Fot arte-ii: ireK 52. i List izhaja vsako -soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecch, 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST. trg Duca destili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega .stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Proti Titovemu zlonosnemu kondominiju podpisujmo zahtevo po imenovanju začasne enotne civilne uprave VS OZN na STO! OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 246 TRST ■ SOBOTA, 18. JULIJA 1953 CENA 20 UR TISKOVNA KONFERENCA TOV. MARIJE BERNET1Č Tržaški Slovenci brez izjeme iso proti kondominiju in za STO n tet z l« ■ n rePf la m^1 za je ke «C° j fego1 e se H i i ■av ,sk‘' C<>{ i ref’ oVci S«' pfj Poročilo tov. Bernetičeve je bilo opremljeno z neovrgljivimi dokazi o lažeh titofašistov - Niti titovci niso za kondominij - “Trinajst linij" beograjske vlade Kako so organizirali sestanke “OF“ in ”zahvale” Titu - Titovski •bankrot hferenca, ki jo je sklical naš . značaj propagandistične ^krpanje, ki jo titovci vodijo, bi dokazali svetu in italijan-javnosti v Trstu, da je vse slo- vensko prebivalstvo cone A STO za Titov kondominij. Vrhunec te titovske propa-’andistične kampanje je bil do-, j'ien ob obisku jugoslovanske-•/0Podtajnika za zunanje zade-oncf 22. an. Beblerja v Trstu. Bebler je ob svojem obisku ®°dal izjave gospodarskega in kitičnega značaja. Nismo ?roti tesnejšim trgovskim stiski našega Ozemlja — in ne ■Ho Trsta, kot je hote podaril Bebler in s tem izvzel c°no B — z Jugoslavijo saj smo jNv mi tisti, ki trdimo, da P°ra biti STO najtesneje po-'*zano s svojim zaledjem — J6 samo z Jugoslavijo in Av-‘rtjo, marveč tudi s Češkoslovaško, Madžarsko in deloma [°ljsko — in z vsemi deželami na svetu. Te Beblerjeve jj°sPodarske izjave pa so bolj Vagoškega kot realnega znanja, ker vemo, da je gospodarstvo Jugoslavije po krivdi 'lenih voditeljev v falimen-atnem položaju. .Odločno pa smo proti njego-!lfn političnim izjavam, v kadrih je poudaril da je njego-a vlada za kondominij, even-,'elno tudi za razkosanje ter Vsakem primeru pa rajši za jiatus quo kot pa za rešitev smislu mirovne pogodbe. j/Jitova vlada in njeni trža-. i Predstavniki skušajo predihati kondominij kot najini demokratično rešitev na-Ì vprašanja, ki bi dovolje-‘ j 1 avtonomijo, samoupravb, :6tnokracijo in enakopravnost v°d «simbolično kontrolo» gu-urnerjev in podguvernerjev. ^bdominij pa pomeni vse 5*1 kot samoupravo, avtono-kJi0, demokracijo in enako-ySvnost. ker predstavlja lik-'^cijo členov mirovne poji ribe, kar se tiče ustanovitve iZ cD, t.j. odpravo mednarodnih 3 s|!" u*bstev za njegbv' obstoj, jop" gbdominij pomeni podrediti ičif |e ■ dvema vladama, ki se pori# j “Ujeta za njegovo uničenje 3 lč |( ki bi ga uničili v trenutku, 0 bi se dokončno zmenili. > V’ pes-1 . rili1! h0bdominij bi tudi predstavil bojno področje za guver-i-Ul; j ie in podguvernerje (slednji d' l( Pravico vetoi, ki bi pred-javljali interese lastnih dežel, Pa interesov krajevnega i J>f( jjfbivalstva. Vsa sedanja med-p1! j^ina polemika glede trža- nič! jJSa vprašanja nam dokazuje, se to stanje še poslab v primeru kondominija, prišlo do gospodarske . STO. _Bočim mirovna pogodba ,-e»: ? , n Vldacije ’K' ’ !lt avideva omejitev delovanja i Vg 6rnerja, imenovanega od ''f lit ^N, bi bili guvernerji v CVem smislu popolnoma Pj i-Jl-l od vsake omejitve. Kon Ž»‘i vs>ij predstavlja tudi ne-2 S C11 °st z vojaškega stališča, 'e” ji^.he predvideva umika oku- v^le na STO. STO ne bi bilo l1* ts.62e. marveč tudi balkanske i! ed';: s! o-Jiskih čet, ki bi še nadalje samo oporišče atlantske °$i. t° 1= i S 4 iu:. beograjska 9Sno vse naše in prav slovensko prebival- 3 ,j: v celoti proti kondomi- ■p oeograjsKa vlada ne J V . a.8a kondominij kot edi- i(, r6Šitev. V teku petih let ;e'el !r1.I)r(idlagala kar 13 rešitev, 'icf V !azHfnejšo od druge. Go-( ltelnica je nato podrobno napi 'm a vse te titovske «linije» Wstališča za STO do «spora ne rešitve», priključitve stQ. B k Jugoslaviji, «samo-%(! 6ga mesta Trsta», statusa I-Usj razdelitve na podlagi sta-JUo’ rešetkaste etnične , hodniki ov, oaz itd. V$; ''lajj "J prenkreti beograjske ^dcTi h°kazu;ejo neresnost in s ednost njene politike. A l*f»t ?s.ka vlada zasleduje pri • l»v phj, da onemogoči reši-j Sčs ^Zaškega vprašanja, ker “ ,c6h^’ ha bi bila Italija vklju-v balkansko os, kateri h ^ Sama poveljevati. Titovci VJansko Potegujejo le za j6s 9UO v coni A, dočim so Jo ^ ^iključili cono B. Za co-, Nsif^h'agajo status quo, ker ’ ha tq ostanpjn Anglo- it' lun. Pri tem bi najbolj trpelo tržaško prebivalstvo. Titovci pravijo, da še Slovenci strinjajo s kondominijem. Oni so ob javili vesti o sestankih «OF» in o «zahvalah» Titu iz številnih vasi. Po preiskavi, ki smo jo izvedli, je prišlo do izraza, da prebivalci teh vasi o vsem tem ne vedo popolnoma nič. Titovci so se sestali v strogi tajnosti, ob prisotnosti njihovih plačancev, ne da bi o tem obvestili ljudstvo. Oni med Slovenci predstavljajo 'e manjšino. Tu so dokazale tudi volitve. Ampak tudi dobršen del tistih, ki so volili titovce, so to storili pod ogabnimi moralnimi in finančnimi pritiski. Drugi pa so za njih volili, ker so v dobri veri mislih, da so za STO. To je prišlo do izraza ob obisku delegacije socialdemokratske internacionale, kateri so titovski občinski predstavniki podeželja izjavili, da je vse prebivalstvo za STO, dočim so njihovi voditelji v Trstu izjavljali, da so oni, ne pa prebivalstvo, za kondominij. Govornica je nato omenila, kako je 90% Križanov podpisalo za enotno civilno upravo, velika večina dolinskih občanov za ustanovitev STO in sedaj za civilno upravo, in izjavila, da bi se v primeru referenduma 98 do 99% Slovencev izjavilo za STO. Vse to dokazuje, da je bilo titovstvo v Trstu likvidirano kot gibanje s svojo lastno fiziognomijo tako, kot je bilo likvidirano v svetu. Na koncu svojih izjav je tov. Bernetičeva poudarila, da titovci nimajo pravice govoriti Jutri, v nedeljo 19. julija ob 15. uri v prijetnem gozdiču v Žavljah bo Festival tržaške mladine za mir in prijateljstvo Govorili bodo: on. FRANCO MORANINO (Gemisto) prvoborec italijanskega odporniškega gibanja in tajnik SZDM ADOLF WILHEM in DAVIDE PESCATORI Predsedoval bo Giordano Pacco miljski župan Spored prireditve : Prihod štafete miru; kulturna prireditev; športne tekme razstava solidarnosti s korejskimi otroci; humoristični prizori; razstave slik; razne šale; ples. o naših narodnih interesih, kot italijanski nacionalisti nimajo pravice govoriti o interesih Italijanov v coni B. Oboji so krivci tega stanja. Narodne pravice se ščitijo na podlagi borbe proti vsakemu zapostavljanju. na podlagi bratstva in mirnega sožitja tuživečih narodnosti. Zaradi vsega tega — je dejala govornica — smo za ustanovitev STO, ki nam jamči tiste pravice, ki jih nimamo in ki nam jih kratijo. «Ta rešitev je danes edina, ki lahko nudi prebivalstvu ozemlja tista jamstva miru, mirnega življenja, demokracije in enakopravnosti, ki jih kratijo današnji okupatorji in razni drugi predlogi za rešitev vprašanja. Tej rešitvi podrejen pa je predlog o začasni enotni civilni upravi VS OiZN, ki bi zagotovil prebivalstvu večje svoboščine Po izjavah tov. Bernetičeve so se oglasili k besedi prisotni dopisniki, ki so postavili razna vprašanja. Zanimivo je dejstvo, da so vprašanja predvsem postavljali predstavniki titovskih listov in agencij, ki so skušali izzivati neoportu-no polemiko v določenih vprašanjih, ki niso imela nobenega opravka z obravnavano temo. Tako ,e dopisnik «Poročevalca» potegnil iz svojih aktov že vnaprej pripravljene izjave o tržaškem vprašanju, ki so jih podali Togliatti, Pajetta i. dr., morda v želji, da bi spravil govornico «v zadrego». Utihnil pa je ko mu je tov. Bernetičeva" pomolila” pod nos uradno stališče K Pl glede tržaškega vprašanja, ki ga je iznesel tov. Togliatti v svoji lanskoletni izjavi listu «Huma-nité». Tudi drugi titovski dopisniki so postavljali vprašanja na tej liniji, očividno z namenom, da bi izzivali, kot so še že vnaprej zmpnili, kar so doka-zavala njihova vnaprej spisana vprašanja, ki so jih verjetno skuhali v ul. Ruggero Manna. Dejstvo pa je, da se v diskusijo o vetrnjaški politiki Titove vlade o njeni sokrivdi v preganjanju Slovencev, o njenih zločinih proti Italijanom v coni B, o dokazih, da oni falsificirajo s svojimi pismi, zahvalami Titu in sestanki, resnično voljo Slovencev, o milijonih, ki jih Tito zmeče proč v Trstu, niso hoteli spustiti. To jih je precej nervi-ralo, ker so bile vse te trditve opremljene s številnimi konkretnimi dokazi, ki jih nihče ne more ovreči. Tudi ob tej priliki so bili titofašisti popolnoma poraženi in so se morali 'umakniti z repom med nogami. Tiskovna konferenca tov. Bernetičeve je dosegla svoj namen, t. j. dokazala je, da je vse slovensko prebivalstvo proti- Titovemu kondominiju, proti Titovim predlogom na splošno, za ustanovitev STO po duhu in črki mirovne pogodbe. i. Izdajalec Berija se je skušal postaviti nad Partijo in vlado ZSSR Sovjetsko ljudstvo je na neštetih sestankih izrazilo svojo neomajno zvestobo KP ZSSR in sovjetski vladi - Pravda poudarja nujnost kolektivnega vodstva PrejSnji petek je ves sevjetski tisk objavil več komunikejev, iz katerih je razvidno, da je bil Lavrentij Berija izključen iz Komunistične partije ZSSR in razrešen vseh funkcij v njej ter da je bil odstavljen kot član predsedstva ministrskega sveta in notranji minister. Centralni komite KP ZSSR je izdal o svojem plenarnem zasedanju sledeče poročilo: Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze je imel pred nekaj dnevi svoj plenarni sestanek. Potem ko je plenarni sestanek Centralnega komiteja KP ZSSR slišal in razpravljal o poročilu Prezidija CK, ki ga je podal tovariš Malenkov in ki se tiče zločinskih protipartijskih in proti-državnih dejanj Lavrentija Be-rije, s katerimi je hotel izpodkopati Sovjetsko državo v interesu tujega kapitala in ki so se kazala v verolomnih poskusih postaviti ministrstvo notranjih zadev ZSSR nad vlado in Komunistično partijo Sovjetske zveze, je sklenil odstraniti Lavrentija P. Berijo iz Centralnega komiteja KP ZSSR in izključiti ga iz Komunistične partije Sovjetske zveze kot sovražnika Komunistične partije in sovjetskega ljudstva. Prezidij Vrhovnega sovjeta je o svojih sklepih izdal sledeče poročilo : Upoštevajoč dejstvo, da so prišla na dan zločinska in proiidr-žaona dejanja Lavrentija P. Berile, naperjena da izpodkopljejo Sovjetsko državo v interesu tujega kapitala, je Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR po preučitvi poročila ministrskega sveta ZSSR o tej zadevi sklenil: 1. ) da odstrani Lavrentija P. Berijo z mesta prvega podpredsednika ministrskega sveta ZSSR in z mesta ministra notranjih zadev ZSSR; 2. ) da preda ta primer zločinskih dejanj Lavrentija P. Berije v preučitev Vrhovnemu sodišču ZSSR,)) Prezidij Vrhovnega sovjeta je izdal še sledeči komunike: «Prezidij Vrhovnega sovjeta. ZSSR je imenoval Sergeja Niki-toroviča Kruglova za ministra notrajnih zadev ZSSR.» Objava teh poročil Komunistične partije ZSSR in Prezidija Vrhovnega sovjeta je v trenutku mobilizirala vse sovjetske delovne ljudi. Vsi so se zavedli izredne važnosti teh odkritij, ki jasno dokazujejo, da je še po- sebno v današnjem trenutku neprestanih imperialističnih provokacij proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam potrebna kar. naj večja budnost in enotnost Partije in vsega ljudstva. Po širni Sovjetski zvezi so se vsi delovni ljudje še tesneje zgrnili okrog svoje Partije in vlade. Na številnih sestankih v tovarnah, kolhozih, v uradih, na sestankih partijskih organizacij so milijoni in milijoni obsodili zločinsko delovanje Berije, obenem pa so potrdili sivojo neomajno zaupanje v Partijo in vlado. Na dan objave navedenih poročil so se sestali na plenarni sestanek vsi partijski komiteji prestolnice, na katerem je govoril sekretar moskovskega komiteja Mihajlov, ki je podal poročilo o izdajalskem delovanju Berije ter prebral sklep Centralnega komiteja KP ZSSR. Vsi navzoči so sprejeli sklep~CK z dolgotrajnim odobravanjem ter soglasno odobrili vse odločne in nagle ukrepe. Tudi vse ostale