GLASILO SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO LETNIK XIII. — LAŠKO, JUNIJ 1982 — ŠTEVILKA 1 Ob 2., juliju prazniku občine Laško Slavljencu običajno zaželimo zdravja, sreče, napredka in zadovoljstva. Tudi deiDovnii ljudje in občani v občini Laško bomo v tednu od 28. 6. do 4. 7. 1982 ocenjevali An slavili dosežke na različnih področjih. Dosežki na gospodarskem, družbenopolitičnem, kulturnem in na drugih področjih niso majhni. V preteklih obdobjih smo bili že priča tudi hitrejšemu -razvoju, nismo pa ,se srečevali s tako (velikimi težavami pri zagotavljanju normalnih pogojev oskrbovanja s surovinami lin ener-gijo kot ravno v tem obdobju, zato ocenjujemo nekoliko nižje istopnje gospodarske rasti še vedno kot dovloilj ugodne in taikšne, da smo nanje lahko ponosni. Novi objekti v Tovarni papirja, Sopoti, Boru, Pivovarni, TIM, uspešno izglasovan 3. samoprispevek, odziv občanbv pni volitvah novih delegatov, so samo nekateri kazaiM, oziroma barometer dela Si| življenja v naši občini. Gospodarski An družbenopolitični razvoj občine Laško v letošnjem letu An v naslednjih letih tega srednjeročnega obdobja ne bo mogel biti posebno skokovit, orientacija pa -bo seveda na kvalitetni rasti, boljši lizkorščenosti obstoječih kapacitet, koriščenju naravnih danosti, proizvodnji hrane, na kratko — še boljšemu gospodarjenju z družbenimi pa tudi zasebnimi sredstvi. Usmeritev občine bo še vedno v enakomernejši razvoj vseh predelov naše občine, to pa pomeni hitrejši razvoj tistih sredin, ‘kjer je bil sedanji razvoj počasnejši. Odločilno vlogo pri tem pa bodo imele tiste skupnstd, kjer je pripravljenost za akcijo, kjer bodo občani pokazali več aktivnosti, volje in pripravljenosti za delo. Tokratno praznovanje občinskega -praznika bo še posebno siove- Letos mineva štirideset let od tiste julijske noči, ko so borci prve in tertje čete I. Štajerskega bataljona z 2. na 3. julij uspešno AzvediM napad na rudnik Huda jama. Mineva torej štirideset let od -partizanske akcije, ki je takrat -močno odjek-nilla daleč naokoli. Saj je bila izvedena v času, ko, je divjalo okupatorjevo na- sno, saj bo v KS Breze 4. julija zborovanje borcev An aktivistov OF vseh kozjanskih občin. Letošnje leto pa smo ravno -na tem področju kozjanskega imeli tudi prve brigadirje zvezne MDA »-Kozjansko 82«. Svetla tradicija borcev in aktivistov OF kozjanskega bo na ta načijn po najkrajši poti prišla med mlade iz vse Jugoslavije. Zato vsem njim iskrena dobrodošlica ! Iskrena dobrodošlica pa velja našim pobratimom iz občin Mio-nica in Trstenik iz Socialistične republike Srbije ter Vrbovec iz sile še z vso močjo, ko so Nemci razglašali, da bije partizanski vojski zadnja ura. V spomin na Omenjeno akcijo praznuje naša občina svoj praznik. In kot je navada ob podobnih praznikih, zaustavimo tudi tokrat za hip korak, da se ozremo nazaj, na prehojeno pot ter ocenimo -rezultate. Ni jih malo, saj Socialistične republike Hrvatske. Naj se njihove delegacije dobro počutijo med nami, naj se poglabljajo vezi na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Na koncu tega sestavka naj velja n-jegov začetek: »vsem občanom mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva, da živimo svobodno v naši socialistični domovini Sloveniji in Jugoslaviji!« Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek smo napredovali na mnogih področjih. Zgradili smo nekaj tovarn, izboljšali delovne pogoje ter posodobili tehnologijo v že obstoječih obratih. Ustvarili smo pogoje za nova delovna mesta, da smo lahko zaposlili skoraj vse, ki so sposobni An voljni delati. Zgradili smo nova stanovanjska naselja v Debru, Ogečah, Kolenovem grabnu... Z združenimi sredstvi in s samoprispevki občanov smo zgradili in asfatdrali več kilometrov novih cest, napeljali v več vasi in nasilij vodovode; zgradili nove šole in posodobili stare ter tako ustvarili boljše pogoje za sodobnejši pouk. V vseh krajevnih skupnostih smo dokaj dobro razvili krajevno samoupravo dn razgibali društveno dejavnost. V pretekM-h dveh mandatnih obbdobjih je dosti u-spešno zaživel tudi delegatski sistem. Čeprav še ne s poOinimi pljuči, vendar že dovolj polnokrvno, da delovni ljudje in občani zaupajo vanj in v našo samoupravno socialistično pot. To vsekakor dokazujejo tudi letošnji volilni rezultati. Vendar pa ~ vsi doseženi rezultati niso taki, kot smo pričakovali oziroma srno načrtovali zadnja Deta. Nekaj po zaslugi nas samih, nekaj zaradi razmer v svetovnem gospodarstvu dn energet-dovdljni, ko ni potrebnih surovin, ko ni na zalogi nekaterih potrošnih dobrin, smo se pa zagotovo delno otresli iluzije, da lahko malo delamo pa dobro živimo. Zatorej mramo letos bolj kot katerokoli leto -prej razmišljati o možnosti nadaljnjega razvoja občine kot celote, posameznih področij pa tudi panog. Spoznati moramo, da je prišel čas, ko moramo resnično spremeniti odnos do dela, do gospodarjenja, ko bo potreb- Ob prazniku no bodj zaostrita tudi osebno od- . tlmizem, da je ni težave in pre-govomost, ko bomo morala po- preke, ki bi je ne zmogli tudi v stati vsi nekoliko bolj varčni ... prihodnje.' Toda ob pogledu na prehojeno Vsem delovnim ljudem in ob-pot — na čas enotnosti naših na- čanom iskreno čestitamo za ob-rodov in zmagovitega boja proti čimski praznik in za 4. junij — sovražnikom, na čas odrekanj in DAN BORCEV, povojnih stisk ter na naše velike Predsednik OK SZDL Laško delovne zmag — nas navdaja op- Stanislav Kužnik S kratkimi, vendar odločnimi koraki iz kroga manj razvitih Krajevna skupnost Breze spada med manj razvite krajevne skupnosti v občini Laško in je šele pred desetimi teti začela s pospešenim komunalnim razvojem pa tudi ustvarjanjem .samoupravnih odnosov, živahnejšo družbenopo-Miitčno in društveno aktivnostjo. Ce bi naš naizvoj razvrstili po časovnem zaporedju bi ustvarili naslednjo podobo: V letu 1965 in 1966 smo dosegli razširitev prostorov osnovne šole z večjim prizidkom v ikaterem sta dve novi učilnici ,tehnična delavnica, sodobno urejene -sanitarije tr šolska kuhinja. V letu 1972 je bila v naši KS osrednja proslava občinskega praznika in od tedaj dalje beležimo -učinkovitejše napore za materialni napredek Brez. Pred tem praznikom smo uredili oziroma sanirali najbolj kritični odsek oeste Breze — Sla-itna, kar je zelo