilca de- janja v pasivnih stavkih: pritisnuti su ognjem i mačem; karakter mu je podreden primitivnom strašču i surovom snagom. 20. 22. Predložne konstrukcije glej naprej. Skloni in pomenske funkcije svojilnost 25. drugi pomeni 26. kraj 27. čas 28. način 29. vzrok 30. s l 1 s h s l 1 s h s l | s i i s l | s h s l s h s l s h 21. nominativ 1 1 1 - 1 - - 1 - 22. genitiv + 1 + -1- * i + * — 1 — - И + * + * | + * — — 23. dativ + 1 + + 1 + 1 1 1 + + 24. akuzativ ' 1 1 1 + 1 + + •!+• — - 25. vokativ i 1 1 1 1 26. lokativ 1 1 1 - I V - 27. instrumental — 1 — —* 1 + * — » | + * —*l+* —*l+* * + * 0 Definicije o tranzitivnosti niso iste v slovenski in srbsko-lirvatski jezi- kovni literaturi. Prim. Bajec-Kolurič-Rupel, Slovenska slovnica, 1956, Štr. 174 in Brabec-IIraste-Zwkooic: Gramatika, 1952, str. 91. Odnose med skloni in možnimi pomenskimi funkcijami obravnavamo posebej zato, ker gre za virtualne pomene, ki niso direktno odvisni od posameznih jezikovnih kategorij, temveč so izrazna konstrukcija zase. Prejšnja tabela in prejšnji komentar jih nista upoštevala. Tako so npr. svojilni genitiv, svojilni dativ, etični dativ ipd., izrazite po- tencialne, toda samostojne kategorije, ki niso odvisne od upoštevanih besednih vrst, marveč od situacijske stvarnosti. Taka razmejitev seveda ne more biti popolnoma idealna ali čista, ker so dejansko vsa jezikovna sredstva nedeljivo izprepletena. Primer take kategorije je npr. vzročni dativ, ki je odvisen od glagolov. Vendar ga zaradi praktičnih vzrokov, zaradi posebnih funkcij, s katerimi se dublira adverbialno določilo, obravnavamo šele v tem poglavju. 22. 25. Genitiv pripadnosti je znan obema jezikoma. Z ozirom na to, v kakšni poziciji je tak genitiv, razlikujemo: a) svojilni genitiv: hiša mojega očeta: kuca moga оса. Tak genitiv mora imeti atribut. Ce ga ni, se v obeh jezikih rabi svojilni pridevnik: očetova hiša: očeva kuča; b) subjektni genitiv kot podvrsta svojilnega: žvrgolenje ptic: cvrku- tanje ptica (ptice žvrgolijo: ptice cvrkucu). Tak genitiv lahko stoji sam, vendar mnogi priporočajo rabo pridevnika, ki naj bi bila bolj v duhu jezika. To naj bi veljalo za oba jezika: ptičje žvrgolenje: ptičje cvrku- tanje. Ta sicer umestna pripomba (za vsak svojilni genitiv) vendar za- deva ob samostalnike, ki nimajo svojilnih pridevnikov (prim, meje cesarstva: granice carstva in semantiko pridevnikov: kateri? čigav? kakšen?); c) objektni svojilni genitiv: zidanje bolnice: zidanje bolnice. Tudi tak genitiv lahko stoji sam. V varianto svojilnega genitiva lahko vključimo tudi t.i. genitiv iz- vora (ki je vedno subjektni) in ki ga obe normativni slovnici obravna- vata posebej:7 deček bližnjih sosedov: dječak obližnjih susjeda (sc. bližnji sosedje imajo svojega dečka). 22. 26. Med druge genitive, ki izražajo svojilnost v širšem smislu, lahko uvrstimo kvalitativni genitiv: dekle sivih oči: djevojka sivih oči ju. Možna razlika med slovenščino in srbohrvaščino se kaže v distri- buciji pomena glagola biti, ki ga v srbohrvaščini deloma nadomešča glagol imeti (prim, kaj je gori? što je gore?: što ima gore?): bila je to hiša majhnih oken, ujnazanih sten, ožgane strehe: bila je to kuca ma- lenih prozora, prijavili zidova, nagorjela krova: kuca je imala male prozore, prijave zidove, nagorio krov. 7 Slovnice cit. v toč. 1. 