partijske organizacije v vsej državi so se sestale na podobnih plenarnih sestankih, na Katerih so v izčrpnih diskusijah preučili in odobrili sklepe Centralnega komiteja. Predvsem so vsi govor- KONFERENCA BALKANSKE NAPADALNE OSI V ATENAH Titofašistične in grške grožnje proti neodvisnosti LR_ Albanije Beograd igra vjogo priganjača v službi ZDA, ker sili Turčijo in Grčijo k še večjemu oboroževanju - Titofašisti vdrli v Albanijo in usmrtili oficirja V soboto 11. julija se je zaključila v Ate..: - politična konferenca balkanske osi, ki jo sestavljajo tri fašistične in militaristične države: Jugo- slavija, Grčija in Turčija. Zaključno poročilo konference pravi, da so trije ztinan'jj'rhi-nistri proučili svetovni ppio-žaj, zlasti pa položaj y sosedstvu treti dežgl, da so zadovoljni zaradi «uspehov» svoje politike in da so se zmenili za to, da se Albaniji «nudi jamstvo neodvisnosti». Sklenili so, da bodo ustanovili stalno taj- priporočili svojim vojaškim štabom, maj pospešijo vojaško sodelovanje med tremi državami in da se bo ustanovila gospodarska komisija, ki bp tesneje povezala vsq trj dežele.. Bebler, kj je v Atenah zastopal titofsšistično vlado, je po konferenci izjavil, da je treba predv em nadaljevati akcijo za oboroževanje dežel «kljub znakom pomiritve», češ da bi bilo «zelo nevarno opustiti vojaško pripravljenost». V tem je pač bistvo titofaši- ništvo, ki bo vzdrževalo vezo ; stičnih prigSnjacev. Bebler je med eno in drugo konferenco i na najboljši način osvetlil po-zunanjih ministrov, da bodo I litiko svoje vlade, za katero DOČIM AMERIČANI SABOTIRAJO POGAJANJA Korejska ljudska vojska prodira v sovražne postojanke Pogajanja za premirje na Koreji so še vedno na mrtvi točki. Ni še prišlo do podpisa ■besedila o premirju, ki je že pripravljeno ker ameriški odposlanci namreč nočejo dati nobenih zagotovil, da bodo spoštovana določila pogodbe o premirju. Brez takih jamstev pa je vsaka sklenitev premirja popolnoma nerealna, ker bi ga bilo mogoče v vsakem Irenutku razbiti. To tembolj, :er je Sìngman Ri ponovno poudaril, da ne bo spoštoval nobenega sporazuma Položaj se je še bolj zaostril z zaključkom razgovorov med južnokorejskim predsednikom in Eisenhowerjevim odposlancem Robertsonom. Doseženi sporazum predvideva sklenitev med ZDA in Južno Korejo pakta o vsajemni pomoči, katerega sedaj pripravlja posebna komisija; dalje ZDA zago- tavljajo, da ne bodo po premirju potegnile svojih čet s Koreje in da bodo oboji sabotirali mirovno konferenco, če ne bo v treh mesecih privedla do želenega izida. Takoj po Robertsonovem odhodu je Singman Ri to potrdil ter poudaril, da bo po treh mesecih zopet svoboden, da napravi, kar hoče. V ponedeljek so oddelki ljudske vojske izvedli velik napad na 32 km široki fronti ter so v kratkem času prodrli na več mestih 4 do 6 km v globino. Mnogo oddelkov elitne Singmannjeve divizije «Capi-tol» je obkoljenih in so utrpeli velike izgube; zelo so bile prizadete tudi tri druge južnoko-rejske divizije. Južni progre-šajo več visokih oficirjev, med njimi enega generala podpoveljnika divizije. . ZDA SO MORALE PRISTATI na sestanek 4 zunanjih ministrov Ob zaključka washingtonske konference so tri vlade izročile ZSSR vabilo na sestanek, ki naj bi bil v septembru in bi obravnaval le nemško in avstrijsko vprašanje pomeni pomiritev težko nevar- j plomatskih odnosov, a da zato V' petek prejšnjega tedna se je začela v Washingtonu konferenca treh zunanjih ministrov, ZDA, V. Britanije in Francije. Angleški ministei lord Salisbury je šel na - "mfe-renco z jasnimi navodili svoje vlade in posebno še njenega predsednika Churchilla, da doseže sestanek predsednikov štirih vlad, ZSSR, ZDA, Anglije in Francije. Z istimi navodili je prišel tudi francoski minister Bidaulk Ameriški vladni krogi pa so že pred konferenco dali vedeti, da nočejo sestanka štirih, temveč, da hočejo spremeniti to konferenco v posvetovanje treh zunanjih ministrov glede «notranjih vprašanj» priza^tjb držav, zlastj glede ustanovitve «evropske obrambne skupnosti», glede skupne politike v vprašanjih zahodne Evrope in Daljnega vzhoda. V teku konference je britanski predstavnik takoj postavil to kot osrednje vprašanje, katerega morajo rešiti. Državni tajnik ZDA J. F. Dulies še je temu na vse mogoče načine u-piral. Ker pa je videl, da bi z doslednim odbijanjem vsake pobude za sestanek štirih in s tem za politiko pomiritve popolnoma izoliral Združene države od ostalega sveta, je moral kor.čno pristati vsaj načelno na možnost sestanka s sovjetskimi predstavniki. Vendar je skušal to praktično onemogočiti s ponovitvijo Eisenho- PAVLIHE V sredo ,je bila tiskovna konferenca tov. Bernetičeve. Ker je bilo napovedano, da bo tovarišica Bernetič govorila o stališču Slovencev do kondominija in dokazala, da ,ie vse slovensko prebivalstvo proti temu Titovemu nestvoru in za ustanovitev STO, je bilo kajpak pričakovati, da se na tiskovno konferenco požurijo tudi predstavniki titofašističnih trolbil. Prišli so: vsi lepo po vrsti, eden ža drugim; po Rankoviču je smrdelo od njih na kilometre daleč, dovolj jih je bilo pogledati v obraz. Opazovali smo jih, kako so se kislo držali, ko je tov. Bernetičeva s konkretnimi dokazi ovrgla trditve «Primorskega», titovskih listov v Jugoslaviji in tukajšnjih titovskih zaslužkarjev, da se Slovenci «zahvaljujejo» Titu za njegov kondominij, da se «sestajajo» in pozitivno razpravljajo o njem in da so «celo ko-minformisti» za to «rešitev». Sramežljivo so povesili svoje betice, ko je tov. Bernetičeva povedala, da se celo titovski pristaši bojijo vsake Titove pridobitve na STO, kako so nekateri njig pristaši gnali Svojo živino v «varne kraje», ko se je začelo govoriti, da bodo slovenske vasi priključene k jq- goslaviji, kako So nekateri celo izjavili, da bodo zažgali svoje hiše samo, da ne pridejo Titu v roke. Grenko so požirali, ko jim je bilo dokazano, da so njih občinski predstavniki na podeželju morali priznati, da je vse prebivalstvo za STO, ne pa za kondominij, nerodno pa so se med seboj pomenkovali, ko je bilo govora o 800 izvodih «Primorskega», o njegovem 12 milijonskem mesečnem deficitu, o 1500 funkcionarjih, ki jih titovci plačujejo v Trstu, o «trinajstih». linijah Tita glede tržaškega vprašanja itd. Potem so začeli postavljati svoja vprašanja, ki so jih vnaprej sestavili v svojih brlogih, kar je znak njihove duševne revščinč in «velikega zaupanja», ki ga gojijo do njih gospodarji. Ni treba niti, da omenimo, da se ta vprašanja niso dotikala Q-bravnavanega vprašanja, saj kako naj vpraševali o «trinajstih skokih» Tita, o svojem porazu v Trstu, o tem, kako je naše ljudstvo za STO in proti kondominiju itd. Prišli so, da bi tepli, pa so bili Jepo tepeni. In b tem se je nek znani «materin sinček» razpisal v «Primorskem». O poročilu^ tovarišice Marine je reči in piši, napisal 15 vrstic, o svojih blodnjah in o vprašanjih svojih tepenih bratcev pa ‘kar 257 vrst. Objektivnost pa taka... Gotovo, da ni mogel objaviti 'poročila Marine, ker drugače bi izgubil težko pridobljeno mestece. Mi pa mu stavi j amo predlog, da objavimo brez komentarja vsa vprašanja in odgovore v zametuj 'za objavo celotnega besedila tov. Marine v «Primorskem». D-ži? Na vsak način je naša tiskovna konferenca zelo spekla titofašiste, ki so jo urnih nog, ne da bi pozabili spiti nekaj «biderinov» (zakaj pa smo prišli? so si najbrže mislili) dol po stopnicah Doma pristaniških delavcev. Bili so ko, z mrzlo vodo polita piščeta. In potem ti še «materin sinček» govori o «skrhanem meču», in še kdo! On, ki prav gotovo ni skrhal svojega meča, ker ga ni nikoli imel in ga še nikoli ni videl v svojem življenju, * * * Nekaj o Lenardiču od «Slov. Poročevalca»: Postavil je vprašanje in ne glede na to, da je mislil, da je na kakem svojem «zborovanju» desetih oseb, se je v določenem trenutku znašel o zelo neprijetnem položaju. Vprašali so ga namreč za ime in za list, ki ga predstavlja. Osuplo se je pogledal okrog, vprašujoče zrl v svojega brkatega kompanjona od «Tanjuga» in več sekund ni hotel izustiti svpjega dragocenega priimka. Ko je že zadeva postajala smešna, se je «bojevito» opogumil in povedal svoj priimek in celo ime. Ali se je g. Lenardič bal povedati svoje trne? Ali morda misli, da je v Jugoslaviji, kjer ga kljub njegovi « pravovernosti» zasledujejo, na vsakem koraku, ali pa je mislil, da ga bo kdo požrl? Kako prihajajo daleč in kako se smešijo ti pri-tiklavci z Rankoviievo miselnostjo! werjevih zahtev, naj se Sovjetski zvezi postavijo «predhodni pogoji». Ker sta angleški in francoski zastopnik nastopila proti temu, se je ameriški delegat poslužil nadaljnjega manevra za preprečen; e Churchillovega načrta. Du’les je namreč vztrajal na tem, da naj aie pride do se tanka predsednikov štirih vlad, pač pa le do sestanka štirih zunan.ih ministrov; o-mejil pa je tudi obseg pogajanj. Po sovjetski pobudi, katere se je oprijel Churchill in večina zahodnih vlad, naj bi najvišji predstavniki štirih velesil razpravljali o vseh spornih vprašanjih ter skušali dobiti zanje primerno rešitev. Dulies pa je skušal obseg razpravljanj omejiti le na nemško vprašanje. Velika nesoglasja, ki so vladala med zunanjimi ministri v Washingtonu, so razvidna že iz dejstva, da niso mogli izdati ob določenem času celotnega poročila o sklepih konference. Prvi del komunikeja, ki je bil izdan v t rek zvečer obravnava zadeve Daljnega vzhoda. Glede glavnega vprašanja pa so v sredo v! F de treh zahodnih velesil izroči.e sovjetskim ambasadorjem v Washingtonu, Londonu in Parizu enake note, v katerih vabijo Sovjetsko zvezo na sestanek zunanjih ministrov, kateri naj bi razpravljali o vprašanju 'Nemčije in Avstrije. Datum sklicanja sicer ni izrecno določen, vendar se misli, da bi bil šele sredi septembra, po volitvah v zahodni Nemčiji. Na ta način je ZDA uspelo omejiti «nevarnost miru» in se omejiti le na del spornih vprašanj. Vendar je tudi že to uspeh, da se bodo po štirih letih zopet enkrat sestali zunanji ministri štirih velesil. nost in za katero je edini izhod le pot militarizma, oborožitve, vojaških provokacij in vojne. Ta izjava je najboljši dokaz, da sedanja jugoslovanska vlada pred-Javlja psa-ču-vaja Amerikar.cev na Balkanu in da v sklopu te svoje vloge priganja vse svoje prijatelje v hlapčevstvu k nadaljevanju vojnih priprav. Največjo začudenost pa je vzbudila v svetu izjava treh faši.tičnih predstavnikov, da hočejo zajamčiti Albaniji neodvisnost. To dejstvo se lahko razlaga na več načinov. Predvsem pa veljata dva razloga: prvič, Jugoslavija, ki vodi balkansko os, ne mara vmešavanja Italije v balk.tnske razmere, zato je izjava naperjena tudi proti Rimu. Drugič pa, ta izjava skriva temne namene vseh treh držav, prav posebno pa Beograda in Aten, ki so že takoj po 1945 skušah uničiti neodvisnost Albanije in si jo pridobiti s poskusi od znotraj in od zunaj. Vse to pomeni, da titofašisti in monarhofašiJi gojijo željo, da bi pod pretvezo, da sedaj Albanija ni «neodvisna», vdrli v to malo deželo in jo skušali podrediti. V podkrepitev temu nam služi vest, da sta 13. julija t. 1. dva dni po tej izjavi, dve skupini titovskih vojakov vdrli na albansko ozemlje in skušali kriti s streljanjem beg nekaterih svojih vohunov in diverzantov, ki jim ni uspelo zaključiti svojega zločinskega posla. Pri tem so titofašisti u-bili nekega komandirja albanskega obmejnega bloka. 