velikega pomena za prevoz delavcev in šolarjev iz Brez v Lašiko ter nazaj. Že naslednje leto smo se z veliko zavzetostjo lotili rekonstrukcije ceste Breze — Osredek in smo v dveh letih že otmerijend odsek cest -usposobili za avtobusni promet ter dosegli avtobusno povezavo s Šentjurjem, Štorami in Celjem. Poleg ureditve cesitndh odsekov smo izvajali s pomočjo območ-n vodne skupnosti Savinja — Sotla vodooskrbovaina dela tako rekoč na območju cele KS. Uredili smo vodovod za naselje Breze, kjer je poleg drugih koristnikov zdravo -pitno vodo dobila -tudi osnovna šola. Zatem smo razširili delovno akcijo vodne delavnosti v naselje -Trobnd -dol' in Cur-novec ter z združenimi močmi krajani in Obrtno montažno podjetje Laško) uredili in priskrbeli krajanom zadostno količino zdrave pitne vode. Poleg vseh navedenih del smo uredili tudi naše pokopališče, kajitd ljudje pravijo, da je pokopališče ogledalo kraja in krajanov. Pri ureditvi oestndh odsekov je v minulem Setu sodelovala tudi občinska mladinska delavna brigada. Ravno v tem času pa so pri nas brigadirji zvezne mladinske delovn akcije. Z združenim močmi bomo Opravili naslednja dela: izkop vodovdnih jarkov v Mali Brezi ter uredili brežine na odseku ceste Slatina — Bezgov-je le na odseku ceste Slatina — Trohni dol Beleg tega bomo pomagali pri ureditvi okolice Strelskega doma v Mali Bread, ki je zrasel po zaslugi aktivnih strelcev in njihovega vodstva. Svojemu namenu bo -kmalu začel služiti, oziroma se bodo v njem lahko vršile vse športne in družbene aktivnosti krajanov celotne krajevne skupnosti, kar je za -nas še posebej pomembno. -Piri izvajanju vseh omenjenih del -so nam poleg krajanov krepko stali na strani tudi celotna družbena skupnost in posamezni odgovorni delavai v -družbenopolitični -skupnosti. Najbolj -zaslužni so bili tovariši: predsednik odbora za hitrejši razvoj manj razvitih KS — tov. Jože Kos; predsednik OK SZDL — tov. Stane Kužnik; in direktor uprave za družbene prihodke — tov. Matevž Kolar. Vsem v imenu celotne KS izrekam priznanje in zahvalo. Seveda pri vseh akcijah ni šio brez -težav take ali -drugačne narave. Interesi so različni, -potrebe ogromne, denarja vedno premalo. Dosti spretnosti je bdio potrebno za vskajervanje tako pestrih dejstev. In končno smo sredi velikih priprav na -osrednjo proslavo občinskega praznika. Združujemo jo z zborom -borcev in aktivistov OF Kozjanskega Okrožja, katerih gostiteljica je letos naša občima. Slavnost -bo 4. juüja dopoldne na novo urejenem športnem igrišču — veliki pridobitvi za nas — ob šoli na Brezah. Poleg igrišča urejamo še šolsko dvorišče, avtobusno postajo z obračališčem, dovozno -pot od šole do avtobusne postaje lin še naprej mimo krajevnega urada «do pokopališča ter če bomo le zmogli, še nekaj drugih -poti. Kljub velikim uspehom pa nam ostaja še vrsta nerešenih delovnih programov, med katerimi je najbolj pereč — gradnja večnamenske Stavbe v Brezah, Id naj hi služila zadovoljevanju raznolikih potreb — trgovina z reprodukcijskim materialom, -družbeni prostod in stanovanja. Poleg tega je velik problem tudi gradnja gasilskega doma v Trobnem dolu. Ko smo opravljali vsa navedena dela, smo ar® v prihodnost z veliko zavestjo, -da le -skupno delo rodi sadove in to ne samo nam, temveč tudi generacijam, ki bodo prišle za nami. Predsednik sveta KS Breze Jože Marot Iz informacij »MDA Kozjansko ‘82« Korenine mladinskega prostovoljnega dela na kozjanskem segajo v -novejši zgodovini Jugoslavije že v leto 1972 kar pomeni, da je mladinska delovna akcija »Kozjansko« -naj-starejša MDA v Sloveniji z že desetletno tradicijo. Na -njej je sodelovalo preko 5000 brigadirjev iz vse Jugoslavije, ki so s svojim prostovolj-nim delom prispevali in še -prispevajo k hitrejšemu razvoju manj razvitega kozjanskega. V prvi izmeni od 6. 6. do 3. 7. 1982, bo -na deloviščih -v občini cca 6000 norma delovnih ur pripravljenih del, kar predvidoma zagotovi ena brigada v eni izmeni. Po dogovoru s štabom akcije in vodstvi brigad pa ijte bilo dogovorjeno, da bodo na deloviščih v prvi izmeni v občini Laško delale izmenično vse tri brigade, ki so prispele v Šentvid pni Planini in -sicer ,se bodo menjale na vsake tri dh;i ter tako zagotovile Do teni je akcija potekala v občinah Šentjur pri Celju in Šmarje. Od letos -dalje pa se je razširila tudi na občini Sevnica -in Laško. S tem pa je postala tudi naša občina ena izmed -tistih občin v Sloveniji in Jugoslaviji, -ki v svojih sredinah -organizirajo mladinske -delovne akcije. Tako smo se na podlagi evidentiranih dellovi-šč v KS Breze in KS Vrh, ki se -letos vfcljučuljeta v akcijo odločili za ©no brigado (40 brigadirjev) v -mesecu juniju, ki vsakodnevno opravlja dela v občini Laško. Brigada prebiva v Šentvidu pri Pllandni, kjer je naselje Z MDA Kozjansko in v 'katerem predvideno količino 6000 ur, ki jim jih nalaga predvidenih del, — V KS Breze bodo brigade opravile predvidoma 3000 -delovnih norma ur del na -deloviščih vodovodov v Mah Brezi in Slatini tar cest Mala Breza — Trohni dol in Bezgovje — Slatina. V KS Breze ho akcija v prvi polovici izmene od 7. 6. do 19. 6. 1982. —I KS Vrh pa -se v akci jo vključuje od 21. 6. do 3. 7. 1982 na deloviščih vodovod — Vrh — Žigon, cesta Vrh — Male Grahovše in na delovišču gasilskega doma na Vrhu, -s -potrebami, prav tako 3000 ■delavnih norma ur. sta inaistanjieni poleg -nje še dve brigadi' Poleg naselja y Šentvidu pri Planini pa akaija Kozjansko zajemna še naselje v Bilstriči ob Sotli, v -kälterem prebivata dve brigadi. Zvezna mladinska delovna akcija »Kozjansko 82«, ki traja 3 mesece (od 6. 6. d» 30. 8. 