22. 28. Z genitivom se v obeli jezikih lahko izrazi čas,8 vendar samo s samostalniki, ki pomenijo čas. Razlika je v tem, da tak časovni geni- tiv v slovenščini lahko stoji sam, v srbohrvaščini pa mora imeti atribut: kongres slavistov bo (tega) avgusta: kongres slavista bit ce ovoga au- gusta. Oba jezika imata za tak genitiv alternacijo s predlogom: kongres slavistov bo v avgustu: kongres slavista bit če и augustu, ali pa še al- ternacijo z akuzativom: kongres slavistov bo ta avgust: kongres slavista bit če ovaj august; če pa gre za trajno časovno določilo, se lahko v srbohrvaščini uporabi tudi instrumental, vendar brez atributa: borili smo se mnogih vjekova: borili smo se mnoge vjekove: borili smo se и mnogim vjekovima: borili smo se vjekovima. 22. 29. Načinski genitiv: (pojasnjuje glagol) je v obeh jezikih in mora tudi v obeh jezikih imeti atribut. Alternira se podobno kot ča- sovni genitiv: spal je odprtih oči: spavao je otvorenih očiju; padel je krvavega kolena: pao je krvavog koljena (prim, spal je z odprtimi očmi: spavao je otvorenim očima). Toda za možno alternacijo je bistven po- men glagola. 23. 25. Svojilni dativ (dativ osebnih zaimkov) stoji ob glagolu biti: ime mi je Gorazd (sc. moje ime j e . . . , »imam ime« . . . ) : ime mi je Gorazd; oče mu je direktor (sc. njegov oče je . . . ) : otac mu je direktor; sedemnajst let ti je (sc. imaš sedemnajst . . . ) : sedamnaest ti je godina. 23. 26. Čustveni dativ: oni so ti pravi mojstri: oni su ti pravi maj- stori. Tudi pri prisegi v srbohrvaščini pride osebni zaimek v dativ: častna beseda!: časna mi riječ!; tako vam nebesa! 23. 30. Vzročni dativ stoji ob glagolih, ki jim pojasnjuje dejanje: čuditi se, smejati se: čuditi se, smijati se, ipd.: čudim se tvojim po- stopkom: čudim se tvojim postupcima. Tak dativ je dejansko objekt oziroma samo podvrsta podobnih glagolov: groziti se, klanjati se, mašče- vati se, priporočiti se, zahvaliti se: prijetiti se, klanjati se, osvetiti se, preporučiti se, zahvaliti se. V vziročni dativ sodi tudi čemu: čemu, s katerim sprašujemo po vzro- ku ali namenu: čemu novi predpisi?: čemu novi propisi? (sc. za kaj bodo: za što če biti, zakaj: zašto); čemu ljubiti bližnjega: čemu voljeti bližnjega? 8 Tudi za druge časovne konstrukcije gl. Milka Ivič, Iz problematike padežnih vremenskih konstrukcija, Južnoslovenski filolog, XXI, Beograd 1955-1956. 24. 28. Časovni akuzativ mora imeti v obeli jezikih atribut. Omejen je na samostalnike, ki pomenijo čas: tisto noč so prebili na livadi: tu noč proboravili su na livadi. O alternaciji gl. toč. 22.28. 24. 29. Načinski akuzativ stoji ob številkah: skočil je štiri metre daleč: skočio je četiri metra daleko. Za razlike med slovenščino in srbohrva- ščino v tej kategoriji so odločilni števni odnosi (gl. toč. 15. 19.). 27. 26. Za instrumentalne odnose velja že dana ugotovitev. Srbohrva- ški instrumental sredstva mora stati sam: sada, dok je auto stajao na- sred ceste, strijeljao me je bijesnim očima: sedaj, ko je avto stal sredi ceste, me je streljal z besnimi očmi. 27. 