7. julija je v svoji «'etni rezidenci» na Brdu pri Kranju Tito sprejel novinarko «United Pressa», ki mu je zastavila več vprašanj. Predvsem je Tito odgovarjal na vprašanja sovjetske politike in o odnosih med Jugoslavija in ZSSR. V tem pogledu je dejal, da se lahko pride do normalnih di- naj se zahodniki ne boje, ker se jim ne bo izneveril. Pravi pač, da «ne misli opustiti položaja, ki ga je Jugoslavija dosegla tako v odnosu do ZSSR kakor tudi do drugih dežel na Zahodu». V odgovoru nekemu drugemu vprašanju pa pravi, da si želi normalnih diplomatskih odnosov z ZSSR, a da so odnosi z ZDA ne samo normalni, marveč «tudi prijateljski». Tako je hotel poudariti svojo zvestobo gospodarju. V svojih odgovorih je Tito napovedal, da bo v kratkem izpustil znanega buržoaznega in kolaboracionističnega politika Jovanoviča, češ da je to človek, ki sedanjemu režimu «ne more škoditi». Dejal je tudi, da lahko preštete na prste vse, ki so še v zaporu zaradi vojnih zločinov. Skoraj vsi nacistični, četniški, ustaški belogardistični vojni zločinci so bili izpuščeni, da mu lahko služijo v boju proti komunizmu. niki poudarjali potrebo še večje budnost in s.; njenosti vse Partije ter njene trdne povezave z ljudskimi množicami. Številna in mogočna so bila zborovanja delavcev velikih tovarn, kjer je še posebno prišla do izraza predanost delovnih ljudi Komunistični .partiji in sovjetski vladi. Delavci so v svojih govorih poudarili, da bodo na te nizkotne poskuse izdajalca Berije, izpodkopati moč Partije in sovjetske domovine, odgovorili z novimi uspehi pri svojem delu. Z vseh teh sestankov so bile odposlane resolucije Partiji in vladi, v 'katerih delavci obsojajo zločinsko početje slavohlepnega pustolovca in tujcem prodanega izdajalca Berije, obenem pa zagotavljajo neomajno zvestobo Partiji in vladi ter se zavezujejo, da se bodo še bolj potrudili, da izpolnijo zgodovinske naloge, ki jih je zadal XIX kongres KP ZSSR. V ponedeljek je Pravda pisala, da je Berija s postavljanjem nacionalističnih elementov v posameznih republikah ZSSR na odgovorna mesta skušal ustvariti sovraštvo malih narodov proti Rusom ter tako omajati najvažnejši temelj mnogonarodne države. List poudarja, da danes ni mesta za osebno nadvlado V Partiji, in podčrtuje važnost kolektivnega vodstva. PARTIZANSKI TEDEN V «Tednu osvobodilnega gibanja», ki se zaključi 26. t. m. bodo naslednje prireditve in manifestacije: V TOREK, 21 t. m. ob 20.30 bo predvajan v Kinu ob morju film «Achtung Banditi» s kratko razlago vsebine filma v zvezi z osvobodilnim gibanjem in njegovimi današnjimi nalogami. V SREDO 22. t. m. bo v «Cebulcu» pri Magdaleni velik praznik osvobodilnega gibanja z nastopom godbe Rinaldi in zbori. V ČETRTEK pa bo ponesla delegacija iz mesta, tovarn in vasi venec in cvetje k spomeniku padlih, kjer bosta govora v slovenščini in italijanščini. V SOBOTO se bodo vrstili prazniki v raznih okrajih in na podeželju. V teku tedna bodo obiskane družine padlih, katerim bo izročeno va-bilo za kongres. Nova vlada v Italiji RIM — De Gasperi je v četrtek predložil republiškemu predsedniku Einaudiju seznam ministrov svoje osme vlade. Med ministri ni več znanega Scelbe, ki je bil odstra njen, ker ga monarhisti niso marali. Ministrstvo je bilo sestavljeno iz samih demokri--Jjanov. De Gasperi upa, da ga bodo podprli monarhisti, liberalci, republikanci in socialde,-mokrati. V to ministrstvo pa je prišlo več članov skrajne demokristjanse desnice. OD TEDNA PETEK, 10. julija: 6. septembra bodo v Zahodni Nemčiji parlamentarne volitve; volilo bo 33 milijonov oseb — Albert Sarraut, predsednik skupščine francoske zveze je v intervjuvu pariškemu «Express») -izjavil, da je za začetek pogajanj med Francijo in ljudskimi predstavniki Vietnama. SOBOTA, U. julija: Ameriška dada je poslala noto vladi ZSSR, v kateri pravi, da je .pripravljena izročiti prexo cerxvenih oblasti ljudstvu D.R. Nemčije živil za 15 milijonov dolarjev; vlada D.R. Nemčije je to provokatorsko ponudbo odklonila z izjavo, v kateri se pravi, naj Amerikanci rajši pomagajo milijonom brezposelnih v Zah. Nemčiji, ki nimajo kaj jesti — Tajnik OZN llammarskjoeld je na nekem banketu dal razumeti, da bo OZN morala podvzeti določene ukrepe Dr. Agneletto i n kondomin i j V listu ({Demokracija» od 10. t. n ih državljanov, ampak tudi v ko-m. je. g. Josip Agneletto objavil rlst evropskega miru». uvodnik o Titovem kondominiju. Dr. J. Agneletto se torej iz-Ceprav g. J. Agneletto ne napada javlja proti Titovem kondomt-beograjske vlade, kot bi se spo- . niju. Mi smo tudi proti Titovemu dobilo za človeka, ki trdi, da je ! kondominiju. Dr. J. Agneletto za brezpogojno ustanovitev STO pravi, da je za STO. Mi smo tudt po duhu in črki mirovne pogodbe,1 za ustanovitev STO. Zato misli-prihaja do izraza njegovo stališče ! mo, da bi bilo dobro, če je dr. proti kondominiju. | J. Agneletto resnično za STO m Mi vzamemo na znanje to nje-1 Pr°ti kondominiju, da bi to sta-govo stališče, ker smo tudi mi iisče> ki se ujema, prišlo tudi do istega mnenja. Prav posebno »za-, izraza v akciji proti titovce,m, ki memo na znanje stavka, ki se gla- sl(uiaJo prepričati Javno mnenje, sita: «Kdor je odkritosrčen pristaš jn pobornik STO, bil to Slovenec, Hrvat ali Italijan, mora zato odklanjati kondominij, ker je KONDOMINIJ GROB STO». In dalje: «Ze danes je večina prebivalstva za STO... Kajti sodelovanje Italijanov. Slovencev in Hrvatov STO v siožni povezanosti in medsebojnem spoštovanju bo najjačje jamstvo za obstoj in napredek naše svobodne in neodvisne države, ne le v korist uje- da so Slovenci za kondominij. To stališče dr. J. Agneletto pa bi predvsem moralo priti do izraza u občinskih svetih, kjer njegovi svetovalci še vedno glasujejo skupno s titovci proti našim predlogom za odvrnitev nevarnosti barantanja. Dokler ne bo dr. J. Agneletto dokazal, da je popolnoma pretrgal vse vezi s titovci, mu kljub svoji dobri volji ne bomo mogli verjeti, da je tudi v praksi in ne le v besedah za STO in proti kondominiju. proti Singmanrlju, če bo slednji nadaljeval svojo provokatorsko POlitikO. NEDELJA: 12. julija: Na seji CK Madžarske delavske partije je govoril Rakoši, ki je v svojem poročilu priznal napake, ki jj bile storjene, ker se je hotelo prehitro industrializirati deželo, ter nakazal smernice za bodoče delo; Rakoši je poudaril, da bo madžarsko ljudstvo še z večjo o-dločnostjo nadaljevalo izgradnjo socializma — Vietnamski partizani so ob izlivu Rdeče .reke vrgli v zrak francoski vojaški vlak — Filipinski partizani so osvobodili neko večjo vas 40 km od prestolnice Manile. PONEDELJEK, 13. julija: Egipčani so ugrabili angleškega vojaka v Ismailiji) zato je angleški poveljnik poslal egiptovski vladi ultimat, na katerega je slednja odgovorila z proglasitvijo obsednega stanja; Angleži so blokirali Ismailijo — Angleži so vsled A-denaurjeve prošnje osvobodili vojnega zločinca von Falkenhor-sta, ki je zakrivil težke zločine proti ljudstvu Danske in Poljske; istočasno je pod pritiskom Ade-ìaue.ja zanodnoneu ški parlament odvzel imuniteto sekretarju KPN Reimannu , w_... TOREK, 14. julija: Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je sklical sejo Vrhovnega sovjeta za 28. t. m. — Položaj v Egiptu se je izboljšal; zgleda, da je pri njegovi zaostritvi imel svoje prste vmes ameriški minister Dulies — V vasi Mazara del Vallo v Italiji je duhovnik Di Marco zaklenil v svojo hišo 1 l-letnega dečka in ga posilil. SREDA, 15. julija: Vrhovno sodišče Kenije je moralo razveljaviti sodbo nad vodjem kenijskega ljudstva Kenjato, ker Je bila sprejeta brez dokazov — Zgleda, da bo Mosadek v kratkem .razpustil i, anski parlament in razglasil nove volitve. ČETRTEK, 16. julija: Predsednik vlade DR Nemčije Gotevvohl je Pozval Adenauerja, naj omogoči srečanje piedstavnikov obeh nemških vlad, 'ki naj bi .pripravili teren za združitev dežele; Adenauer je to ponudbo odklonil — Med LR Kitajsko in Anglijo je bilo v zadnjem času sklenjenih trgovskih pogodb za 21 milijard Ur. UVODNI ČLANEK MOSKOVSKE „PRAVDE« O ZADEVI BERME Kerairušljiva enotnost partije vlade in sovjetskega ljudstva Priobčujemo v celoti uvodni članek, ki ga je objavila lb. t. m. moskovska «Pravda» pod naslovom: «Nerazrušljiva enotnost Partije, vlade m sovjetskega ljudstva.» Sovjetska dežela s svojo nepremagljivo silo in svojimi ustvarjalnimi energijami stopa z gotovim korakom po poti izgradnje komunizma. Z uresničevanjem sklepov 19. kongresa je zagotovila Komunistična partija Sovjetske zveze pod vodstvom svojega Centralnega komiteja mogočen razvoj na vseh področjih ljudskega gospodarstva. Z uresničevanjem sijajnih nalog komunistične izgradnje je sovjetsko ljudstvo še bolj strnilo svoje vrste okrog partije in vi o de. Gospodarska moč in obrambna možnost naše domovine stalno naraščata. Bistveni uspehi so bili doseženi v nadaljnjem izboljšanju življenjske ravni delavcev, kol-hoznikov, intelektualcev, vseh sovjetskih mož in žena. Imamo mogočno socialistično industrijo, široko je razvita težka industrija - temeljni kamen socialističnega gospodarstva. Naša mehanična industrija je v stalnem razvoju in dobavlja moderne opreme vsem sektorjem nacionalnega gospodarstva. Veliki uspehi so bili doseženi v razvoju avantgardne sovjetske znanosti. Naša lahka in prehrambena indù :trija sta dosegli visoko raven. Danes sta v stanju, da krijeta naraščajoče zahteve mestnega in podeželskega prebivalstva in to na podlagi politike znižanja cen, ki jo izvaja partija. Kmetijstvo, ki so mu bile v povojnih letih zaceljene rane, je danes preskrbljeno z najbolj modernimi stroji in to v večji meri kot v predvojni dobi. Vsi navedeni uspeli! so rezultat trdnega zavezništva delavskega razreda in kmečkih množic naše dežele, so rezultat prijateljstva narodov ZSSR, ki se stalno krepi, ter nenehnega utrjevanja moralne in politične enotnosti sovjetske družbe ter končno rezultat konkretne izvedbe politike, ki jo je zasnovala Komunistična partija. Politika miru Sovjetska vlada, ki izvaja stalno in dosledno politiko miru, je večkrat izjavila, da se vsi nerešeni in sporni mednarodni problemi lahko rešijo s pogajanjem med zainteresirani * mi deželami. Ta izjava je našla enoglasno podporo in pristanek vseh narodov. Nova pobuda miru sovjetske vlade je še nadalje, okrepila mednarodni položaj Sovjetske zveze, dvi gnila je ugled naše dežele ter dosegla važno napredovanje svetovnega gibanja za ohranitev in utrditev miru. Za imperialistični tabor je slika drugačna. Ugotavlja se tu nadaljnje poslabšanje splošne krize kapitalizma, nebrzdan razmah in politika drznih vsiljevanj s strani ameriškega imperializma, povečanje protislovij med kapitalističnimi deželami in naraščajoče obubo-žanje širokih delovnih množic. Ves potek svetovnih dogodkov priča tako na eni strani o tfenehnem naraščanju sil demokracije in socializma, na drugi pa o splošni oslabitvi sil imperialističnega tabora. Vse to vzbuja med imperialisti veliko vznemirjenost in povzroča močno okrepitev delovanja imperialističnih reakcionarnih sil, njihovih mrzličnih naporov za izpodjeda-nje naraščajoče moči mednarodnega tabora miru, demokracije in socializma, predvsem pa njegove vodilne sile Sovjetske zveze. Imperialisti iščejo opore V deželah demokracije in socializma med raznimi zavrženimi in podkupljenimi elementi ter krepijo prevratniško delovanje sVojlh agentov. V tem delu uvodnega Članka objavlja «Pravda» poročilo o plenarnem zasedanju C. K. Komunistične partije Sovjetske zveze ter sklepe Prezidiuma Vrhovnega sovjeta ZSSR — ki jih objavljamo na prvi strani — ter nadaljuje: Sovražnik ljudstva Berija, ki je bil sedaj razkrinkan, si je pridobil zaupanje z raznimi ka-rieristiČnimi mahinacijami in se je vrinil v vodstvo. D očim je bilo njegovo kriminalno; protipartijSko in protidržavno delovanje prvotno globoko skrito in zakrinkano, je postal Berija zadnje čase predrzen in prevzeten, začel je kazati svoje pravo obličje, to je o-bličje zakletega sovražnika partije in sovjetskega ljudstva. Večje kriminalno delovanje Ber j e se razlaga s splošno okrepitvijo prevratniškega protisovjetskega delovanja s strani mednarodnih reakcionarnih sil, ki so sovražne naši državi. Mednarodni imperializem postaja aktivnejši in isto tako njegovi agenti. Berija je začel s svojimi nizkotnimi mahinacijami, da bi se polastil oblasti, skušajoč postaviti ministrstvo za notranje zadeve nad partijo in vlado, uporabiti organe ministrstva za notranje zadeve, v centru in raznih krajih proti partiji in njenemu vodstvu, proti vladi ZSSR in to potom napredovanja funkcionarjev na podlagi njemu izkazane osebne zvestobe. Ugotovilo se je, da je Berija z raznimi izmišljenimi pretvezami preprečeval na vse možne načine rešitev nujnih problemov, ki so za kmetijstvo velike važnosti. To je bilo napravljeno z namenom, da se o-slabijo kolhozi in ustvarijo težkoče pri živilski preskrbi dežele. Berija- je skušal z raznimi zahrbtnimi metodami izpodko- pati prijateljstvo narodov