Letonski narečni (= sinolski) slovar primer
(Riga 2001)
Maiga Putnina in Agris Timuška, Sinoles izloksnes salïdzinâjumu vàrdnîca (Slovar primer sinolskega narečja), Riga 2001, LU Latviešu valodas instituts, XXVI + 293 s.
Vladimir Nartnik
IZVLEČEK: Čeprav spadajo razlagalni slovarji med najbolj razširjena dela narečne leksikografije, za podajanje posebnosti narečij kakšnega jezika niso manj važni slovarji še drugih tipov. Med slednje spada tudi Slovar primer sinolskega narečja, ki nakazuje novo razvojno smer le-tonske narečne leksikografije. Njegova obdelava primerjalnih obratov nudi bogato gradivo za nadaljnje raziskave, za soočenje in primerjavo z obrati v drugih narečjih in drugih zvrsteh letonskega jezika.
Latvian Dialectal Dictionary of Similes
ABSTRACT: The most common type of dialectal dictionaries are the so-called explanatory dictionaries. Other dictionary types are important as well, especially for the presentation of various peculiarities of a given language. One of these dictionaries focuses on similes in one of the Latvian dialects, thus indicating the future development of Latvian dialectal lexicography. The way in which this dictionary treats similes is a valuable basis for further research in other dialects and on other levels of the Latvian language.
Čeprav spadajo razlagalni slovarji med najbolj razširjena dela narečne leksikografije, za podajanje posebnosti narečij kakšnega jezika niso manj važni slovarji še drugih tipov. Med slednje spada tudi Slovar primer sinolskega narečja.
Avtorica prve variante tega slovarja Maiga Putnina (1911-2001), ki je leta 1938 končala študij na Oddelku za baltske jezike Filološke in filozofske fakultete Letonske univerze, seje pri zbiranju narečne leksike že leta 1942 osredotočila na domače sinolsko narečje in pri tem vztrajala tako rekoč do zadnjega diha. Tako je postopno nastala ena najbolj popolnih kartotek (vzhodno)letonske narečne leksike v obsegu skoraj 100000 zapisov in med njimi kakšnih 3000 enot kartoteke primer s ponazarjalnim gradivom ter podatki za njihovo čustveno-ekspresivno rabo.
Izvedbena načela končne variante slovarja so pripadla Agrisu Timušku, raziskovalnemu vodju Inštituta za letonski jezik na Letonski univerzi. Slovar sestavlja abecedno zaporedje člankov, ki jih uvajajo gesla v obliki splošnih pa tudi lastnih imen. V posameznih primerih se pojavljajo glasoslovne in oblikoslovne variante imen ali njihovi moško-ženski pari. Geslom sledijo slovniške oznake, po potrebi
Vladimir Nartnik: Letonski narečni (= sinolski) slovar primer (Riga 2001)
136
pomenske razlage narečnih izrazov, primere (in ironične paprimere tipa kä salmu atraikne - saka par sievu, kuras dzïvesbiedrs atrodas pagaidu prombûtnë ... »kakor slamnata vdova - pravijo za žensko, katere življenjski tovariš je začasno odsoten ...«) s sobesedilom ter razlago, ponazoritve, po možnosti pa še stilni in ekspresivni ^     zvrstmki.
"Z Pomenske razlage z oznakami in zvrstniki dajejo dovolj podatkov glede se-
stave raznih primerjalnih obratov. Občasno so potrebni tudi opisi okolja pri primerah r* tipa (melns) kä veils - pilnïgi melns; loti tumšs, melnïgsnëjs »(črn) ko vrag - čisto q črn; zelo teman, črnikast«; (melns) kä zeme - a) loti netïrs, stipri notraipïts ... b) ^ saka, ja käds specïgu pârdzïvojumu iespadä loti novajëjis, zaudêjis veselïgu (sejas) ,.y krasu »(črn) ko zemlja - a) zelo umazan, močno zamazan ... b) pravijo, kadar je kdo zaradi hude preizkušnje zelo shujšan, ob zdravo barvo (obraza)«. Tu se ustrezni pomen uresniči samo skupaj z besedo melns »črn«, tako da se ta šteje za sestavni N    del same primere.
> Primere so tudi v narečjih slikovita izrazila, zbližajoča predmete, pojave in
-tj    bitja med sabo tako, da se izpostavi kakšna značilnost ali lastnost in dostikrat doda
tudi čustvena in ekspresivna ocena. ^ Kot ena od sorazmerno pogosto rablj enih izraznih oblik spravlj aj o primerj alni
T, obrati na dan asociativni način mišljenja in presojanja pa tudi sposobnost karakte-rizacije narečnega govorca, recimo v primeri sirds kä iemërkta - saka, ja kädam ir nemacoša, nespiedoša sajûta, arï nepatïkami pârdzïvojumi »srce kakor namočeno
- pravijo, če ima kdo nekam neroden občutek, tudi neprijetne izkušnje«.