1982) vklučuje v eni izmeni 5 brigad, ki -so, ozarama -bodo prišle na Kozjansko iz vseh republik in pokrajin v Jugoslaviji. (Izmena traja 28 dni). -Naj naštejem še brigade, ki bodo dalailte v občini Laško: Brigada iz ŽiEFČ Bosna lin Hercegovina Brigada iz VUÖITRNA — TITOVA MITROVICA — KOSOVO in Brigada liz Maribora Bodi zaenkrat dovolj, o -samem poteku akcije pa kaj več v naslednjih številkah -informacij. Koordinacijski odbor za izvedbo ZMEDA Kozjansko 82 MDA - šola samoupravljanja ■k-k-k-k-kk -kickirkickick-k-k Irk-k-trk kkkk-k-k-kkk-kk kkkkk kirkirkirkir Lesena baraka Na hribovitem področju kozjanskega, natančneje v Brezah, fci so oddaljene od Laškega 13 km, se je leta 1954 pojavilo prvo strelsko društvo. Takratni pobudnik strelstva v tem kraju je bil torv. Omahna Jože, kasneje voditelj Občinske streliške zveze Laško. Omenjena strelska družina je po odhodu tov. Omahneta iz kraja, začela razpadati, dokler ni popolnoma prekinila s svojim delovanjem. Leta 1966 je na pobudo nekdanjega člana društva tov. Viidec Vilijema, sedanjega predsednika, ponovno pričelo delovanje strelskega športa. Društvo je dobilo popoln naslov: Strelska družina »-Ceijska četa« Mala Breza. Zaradi pomanjkanja lastnega prostora je društvo delovalo po kmečkih hišah. Nekalj zračnih pušk, ki smo jih premogli, je dobilo svojo »orožarno na domovih strelčev. Njihovi treningi niso bili podobni današnjim, potekali so na kmečkih kOzoicih, ki so bili edini na razpolago. Neomejena želja po lastnem prostoru nas je gnala ik vedno noviim nalogam. Tako smo ustanovili svojo dramsko skupino, ki je postala pomemben vir dohodka. S prizadevnim lin vztrajnim delom smo spravili na kmečke odre devet iger, katerih tema je bila ponavadi humoomisttiiöna in so se ljudje ob njih prijetno razvedrili. S tem je rasla tudi priljubljenost samega društva, :kar je pritegnile vedno večje število članov. Strelska družina je tako postala vodilna sila v kulturnem življenju Krajevne skupnosti. Iz sredstev, fei jih je ustvarilo delovanje dramske skupine, članarine rim minimalne dotacije takratne OSZ Laško smo leta 1969 kupili staro montažno barako imenovano »Salon«. Z najemom zemljišča smo pridobili svoj lastni prostor za postavitev barake. Strelska družina je taiknat že štela okoli petdeset članov in s skupnimi močmi smo postavili ta lesni objekt. Otvoritev je bila avgusta istega leta. Veselje nad lastno streho je Mo nepopisno. Od takrat »se je delovanje popolnoma spremenilo. Lastna »streha je omogočila tudi boljše vključevanje družine v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti. Kvaliteta v streliškem športu je pričela naraščati, is tem pa tudi množičnost. Tako smo začeli intenzivno »sodelovati z združenjem Zveze iborcev, predvsem »na področju športa. S tem objektom pa nismo bili povsem zadovoljni, zato smo vztrajno nadaljevali z delom postaja moderen objekt dramske sekaije, ki je kot že omenjeno, bala eden od virov dohodka. Biti smo prvi pobudniki •in organizatorji praznovanja praznika 8. marca v Brezah. Kot nagrado za večletno aktivno sodelovanje smo leta 1972 v društvu dobili pnvd televizor v krajevni skupnosti. Podarila nam ga je SZDL občine Laško. razne prireditve in delovanje ostalih organizacij v našem kraju. V načrtu pa je še knjiižmica, sejna soba in interni bife. Naj ob »tem tudi omenim, da smo objekt postavili na prostovoljni bazi z »lastnimi strokovnjaki, različnih kvalifikacijskih struktur. Ob tem smo poskrbeli tudi za morebitne posledice ob gradnji, Televizor je pomenil nov napredek v društvu. S tem jie povečali tudi obisk' ostalih krajanov. Stalina borba za sredstva »je terjala iskane novih virov, »tako »smo na raznih p»riireditvah sodelovali s športnim streliščem ali srečelovom; ob prazniku »Pivo In cvetje« pa smo »nekajkrat prevzeli »šank«. S temi sredstvi se je začela betonska gradnja. Naj navedemo še nekaj športnih uspehov v. zadnjih letih. Strelke naše streliške družine so že 5 krat osvojile inaslov občinskih pnvaikinj v tradoionalnem tekmovanju za praznik »Dan žena«. Dve teti »pa imamo že tudi občinsko mtediniSko p»rvakdnjo, saj smo vse rovali. nfezgjodno zava- Naj»prej je bila »na vrsti orožarna, ki je omogočila nabavo MK orožja. Zanimanje za »strelski šport je »nenehno raslo, s tem pa »tudi kvaliteta. Pokazala se je potreba »po »novm sitnelllišču, saj je bil leseni dom ponavadi poln temu uspehu pa je letos dodan še mladinski prvak in prvakinja članic. S tern nam je bila odprta pot tud»i na regijsko prvenstvo, članici pa cello na republiško prvenstvo. V letošnji občinski ligi, pa smo ljudi, tai so onemogočali fcvalitet- se bistveno povzpeli po lestvici saj smo dosegli 4. mesto. Naše delo pa ni samo šport, ampak se tudi aktivno vključujemo v svet Krajevne skupnosti in SZDL ter »ostalo samoupravno strukturo KS. Poleg tega se redno odzovemo na delovne akcije kot so: pomoč ostarelim občanom, urejanje komunalnih problemov, ter nudimo pomoč pri vseh organiziranih prireditvah v krajevni skupnosti. Med člani se razvija tesno prijateljstvo, »kar se kaže v medsebojni pomoči pri delu. Mladina tega kraja se zelo aktivno vključuje v strelske vrste, saj »tudi poleg športa najde tudi prijetno razvedrilo. Z vsem svojim deltom je naša strelska družina iz Male Breze vzgled »ostalim družbenim organizacijam v krajevni skupnosti Breze in s tem »tudi ostalim strelskim družinam. Z vsem doseženim, pa še ni utešana želja po širšem delovanju. V letošnjem letu nas preganja žellja po otvoritvi objekta za občinski praznik 2. jiuldj, ker bo »osrednja svečanost v naši krajevni skupnosti. Ob tej priliki bo ZB NOV Breze imela odkritje spomenika in »razvitje barčevs'ke zastave. Tudi »njim smo obljubili vso pomoč. Velika želja predvsem mlajših je ureditev okolice, s športnim igriščem, saj sta šport in razvedrilo nuj»no potrebna za obstoj mladine v teh krajih. V škitopu društva se še načrtuje gasilska petorka v sodelovanju z GZ v KS, kjer so vključene tudi naše »mladinke. Velik problem je oddaljenost , •kraja od Laškega, s tem je tudi problem prevoza na tekmovanjia, zato je v našem načrtu tudi lastni komibi. Videc Saša Potrebe terjajo učinkovitejšo organiziranost nejše treninge. Začeto se je teta 1975 z »odkupom zemljišča. Poskrbeli smo za dovoljenje nadomestne gradnje, pripravili načrte in šili »v širšo akcijo za denarnimi sredstvi. Akcija je obrodila sadove iiin tako smo pričeli s pri-zidaivanjem strelišča, kateremu je sledila stena za steno. Prostor je dohiil izgled »obzidane lesene barake, ki smo jo po desetih letih Obstoja »svečano podrli. Za nekaj mesecev smo tako ostali* brez S'trehe »nad glavo, vendar smo z marljivim, »delnim, »ob finančni »pomoči Tedesnokultume skupnosti občine Laško, tudi to luknjo kma-»iiu zakrpali. Objekt, »ki je »nastal je namenjen, za širšo uporabo družbenih potreb v »našem kraju. Objekt »meri v dolžino 22 m v širino »pa 10 m. V njem je bilo prvo avtomatsko strelišče v občimi, dokončana je bila sodniška soba in