ZSSR, temeljni kamen socialistične večnarodne države in temeljna prepostavka vseh u-spehov velike družine Sovjetskih republik, sejati neslogo med narodi ZSSR in vzpodbujati delovanja buržoazno nacionalističnih e'ementov v zveznih republikah. Agent imperializma Ker je bil prisiljen izvajati neposredna navodila Centralnega komiteja Partije in sovjetske vlade za utrditev sovjetskega zakona in odpravo določenih primerov ilegalnosti in svojevoljnih akcij, je Benia premišljeno preprečil izvedbo teh navodil in v mnogih primerih jih je skušal popačiti. Neovrgljiva dejanja dokazujejo da je Berija izgubil videz komunista, spremenil se je v buržoazni izvržek ter postai dejansko agent mednarodnega imperializma. Ta pustolovec in podkupljenec tujih imperialističnih sil je gojil načrt, da bi : e polastil vodstva partije in dežele, z namenom, da bi uničil našo Komunistično partijo ter nadomestil politiko, ki jo je izdelala partija v teku mnogih let, s politik > kapitu-lanstva, ki bi v zadnji analizi privedla do vzpostavitve kapitalizma. Pravočasni ukrepi Zahvaljujoč se pravočasnim in odločnim ukrepom, ki jih je podvzel Prezidij Centralnega komiteja KP SZ, katere je e-noglasno in v celoti odobrilo plenarno zasedanje Centralnega komiteja Partije, so bili razkrinkani kriminalni, protir partijski in protidržavni na črti Berije. Likvidacija kriminalne pustolovščine Berije je še enkrat dokazala , da so bili in bodo uničeni po nepremagljivi sili in veliki enotnosti partije, vlade in sovjetskega ljudstva, vsi protisovjetski načrti tujih imperialističnih sil. Istočasno pa je treba povzeti iz primera Berije politične lekcije, in povzeti je treba potrebne zaključke. Moč našega vodstva je v njegovem kolektivnem značaju, v njegovi povezanosti in v njegovi trdni enotnosti. Kolektivni značaj vodstva je višje načelo vodstva naše partije. To načelo je v popolnem soglasju z znanimi pojmi Marksa o škodljivosti in nedopustnosti čaščenja osebnosti. «Zoprno mi je bilo vsako čaščenje o-sebnosti — je pisal Marka — in zaradi tega nisem v teku obstoja Internacionale nikdar dovolil objave številnih poslanic, ki so potrjevale moje zasluge, s katerimi so me nadlegovali iz raznih dežel in tudi nisem nikdar odgovoril, razen na neki priložnostni apel. Ko sva z Engelsom prvič pristopila v tajno družbo komunistov, je bilo to edino le pod pogojem, da se črta iz Statuta vse kar bi lahko privedlo do babjevernega čaščenja osebnosti.» Edino le kolektivno politično izkustvo, kolektivna modrost Centralnega komiteja, ki sloni na znanstvenem temelju marksistično - leninistične teorije, jamči pravilno vodenje partije in dežele, nerazrušlji-vo enotnost partijskih vrst, u speh v gradnji komunizma v naši deželi. Dolžnost partije Vsak funkcionar, ne glede na mesto, ki ga zavzema, mora biti podvržen stalni kontroli partije; partijske organizacije morajo redno nadzifati delo vseh organizacij in panog in delovanje vseh vodilnih funkcionarjev. Med drugim je potrebno izvajati načrtno in nenehno kontrolo o delovanju organov ministrstva za notranje zadeve. To ni. samo pra- voiucionarno budnost komunistov in delavcev. Dokler obstaja kapitalistična obkolitev, imperializem pošilja in bo še nadalje pošiljal v našo sredo svoje agente za vršenje prevratniškega delovanja. Na to se je treba spomniti, to se ne sme nikoli pozabiti in naše orožje . mora biti vedno pripravljeno proti vohunskim službam imperialistov in njihovim plačancem. Načela partije o izbiri osebja na podlagi njegovih političnih in profesionalnih lastnosti, je treba spoštovati z največjo odločnostjo. Moč in nepremagljivost naše partije obstajata v njeni zaupni in nerazdružljivi povezavi z množicami in narodom. Naloga je, da se ta povezava okrepi in razširi, da se poslušajo s pozornostjo zahteve delavcev, da se izkazuje stalna skrb za izboljšanje življenja delavcev, kolhoznikov in intelektualcev, vseh mož in žena Sovjetske zveze. Sveta dolžnost partije je, da stalno krepi nedotakljivo prija ‘eljstvo narodov ZSSR, utrjuje našo socialistično večnaro-ino državo, vzgaja sovjetsko ljudstvo v duhu proletarskega internacionalizma in odločne ter neizprosne borbe proti vsa-hemu pojavu buržoaznega nacionalizma. Z združitvijo ustvarjalnih sil našega ljudstva morajo sovjetske, sindikalne ter organizicije Komsomola voditi te sile na način, da v cè’oti uporabijo naše rezerve in možnosti za uspešno uresničitev nalog, ki ih je postavil 19. kongres partije. Potrebno je odločno izboljšati propagando partije ter politično in vzgojno delo med množicami. Učiti se teorije marksizma - leninizma ne na šolski ali tiogmatičen način, ne naučiti se poedine formule in citate, marveč bistvo nepremagljivega revolucionarnega nauka Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina, ki prenbra-zuje svet; to je naloga naše propagande. Sklep CK KPSZ Sklep plenarnega zasedanja Centralnega komiteja K. P. S. Z. je enoglasno in toplo odo-bravan s strani vse partije in vse deže’e. Skupno plenarno zasedanje Pokrajinskega komiteja in Mestnega komiteja K. P. S. Z. v 'Moskvi, ki se je vršilo 9. julija ob udeležbi partijskega aktiva z Moskve in pokrajine, je izrazilo svoje globoko in jezno ogorčenje zaradi izdajalskega delovanja Berije ter odobrilo z neomejeno enoglasnostjo sklepe plenarnega zasedanja Centralnega komiteja K. P. S. Z. Isti sklepi so bili sprejeti na skupnem plenarnem zasedanju Pokrajinskega komiteja in Mestnega komiteja v Kijevu, ki se je sestalo skupno s partijskim aktivom ter s strani raznih drugih partijskih organizacij. Komunistična partija Sovjetske zveze, ki jo je ustvaril pred 50 leti genij Lenina, je postala orjaška sila ter se prekalila v borbah pod vodstvom Lenina, velikega Stalina — Leninovega učenca m nadaljevalca njegove stvari — ter njunih soborcev. Pod vodstvom Komunistične partije in tesno združeno o-krog njene bojne zastave u-resničuje sovjetsko ljudstvo svojo veliko zgodovinsko nalogo. S partijo, vlado in ljudstvom tesno združeno nadaljuje naša dežela z zaupanjem in odločnostjo svoj pohod naprej, po svoji poti, po slavni poti zmagovite komunistične izgradnje. 5. obletnica atentata na tov. Togliattija S svojega zasedanja je Central, ni komite KP STO poslal tovarišu Togliattiju ob 5. obletnici zločinskega atentata nanj naslednji pozdrav: Dragi tov. Togliatti! Naš CK, ki se je danes sestal, da preuči najnovejši razvoj mednarodnega političnega položaja in da določi naši partiji naloge za okrepitev naše borbe za mir, je izrazil svoje iskreno veselje nad lepo volilne zmago velike KPI, ki otvaria tuli slovenskim in italijanskim komunistom STO široke in nove možnosti uspeha in nudi bogate politične izkušnje in sijajni primer našemu demokratičnemu gibanju. Ponosni smo, da smo lahko skromno in po svojih močeh prispevali k veliki bitki v Italiji z udeleiitvijo skupine naših tovarišev. Obljubljamo, da bomo ob vsaki priliki okrepili borbene in bratske vezi z italijanskim delavskim razredom in demokratičnim gibanjem, z veliko in junaško partijo, ki jo ti vodiš. V teh dneh se spominjamo prizadetosti in ogorčenja, ki sta se nas polotili pred petimi leti, ko si postal žrtev podlega atentata; spominjamo se, kako smo se v tistih dneh čutili globoko povezani s teboj in ostalimi tovariši v Italiji. Danes pa, navdušeni od dosežene zmage in upapolni v uspeh novih važnih borb, ki jih bo delavski razred pod vodstvom, svoje velike partije začel voditi za vlado miru, v obrambo od republikanske ustave zajamčenih pravic, se zavezujemo nuditi tem borbam vso svojo podporo v svesti si odločilne važnosti, ki jo bo tudi za rešitev, tržaškega vprašanja imela vsaka borba italijanskega delavskega razreda in naroda v obrambo miru in demokracije, za stvar socializma. Želimo ti še dolgo življenje tn KPI pa vedno večjih In odločll-nejših zmag za skupno stvar dela, svobode, neodvisnosti in miru. POROČILO TOV. V1DALIJA NA ZASEDANJU CK KP STO OB Potrebna je partija novega tipate za zmago v borbi za mir in demokraciji Sile miru bodo dosegle pomiritev kljub provokacijam imperializma - Naloge na sindikalnem področju - Dosledno in konkretno razgaljati titovske renegate 11. in 12. julija je zasedal v Trstu Centralni komite KP STO. Prvemu zasedanju je predsedoval tov. Giovanni Po-stogna, drugemu pa tov. Markovič Alojz-Zvonko. Tov. Vittorio Vidali, sekretar naše Partije, je imel referat, ki je bil edina točka na zasedanju in sicer o temi: «Zadnji "razvoj mednarodnega političnega položaja in sedanje naloge naše Partije»; Priobčujemo izvleček omenjenega referata tov. Vidalija; važnejše ■ intervencije 19 članov CK, ki so govorili na zasedanju, pa bomo objavili v prihodnji številki lista. V zvezi z važnimi dogodki, ki so se dogodili v svetu v teku zadnjih dveh mesecev je tov. Vidali nakazal glavne značilnosti sedanjega mednarodnega političnega položaja, kakor tudi značilnosti začetne faze pomirjenja, ki je zelo delikatna in težavna zaradi opozicije, ki jo ustvarja ameriška vlada do politike miru, ki jo je podvze’a Sovjetska zve-'.a, katera je s številnimi važnimi dejanji pokazala, da hoče nadaljevati s stalinsko politiko, ki teži za tem, da se konkretno in na miroljuben način rešijo vsa obstoječa vprašanja. Sestanek predstavnikov velesil, konec vojne na Koreji, združitev Nemčije, ustvaritev pogojev za rešitev avstrijskega vprašanja in sovjetske izjave glede Turčije so resni koraki k pomiritvi v svetu. Napadalne imperialistične sile pa so spričo vsega tega še nadalje vodi'e hladno vojno in so pospešile grožnje nove vojne s težkimi in nesramnimi provokacijami v Koreji, v Nemčiji in s poskusi, da bi dosegle ločene sporazume brez Sovjetske zveze. K polju miru so se v zadnjih mesecih pridružile pomembne sile ki so privedle celo politike kot je Churchill ter Vlade držav Skandinavije, Francije, Commonwealtha, latinske Amerike in Azije, da so se izrekle za pomiritev. Spričo vsega tega prihaja vedno bolj do izraza izolacija vlade Združenih držav Amerike in njenih netilcev vojne, katere končno podpirajo samo še klerikalci, katerim stoji na čelu Vatikan, ter socialna demokracija in titovci. Tako je prišlo do prave krize v ameriški zunanji politiki, ki ni v stanu, da bi se postavila po robu novemu položaju in se zato bije v vedno številnejših kontradikcijah, ki so značilnost imperializma. Vse to se dogaja točno po napovedih in temeljiti analizi, ki jo je razvil tova- koli stranke, ki so ji pri srcu riš Stalin v svojih znamenitih njena načela, njena organiza- tezah o vprašanjih socializma v ZSSR. Tov. Vidali je podčrtal ob zaključku obravnavanja mednarodnega položaja zlasti velik pomen, ki ga ima danes borba za mir. Za tem je podrobneje obravnaval sklepe zadnjega kongresa partizanov miru. ki je bil v Budimpešti. Podčrtal je tudi važnost te borbe, ki se v Trstu konkretizira v akciji za nabiranje podpisov za ustanovitev enotne civilne uprave na STO, kar predstavlja važen činitelj v mednarodni borbi za rešitev specifičnih vprašanj miru v poedinih državah v korist pomiritve. Težke provokacije v Koreji in v Nemčiji, katere je analiziral tov. Vidali — pri čemer se je ustavil tudi pri vprašanju izdajstva Berije — ka- cija in obstoj kot tak. To se lahko doseže edino le s politiko pomiritve, iz katere naj se izločijo strankarstva in monopoli. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi borbi proti škodljivim špekulacijam voditeljev «indipendentistov» za «status quo», ki predstavlja najbolj ugoden teren za de e-neracijo mestnega političnega življenja, kar pač podpirajo voditelji s -špekuliranjem na politično nezrelost mnogih o-seb v dobri veri. Glede tržaškega vprašanja je tov. Vidali orisal značilnosti današnjih italijanskih in jugoslovanskih vladnih stališč. Razkrinkal je podporo ki jo dajejo tem spletkam s svojim molkom razne krajevne stranke. Stališče naše partije o problemu ostane nespremenjeno za iz- 19. julija 1936 je skupina španskih generalov, ki so bili v službi svetovne reakcije posku.ila zrušiti demokratično vlado ter uvesti v deželi črno diktaturo. Pri tem so jim nudili vso podporo italijanski in nemški fašisti ter Vatikan. Špansko ljudstvo se je temu uprlo in izbruhnila je državljanska vojna. Z vsega sveta so prihiteli borci na pomoč španskemu narodu. Na sliki vidimo tov. Vidalija skupno z nekaterimi višjimi oficirji v prvi bojni črti za zavzetje fašistične utrdbe De la Cabeza KRVAVA 164. OBLETNICA ZAVZETJA BASTILJE Francoska policija strelja na množico mirnih manifestantov Bilanca težke provokacije: 8 mrtvih in nad 200 ranjenih - Titovci niso niti z besedico obsodili zločinskega dejanja policije 14. julija praznuje francoski narod velik praznik, obletnico zavzetja Bastilje. Ta praznik slavi ljudstvo na podoben način kot Prvi maj. Kdor le more gre z doma, na trge, na ulice, v parke, kjer se vrste številne prireditve, govori, povorke, katerim sledi navadno ples do pozne noči. Tudi letos je ljudstvo slavilo svoj praznik. Veselo in razigrano je bilo. Posebno v Parizu, kjer se je, kot običajno, zbrala veličastna množica v zgodovinskem predmestju Sv. Antona, odkoder je na to krenila na veličastni trg «de la Nation». Letošnja manifestacija se je vršila pod geslom borbe za obrambo svoboščin ter ustavnih pravic, ki jih o-graža vlada. Na trgih in ulicah,. koder se je pomikala po- vica, marveč določena dolžnost vorka je bilo vse natrpano, partijskih organizacij. I Staro in mlado je pohitelo iz V vsem svojem delu morajo hiš, da prisostvuje manifesta-sovjetske partijske organiza- ciji. -Cele družine so se nato cije okrepiti na vse načine re- vključile v povorko ter se po- ■I !» «I Francov režim je pa z,nagi v cev za Republiko. Se danes jih je naroda Raimund Lopez, Na Španiji spravil v ječe na deset in deset tisoče rodoljubov in bor-zaprtih preko 120.000. Med njim i je tudi junaški sin španskega Sliki vidimo jetnike v eni izmed številnih zloglasnih Ječ mikale proti trgu. Skupno s tisoči in tisoči Parižanov je korakalo tudi številno zastopstvo severnoafriških narodov, ki pripadajo francoskemu kolonialnemu imperiju. Tuniški, alžirski in maroški delavci so kompaktno in dostojno manifestirali za iste ideale kot pariški, odnosno ostali francoski manifestanti. Afriški manifestanti so vzbujali na ulicah in trgih Pariza veliko zanimanje in občudovanje. Po zborovanju na trgu »de la Nation» so se manifestanti začeli razhajati. Policija je začela prežati zlasti na afriške manifestante. Verjetno ji niso bili po volji transparenti z gesli svobode in demokracije, ki so jih ti še vedno nosili s seboj. Kljub temu da ni noben manifestant izzival policije, je ta navalila na Afričane. Prvi naval je neslavno končal, kajti manifestanti, A-fričani in Francozi, so policijo odbili. Toda kaj kmalu so pridrvela ojačanja in pričel se je brutalni, divjaški napad, ki je privedel do prelivanja krvi, do pretepov, do ubojev, do streljanja. V krvi je obležalo osem ljudi, nad dvesto pa je bilo ranjenih. Policija je na ukaz prefekta divjala kot pobesnela. Ni prizanašala niti ženam in otrokom. Navalila je na kavarne, na podzemsko železnico, v privatne hiše. Od povsod je odmeval krik, «ubijalci» so vpili gledalci z oken, od velike tribune na trgu pa je odmevala Marseljeza. Tako je prišlo torej do provokacije, katero je skrbno pripravljala policija na ukaz vlade. Težka je ta provokacija! Zanjo bodo morali dajati obračun tisti, ki so jo pripravili in izvršili! Tako zahteva pravica in demokracija! Tisti, ki so se 14. julija umazali v Parizu s krvjo manife-stantov so še pred nekaj dnevi izražali «sočustvovanje» s ti stimi nacističnimi . najetmi provokatorji, ki so za plačilo Potrudili se bomo, da to nadokna- izzvali nerede v Berlinu. Težka in krvava provokacija v Parizu je pretresla ves svobodoljubni svet. Vsa demokratična javnost se zgraža nad njo. Kljub temu da je to težka provokacija, da je policija brez vsakega povoda navalila na mirne manifestante, da jih je pobila sedem in ranila preko dvesto, je to za tiste, ki so do včeraj toliko kričali o berlinskih dogodkih in se proglašali za «solidarne» z nacisti, ki so poskušali ponovno dvigniti glavo ter sejati razdor in nerede, čisto navaden dogodek. To je razvidno tudi iz pisanja časopisov in iz poročanja radia. Tudi tržaški listi se v tem primeru ne razlikujejo. Od de-mokristjanskih pa do indi-pendentističnih in titovskih ni nobene razlike. «Primorski dnevnik» ni smatral niti za potrebno, da bi naslovu vesti o krvavih dogodkih dal večjo važnost in je to vest objavil kot navaden dogodek pod naslovom na dva stolpiča. Nikjer niti besedice proti napadalcem Pač razumljivo, da fašisti ne bodo napadali kapitalistične policije, kadar ubija demokratične ljudi. d imo v naši prihodnji številki. Kot rečeno, nam je zelo žal, da se občnega zbora nismo mogli udeležiti. Med drugim tudi zaradi tega, ker bi s svojo prisotnostjo na občnem zboru imeli priložnost obvestiti široko javnost Slovencev in Hrvatov STO o načrtih, ki jih kuje proti nam avstrijska vladna reakcija. Naši nasprotniki pripravljajo nov napad na naše najosnovnejše demokratične pravice s tem, da hočejo na mnogih šolah mešanega ozemlja odpraviti slovenski pouk, Z novo šolsko odredbo, ki jo je izdelala desno-socialistična koroška deželna Via. da in katera bo v kratkem predložena v razpravo Koroškemu deželnemu zboru, hočejo vladne koalicijske stranke uresničiti v drugi avstrijski republiki prvi korak za popolno odpravo slovenskega pouka in splošno nasilno germanizacijo slovenskega življa na Koroškem. POZDRAVI SHPZ PISMO koroških Slovencev Uredništvo lista «Ljudski glas» iz Celovca je poslalo SH PZ naslednje pismo; Dragi tovariši! Zelo nam je žal, da se Vašega Itl. občnega zbora nismo mogli udeležiti, niti Vam poslati bratskih pozdravov. Povabilo na občni zbor smo namreč sprejeli šele 1. julija, medtem ko se je občni zbor vršil že tri dni prej. Zaradi tega tudi nismo bili v stanju, da bi o občnem zboru pravočasno pisali v našem listu. žejo, da je potrebno poživiti borbenost in budnost sil miru, zlasti pri nas v Trstu, ki je spremenjen v vojaško oporišče in ki je tesno povezan s politiko provokacij na Balkanu. Med važne činitelje sedanjega položaja spada tudi zmaga sil miru in demokracije na zadnjih volitvah v Italiji. Propad sleparskega volilnega zakona je onemogočil, da bi prišlo do protiustavne in samodr-ške vlade frankističnega tipa, na kar so toliko upali netilci vojne. Tov. Vidali je na široko obravnaval volilne izide v Italiji ter analiziral njihove osnovne značilnosti. Podčrtal je ve’ik pomen, ki ga ima ta zmaga za bodoče borbe, na katere se pripravlja italijanski delavski razred in pri katerih bo sodelovalo tudi tržaško demokratično gibanje. Za tem je tov. Vidali nakazal potrebo po temeljiti analizi posledic, do katerih je prišlo po zadnjih italijanskih volitvah V tržaških političnih skupinah, ki so vezane na sedanjo vladno politiko Italije. Te skupine so Volilni izidi silno pretresli, zaradi česar se že kažejo znaki notranje krize, veliko nezadovoljstvo baze in delitve vodstev samih. Tržaško demokratično gibanje s Komunistično partijo na čelu, je dolžno, da pokaže prave smernice najširšim plastem prebivalstva na poti k novi politiki pomiritve, kar bo služilo skupni stvari miru in demokracije v Trstu. Za tem je tov. Vidali obravnaval razvoj borbe delavcev, ki so včlanjeni v CGIL za dosego novih socialnih odnosov na kraju dela, za dosego novih gospodarskih perspektiv v državi, za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev, za enotnost delavskega razreda. Pod' črtal je važnost ki jo imajo vse te borbe tudi v pogledu tržaškega gospodarskega položaja in življenjskih razmer delavcev v našem mestu Sindikalno delovanje je zaradi tega v današnjem položaju še posebne važnosti. Slednje predstavlja Spričo dejstva, da pripravljajo ta napad na naše pravice s po- . ... sredno podporo koroških titov- eno izmed področij delovanja, skih fašistov, ki so se v celoti prodali avstrijskim desno-sociall-stiihim germanizatorjem, postaja položaj, v katerem se nahajamo še resnejši in je podpora naši borbi s strani zamejskih Slovencev v drugih deželah še nujnejša. V celoti se zavedamo tudi resnosti situacije, v kateri se nahaja slovensko in hrvatsko ljudstvo Svodobnega tržaškega ozemlja. Koroški Slovenci občudujejo vašo vztrajnost v borbi, ki jo vodite proti litovski fašistični kliki, rimskim mešetarjem in ostali reakciji. In ravno to dejstvo, da se moramo v bistvu boriti proti istim sovražnikom, narekuje potrebo, da se zamejski Slovenci še bolj- strnemo v boju za naše nacionalne pravice, za mir in svobodo. V skupnem boju, naslonjeni na Ostale bratske in svobodne narode, predvsem pa na našo zaščitnico in osvoboditeljico Sovjetsko zvezo, borilo izšli iz tega boja kot zmagovalci. Bratske pozdrave vam pošilja ANDREJHADEHLAP ki je za komuniste temeljne važnosti. Komunisti morajo nadaljevati in okrepiti svoje delovanje v konkretnih borbah za obrambo delavcev, za njihovo enotnost in za oživitev tržaškega gospodarstva. Tovarišem. ki delujejo na sindikalnem polju pripada naloga trajnega in globokega prizadevanja za uresničitev politike e-notnosti med vsemi delavci in posebno v politično naprednejših sektorjih, kjer se kaže nezadovoljstvo m razočaranje zaradi razbijaške politike. Edino le inteligentna politika e-notnosti lahko privede do o-zdravitve ustaljenega političnega življenja, ki je na poti degeneracije in .živo zaskrblja vse naše someščane. Slednji, ki pripadajo raznim političnim skupinam, se zavedajo potrebe dostojnejšega in zdravega političnega in socialnega življenja. Politična borba za demokracijo in mir — je dejal tov. Vidaali — predstavlja danes v Trstu zahtevo katere vedbo mirovne pogodbe; podrejeno temu pa je stališče za enotno civilno upravo na STO, proti vsaki obliki razkosanja in kondominija, proti nevzdržnemu «statusu quo», ki ga skušajo vsi drugi predlogi zakrinkati. Proti tem nevarnostim. ki pretijo našemu prebivalstvu, mora partija o-krepiti svojo borbo in to preko široke akcije objasnjevanja med vsem prebivalstvom. Borbo za rešitev našega prebivalstva je treba voditi ne samo na podlagi političnih prob’e-mov miru in rešitve tržaškega vprašanja, marveč tudi na podlagi številnih konkretnih borb, ki se vključujejo v temeljne borbe in predstavljajo elemente velike važnosti. Tako imamo na prvem mestu konkretno borbo za zaščito demokratičnih svoboščin, za obrambo dostojanstva tu živečega prebivalstva in njegovih nacionalnih ju: telik l0, oc lm r toner lico ; zahtev v coni A in coni B. Pri analizi pomanjkljive našega političnega dela, je tol([ na variš Vidali nakazal potreb» j, vg da se premosti sleherni osta ,ga y nek sektaštva, površnosti *'j sr( dobrodušnosti. Glede borb1^^^ proti titovstvu je ugotovi1, c’!^ je treba okre. iti razkrinkova ' a 11ce’ nje titovske k ike, njenih pr»' vokacij na mednarodnem p» ,f t ji lju, režima terorja v Jugosls kga, viji in coni B ter njeno skr* P. d vaštvo pod plaščem «indipeo ^ im dentizma». Tov. Vidali je še posebn1 iu ^ podčrtal važnost, ki jo ima ’!iuK naših borbah in delu pov6jjPci? zava z množicami, katero nfl° „jc. rajo komunisti stalno krepi*11? D ~ da bodo lahko poznali v gl° 0 bino probleme, potrebe in zak nisrrl' teve vseh plasti meščanov. N* 1 »j 1 do! ta način bodo postale vse bofrt(j be v njihovo obrambo še bo** konkretne. Neobhodno potre® t no je, da vsi tovariši Stud* a rajo z večjo vnemo, pridobi)1 y širše obzorje političnih pr®i ^ b’emov, spoznajo boljše poli*' čni in socia'ni sestav našeg1 prebivalstva. e ^ Naš sekretar je nato n;.