27. Krajevni instrumental se rabi od samostalnikov, ki v pravem ali prenesenem smislu pomenijo kraj: prašnom cestom ide smrt: po prašni cesti gre smrt; modemom stilistikom prolazi dilema: skozi mo- derno stilistiko gre dilema. 27. 28. Tudi časovni instrumental je omejen na samostalnike, ki po- menijo čas: nedjeljom ne volim biti sam: v nedeljo ne maram biti sani; v pogovornem jeziku je tak instrumental razširjen tudi na druge samo- stalnike: krajem stoljeca: na koncu stoletja, vendar to norma prepove- duje in zahteva: na kraju stoljeca. Instrumental v pluralu od samostal- nikov: dan, godina, vijek-stolječe: (dan, leto, vek-stoletje) pomeni, da se je dejanje dogajalo dolgo časa: danima smo umirivali svoj ponos: dneve in dneve smo mirili svoj ponos. 27. 29. Načinski instrumental: vladao je pameču i snagom: vladal je s pametjo in močjo. Nekateri samostalniki so postali prislovi prav preko načinskega instrumentala: dupkom: nabito poln; kradom, krišom: kradoma, na skrivaj; širom: na stežaj. K načinskemu instrumentalu sodi tudi instrumental lastnosti in kom- paracije, ki se da zamenjati z izrazom kao: svaka je dobra djevom, no da je vidimo nevom (svaka je dobra kao djevojka, ali da je vidimo kao nevjestu: vsaka je dobra kot dekle, toda naj jo vidimo kot nevesto). 27. 30. Vzročni instrumental je redek: izgubilo se tvojom nesposob- nošču i katastrofalnim neznanjem. Bolj navadna je raba predloga: izgubio se z bog tvoje nesposobnosti i katastrof alnog neznanja: izgu- bilo se je zaradi tvoje (po tvoji) nesposobnosti in katastrofalnega ne- znanja. Alternacije sklonov brez predlogov nomi- nativ 31. geni- tiv 32. dativ 33. aku- zativ 34. voka- tiv 35. loka- tiv 36. instru- mental 37. s l s i i s l s h s l ' s h s l s h s l s h s l ! s h s l 1 s h 28. nominativ 1 — 1 — — 1 — — 1 — — 1 — —* 1 + * 29. genitiv — — 1 + 1 + + *| + * 1 1 * J * "50. dativ — — + 1 + 1 ! - 1 - 1 1 31. akuzativ - _ + *| + * — 1 — 1 — I — —'* 1 + * 32. vokativ • — 1 — _ 1 _ - 1 - 1 — 1 — — 1 — 33. lokativ — 1 — — 1 —, — 1 —' 1 — 1 — 34. instrumental » —*l + * — 1 — —*l+* — 1 - 1 Zamenjavo sklonov v slovenščini in srbohrvaščini prikazujemo z ožjega stališča, ker bi analiza vsega gradiva zahtevala popolnoma samo- stojno obravnavo. Zato ne obdelujemo primerov, kot so naslednji: nisem se sramovala svojih občutkov: nisem se stidjela svojih osječaja (gen.); nisem se sramovala zaradi svojih občutkov: nišam se stidjela z bog svo- jih osječaja (predlog + gen.); nisem se sramovala D svojih občutkih: nišam se stidjela и svojim osječajima (predlog + lok.); nisem se sramo- vala s svojimi občutki: nišam se stidjela sa svojim osječajim (predlog + + instr.). Take alternacije niso direktne, ampak so odvisne oalom. Raz- lika v jezikih je pogojena: s predložno oz. nepredložno rabo: nedjeljama sam se šetao: ob nedeljah sem se sprehajal. 30.32. Alternacija se nanaša na konstrukcijo: biti komu kaj: biti kome što (gl. 16. 