večnamenska dvorana za komunalne dejavnosti U-spešno delo »krajevne skupnosti, ki »si prizadeva »biti v stalnem stiku »s krajani, »ned»vommo pomeni korak »naprej v krepitvi samoupravnih odnosov, delegatskega sistema znotraj KS in »delegatskega odločanja v občinski in skupščinah SIS. Delegatska skupščina krajevne skupnosti in njeni »organi se, čeprav počasi, uveljavlja kot povezovalka interesov delavcev, ki jih imajo pri razreševanju problemov razvoja krajevne skupnosti. V preteklosti, pa tudi danes »so še primeri dvoličnega obnaš^ja delavca — krajana, »ki bi v »tovarni rad velik ostanek dohodka, dobre osebne dohodke, •na s»vojiem domu »pa telefon, as- faltirano cesto, kanalizacijo itd. Eno z »drugim je potrebno realno vslktajewaltä v okviru možnosti ustvarjenega dohodka. Se posebno danes »je nujno potrebno realno načrtovanje razvoja KS in programiranje nalog, saj je v za-lostranih gospodarskih razmerah, ko v delovnih organizacijah stežka zagotavljajo normalno proizvodnjo, nemogoče računati na dodatna sredstva. Realno planiranje je poglavitni pogoj za kvalitetno delo in smelo lahko trdimo, da je danes »načrtovanje vse manj stvar dogovora nekaj posameznikov, ampak dogovor obča-»nv preko organov krajevne sa-imoupraive ii»n političnih organiza- cij. S tem pa je povečana javnost dela krajevne skupnosti in demokratičnost pri razpolaganju s sredstvi združenega dete in občanov. Močan povdarek pa velja dati dobremu sodelovanju delovnih organizacij in krajevne skupnosti tudi v bodoče in si prizadevati, da presežemo še tiste vrzeli in zapiranje nekaterih sredin z zavestjo, da izoliranost ne koristi nikomur, škoduje pa vsem, še najbolj skupnemu napredku. Novo kvaliteto k delu krajevne skupnosti — boljše poznavanje hotenj dn želja krajanov — prinaša tudi vse večja razvejanost in aktivnejše delo uličnih in vaških odborov SZDL, če se ti odzivajo na najbolj vitalne probleme občanov. Vrsta objektov komunalnega standarda je prav na ta način prišite v program dete 'krajevne skupnosti. Našteti rezultati pa bi bili prav gotovo še večji, če bi se še bolj uveljavili delegatski odnosi skozi zavest krajanov, da predvsem od njih samih zavisi bogatejši razvoj kraja in sodelovanje skozi dobre odnose. Čepratv se tudi v tem primeru v.idi spremenjen osebni odnos mnogih občanov do skupnih nalog in ustvarjanja boljših življenjskih razmer, lahko še vedno namenimo kakšno kritično misel tudi na račun delegatov v organih krajevne skupnosti. Nekateri bi bili le delegati saimega sebe to ozkga gledanja le do svojega praga, namesto, da bi bili predvsem dejanski nosilci interesov in ustvarjalnih pobud občanov to delavcev. V teh prmerih še vedno prihaja do določenih konfliktov ter vrivanj mišljenj pod okriljem samouprave, sami pa ne morejo preiti okvirov zasebne miselnosti in interesov. Mnogo angažiranja krajevne skupnosti zahteva poleg samoupravnega delovanja tudi izvajanje komunalne dejavnosti v cilju nudenja kvalitetnih uslug občanom. Temu so vzrok nerešene statusna vprašanja organiziranosti delovne skupine. Kljub dobrim rezultatom, ki jih prinašajo napori delovne skupnosti, ugotavljamo, da komunalno gospodarstvo ne dohaja več vseh potreb, ki jiih krajani Radeč izražajo. Za nadaljnji učinkovitejši komunalni razvoj bo potrebno dogovoriti ustrezno organiziranost delovne skupnosti to ji zagotoviti ustrezne prostorske, skratka -materialne pogoje. Eno je namreč izvajanje komunalnih del to uslug, drugo pa skrb za funkcioniranje samoupravnih odnosov, delegatskega sistema, skrb za pogoje dela 'krajevnih družbenopolitičnih organizacij lin podobno, kar je naloga samoupravne krajevne skupnosti. O tem je že bilo nekaj razprav in naša naloga je, da v najkrajšem času najdemo ustrezne rešitve, odvisno seveda od družbenoekonomskih razmer dn hOten-j -krajanov. Zaradi tega moramo pri pristopu k uresničevanju zastavljenih nalog v tekočem srednjeročnem obdobju upoštevati tudi opd-san vidik -enega dela razmer to pogojev za učinkovito delo krajevne skupnosti lin jii-h ustrezno razrešiti. Naša -skupna želja je, da bi s tem napravili -nov korak v razvoju krajevne samouprave dn nudenju kvalitetnejših uslug v komunalni dejavnosti. Predsednik skupščine KS Radeče Rudi Steblovnik 000000000-9-000000000000000000000000000000000000 V Radečah zaganjamo nov papirni stroj Pred nekako 250 leti, ko so v dolini potoka Sopote, zahodno od Radeč, začeli izdelovati papir, prav gotovo -niso vedeli, da so postavili temelj tovarni, ki se bo razvila v proizvajalko specialnih vrst papirjev. Pa vendar arhivska dokumentacija dokazuje, da so že takrat med drugim izdelovali tudi papirje boljših vrst — papirje z vodnim znakom. Tem prvim uspehom pred četrt tisočletja se -radeški papdrničarji -nikdar niso odpovedali, ampak so vseskzi že zbranim izkušnjam in znanju dodajali -nove to spet nove i-zšliedke. Obseg proizvodnje je bil želo s-krom-en do začetka tega -stoletja, ko je začel obratovati -prvi papirni -stroj. Med obema vojnama s-o prvemu dodali še drugi stroj za izdelavo papirja. Vojna vihra tudi papirnici v Radečah ni prizanesla. Tovarno so delavci obnovili takoj po vojni ter nadaljevali z izdelavo boljših vrst papirjev. Potrebe po spedifi-čniih papirjih so bile vse večje in prva povojna via-ganja so bite -v stroj za površinsko oplemenitenje papirjev. Leta 1965 so dodali tretji papirni stroj, -ki je dotedanjo zmogljivost 3500 ton dvignil na kaikih 10.000 ton. Sledite sta -dva stroja za premazovan-je kartonov to končno pred tremi leti še en papirni stroj, -ki -je proizvodnjo podvojil. Dobrih sedem let je -minilo, odkar smo začeli graditi obrat za -predelavo papirjev. To je naša TOZD Muflon, ki po celotnem prihodku predsta-vlllja že skoraj tretjiito celotne realizacije. - Najstar-ejši -stroj v tovarni je star že skoraj osem desetletij to prav toliko vsi njegovi spremljajoči pomožni deli. Razumljivo je, da s takšno opremo ni mogoče več slediti vsem -tržnim zahtevam, -da še s toliko dobne volje in znanjem nismo v -stanju izdelovati najkvalitetnejših papirjev, brez katerih pa danes ne moremo več shajati. Če jih ne bomo proizvajali doma, jih bomo mo- rali za drage denarje uvažati. In ker je naša usmeritev ne v koičimski povečavi, ampak v kvalitetnem napredovanju, smo se delavci v Radečah odločil, da že