š*e'iiije uspehe tržaških komunist»1' pri njihovem delovanju v pa* »i ti ji in množičnih organizacija* ke. ter obširno razpravljal o va*ijajff nosti kritike in samokritik ^ kot nenreceni ivem delu '|t0j " J en 'U o; praktični izvedbi naših nače i, v političnih diskusijah ter P* analizi našega dela, kot el6'j6 j menta vzgoje in ideološke. P%mles 'itične in organizacijske bU<*i $[qs nosti. Dvigati na višjo raven vS6 bino diskusiji v vodilnih k6 mitejih in celicah, polaga* pro° največjo važnost razvoju ve** :0lJ s no bolj učinkovite organiz8 ip cije to so elementi največ]1 LI JC U U oVJ C. I vT 11 Idi LI lici J V važnosti za uresničitev nov** ° uspehov v bodočih borbah, t Nadalje je tov. Vidali 0,1 s širno obravnaval naloge pa* tije v pogledu komunisti*1* ipi° mladine ki je odločilna rezer'" i0 revolucionarnega gibanja. K® 4 munistični mladini se odprt8 i0(j c jo vedno večje perspektive z‘, uspehe pri važnem delu d® ‘ —.t,...... j... ........... -«ice. mokratične vzgoje in mob*1 ) . ’ zacije krajevne mladine. « tri ir Nadaljnja važna naloga ;>a! žaških komunistov je bol!8 nj ^ širjenje demokratičnega tisk8 i|lt O tem problemu je govof1 's 1 tov. Lino Crevatin, ki je i ^ jasnil načrt «Meseca demokr® sc$(rJ tičnega tiska». V zaključku svojega vaz*'1 ga poročila je tov. Vidali črtal važnost, da napravimo naše partije novo, to je tak partijo, ki bo znala tolmač** in ščititi težnje in zahteve n8* širših ljudskih plasti, hin '»Oi; Idr •»oj postaviti na čelo množic v fl® v ih pogojih borbe, ki jih d® loča prevladovanje sil m*1* za -prispevanje z vso prizad8' nostjo k zmagi pomirjeval® politike. Biti prisotni ter del1" vati na čelu vseh borb, ki i*, zahteva težki krajevni polož® ^ je bistvene važnosti za vSj partijo ter je odvisno od v$® |(C| tovarišev kakor tudi od v5 kega posameznega. TITO: — Mi nimamo nič pri tem. To nismo zgradili mi, pač pa oni, ki niso hoteli živeti pod milim nebom...! — Tudi te nam je usp® ; navaditi, da spijo na ceS*1'' " A t0 je naše df! za narod gradimo posici" trdnimi stenami...! er> (Bo reviji «SlovjaP sr; >58 k JULIJA 1958 OBLO STRAN 8 OB PRIPRAVAH NA PARTIZANSKI KONGRES laROSLAViMO 10. OBLETNICO jotDCA FAŠIZMA V ITALIJI ii kova bui 1 julija letos poteka 10 let Celi'0neni važno in usodno pre-. ' , 'Mo v osvobodilnem gibanju lvoS0 “Ih sil v Italiji, u Jugoslaviji e 11 naših tleh. Kdo se ne spo-1 e ,velikega navdušenja, ki je 0 velikega dne zavladalo v lU ' * srcih? ' borb< p: <-etka, skoroda nismo verjeli kar se je zgodilo. Kako je i pr» °^e’ da ie ProPddel tisti, ki . pole tako opeval za neprema-gosla 'tSa‘ ki *e Prepričeval in v s[crj ll‘ri vetrove še pred kratkim iipeO5I' da bc pregazil ves svet e,d njim zavladal skupno s ( lm «kolegom» Hitlerjem, s 36. i, Mi je napovedal uničenje narodu? Je-li mogoče, da Pcv 'vtogu odpovedali pokorščino 5 m i Ujegoui najzaupljivejši paj-e^,. ' D:i, vse to je bilo mogoče! r a i zač srn° se prepričali, da je fa-v rji"1 Premagan, da je na pohodu , -jjgf J doba demokracije, miru in boli er,ka’ smo bili pijani od itreb tu!e‘lja, od radosti. Iskre, k: 'tud'' ” naših srcih tlele že deset-obii1* skrite P°d Žerjavico, so se r0 !) razplamtele v mogočen pia-xi liti Trume naših fantov so'se ašegs,J Driie,e zbirati v partizan-skupine. Nastajale so tako * formacije, nove brigade in '■‘ to' Ustanovila se je močna j^0l osvobodilnega gibanja». Se e|f’°‘) tej priliki bedo imeli tu. , p0?Oj H. kongres. Z a vse to se ’.ftes vestno pripravljajo, bo-s'° venski partizani, kakor italijanski garibaldina, \%Uno % ;e, da se ta zgodo-a„gl obletnica na dostojen na-"’ed poslovi. Pravilno je, da se niz® i» f!o osveZ’- spomin na slavno večj1 fej0, na dobo, ki je zlasti za 10V.ji Slovence poleg znamenitih ah. '6 . Puntov najpomembnejša. oD t da to zgodovinsko oblet. pSt Proslavimo na tem ozemlju tičf1 l'1° Slovenci in Italijani v ,er(i | duhu. kot smo se skupno, jit 0 °b rami, borili v onih usod-pir*' za izbojevanje naše ,e in boljše bodočnosti, za de ' Za naše družine in naše abil' ,',lce; za mir in za bratstvo i( "arodi; za pravičnejši so-jf 't in pravi človečanski red. 0ljS' je peščica trinogov, ki isi* t/ Ploda v Jugoslaviji, izko-vofi j Ugodno priliko in se pola-ot ,'ddov. ki so bili pridoblje->kr8 iprVi° naših najboljših bratov ‘str marveč da so se ji po ■ K‘ Po robu, ko je bilo treba ■ lajati tudi narodne koristi F Mih jim vernikov. In v vrsti ’°Hta brata Ciril in Metod velikana, ki sta prinesla 'uvsko in v Panonijo poleg Ve!Va tudi prvo knjigo, pi-V sl°venskem jeziku, za ka- Ì 8t ki so ga govorili Maketi) v neposredni okolici nju-\l°inega mesta in dobro ob- ! 'hdi meščani sami. Ko Je i $ bizantinski cesar Mihael f! d 11 Pr, M'slava, naj mu pošlje uči- L‘‘ Prošnjo moravskega kne- \,!! t|p 1 bi Učn ljudstvo verskih domačem jezik u, sta tkot se je prvotno loj a! Ciril) in njegov brat k|„ rada sprejela povabilo. tyontin ie kmalu Po prtnodu o jfuosko (864. leta) sestavu Lctt °Vansko abepedo-gldgolico, !^e so se kasneje razpili / k^°lgorski in srbski črkopis, j/ \ tudi cirilica na čast nje- Ses(dvljalcit. Za osnovo je ( MSki alfabet, katerega je 'L d slovenskemu jeziku s V JMu je dodal potrebne gla- za tem se je lotil \uak°j - —- - -r ----- 'V0 verskih knjig na slo-V?g,Jez'k, pri čemur mu je Nleu . Isto ta.ko seveda tudi za njegovega hirajočega bratca «Corriere», ki je objavil članek -o dogodkih v pravem stilu «viva là e po bon.)> In oba sta še pred par tedni pretakala cele potoke solz nad nacističnimi zločinci, vohuni in požigalci, ki so razgrajali in plenili po Berlinu in jih zaradi tega dobili pošteno po grbi. Od Američanov plačani nacistični gangsterji so postali za titovce in indipendentiste kar čez noč «uboge delavske žrtve.» Mnenja smo >da so imperialisti lahko povsem -zadovoljni s svojimi tržaškimi hlapci «Primorskim» in «Corriere.» TAKO SE POTEGUJEJO ZA 'TRŽAČANE — Tržaški potrošniki, ki bodo morali plačevati električni tok za domačo uporabo 6 lir dražje, se za to lahko zahvalijo ne samo demokristjanom, marveč tudi štirim «indi-:pendentistom,» ki so znali tako «dosledno» ščititi njihove interese. Cim so zavohali po čem diši, so raje ostali lepo doma in med temi, prvi odgovorni urednik «Corriere di Trieste» Be-iltiiar, čeprav se je v listu na vse grlo razkričal proti povišku. Stiri glasovi manj in prav zaradi teh bomo plačevali luč 6 lir dražje. Sicer pa je taka 'stvar štirim titovskim mušketirjem deveta briga, kot jim je deveta briga vse, kar bi bilo v interesu prebivalstva, če jim demokristjani ne pošljejo lepega zahvalnega pisma za «u-vslugo», so pa res neolikani. O POLICIJI NITI BESEDICE — «Primorski» in «Corriere» nista niti omenila, da je ob priliki stavke Delavskih zadrug intervenirala celo policija, ki so jo poklicali komisarji. Morda so se bali, da ne bi stavkujoči zasedli centralnega sedeža, ali pa jih je prevzel strah pred kako «revolucijo»? Kaj se hoče, tako pojmujejo pač razni Ferjančiči in «compagnia bella» sindikalne svoboščine in demokracijo. Zaradi tega sta titovski glasili tudi zamolčali prisotnost policije. . Tov, Malalan se zahvaljuje Tov. Riho Malalan se tem potom zahvaljuje vsem, ki so se ga spomnili ob prilik njegovega 60. rojstnega dne. Se posebej se za-hvaljuje tov. Vidaliju, Marini in Destradiju, predstavnikom SHPZ ter uredništvu «DELA» za čestitke in darila. Izlet v Sappado S. K. Pristaniščnikov organizira za 26. t. m. izlet na Cima Sap-■pada. Kdor želi se Ibo lahko povzpel tudi na Si erro in Peraltro. Potovanje v. udobnem aviopul-rnanu. Vpisovanja se sprejemajo do 24. t. m. in sicer vsak dan. Odhod iz Largo Barriera (pred trgovino Donna) ob 5. zjutraj. Povratek v Trst okrog 23. ure. Delavske zadruge (Nadaljevanje s 3. strani) sklenitve pogodbe za dobavo vina. Gornja dejstva nam dokazujejo da je postal nadzorni svet navaden privesek Krščanske demokracije, ki je kot stranka edina zastopana. Titovci pa so postali njeni zavezniki in zagovorniki «statusa quo» v Delavskih zadrugah. In ves potek zadnjih dogodkov kaže, da se s tem strinja tudi titovski komisar Ferjančič, ki je kot star in preizkušen zadružnik verjetno docela pozabil na vsako osnovno načelo zadružništva. Da ni prišlo še do sklicanja občnega zbora nosijo velik del krivde tudi titovci, ki niso v coni B napravili niti koràka za uradno objavo poziva članstvu glede pravne ureditve zadružnih odnosov. Tudi to načrtno zavlačevanje v coni B, je dejanska pomoč demokristjanom, ki imajo ves interes, da ne pride do rešitve problema Delavskih zadrug. Titovci in demokristjani so se kljub temu, da predstavljajo dve nasprotujoči si nacionalistični in šovinistični struji znašli pri tem problemu na eni in isti liniji, to je za «status quo». Zadružniki pa' niso tega mnenja in to dokazujejo posebno v zadnjem času v vedno večjem obsegu. Dovolj zgovoren primer nam je pametna pobuda skupine zadružnikov iz Milj. Okrog perečega vprašanja te velike zadružne ustanove se mora ustvariti široka in enotna fronta, od članov,; nameščencev pa do potrošnikov in vsega delovnega ljudstva, ki naj prepreči uresničitev protizadružnih in protide-lavskih spletk demokristjanov, in njihovih zaveznikov titovcev ter vseh drugih sovražnikov zadružništva. | POVIŠALI SO TROŠARINO NA ELEKTRIKO PROTESTNA MANIFESTACIJA delavcev iz tovarn proti povišku Povišek od 4 na 10 lir za kw - Dvolična vloga “indipendentistov41 Sklep sprejet z 20 proti 17 glasovom - Diskusija o brezposelnosti Problem brezposelnosti, ki se posebno zadnje čase vedno bolj zaostruje, je bil na predzadnji občinski seji v Trstu, ki je bila prejšnji petek, predmet diskusije. Diskusijo je načel naš svetovalec tov. Radich, ki je ostro kritiziral počasno napredovanje dela tehnične komisije za preiskavo o brezposelnosti. Komisija, ki je bila imenovana z ukazom ViU št. 3 bi bila morala zaključiti svoje delo v roku 6 mesecev. Sedaj pa je zahtevala, da se ji ta roK podaljša za nadaljnjih 6 mese-mec, brezposelni pa morajo seveda čakati. Tov Radich je obenem zahteval pojasnila o razlogih gornjega odloga ter tolmačil nujne potrebe brezposelne mladine Na naslednji seji je ponovno sprožil to vprašanje ter zahteval, naj župan skliče sestanek predstavnikov. Na sestanku naj bi se razpravljalo izključno o problemu zaposlitve vajencev, Naš predlog je bil enoglasno sprejet. Občinski svet je sprejel tudi predlog župana o intervenciji pri VU za objavo zakona glede zaposlitve vajencev v trgovskem in drugih sektorjih. Na petkovi seji so se vrstila razna vprašanja svetovalcev naše skupine in drugih strank. Tov. Gombač je zahteval pojasnila glede okrožnice, ki jo je poslala občina vsem prodajalcem v glavni ribarnici, ki se pozivajo, da morajo do 10. t. m. pristati na žrebanje mest za prodajo. V nasprotnem primeru jim bodo odvzeta dovoljenja za zasedbo mest. V zaključku je zahteval odlog ukrepa in imenovanje komisije ki naj razčisti zadevo. Na torkovi seji je prišlo do precej obširne debate okrog vprašanja povišanja trošarine na elektriko za domačo uporabo. Občinski odbor je namreč predložil v odobritev povišek od 4 na 10 lir za kw, kar pomeni nalagati prebivalstvu novo finančno breme. V imenu naše skupine se je temu postavil odločno po robu tov. Rogassi. Občinskemu odboru je očital, .da je v teku diskusije o proračunu zanikal namero o povišanju pred letom 1954. Zadevni ukaz VB daje namreč možnost občini, da pusti trošarino nespremenjeno do tega roka. Nedemokratična demokristjanska u-prava pa vsiljuje povišanje kar 5 mesecev prej. Prikazal je nadalje veliko nesorazmerje med posrednimi in neposrednimi občinskimi davščinami, ki so posledica nedemokratičnega izvajanja davčne politike, katera se naslanja še vedno na stare fašistične zakone. Dejstvo je, da so hoteli že leta 1947. uvesti trošarino celo na jajca, premog in drva za kurjavo. V zaključku je tov Rogassi izjavil, da bodo komunisti glasovali proti povišku. Njegovemu stališču so se pridružili tudi predstavniki drugih strank opozicije. Sklep n povišku je bil nato sprejet z 20 proti 17 glasovom. Proti so glasovali komunisti, tov. Teiner (PSI), socialdemokrati-nja Gruber-Bencova, misini, 4 sindikalni predstavniki iz vrst demokristjanov ter edina dva prisotna indipendentista. Tudi ob tej pri'iki so indipendentisti še enkrat jasno pokazali svojo dvolično igro. D očim se je «Corriere» izjavljal na vse grlo proti vsakemu povišanju trošarine na e-lektriko, so bili na seji odsotni kar 4 njihovi svetovalci: Belihar, Menasse, Cusin in Tollov. Na ta način so dali pač najboljšo pomoč demokristjanom, da sp lahko vsilili povišek. Prišla so na vrsto tudi razna vprašanja svetovalcev. Tov. VVeissova je zahtevala odstranitev bodeče žice na Campi Elisi, tov. Gombač se je zavzel za gradnjo nove šole pri Magdaleni, dočim je tov. Rogassi ponovno nakazal potrebo ustanovitve občinske potresne ustanove. Povišanje trošarine na elektriko je povzročilo še posebno ogorčenje med delovnim ljudstvom, ki se je odrazilo v četrtek popoldne v veliki protestni manifestacij{. Na