16). Skloni s predlogi in stavčni členi sub- jekt 38. predi- kat 39. atri- but 40. apozi- cija 41. objekt 42. kraj 43. čas 44. način 45. vzrok 46. s l s h s l I s h s l s h s l | s h s l s h s l ' s h s l | s h s l s h s l ' s h 35. genitiv + + + 1 + + 1 + — 1 — + 1 + +1 + + 1 + + 1 + + 1 + 36. dativ + + + 1 + + 1 + — j — + 1 + +1 + + 1 + + 1 + 37. akuzativ + + + +1 + + 1 + + 1 + +1 + + + + 1 + + 1 + 38. lokativ + +1 + + 1 + — 1 — + 1 + + 1 + + + + 1 + 39. instrum. + + +1 + + 1 + — 1 - + 1 + + 1 + + + 1 + + * —* Povezavo predlogov s samostalniki, zaimki oz. z vsako substantivizi- rano besedo obravnavamo samo v stavčnih členih in posebej v štirib osnovnih prislovnih določilih: kraja, časa, načina, vzroka. V primerjavi slovenskih in srbohrvatskih predlogov je treba seveda upoštevati več možnih leksično-sintaktičnih razlik. Če vzamemo samo tri kriterije, dobimo naslednje osnovne odnose: 1. isti predlog — isti pomen — ista funkcija; taki so npr. predlogi: do, iz, mimo, od, za, na, po, pred... 2. isti predlog — isti: različen pomen — ista: različna funkcija: si. do (z gen.): sli. prema (z dat.); si. po (z lok.): sh. za (z instr.); si. proti (z dat.): sh. protio (z gen.): prema (z dat . ) . . . 3. različen predlog (v dialironični provenienci isti predlog) — isti pomen — ista funkcija: si. brez (gen.): sh. bez (z gen.); si. sredi (z gen.): sh. usred (z gen.); taki so tudi: zaradi; radi; med-medu; v:u; z-s : s-sa... 4. v četrti skupini so predlogi, ki so leksikalna posebnost vsakega jezika: razen: osim; poleg: pored; osim; zaradi: zbog, radi; ozlic: ипа- toč, uprkos; kljub: unatoč, usprkos; čez: preko; ob: o, uz, u; pri: pri, kod... Splošna primerjalna slika odnosov med predložnimi skloni in stavč- nimi členi kaže na podobnost slovenščine in srbohrvaščine, s pogoji, ki smo jih omenili. 35—39. 38. Predložna zveza v nominalni sintagmi je atribut: mož brez predsodkov: čovjek bez predrasuda (gen.); tako tudi v drugih sklonih: poroka k jeseni (sc. jesenska poroka): ženidba-udaja k jeseni (sc. jesen- ska ženidba — udaja). Čeprav je v obeh jezikih navada, da se v takih primerih uporabi pridevnik, je treba računati z možnostjo, da od vseh samostalnikov ne moremo izpeljati pridevnika ali vsaj ne takega, ki bi pomenil isto. Ponekod odloča sintagmatska struktura (npr. pri nazivu, naslovu ipd.), ponekod pa tradicija. Na teh relacijah so možne razlike med slovenščino in srbohrvaščino: prim, slovo od mladosti (ne: mladost- no slovo): rastanak od mladosti (ne: mladosni rastanak); gobova juha (ne: juha iz gob): juha od gljiva (ne: gljivena juha); mož beseda (ne: besedni mož): čovjek od riječi (ne: rječni čovjek ili čovjek riječ); drevo na samem (zbirka verzov Ceneta Vipotnika): sh. prevod je lahko razli- čen: drvo na osami, osamljeno drvo, drvo и osami, drvo и samoči. 35.—39. 39. Y predikatni sintagmi ima sklon s predlogom isto funk- cijo kot v nominalni sintagmi, tj. atributno. Veže se kot pridevnik v nominalnem predikatu (prim. toč. 2.2.—9.): bili srno brez slehernega za- nimanja: bili smo bez ikakva zanimanja; tudi jaz nisem od muh: (i ja nešto značim); (mož beseda je): on je čovjek od riječi; pri kmetih je poroka v navadi k jeseni: običaj u seljaka je ženidba — udaja k jeseni. Tako lahko variramo tudi druge sklone. 35.—39. 40 Za atributno pozicijo sklona s predlogom velja vse, kar je bilo doslej povedanega ob subjektu in predikatu. Videli smo, da je atri- butna funkcija ena lizmed osnovnih funkcij sklona s predlogom. 35.—39. 