večkrat odplačane naprave nadomestimo z novim postrojenjem. Z dobro zastavljeno akcijo nam je ob testnem odrekanju dn seveda s -pomočjo širše družbe uspelo skleniti pogodbo za dobavo sodobne opreme, ki nam bo omogočite izdelavo papirjev najboljše kvalitete'. Po programu bi morala biti gradbena dete na novem objektu v iletu 1980 opravljena v tolikšni meri, da bi konec leta pričeli z montažo -op-reme, v drugi polovici (leta 1981 s poskusno proizvodnjo in ob koncu leta -naj bi izdelali že prve količine uporabnega papirja. Seveda pa tud-i pri nas, podobno -kot v mnogih primerih, ni šlo vse gladko. Gradbenikom je na začetku nagajalo izredno stebo vreme, pozneje pa jih je pestilo stalno pomanjkanje gradbenega materiala. Z izrednim prizadevanjem -so uspeli marsikatero zamudo nadoknaditi, tako da je bila zgradba ob koncu prvega leta v grobem zgrajena. Predlanska devalvacija ni šla mirno -nas in namesto predvidenih 470 milijonov dinarjev bo končna vrednost novega obrata presegla 650 milijonov. Po pogodbi z inozemskim dobaviteljem bi morali prvo opremo dobiti v zadnjem četrtletju leta 1980, toda zaradi znanih de-viznoplačSllinih težav smo se moral sprijazniti z dejstvom, da 'je prispela šele marca dn aprila naslednjega leta. Po prvomajskih praznikih -smo pričel z montažo in jo dokončali v zares rekordnem času šestih mesecev. Sedaj stroj z vso spremljajočo opremo poizkusno obratuje. Tehnologija je zahtevna, zato ne gre brez težav, a kot vedno doslej 'bomo tudi -tokrat prebrodili začetne -težave to prepričam smo, da bomo v kratkem začeli z normalno proizvodnjo. Obrat, sicer majhen po kapaciteti, pomeni za Radeče veliko pridobitev, saj z njim nadaljujemo tradicijo izdelovanja najboljših vrst papirjev. Menimo, da bo 20 let izvoza Radeče Ni še dolgo, ko smo v naši TOZD SOPOTA Radeče proslavili 50'letnioo obstoja delovne organizacije dn 20-detndoo našega uveljavljanja na tujih tržiščih. V teh 20-lletih izvoza smo naletel na različne težave, kajti vseskozi do predzadnjega časa izvoz nd bdi tako družbeno priznan in smo imel zaradi tega izredno majhno akumulacijo in seveda težak razvoj. Izvažali smo v razne države konvertibilnega področja dn to v Evropo, Bližnji vzhod, v glavnem pa v Združene države Amerike. Kot majhno podjetje, taikrat Peta Radeče, smo se izredno težko prebili na zunanja tržišča. Kljub temu, da smo bili tudi kadrovsko slabo zasedeni, smo s prizadevnostjo vsakega posameznega člana kolektiva in samouprav-Ijalca in ob odrekanju boljših osebnih dohodkov iz leta v leto izvoz povečevali. Talko smo bili že pred letom 1965 petežni izvozniki in to vse do leta 1974. Da smo si pridobili ta status pretežnega izvoznika je moral kolektiv Sopota Radeče vložiti ogromno turda za pridobitev zunanjih kupcev, da ne govorimo o kvaliteta dn sptanšem poslovnem obnašanju, ki ga diktira zunanje tržišče. Izvažali .smo največ preko Lesnine in Slovenijalesa in to v glavnem v Ameriko, kamor izvažamo največ še danes. Naš izvoz je bil usmerjen tudi v Itali-. jo, Nemčijo, Francijo dn Belgijo. Prav tako pa smo in še izvaža- nova pridobitev v Radečah lahko v ponos vsej slovenski papirni industriji in tudi marsikdo zunaj naših meja bi je bil nadvse vesel. v Sopoti mo na področje Bližnjega vzhoda. V tem ■ času, ko smo izvažali v vse prej omenjene države, je prišlo tudi do raznih nihanj na tujem tržišču, ki so vplivala na različne poslovne rezultate, kajti tečaj dolarja je izredno variiral. Kljub večnim obljubam, da se bo izvoznikom poskušalo pomagati z določenimi stimulacijami na izvoz, tega vse do pred nedavnim nismo dočakali dn je TOZD prihajala v vse težje probleme. . Razen tega so :se na domačem trgu cene surovinam dn reproma-terdalu iz dneva v dan občutno poviševale, tata), da smo bili praktično onemogočeni izvažati dn srno bili prisiljeni izvoz zmanjšati. S tem, da smo znižali dzvOz, smo izgubili tudi določene težko pridobljene kupce. Kljub temu pa smo zadržali še vedno visok procent Izvoza, saj je bila naša gospodarska Orientacija v tem, da je potrebno izvažati in kupce zadržati. Da je bila taka naša usmeritev pravilna, nam dokazuje današnje stanje, tki bi ibdto lahko še boljše, v kolikor bi vsi, ki so na veliko uvažali razmišljali tudi o potrebnem izvozu. To, da srno resnično dolgoročno razmišljali in pri-doMLi kupce na zunanjem tržišču, se nam je v tej krizni situaciji gotovo obrestovalo. Talko imamo dolgoročne kupce, ;S katerimi poslujemo že dolga leta. Obenem ne moremo mimo našega glavnega kupca — gospoda Friedmana, s katerim delamo že 12 let. Gospod Fried- man se je udeležil tudi proslave naše 50-fetnice in s tem dal tudi priznanje za dolgoročno sodelovanje na izvozu v Ameriko. Napori, ki smo jih vložili v uveljavljanje na zunanjem trgu, nam danes dajejo priznanje in tiho vzpodbudo za nadaljnje delo. Skupn z delovno organizacijo Lesnina si tudi danes prizadevamo, da bi izvoz še povečali, da bi tako skupno prispevali k stabilnejšemu gospodarjenju dn boljši 'likvidnosti Jugoslavije. V teh prizadevanjih pa smo velikokrat nemočni, saj se kljub raznim pozitivnim ukrepom cene na domačem tržišču še vedno močno dvigajo ,na zunanjem tržišču pa je zaslediti težnjo po Nedodelan sistem Kot verjetno v drugih krajevnih skupnostih v Sloveniji, štejemo tudi v KS Laško — poleg problema povezanosti KS z združenim dekan in s tem samoupravnim sporazumevanjem, dogovarjanjem in planiranjem — še vedno med največje probleme financiranje potreb dn programov. krajevne skupnosti. Iz dosedanje prakse lahko sklepamo, da je za takšno stanje še vedno med pomembnimi vzroki premajhno poznavanje ustavne vloge krajevne skupnosti. K boljšemu spoznavanju te vloge naj b v tem času vsekakor pripomogla obravnava sprememb statuta krajevne skupnosti, katerega dograjevanje naj bi bila stalna naloga krajevne skupnosti in s tem prezentirala krajanom statutarne določbe o življenjskih potrebah dn interesih krajanov. Kljub vsemu je v primerjavi z nekaterimi občinami financiranje potreb KS še kar zadovoljivo urejeno. Za zadovoljevanje skupnih potreb v Krajevni skupnosti obstaja več oblik združevanja sredstev, ki so skladno s svojimi viri 'tudi namensko opredeljena. Iz prispevka 1,45 % od bruto OD, ki se združuje iz dohodka OZD v občini Laško po samoupravnem sporazumu s SKIS, se 0,40 % namenja za program financiranja komunalnih objektov v kraevni skupnosti. V tem primeru še vedno ni urejeno zbiranje sredstev iz sosednjih občin, kjer delajo naši krajani ali obratno. Tu je še vedno uveljavljen sistem glavarine, ki pa ni siguren, saj je odvisen od formiranja sklada skupne porabe. Med pomembnejše vire krajevne skupnosti sodijo sredstva samoprispevka. V jeseni 1981 je bil tako izglasovan že tretji samo- zniževanju cen lesnim izdelkom, znižujejo se naročila, skratka, naši izdelki se prodajajo z vse večjo izgubo. S tem, da se je znižal procent deviz, ki nam ostanejo, pa se je stanje še poslabšalo in je za izvozno usmerjena podjetja, kot naše, ta problem izredno pereč. Upamo, da bomo s skupnimi prizadevanji, tako z delovno organizacijo Lesnina kot z vsemi drugimi, tudi te težave nekako prebrodili in rešili v korist nas vseh. Čestitamo vsem delovnim ljudem občine Laško 'k občinskemu prazniku in želimo veliko delovnih uspehov. financiranja KS prispevek, kar potrjuje pomen teh sredstev, saj se z dodatnimi sredstvi TOZD, krajanov dn prostovoljnim delom precej lažje in uspešneje realizirajo zastavljene naloge iz programa samoprispevka. Proračun občine in samoupravne linetresne skupnosti krajevnim skupnostim ne zagotavljajo drugih sredstev, razen za delovanje delegatskega sistema. Pri tem pa vidimo, da se čedalje več nadog prnaša iz občinskih upravnih organov in samoupravnih Interesnih skupnosti na krajevno skupnost. Tako se v nobenem programu krajevne skupnosti niso in se še ne zagotavljajo sredstva za reševanje lastnih prostorskih problemov, za osebne dohodke redno ali honorarno zaposlenih delavcev, kakor tudi ne za celo vrsto nalog in pristojnosti, ki jih krajevni skupnosti nalaga širša družba, ki bi morala na podlagi ustave in zakonov zagotoviti ustrezna sredstva. Za namene SLO dn DS je v proračunu Občine namenjeno nekaj sredstev, iz katerih pa se financirajo programi obrambnih priprav po enotnem programu občine. Delno pa se zbere tudi nekaj sredstev po posameznih sporazumih med KS in OZD, ki so neposredno vključene v SLO din DS v KS. Zaradi slabih finančnih možnosti v združenem delu, kar onemogoča formiranje skladov skupne porabe, poteka v zadnjih letih izredno slabo samoupravno sporazumevanje z združenim delom, ali pa ga skoraj nd. Prav samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in s tem v zvezi tudi planiranje, bi maralo postati osnova svobodni menjavi Žaga Jatna po [rekonstrukciji leta 1981 Zupančič Anton dela Hear s terni oblikovanju lin sprejemanju planov v KS. Precejšnje težave pa ise bodo v KS pokazale tudi zaradi novih doiločb zakona o amortizacij, ki bodo vsekakor prizadele že tako skromna sredstva krajevne skupnosti, ki s samoprispevkom in drugimi vrstami zbranih sredstev zgradi objekt, sredstev za njegovo amorttdzacdjio pa nima. Kot smo že omenMii, je bilo v preteklem obdobju, v fazi uveljavljanja svobodne menjave dela oblikovanja in sprejemanja planov, na področju povezovanja in sodelovanja KS dn združenega dela, vse premalo .storjenega. Vse premalo uveljavljanje in vskiaje-vanje zahteva v sedanjem obdobju pianiraja in v bodoče, višjo stopnjo aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in drugih de- Tdvanna volnenih izdelkov »VOLNA« Lašlko, kateri je pretili stečaj, je našla svojo rešitev v preusmeritvi proizvodnje. S preusmerjeno proizvodnjo tj. v specializacijo predenja z veliko fiek-sd'biÄeto v proizvodnji in uporabi raznih surovin, je delovna organizacija postala sposobna za vključitev v inftegracdjiSke procese v tekstilni industriji. Tako je od 1. 1978 postala TOZD PREDILNICA Laško v oOcvtiru DO »DEKORATIVNA« Ljubljana. Da je bila taka osnovna odločitev pravilna in ekonomsko utemeljena so dokazali rezultati poslovanja v ledju 11979. TOZD je ustvaril (toliko dohodka, da je .poleg pofcri-vanaj svojih velikih obveznosti (vračanja tereddltoiv za pokrivanje izgub od 1975. leta naprej ali kreditov za nove investicije) ostalo še prostega dela poslovnega sklada za razširjeno reprodukcijo in povečanje OD na nivo povprečja ostale tefcstilhe industrije SRS. javtndkov v združenem diedu in krajevni skupnosti. Krajevna skupnost je še vedno premalo prisotna pri sprejemanju planov OZD dn SIS, čeprav bi bilo nujno, da delegati v krajevni skupnosti dn v TOZD, enotno nastopajo v organih SIS. V OZD še ni prišlo v polni meri do spoznanja o .soodgovornosti delavcev za reševanje problemov tam, kjer prebivajo. Zato tudi samoupravno sporazumvanje in dogovarjanje (in tako tudi planiranje, še ni zaživelo. Lahko pa trdimo, da se sredstva, ki jih krajevna skupnost dobi iz kakršnegakoli vira, v večini primerov oplemenitijo s prostovoljnim delom dn dodatnimi .prispevki krajanov. Tajnik KS Laško Tone Vodišek Pomembno je tudi to, da so taki rezultati doseženi v letu, ki se je noiva proizvodnja šele utekla dn kader privajal na novo tehnologijo. Še boljši rezultati pa so bili doseženi v tetah 1980 in 1981. V drugi polovi cd leta 1981 pa so pričele težave, ki se nadaljujejo in stopnjujejo tudi v letu 1982. V glavnem je izvor vseh težav neredna preskrba z osnovnimi surovinami, Ikd so pretežno domačega izvora (96 %). Kljub vključevanju v razne oblike dohodkovnih odnosov, ostaja dobava surovin neredna lin nekvalitetna, tako po kvalilteiti kot po asortimentu. V kolikor bi te (težave s preskrbo surovin ostale na današnjem nivoju, je nemogoče in tudi nesmiselno razmišljati o na-dailnem razvoju TOZD-a. Qb .statoilzaciijd splošnega gospodarskega položaja pa postane razvojni program H981-85 realen. Razvojni program predvideva drugo stopnjo specializacije v predenju — to pomeni zamenjati še ostanek neekonomske proizvodne enote iz časov »ViOLNE« z novo visoko produktivno in cenejšo tehnologijo. To je tudi vsebina srednjeročnga plana, ki so ga naši samoupravni organi že potrdili dn sprejeli za svojega. S sedanjo proizvodnjo pokriva »••••• «MMMMMMtMI Kmetijska zadruga Laško je nosilec (kmetijske proizvodnje v občini, saj je poleg posestva Ho-tamež, ki je v sklopu Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo, edina ikmetnjslka organizacija v občini. Vsled tega je tudi vloga Kmetijske zadruge v razvoju kmetijstva v občini ključnega pomena, kmetijstvo samo pa 'je, kot gospodarska panoga glede ina