Velikem trgu se je zbralo okrog 15. ure veliko Število delavcev iz večjih tovarn, ki so dali diiška svojemu ogorčenju z glasnimi vzkliki proti županu in odboru. Delavska delegacija se Je zglasita na občini in conskem predsedstva, kjer jim je dr. Miceli zagotovil, da bo tolmačil njihove zahteve na seji conskega odbora. Važno je poudariti, da je bi a manifestacija enotna in da so šli v delegaciji tudi pripadniki Delavske zbornice. Nekateri izmed teh so bili napram predstavnikom civilnih oblasti še posebno ostri y protestu. Občinska seja v Dolini Iz Doline nam poročajo, da bo v četrtek ob 18.30 seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na dnevnem redu so številne točke, o katerih bodo razpravljali. Izidi izpitov na slovenskih šolah V poletnem roku šolskega se je prijavilo leta 1932/53 se je prijavilo k sprejemnemu izpitu za klasični licej na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poieg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, vsega skupaj 14 kandidatov, ki so vsi redni učenci. V poletnem roku so uspešno opravili ta izpit sledeči kandidati: Cibic Emil, Gruden Ivan, Mljač Franc, Slokar Marijan, Cossutta Vita, Digiotto Laura, Fabjani Diomira, Fonda Vijolica. K popravnim izpitom v jesenskem roku so pripuščenj 4 kandidati. Za eno leto sta bila odklonjena dva kandidata. SOŽALJE — OB težki izg libi dragega Marja izreka odbor P. D. «Haas» tudi v imenu članov in demokratov z Vrdele-Skoljeta težko prizadeti družini Starri iskreno sožalje, Jutri bo v Zavljah praznik mladine na čast IV. Festivalu Prispevajmo za potovanje tržaške delegacije na Svetovni festival v Bukarešto - Pester spored jutrišnjega praznika - Pobude miadink Jutri, v nedeljo 19. t. m. se bodo zbrali v prijetnem in senčnatem gozdiču v Zavljah tržaški mladinci in mladinke in vsi tisti, ki jim je mir v resnici pri srcu. Prihiteli bodo iz mesta, okolice in s podeželja, da pozdravijo mlade delegate, ki bodo zastopali naše Ozemlje na veličastnem Svetovnem festivalu mladine in študentov za mir in prijateljstvo, kateri bo potekal v Bukarešti od 2. 4° 16- avgusta t.l. Nedeljsko slavje tržaške mladine predstavlja važno e-tapo na polju aktivnosti, ki jo izvaja tržaška mladina na čast zgodovinskega srečanja mladine vseh delov sveta. Osrednji točki jutrišnjega mladinskega praznika sta prisotnost in govor poslanca Fr. Moranina (Gemjsta) ter pri hod štafet miru iz Nabrežine, Doline in Milj. Mladinske šta fete bodo izraz volje tržaške mladine za borbo proti vsakršnemu razko :anju STO, za civilno upravo. V teku praznika bodo razen govorov, nastopi baletov, pevskih zborov, solistov, mladinske godbe s Kolonje. Mia dina je že pripravila privlačno «otroško vas», kraj zabave in športnih iger za mlajše. Odigral se bo nadalje turnir namiznega tenisa. Ne bo manjkalo šaljivih tekem, kot tek v vrečah, tek s samokolnicami ter drugih šaljivih točk, ki bodo zabavale mladino in starejše do pozne noči. PRISPEVAJMO ZA STRQSKE TRŽAŠKE DELEGACIJE! Kot vsaka slična pobuda, tako so tudi krajevne priprave za veliko svetovno manifestacijo, ki bo v Bukarešti združene z velikimi stroški. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo mladinske, športne, kulturne in sindikalne orga- PROTI LIKVIDATORSKI POLITIKI NADZORNEGA SVETA 1# ponedeljek so stavkali nameščenci Delavskih zadrug Edinstven primer v zgodovini zadrug - Zakaj so komisarji klicali policijo - Podta ne grožnje proti poslovodjem - Vsebina resolucije CK KP STO o Delavskih zadrugah Stavka nameščencev Delavskih zadrug, ki je bila v ponedeljek popoldne, je menda edinstveni primer, v zgodovini te velike delavske ustanove. Z,a to nosi vso odgovornost od VU postavljeni nadzorni svet, ki je s svojimi samovoljnimi spremembami sprožil val .ogorčenja med uslužbenci, zadružniki in vsem delavstvom na splošno. Ponedeljska stavka je bila odločen izraz ogorčenja vseh nameščencev proti nameri komisarjev za oddajanje v privatno rpžjjo poedinih zadružnih prodajaln jn dejanske likvidacije zadružne yinskg kleti. Gre za težke ukrepe izvedene brez pristanka zadružnikov, kateri gotovo niso v ko- VU NAJ PREPREČI DISKRIMINACIJE PROTI .SLOVENCEM Zopet so začeli premeščati v Italijo slovenske železničarje Med ljudi, ki so bili najtežje prizadeti za časa fašističnega režima v Italiji spadajo nedvomno v prvo vrsto slovenski železničarji. Zelo, zelo redki so bili tisti srečneži, ki niso bili premeščeni kot «allogeni» v notranjost Italije. Sele po padcu fašizma, odnosno po končani vojni so se te krivice pričele deloma popravljati. Toda še pretino so bile te krivice popravljene, je prišlo do novih krivic. Železniška u-prava je pričela ponovno premeščati slovenske železničarje v Italijo. Ta ukrep je zadel najprej nabrežinskega postaje-načelnika Zavadlava, za njim pa še druge, med katerimi je tudi neki delovodja, ki je bil že za časa fašizma premeščen v notranjost Italije in ki se je vrnil v svoje kraje še1 e pred nekaj leti. Slednjega so posla->i v Turin, kjer pa ni mogel dobiti stanovanja, zaradi česar se je ponovno vrnil v Trst. Tu ne gre sicer za poedine primere, temveč za načelo. Tukajšnji rojaki bi morali službovati na tukajšnjih železnicah. Ti bi morali na tem O-zemlju imeti tudi prednost. Tako bi bilo pravično; kajti prav gotovo bi tudi železničarji iz Italije raje službovali v svojih rodnih krajih. Konkretno vemo, da so za to zaprosili številni italijanski železničarji. Tega pa železniška uprava ne upošteva, odnosno noče upoštevati. Namesto, da bi skušala popraviti krivice, ki jih je zagrešil fašizem, gazi ponovno v isto smer, poskuša ponovno uveljavljati fašistično politiko, posebno še v pogledu «allogenov». Povsem razumljivo je, da tega železniška uprava ne dela sama po svoji zamisli. Prav gotovo je VU na tekočem o vsem, kar se dogaja, odnosno VU noče izročiti vojnega zločinca Te dni se je začel pred porotnim sodiščem v Bologni proces proti Giovanniju Te-baldiju, ki je bi! za časa Mussolinijeve repub’ike kveitor v tamkajšnjem me'tu. Porota ga bo sodila kot vojnega zločinca, ki je zagrešil v letih po padcu fašizma in do osvoboditve celo vrsto najbolj strahotnih in divjih zločinov, kar si jih človek sploh lahko zamišlja. Vest o procesu bi ne imela morda za tržaško javnost takega pomena, če ne bi šlo v danem primeru za nek drug razlog. Vojni zločinec Tebaldi se namreč ne nahaja v zaporu, kar bi bilo povsem naravno. Dejstvo je namreč, da biva ta povsem nemoteno prav v Tr^ stu in sicer v ul. S. Giusto, kjer živi brezskrbno in v miru. Najbolj nezaslišano pa je še dejstvo, da je tukajšnja o-kupacijska oblast gladko odklonila njegovo izročitev italijanskim oblastem, ki ga bodo morale zaradi tega soditi v odsotnosti, VU namreč pravi, se nič ne sme izvršiti brez njene vednosti. Zato pada nanjo odgovornost za premestitve. Skrajni čas je, da se napravi konec izvajanju fašistične politike tudi glede slovenskih železničarjev. Skrajni čas je, da se popravijo krivice, ki so jim bile storjene! Na to opozarjamo VU! ,Delo“ in resnica Čeprav v našem listu vedno primanjkuje prostora, smo prisiljeni stisniti še ta kratek članek, ki naj služi v odgovor «Demokraciji» z dne 10. t. m. Gre za počitniške kolonije v Devinu. V zadnji številki «Demokracije» so napisali, da je vest o prepovedi petja partizanskih pesmi med otroci, ki bivajo na 'počitnicah v Devinu popolnoma izmišljena. Radi bi ponovno poudarili, da se je to dogodilo prav tako, /ca- da gre v danem primeru za «politične zločine». To nečuveno stališče tukajšnjih oblasti mora nujno o-gorčiti Vsakega razsodnega človeka, pó-ebno pa matere in | vdove padlih ter tiste, ki so ■ doprinesli tako velike žrtve za uničenje fašizma. Tako Zadržanje je pravi posmeh milijonom pad'ih. je zasmehovanje in preziranje tisočev vojnih invalidov in sirot, med temi tistih, ki so bili aretirani, trpinčeni in streljani prav po nalogu zločinca Tebaldija, krvni-škega kolaboracionista Zveza partizanov in bivših političnih preganjancev je, kot tolmač ogorčenja svojega članstva in javnega mnenja, poslala te dni oster protest dr. Vitelliju in conskemu predsedniku z zahtevo, da takoj intervenirajo pri VU za izročitev vojnega kriminalca italijanskim oblastem, pred katerimi naj prejme zasluženo plačilo za svoja grozodejstva. Titovci pa kot običajno o vsem tem molčijo, kor je «Delo» objavilo, na dvorišču slovenske šole v Devinu, kar popolnoma odgovarja resnici; da pa so pristojni voditelji počitniške kolonije sporočili vodstvu SDD, kakor jim to najboljše odgovarja, verjamemo. Da je vodstvo SDD izbralo o-troke za počitniške kolonije po zdravniških ugotovitvah in ne po političnem načelu, tudi verjamemo, saj se je ravno zaradi tega dogodilo, da so otroci prepevali partizanske pesmi, kajti če bi bilo nasprotno, gotovo ne bi prišlo do tega. Poudarjamo le, da se čudimo, zakaj se potem otrokom ne dovolijo peti tiste pesmi, ki jih žele? Seveda «Delo» kakor tudi noben pošten Slovenec ne bo protestiral, če bi otroci in vsak drugi pel «Internacionalo» niti kako drugo italijansko pesem, ki. bi. seveda ostala «V mejah dostojnosti». kar pa se ne more reči o «slovenski» pesmi «Naša mati kuha kafe» katero so izbrale nekatere osebe, ker je to že prestopiti vsako mejo dostojnosti! Res, da pri «Demokraciji» še vedno ne razumejo pravega pomena besede bratstva in tudi ne — rekli bi — dostojnosti. Priporočamo pa, naj se za slovensko pesem po italijanskem napevu, ki so jo poročali otrokom amesto partizanske, bolj pozanimajo in bodo tako izvedeli, kakšno vzgojo nudijo otrokom. Mati iz Devina rist ne zadrugi in ne njenim članom, čeprav skušajo komisarji dokazovati Obratno. Ni dvoma, da je stavka uspela na celi črti, kar nam priča o visoki razredni zavesti te delovne kategorije, ki je s tem pokazala, da ne dopušča samovoljnosti nadzornega sveta. V ponedeljek popoldne so stavkali, razen par običajnih stavkokazov, vsi nameščenci zadruge in, kar je važno, tudi poslovodje, čeprav so bili izpostavljeni podtalnim pretnjam in izsiljevanju s strani nadzornega sveta, ki se je za ta^nečedni in protisindikalni posel poslu-žil krajevnih zadružnih inšpektorjev, Stavkajoči so se zbrali ob določeni uri na centralnem sedežu, kjer bi se rooraip vršiti zborovanje. Nadzorni svet pa jim je že prej prepovedal uporabo sedeža. Ker so se hoteli kljub temu restati, so komisarji poklicali celo policijo. Tako sramotno nastopanje komisarjev se pač lahko primerja samo z metodami, ki jiji pro.ti delavcem skušajo uporabljati kapitalisti. Toda nameščenci sp pokazali tudi tokrat svojo zrelost in preudarnost. Ker niso hoteli povzročat) komplikacij, so raje odšli v povorki in demostra-tivno po mestnih ulicah in pa sedežu Delavske zbornice so imeli pozne'e svoje zborovanje. Tovarniški odbor je bil pooblaščen, da obrazloži oblastem vzroke stavke ter zahteva od slednjih intervencijo y zaščito koristi zadruge in članstva. Stavkajoči so bili ob tej priliki deležni splošnih simpatij in solidarnosti pretežne večine delavstva, ki je prišla do konkretnega izraza z delavskimi delegacijami iz večjih tovarn, katere so obiskale ob priliki stavke člane enotnega tovarniškega odbora v zadrugi. Tudi ti izrisi solidarnosti nam pričajo, d L' ;e vprašanje ureditve Delavskih zadrug vedno bolj občuteno, ne samo med zadružniki in nameščenci, ki so sicer tudi zadružniki, marveč tudi v ostalih delayskih krogih. STALISCE NASE PARTIJE GLEDE DELAVSKIH ZADRUG Centralni komite KP STO je na zadnjem zasedanju obširno pretresal problem Delavskih zadrug s posebnim ozirom na novi položaj ter sprejel resolucijo, ki jo objavljamo v izvlečku. Predvsem se ugotavlja, da je oddajanje nekaterih prodajaln v zasebno režijo kot predhodni ukrep za splošno oddajo proti interesom članov, potrošnikov in nameščencev. S tem se odvzema DZ njihova glavna funkcija zadružništva, ki stremi za maksimiranjem cen. Isto velja v pogledu ustanovitve družbe «Centralvino» odstopa zadružne kleti ter obveze glede nakupov vina od «Fe-derconsorzi» preko te družbe. Gornji ukrepi nadzornega sveta so težak odklon od načel zadružništva in so v splošno škodo vseh zainteresiranih. Razen tega so ukrepi ilegalni, ker določa ukaz VU, da se oblast komisarjev