41. Predložnih sklonov v funkciji apozicije ni. Vzrok je se- veda jasen: ker je apozitivna služba svojevrstna atributna služba, bi se teoretično možna varianta hitro spremenila v atributivno obliko: mini- strski predsednik: ministar predsjednik (: teoretične variante: predsed- niški minister: predsjednički ministar; minister predsednik, ministarski predsjednik; predsednik (od) ministrov: predsjednik (od) ministara) ipd. Obenem bi prišlo do istih pojavov, ki smo jih opisali v toč. 35.—39.38. (Prim, pridevniške pomene: kakšen, čigav, od česa, ipd.). 35.—39. 42. Odnos med glagoli in skloni s predlogi (z objekti) je teo- retično neomejen tako v slovenščini kot v srbohrvaščini.9 Vendar so take zveze močno podrejene situaoijski stvarnosti, pomenu glagola in pomenu predloga oziroma predložne konstrukcije; tako je distribucija le semantično omejena. Npr. glagol delati: raditi lahko povežemo z vsemi skloni in skorajda z vsemi predlogi: delati brez smisla: raditi bez smisla; delati proti smislu: raditi protiv smisla: raditi prema smislu; delati za smisel: raditi za smisao; delati o smislu: raditi и smislu; delati s smislom: raditi sa smislom. Isti glagol lahko povežemo z velikim šte- vilom predlogov, ne pa seveda z vsem: ne: delati med hiše: raditi medu kuče, toda: delati med hišami: raditi medu kučama, in vendar: priti delat med hiše: doci raditi medu kuče. 35.—39. 43. Krajevno adverbialno določilo (pa tudi ostala adverbialna določila) je semantično — logična enota, ki se v prvi vrsti realizira ob »krajevnih« glagolih, »krajevnih« predlogih in »krajevnem« samostal- niku ob predlogu. Vendar se taka krajevnost lahko pojmuje zelo široko ter je taka raba, upoštevajoč realno in relativno stvarnost, praktično neomejena: veslati od obale do obale: veslati od obale do obale; ustaviti se ob hiši: zaustaviti se kraj kuče; šli smo mimo pozabljenih grobov: išli smo mimo (pored) zaboravljenih grobova (prim, išli smo mimo zabo- ravljene grobove); toda ravno tako: šli smo mimo pozabljene mladosti: išli smo mimo zaboravljene mladosti; prihajati k njemu na zabavo: dolaziti (k) njemu na zabavu; voziti se čez reko: voziti se preko rijeke; biti na dlani: nalaziti se na dlanu; pod roso v cvetju: pod rosom и cviječu. 8 Prim. Antica Menac, O promjenaina u značenju prijedloga kod, Jezik, XII, Zagreb 1964-1965; Milka Ivič, Sistem predloških konstrukcija u srpsko- hrvatskom jeziku, Južnoslovenski filolog, XXII, Beograd 1957-1958. 35.—39. 44. Tudi časovno določilo se v prvi vrsti realizira ob časovni semantični vsebini povezanih jezikovnih enot: od zarje do mraka: od zore do mraka; po svečanem kosilu: poslije svečana ručka; zbežali smo pred dežjem: pobjegli smo prije kiše; poročiti se k jeseni: oženiti se — udati se k jeseni (v srbohrvaščini zelo redko); ne pusti me v soboto samega: ne ostavljaj ine и subotu sama; pri najboljši volji: pri najboljoj volji: uz najbolju volju; zdravilo jemljite pred kosilom: lijek uzimajte pred ručkom. 35.—39. 45. Načinsko adverbialno določilo se v obeh jezikih distri- buira zelo frekventno, v pravi in preneseni stvarnosti: srečali smo se mimo predvidevanja: sreli smo se mimo predvidanja; ko je bil obrnjen proti hiši: kad je bio okrenut prema kuči (kombinacija kraja in načina); vzlic pogostim opozorilom: unatoč čestim upozorenjima; kljub silni skrbi: uprkos velikoj brizi; peli so na ves glas: pjevali su na sav glas; svojo neprevidnost smo plačali s krvjo: svoju smo neopreznost platili krvlju; začela jih je metati na bunker z naglico in nestrpnostjo: počela ih je bacati na bunker sa žurbom in nespretnošču. 