7 Mnoge narečne frazeologizirane primere so postale običajne in se stalno upo-
^    rablj aj o za karakteristiko pojava ali človeka v narečjih in knjižnem jeziku (rec. (krït, o    Kp) kä musas uz meda »(letijo, se lepijo) ko muhe na med«), pa tudi obratov, ki vse-"t    buj ej o pokraj inske besede, kraj evna in osebna imena. Tako se neposredno karakterizira zadevno okolje in kraj (rec. luzika (= karote) »žlica«: kä (liela) luzika - saka par garu, liela auguma sievieti, arï par nekârtïgu, nevïzïgu sievieti »kakor (velika) žlica
- pravijo za dolgo, veliko žensko, tudi za nespodobno, zanikrno žensko«; (bloda) kä Musterezers - saka par samëra lielu apalu, ietilpïgu priekšmetu, parasti trauku »(skleda) kakor Mustersko jezero - pravijo za precej velik okrogel, obsežen predmet, praviloma posodo«). Na drugi strani so spet priložnostne besedne zveze in stavki (rec. bubina kä balta keve pëc kumela - pastâvïgi baras, klaji pauž neapmierinâtîbu »prha ko bela kobila za žrebcem - nenehno opreza, se vznemirja«).
Posebno bogata je uporaba primer pri večumnih, v vsakdanjem življenju narečnih govorcev pogosto rabljenih leksemih, kakor so recimo živalska imena (čuka »svinja«, kakis »mačka«, suns »pes«, läcis »medved«, zirgs »konj«, vilks »volk«, varna »vrana«), poimenovanje delov telesa (rec. äste »rep«, auss »uho«, käja »noga«, roka »roka«) ali raznega orodja, prim, (pazüd) kä cuka rudzos »(izgine) kakor svinja v rži«, (mïlë) kä vilks jeru »(ljubi) kakor volk jagnje« ali ausis kä lemeši, deguns kä arkls »ušesa ko lemeži, nos kakor plug«.
Primera kot stilno oblikovanje je že sama po sebi ekspresivno jezikovno sredstvo, s tem da v informatorje vem živem govoru dobro slišni dodatki vrh tega bogatijo s svojo svežino. Bogastvo besedotvornih in oblikoslovnih variant leksemov
Vladimir Nartnik: Letonski narečni (= sinolski) slovar primer (Riga 2001)
Vladimir Nartnik, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: vlado@zrc-sazu.si
je razvidno že iz pestrenja gesel: žauga, žausteklis, žausts, žautris »nenehno bega, brije norce, se smuka«.
Tako pestrenje spremlja tudi zvočna izrazitost. Najbolj žive so karakteristike človekove hoje in govora. Šibak človek ičt kä klombans kloni bu klombäm »se maje kakor hodeč hodim hodiva«. Če človek veliko govori, ga zmerjajo: kuo tu čakstini, čauksti kä čakste? »kaj brbraš, čvekaš kakor brbra«. Največ variant očitkov leti na cmero. Sinolci pravijo, da ta cïkst un džiga kä džiga »joka in stoka kakor jokavt«, kaue kä kauka »tuli kakor tulež«, kä bilja billa »kakor se cmera cmeri«. Otročiček pa milo čavina kä mazais čavaninš »čeblja kakor čebljaček«.
Skladoslovno obsegajo sinolska besedila mnogobesedne obrate - tako imenske kakor glagolske. Imenske primere so lahko po obsegu minimalne - zgolj primerjalna imena, zlasti samostalniki, z veznikom kä - sieva kä läcs »kakor - baba kakor medved«, krutis kä skapis »prsi kot omara«, mugura kä delis »hrbet ko ploh«. Primerjalni odtenek z veznikom täds kä, tikpat kä predstavlja oznaka prepirljivca, ki je täds kä ieska »tak kakor strgalo«, ali požrešneža, ki je tikpat kä vilka desa »prava volčja klobasa«. Raznotere pomenske variante imajo primerjalni obrati s ko-likostnim rodilnikom. Najbolj pogosto veliko ljudi in otrok: naudas tam kä pukam, bërnu kä skudru »denarja ko zmajev, otrok ko mravelj«.
Od glagolskih primer so posebno razviti obrati z istokorenskimi nedoločniki ali pesniški prislovi z osebno obliko: koki sarmä kä vizulot vizulo »drevje se v ivju kakor bleščati blešči«; skolotäjs man kä kläsus atkläja pasaules vesturi »učitelj mi je kakor jasnino jasnil svetovno zgodovino«.
Podobno kakor drugi narečni slovarji so tudi slovarji primer s svojim gradivom zanimivi tako znotrajjezikovno (pri soočenju zbornemu jeziku in narečju skupnih in različnih potez ali pri soočenju primer iz različnih narečij) pa tudi na medjezikovni ravni, pri soočanju analognih obratov v raznih jezikih ter raziskovanju asociativnih obratov pri karakteriziranju predmetov, stvarnih vsebin ali bitij. Tudi na področju jezikovnih stikov se tako lahko razkriva, v katerem sobesedilu in kako pogoste so izposoje v primerah ali za karakterizacijo katerih pojmov se najbolj pogosto rabijo.