omejuje le na nadzorovanje nad upravljanjem. Nadzorni svet j è Obenem izgubil značilnosti zastopstva strank, ki so zainteresirane v zadružništvu ter je postal privesek DG. OjC ugotavlja nadalje težko odgovornost conskega predsedstva, ki dopušča izvedbo ilegalnih ukrepov komisarjev. Rešitev vsgh visečih problemov pa jg od-visnà od demokratičnih volitev. CK potrjuje nadalje stališče, ki ga je iznesla naša partija avgusta 1950 in potrdila junija 1951, ter poziva vse prebivalstvo, naj izraz) zahtevo za sklicanje občnega zbora, in stranke, ki so zainteresirane v zadružništvu, da podprejo zahteve članov. Tov. Kristini Malalan na mnoga leta! 20. julija bo stavita svoj 50. roj> stni dan naša draga prijateljica, tov. Kristina Malalan iz Trebč. Lepa je njena življenjska pot, čeravno je bila skoraj vedno posuta s trnjem, že od leta 1935. dalje je sodelovala v borbi proti fašizmu. Septembra 1943 pa je odšla v partizane. Skupno z njo so šli v gozdove tudi mož ter dva fantiča, od katerih je eden imel tedaj komaj enajst let. Že pred njimi pa je šel k partizanom starejši sin Roman, ki jc kot junak padel na Krasu. Lepo je bilo zadržanje naše slavljenke tudi ob zgodovinski resoluciji 1U. Zato jo vsi, ki jo poznamo, spoštujemo in cenimo. ;estiiamo ti, draga tovarišica. želimo ti še dolgo ter srečnejše življenje. Danes, v soboto in jutri od 20. ure dalje bo v P.D. «Haas» na Vrdeli družabni večer s plesom. Svira plesni orkester «Haarlem Boys». nizacije ne more kriti stroškov ker navedene organizacije ne razpolagajo s takimi finančnimi sredstvi, da bi lahko priskočile na pomoč v taki meri. Zaradi tega je bil naslovljen prebivalstvu poziv, ki je našel pri našem delovnem ljudstvu razumevanje in solidarnost, čeprav so gospodarske razmere vedno težje. Lira za liro se stekajo prispevki za kritje stroškov delegatov iz našega mesta in s podeželja, ki bodo na ta način lahko preživeli dva tedna med romunsko mladino, videli njgno srečno življenje in obenem navezali stike z mladino vsega sveta. Pripravljalni odbor še enkrat poziva prebivalstvo, delavce, ki so ob vsaki priliki izkazali svojo plemenito solidarnost, naj tudi tokrat prispevajo v «sklad Festivala». Vsaka lira, ki bo prispevala h kritju stroškov delegacije, katera potuje v Bukarešto, je konkreten doprinos, k stvari miru. Namen Festivala je namreč utrditev miru in prijateljstva med mladino in narodi vsega sveta. POBUDE TRŽAŠKIH MLADINK Tržaške mladinke so le'os sodelovale v pripravah za Festival s svojo lepo manife:taci jo «dnevov pomladi». V vseh mestnih pre-’e ih in na vasi zbirajo mladinke blago in pripravljajo oblačila, ki jih bo tržaška de'egacija izročFa v Bukarešti delegatom iz Koreje, fa jih ponesejo korejskim o-trokom. V tej plemeniti pobudi prednjačijo mladinke iz Podlonjerja. V tekmi za pri-oravo zastav miru, ki bodo vihrale v otvoritveni povorki v Bukarešti, pa so na prvem mestu mladinke Sv. Ivana. V vsej coni se istočasno n adagiale nabiranje šolskih potrebščin, ki jih bodo poslale mladinkam v južni Italiji, ki so po krivdi De Gasparijeve klerikalne vlade prepuščene bedi in analfabetizmu. Danes, v soboto 18. t. m. ob 20.30 bo na terasi P. D. «Pisoni» v Kolonji vokalni koncert s sporedom odlomkov iz operetnih skladb, ki jiih bodo peli solisti P. D. «Kraljič». Vstop prost. Prejšnjo soboto popoldne je imel tajnik ’PSVG tislkovd konferenco o problemu Delavskih zadrug. V govoru je obrazložil stališče svoje stranke glede možnosti rešitve perečega' vpraširija ter se skoro v vseh točkah'Strinjal z našim'Staničem. 'Povèdal je tudi razloge, ki so privedli vodstvo stranke, da je v določenem trenutku pozvalo svojega pristaša, naj izstopi iz nadzornega sveta. Med drugim je tudi on ugotovil potrebo sklicanja občnega zbora in sprožitev pobud, ki bodo y korist zadrugam. Na podlagi ovadbe več osleparjenih kmetov, je policija prija- vila sodnim oblastem1 42-letnega C esima Ruggero, začasno stanujočega na Viale XX Settembre. Slednji se je namreč zglasil pri kmetih in jim, pod grožnjo s kazenskimi predpisi vsilil neke tablice z napisi za borbo proti muham, ki so mu jih morali dobro plačati. Slepar se je seveda pravočasno umaknil roki pravice. »** v petek prejšnjega tedna se je smrtno ponesrečil s kolesom 20-letnii Sergio Bonino, sta- 30. JULIJA BO ZBOROVANJE ŽENA O TISKU KVARNI VPÙV Č1TANJA nekaterih ženskih revij Že večkrat smo podčrtali, da se naše žene. morajo lotiti resnega čitanja dobre, lepe, napredne knjige in naprednega časopisja. Družba, v kateri živimo, sili ženo v čirovečje ne-manje, zlasti mlado ženo. Razni protiljudski krogi maličijo kulturo v ta namen in širijo obenem vsakovrstno kvarno časopisje kot Bolero, Grand Hotel, Luna Park, ki jim prinašajo veliko koristi, bodisi iz finančnega kakor tudi iz moralnega stališča. Demokratične žene so to vprašanje mnogokrat pretresale, poglabljale in ob vsaki priliki svoje mnenje tudi povedale. Toda treba bo to s še večjo odločnostjo povedati vsaki ženi, ki še podlega temu kvarnemu propagandnemu sredstvu. Istočasno bo moral naš trud biti posvečen pojasnjevanju potrebe, da se naš napreden tisk širi v čimvečjem številu med našimi ženani. Tržaške žene imajo priliko vzgajati se in obenem razvedriti s čitanje «Noi donne» in «Mimosa in fiore» edinih lepih, naprednih ilustracij, ki sta de- jansko ženski glasili v naprednem duhu in ki obravnavata vsa ženska vprašanja ter prinašata tudi novele, romane, kuturne novosti, praktične nasvete, itd. Za slovensko ženo je nedvomno pomanjkanje časopisja in revij v slovenskem jeziku veliko. Tudi knjig je v slovenskem jeziku še vedno premalo za naše potrebe, upoštevajoč še da smo po izdajstvu Titove klike Slovenci odtrgani od matičnega naroda ter so naši kulturni stiki preprečeni. Slovanske demokratične žene nimajo svojega glasila v slovenskem jeziku, toda poslužujejo se lahko tega, kar imajo. Slovenske žene, naj bi segale po slovenskih naprednih knjigah. Predvsem pa naj bi posveti'e večjo pažnjo našemu edinemu slovenskemu naprednemu glasi'u na Tržaškem «dDelu», ki čeprav ni organ ZDZ, je edini list, ki od svojega ponovnega izida, ščiti koristi in zagovarja načela organizacije naših delovnih žena, mater, deklet. V tem časopisu bi se morale demokratične žene oglašat) več kot do sedaj z dopisovanjem, z javno obsodo vseh, ki jim družine potiskajo v bedo, k) odrekajo njih otrokom lepšo bodočnost in groze z vojno, ter z jasnimi nalogami in perspektivami za razširitev svojega kroga, za ojačenjg svoje Zveze, za utrditev bratskega sožitja med ženami različnih narodnosti na STO in po vsem svetu. nujoč v Miljah, ul. S. Brigida 54. Ko se je v1 jutranjih urah peljal na kolesu iz Sv. Barbare proti Miljam, je verjetno zaradi precejšnje brzine na ostrem o-vinku zavozil s ceste in, se zakotalil po asfaltu. Z ambulanco R K so ga prepeljali v bolnicbj jtjer pa je uro'po|nejg podlegel’ težkim poškodba«), •** V soboto se je pripetila pa ul. Fabio Severo težka prometna nes:eča. Lamb-e a. na kateri sta se vozila 17-letni Germano Ca-pitanio in 20 letni Orazio Mandarino, je zadela v kup opeke, kar je povzročilo padec obeh mladeničev, ki so ju takoj prepeljali v bolnico. Mandarino ima zlomljeno desno roko In rano na obrazu, Capitanio pa več težjih ran na obrazu. *** V ponedeljek se je pripetila prometna nesreča na cesti med Prosekom in Sesljanom. Pri avtomobilu, tki ga je vozil 33-letni Car'o Passante, trgovec z Opčin, je med vožnjo počila guma. Vozač je zaradi tega zgubil kontrolo nad vozilom, ki se je zaletelo v zid hiše. Pri trčenju je zadobil trgovec široko rano nad očesom in hud udarec na ključnici. Prepeljan je bil v bolnico. 7** Istega dne so prepeljali v težkem stanju v bolnico 86-letno Marijo Jurevič por. Pelos iz ul. Campanelle 373, ki je zaradi hudih poškodb umrla kake pol ure pozneje. Našli so jo na hodniku stanovanja. Ker je bila ves čas v nazavesti niso mogli ugotoviti, Itako je prišlo do nesreče. Sele pozneje S® Ugotovili, (ja jè padla po stopnicah." ’ ’ 1 " 1 ’ **t V torek popoldne je utonil v kopališču «Lanterna» 17-letni Salvatore Plora iz ul. Cistemo-ne 15. Do nesreče je verjetno prišlo, ker ni znal dobro plavati. V dneh od 9. do 15. t. rt), se je v tržaški občini rodilo 56 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 46 oseb, porok je bilo 37. Slovenske demokratične žene bi morale boljše sodelovati pri razprodaji «Dela» in to ne le po vaseh naše okolice, marveč tudi v mestnih in predmestnih predelih, kjer živi ‘večji del Slovencev na tem Ozemlju. Kako to doseči tgr kako vsebinsko izboljšati naše časopisje bodo obravnavale na zborovanju demokratičnega tiska, ki ga organizira Z,DŽ STO dne 30. julija, in tp povzele potrebne ukrepe za ' dokončno odstranitev vse kvarne literature iz slovenskih hiš, za zmago resnično vzgojne, napredne in zabavne literature. JELKA GERBEC V ponedeljek 27. julija s pričetkom ob 15. uri bo v dvorani P.D, «Kraljič» (Dom pristaniških delavcev) ZBOROVANJE SLOVENSKIH ŽENA ki ga organizira Zveza demokratičnih žena. Vabljene so odgovorne za ZDZ iz vasi in mestnih ter okoliških krožkov. Za teden — dni ~ Friderik (6 Sobota, 18. slav) Nedelja, 19. - Vincenc P. krajec) Ponedeljek, 20. - Elija Torek, 21. - Dan jel Sreda, 22. - Marija Magdalc Četrtek, 23. - Apolinarij Petek, 24. - Kristina ZGODOVINSKI DNEVI 19. 7. 1936 začetek borbe špa< ga ljudstva proti Hitlerju in Mussoliniju 19. 7. 1893 se je rodil sovjj pesnik Vladimir V. kovski. Umri je v Mi 14. 4. 1930. 23. 7. 1919 je bila v Ljubija stanovljena slovenska verza. n Tue o: TRST II. >o Diod: ‘sšeg SOBOTA: 13. Šramel kvint]-ars* pevski duet - 19. Pogovor z ' Spi 22. Liszt: Koncert za klavPojaš orkester - 22.45 Ples za K ila \ tedna. Iing NEDELJA: 8.45 Kmetijska lik; -daja - 11.30 Oddaja za najin j, ‘ 12.15 Od melodije do met 13. Glasba po željah - K filmskega sveta - 21. Naša j1*1 z dina na počitnicah - 22 V' >'ekt RIGOLETTO, 1. dejanje. ' ]al v PONEDELJEK: 14.15 Lahke ‘čine lodije igra pianist Franco P ')a. - 19. Mamiča pripoveduje ; edai Koncert violinista Srečka L 7i-kar ja - 21. Književnost in j n ost - 21.30 Verdi: RIGOLE1 O ( 2. in 3. dej. ' ;%r TOREK: 13. Glasba po želi ‘(ji H 19. Tehnika in gospodarstvo “Prin Koncert tenorisca Renata PrierP rnaca - 21. Radijski oder - P !gr; o jezičnem dohtarju. SREDA: 19. Zdravniški * >.5 21.30 Chopinove balade in . r‘ tazije - 22. Čajkovski: SimW p št. 5. ‘e, k ČETRTEK: 13. Pevski dut:Srhos harmonika - 19. Slovenščini , Slovence - 21. Dramatiziran* [ Ve vest - 22. Trije simfonični p11]'J- t Rahmaninov, ;”hja PETEK: 13. Glasba po 1'*>mi - 19. Kraji in ljudje - 20.30 ] “nu ški kulturni razgledi - 21.40 “e yc cert sopranistke Rožice KoZf 'al ; Iz angleških koncertnih >ehce Ne 22. ran. Ali pri , nič Primorske^0 ne vedo ? N i f n V titovskih vrstah se iubn da je bil aretiran v Ju£0^%mc član uprave «Primorskega ^ j’Iove nika.» Ali gre morda za kak «čn0 primer trgovca Avšiča iz LJt j,6r b ne (svaka titovskega sv1 dr. Jožeta Dekleve)? Ali v uredništvu «Primor& ot nič ne vedo o tej novi arerf -ro V titovskem listu smo 7j g zaman iskali kako vest, ki itVo] trdila ali pa demantirala % N rice, ki se širijo z vedno 11 'e$>r vztrajnostjo prav u tit°l j^k krogih. Morda pa titovsko j^0 2 bilo molči, ker gre zoPel ii^l «žlahto» kake višje titovski S(Vq sebnosti». ]tva !S te < *0 s. Sn Kulturna nriredilev na tJN PID1 «Raubar» na Greti tr^' Cisternone, priredi dan®5 Ljudska prosveta t. m. ob 20.30 svoj kultur11' čer, pri katerem bodo S1 vali dramska skupina iz -1 >u 0 ki bo uprizorila zabavno £at dejanko «Zenitni posre®' J1 Sf lec», že dobro znani pevsK1 ^ tp tet s Proseka Kontovelt j, - ji plesna skupina «Kraljič»' »si prikazala dva lepa bal®1? beta se lepa, prijetna Prl' tev, zato pridite, da se ■N; tek pozdravni nagovor venščini in italijanščini. istotam druga ku’turna ' 3 j ditev z novim sporedom./ na- borno objavili prihodnjič' L ka občni zbor PD «Raubar* ;> Greti , bo v petek 31. t. m. v dr1/, |tigQ n ih prostorih v ul. Cister/ £at na kar že danes opozarljfo člane, da se polnošteviln0 p leže. i/Ofil prireditvi, ki je bil* 11^6 šnjo nedeljo v Padričah , poročali v prihodnji števili*1' GlavnegaVQdbora Sfl^ ! sle terr f