število ljudi, ki se preživlja z dohodki pridobljenimi diz kmetijske dejavnosti (nekaj nad 3000 ljudi), ustvarjen družbeni proizvod in .seveda glede na deficitarnost proizvodnje hrane, ena .od najbolj pomembnih dejavnosti v Občimi. Kot tako je kmetijstvo deležno precejšnje pozornosti v organih družbe-nopoliM&mh organizacij dn samoupravnih organih, vse do občinske skupščine. Gb vsem tem pa se kmetijstvo srečuje s celo vrsto problemov, ki ovirajo hitrejšo rast proizvodnje. Osnovni problem je vsekakor prevelika raždmdbljenost posesti, ki .povzroča slabo izkoriščenost mehanizacije 'in s tem .seveda večje Stroške po enoti proizvodov. .Poleg tega problema, ki ne bo ravno lahko rešljiv, oz. ga bomo s skupnimi .močmi lahko postopoma reševali ma dolgi rok, pa se srečujemo še s celo vrsto .drugih, na prvi pogled manjših problemov, vendar zato nič manj po-mebndh za hitrejši razvoj. Gre za še vedno premajhno porabo umetnih gnojili in s tem seveda premajhno .proizvodnjo živinske krme, kar jfe osnova za povečanje črede. Nadalje gre za še vse preveč raznoliko osnovno čredo govedi, oz. je v hlevih še .mnogo preveč .nesellekaiondranih krav, ki ne dajejo ustreznih rezultatov in nenazadnje gre za vedno problematična cenovna razmerja med cenama reprodukcijskega materiala, mehanizacije na eni strani dn ma drugi strani cenami mleka, mesa in drugih proizvodov. TOZD Predilnica ie 1/4 potreb osnovnega materiala TOZDov v Ljubljani, s planirano razvojno investatijo pa bi lahko pokrili kar 1/2 .potreb. S tem bi omogočili ne le boljšo, kvalitetnejšo .in cenejšo oskrbo s surovinami, ampak tudi boljši tržni položaj celotne delovne organizacije. Vilko Skerbinek V tem času pa se je poseben problem nespoštovanje dogovorjenih odkupnih cen cele vrste kmetijskih proizvodov, kar povzroča nered na trgu in pomanjkanje nekaterih proizvodov. Za .nadaljnje .povečanje .proizvodnje se bomo morali najprej lotiti reševanja oz. odpravljanja prej naštetih problemov. Pri tem je seveda trelba reči, da kljub vsemu proizvodnja vendarle raste, isaij je v danskem letu narast-la v .povprečju za 9 %, v letošnjem letu pa je v prvih mesecih močno iporasltla proizvodnja mleka, dočiim je proizvodnja mesa nekoliko upadla, kar je posledica lanskega .slabega prvega odkosa krme, vendar upamo, da bo v drugi polovici letošnjega leta tudi odkup govedi faoOljši. Sicer pa je naša velika naloga doseči cilje, ki so (postavljeni s srednjeročnim .planom in ti so v letu 1985 sledeči: 1200 ton govejega mesa, 3 milijone litrov mleka, širjene perutninske proizvodne, uvajanje kunčjerejiške proizvodnje itd. Da bomo .dosegli te cilje, .borno v .prvi vrsti morali dosči planirano proizvodnjo pri vseh tistih kooperantih, ki so v zadnjih letih šili v preusmeritev in .imajo sedaj ustrezne hleve tr po večini tudi mehanizacijo. Poleg tega pa .borno .morali nadaljevati s programom preusmeritev, vsaj v takšnem obsegu kot v zadnjih (dveh, treh letih. Ker imamo še vedno razmeroma veliko .slabo obdelane zemlje, bomo morali .s širšo poiMčno akcijo dosči, da bodo to zemljo do bili v obdelavo taisti kmetje, ki so že preusmerili svoje Ikimetije in-jim prdmanjikuje kmetiskih površin. Prav tako borno morali še pospešita formiranje .Strojinih dn po možnosti tudi drugih (hlevskih, pašnih) skupnosti, ker je to ena od poti .za premagovanje problema majhnosti posesti in tudi na ta način prispevati k preobrazbi naše vasi. Jože Ra j h 000000000000000000000000000000*000000000000000 TOZD »Predilnica« Laško Razvoj kmetijstva in vloga kmetijske zadruge hp Pivovarna Laško drugi v Sloveniji, četrti v Jugoslaviji 2 zlati in J srebrna /medalja na svetovni razstavi Laško pivo je dobro poznano širom domovine, pa tudi izven meja s proizvodi: Zlatorog 12 % svetlo pivo, Laški Golding 15 % svetlo pivo in Termalni desert 15 % temno pivo. V kolektivu, s 470 zaposlenimi smo v letu 1981 proslavljali jubilej — 155-letnioo obstoja pivovarske tradicije in uspešnega dela v Laškem. V tem dolgem obdobju smo v Pivovarni Laško dobivali mnoga priznanja za kvaliteto na domačem in inozemskem tržišču. V letu 1981 smo se odlično odrezali na tradicionalni 20. svetovni razstavi piva in brezalkoholnih pijač v Amsterdamu, kjer smo prejeli zlati odličja za Termalni desert in Laški goiding ter srebrno medaljo za pivo Zlatorog. To je pravzaprav že deveta potrditev za kakovost piva na omenjenih razstavah. Med tridesetimi pivovarnami v Jugoslaviji, zaseda Pivovarna Laško četrto mesto, med slovenskimi proizvajalkami piva pa smo takoj za Pivovarno Union, na drugem mestu. Plan za leto 1981 presežen V letu 1981 smo v Pivovarni Laško presegli plan proizvodnje in prodaje za 7,5 %. Prodano je bilo 723.771 hi piva, povedano tudi v drugih številkah pomeni to nekaj manj kot 150 milijonov steklenic piva Prav pri steklenicah se pričnejo najvčji problemi, s katerimi se srečujemo. Zanimivo je, da so po produktivnosti slovenske pivovarne, med mjilmd pa je laška na prvem mestu, na tretjem mestu v Evropi, saj pride ina zaposlenega 1600 hi piva, ikar je za polovico več, kot znaša proizvodnost na zaposlenega v Jugoslaviji, torej se dela uspešno in se obnašamo stabilizacijsko. Vendar pa se produktivnost skoraj razblini, ko se v končne stroške vštejejo surovine, izdelava steklenic, zamaškov, distribucija itd. V prvih petih mesecih letošnjega leta smo pivo prodali oziroma proizvedli, v primerjavi s planom za leto 1982, z indeksom 120 ali 45.000 hi več, kot je s srednjeročnim planom planirano. Ob podobnem trendu prodaje do konca ietošnjegla leta bomo dosegli prodajo cca 800 tisoč hi piva. V prvem letu izvajanja srednjeročnega plana 1981-85 ugotavljamo, da smo dosegli rezultate, ki so močno nad planskimi predvidevanji. Poleg višje realizacije prodaje piva, je bila za 15 % višja tudi proizvodna slada, za 3,6 % je bilo proizvedeno več pivskih tropin, medtem ko je pivški kvas na ravni planiranih količin. S srednjeročnim planom smo si zastav® za cilj rast izvoza s stopnjo ,10 %. Zaradi potreb po devizah je izvoz precej nad planiranim, tako da je v letu 1981 znašal 800 starih milijonov deviznih 'dinarjev in pomeni 200 % nad pianlranlm. Zaradi znanih problemov z devizami v letu 1982 predvidevamo, da bomo izvoz povečali še za preko 100 % napram letu 1981 in dosegli okoli 1.8 stare