35. 46. Vzročno adverbialno določilo v genitivni predložni konstrukciji je razmeroma pogosto v obeh jezikih:10 v grlu me je stiskalo bolj od ne- smisla kakor od žalosti: u grlu me je stiskalo više od (zbog) nesmisla negoli od (zbog) žalosti; odpotovala je iz jeze: otputovala je zbog ljutnje; poslovil sem se zaradi mučnega vtisa: oprostio sam se zbog mučnoga utiska. 36. 46. Spričo relativno majhnega števila predlogov (izrazito krajevno- načinskih), ki se rabijo ob dativu, je vzročna služba razmeroma neraz- vita v obeh jezikih; oba jezika poznata vzročni dativ (gl. toč. 23.30.), ki nadomešča predložne konstrukcije. Vendar je na meji te kategorije v slovenščini možen tip: ustaviti se k počitku: zaustaviti se zbog od- mora. V srbohrvaščini se pomanjkanje vzročnih predlogov v dativu nado- mešča z genitivniini dopolnili, vendar tega norma ne dopušča: ne: una- toč najbolje želje (sc. zbog najbolje želje). Norma zahteva: unatoč naj- boljoj želji, tj. načinski pomen. 37. 46. Vzrok z akuzativnimi predlogi: kaznovali so ga za slabo vede- nje: kaznili su ga za loše ponašanje; vsak dan je odhajala na posvet: 10 Gl. npr. za slovenščino: Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika, predlogi in predpone, SAZU, Ljubljana 1959; Milka Ivič, Uzročne konstrukcije s predlozima zbog, od iz u srpskohrvatskom književnom jeziku, Naš jezik, VI, Beograd 1954; Igrutin Stevovič, O pitanju konstrukcije padeža s predlozima, Južnoslovenski filolog, XXI, Beograd 1955—1956. svaki j e dan odlazila na saojeloDanje; de lam v tvojo korist: radim и tooju korist. 38. 46. Vzročni lokativ je možen samo v slovenščini, jez ikovni znak take zveze p a je predlog po; v srbohrvaščini se izraža ista situacija s pred logom zbog + genitiv: ostal sem osamljen po lastni krivdi: ostao sam osamljen zbog vlastite krivice; pomensko, p a tudi zaradi predloga po, ki je obenem načinski predlog , se čuti rahla nevtralizacija vzroč- nega in načinskega lokati va. 39. 46. Tud i vzročni predložni instrumental j e možen samo v sloven- ščini, nosilec takega pomena pa je predlog za; v srbohrvaščini se ista situacija izraža ali z instrumentaloni vzroka (gl. toč. 27.30.), kar je v sodobnem jeziku zelo redek po jav , ali pa zelo pogosto s predlogi zbog, od in z genit ivom: umrl je za rakom: umro je od raka: iimro je zbog raka; biti bolan za gripo: biti bolestan od gripe. РЕЗЮМЕ Синтаксическое употребление падежей ц словенском и сербохорватском языках исследуется на основании аналитических единиц: членов предложения, частей речи и падежей, одним словом, категорий, переплетающихся в обоих языках в определенных отношениях. Такая материя обусловила описание в не- скольких пересечениях: 1) члены предложения и части речи, 2) падежи и члены предложения, 3) зависимость падежей, 4) падежи и функции значения, 5) альтер- нации падежей, 6) падежи с предлогами и члены предложения. В каждом пере- сечении учтены две единицы с параллельными констатациями для обоих языков. Отношения показаны также графически, со следующей легендой для всех таб- лиц: + присутствие отношения, — отсутствие отношения, * возможные раз- личия, частичные различия, полные различия. Из этого видно, что за знаком * стоит несколько значений и что для полной эксплицитности Аледовало бы найти соответсвующее количество знаков. Такое решение было необходимо вследствие технических ограниченных возможностей. Недостаток особенно виден в шестой таблице, при анализе отношений: падежи с предлогами и функции значения, где нужно было учитывать семантические значения предлогов и слов, связанных с ними. Поэтому при этом анализе сначала дается основная семантическая классификация, которую не следует забывать при сравнительном анализе сло- венских и сербохорв. предлогов. Как это бывает обыкновенно с практическими применимыми сравнениями и в нашем анализе беспрестанно присутствует идея о том, что оба языка должны исследоваться в качестве целостной материи, которая в одних пунктах иден- тична, в других же различна. Эти два факта таким образом являются основными структуральными группами нашего сравнительного описания, постоянно высту- пающими в таблицах и комментариях. Однако, само собой разумеется, что критерий тождественного и критерий разного применяется лишь в синтактиче- оком смысле, а не в других возможных языковых значениях. Таким образом, наш анализ, конечно, не обращает внимания на звуковую реализацию, на мор- фемную структуру, не лексемные и словообразовательные особенности каждого языка, поскольку это являются отношениями, прямо не относящимися к син- таксическому исследованию, хотя они в нем беспрестанно присутствуют. Поэто- му является очевидным, почему два языковых разных знака, например типы postati и postati, medu и meda, или же maščevati se и osvetiti se обсуждаются в качестве одинаковых языковых знаков, хотя они в абсолютном смысле не тождественны. Синтаксические разницы между обоими языками, главным образом, видны в таблицах под знаком *. Настоящее качество этих разниц, т. ет дистрибуция, частотность и другие особенности, видны в комментарии и примерах, отдельно для каждого сравнения отношений. Таким образом данные из таблицы должны рассматриваться лишь в связи с другими, реальными данными, описанными в тексте. Синтаксическая схематизация, которую мы использовали в нашем исследо- вании, не является ни полной, ни абсолютной. Недостаток чувствуется, напри- мер, особенно у прилагательных и глагольных управлений, при более широком семантически-сравнительном исследовании предлогов, и еще кое-где. Что ка- сается управлений, то можно утешаться, что ни словенское, ни сербохорватское языкознание не классифицировало проблем управления и не решило их. Но и в случае, если бы положение вещей было иным, становится опять-же ясным, что этот материал требовал бы особого и самостоятельного изучения, которое нельзя было бы целесообразно включить только в одно синтаксическое иссле- дование. По этим же причинам и семантические и другие сравнительные данные нельзя было включить в схемы, потому что наше обсуждение материи непо- мерно и, по всей вероятности, неоправданно увеличилось бы, хотя эти данные беспрестанно напрашиваются в качестве интегральных синтаксических единиц.