miljarde izvozne realizacije. V letu 1981 smo končal investicijo v kletne kapacitete — fermentacij ske posode, v vrednosti 7 miljard ter stavbo servisnih služb z laboratorijem in zaklonišči v vrednosti 3,8 miljarde. Prav talko gredo h koncu tudi vlaganja v energetiko, pričeli pa smo z izgradnjo skladišča za poslovno enoto v Varaždinu. Slednji investiciji bosta 'zaključeni v letošnjem letu. Izredno pomembno je, da smo dobili »zeleno luč« pri pristojnih organih Poslovne skupnosti živilske Industrije SRS in Gospodar- ski zbomitoi za pričetek naložbe »vanillmica II«, s katero se bo dolgoročno rešila problematika zmotljivosti proizvodnje piva, ki bo omogočila prodajo milijon hi piva in tudi več. Tako računamo, da bomo z vanilmioo v letu 1984 in pričetkom izgradnje polnilnice zagotovili proizvodne kapacitete, M nam bodo omogočile vstop v klub velikih svetovnih proizvajalcev piva s kapaciteto vel v stalnem stiku z naravo, je v svojem boju za obstanek neprestano iskal in odkrival naravne dobrine in njihove lastnosti, da bi jih tako uporabil v svojo korist. Med taka odkritja gotovo spada tudi termalna voda. Njene 'blagodejne in zdravilne učinke, ki so j'ih ljudje sprva le zaznavali, je kasneje potrdila tudi znanost. Danes razpolagamo že z obsežnimi študijami in analizami, ki utrjujejo in opredeljujejo potmen tega naravnega vira zdravljenja. Razvoj je seveda šel še dalje in prispeval še druge tehnične naprave, ki zdravljenje dopolnjujejo. Tako tudi Zdravilišče Laško danes poleg termalne vode uporablja vsa ta sodobna sredstva in metode zdravljenja. Spekter indikacij je dokaj širok in obsega primere od revmatotaških, ortopedskih, nevroloških olbolenj, stanj po različnih poškodbah, do obolenj hrbtenice in podobnega. V zavodu ise zdravi oziroma biva ltetno nekaj čez 5.000 pacientov in gostov, kar daje približno 95.000 oskrbnih dni in nočitev. Razen zavarovancev, ki jih poši- preko miljon M. V Pivovarni Laško se vsi dobro zavedamo težkega gospodarskega trenutka, zato bomo še nadalje poglabljali in izboljševali ter še bolje organizirala tradido-maino dobro delo, zato ker vemo, da bomo le na ita način pripomogli širši družbeni 'skupnosti prerod® težave, ki jih moramo 'premagati. Ijajo na zdravljenje zdravstvene ustanove, prihajajo na oddih tudi posamezniki in delavci, ki j® pošiljajo njihove organizacije združenega dela. Da bi bilo 'bivanje prijetnejše, prirea zdravilišče tudi različne kulturne in zabavne prireditve, kjer se — kar je posebej razveseljivo — vse 'bolj uveljavljajo organizacije, društva 'in posamezniki iz cele občine. Zdravilišče se, razen s temeljno zdravstveno dejavnostjo, uveljavlja deloma tudi s turizmom, čeprav še o kakšnem stalnem turističnem »živžavu« ne moremo govoriti. Vendar pa zlasti v poletnem času ob koncu tedna večje izletniške skupine niso redkost Naša prizadevanja gredo tudi v smer povečanja števila inozemskih gostov. Ta obisk se sicer polagoma veča, toda kljub sedanjim omenjenim pogojem gotovo še ni dosegel možnega obsega. V svojem nadaljnjem razvoju si bo zdravilišče prizadevalo širiti sw|ojo dejavnost in v sodelovanju z drugimi nosilci razvoja prispevati k večji, boljši in širši ponudbi. V sedanjem srednjeročnem obdobju spadajo med naj- Gorazd Setina Zdravilišče in turizem Nemimi duh človeka, ki je ži- prostore im 102 novi postelji. Razen tega so izdelani načuti za izkoriščanje odpadne termalne vode v energetske naimene, s či-mr bomo znatno znižali energetske stroške in porabo tekočih goriv. Frane Perše pomebnejše naloge poteg utrjevanja samoupravne organiziranosti, kadrovske polliitiike in drugega — izboljševanje dellia obstoječega nastanitvenega prostora, (dograditev novih prostorov, kjer bi razvili nekatere dodatne dejavnosti, pridobili zdravstvene in terapevtske Razviti samoupravni odnosi - pogoj za ustvarjalno sodelovanje krajanov Že nekajkrat smo imeli priložnost soobčanom občine Laško predstaviti gospodarski in družbeni razvoj v krajevni skupnosti Rečica, pa vendarle je vedno znova prijetno podati pregled uspehov, za tudi problemov. Ob dosežkih seveda ni mogoče pozabita, da nam marisdčega ni uspelo uresničiti in je zaradi tega zmanjšana možnost uresničevanja določenih interesov in z njimi zvezanih potreb krajanov. Kljub vsemu pa menimo, da smo v naši krajevni skupnosti, žlasti v zadnjih desetih tetah, zabeležili skokovit napredek, ki nam je v ponos. V ponos nam je tudi, da ima občinski praznik svoje zgodovinske temelje v napadu na rudnik v Hudi jami, s čimer je bilo sovražniku naznanjeno, da je Rečica močno partizansko središče, ki ga je potrebno čimprej uničiti. Posledice so čutile 'skoraj vse družine in precej domačij je za vedno izginilo pod ogmjmimi zublji okupatorjeve uničevalne sie. Rudnik je prva triidesettetja po osvoboditvi plomendl za Rečičane vir dohodka, saj jih je bilo malo, ki ne bi bili zaposleni v njem. Omogočil jim je zadovoljevanje čisto osebnih potreb, vedno pa so se našla sredstva za realizacijo skupnih zadev. Vendar do večjih investicij v infrastrukturo, ki je pogoj za razvitejše življenje vsake urbane sredine, ni pmišllo. Rojstvo Tovarne izolacijskega mate- riala Sin preselitev TOZD BOR Laško na obbmočje naše krajevne skupnoslti, sta v njej vidno odražali. Znjuno finančno pomočjo in prostovoljnim dedom krajanov je bil položen asfalt v dolžini 6 km, kar je bistveno pripomoglo k Večji mobilnosti krajanov in odprtosti krajevne skupnosti nasproti občinskemu središču. Sredstva so se nasla tudi za ureditev številnih pota, ki povezujejo posamezne domačije, za gradnjo vodovodov za tiste, ki so odmaknjeni od vodovoda, -M vo-‘ do zagotavlja še za mesto Laško, uredilo se je pokopališče, razširila dva mostova, kar je bilo predpogoj za vzpostavitev avtobusne zveze na relaciji Laško — Zg. Rečica. Močno se je utrdila krajevna samouprava in večjo vlogo so si pridobile družbenopolitične organizacije, povezane v KK SZDL, čeprav so se pojavili določeni odkloni, ki smo jlih z veliko mero razuma in strpnosti znali odpravki. Preko delegacij smo se vključili v skupščinski sistem družbe-nopoktiične skupnosti in skupščine SIS. Zlasti preko SIS so nam bila zagotovljena dokajšnja sredstva, ki so bila 'investirana v izgradnjo asfaltirane ceste. Precejšnja sredstva je zagotovila tdte-snofcullturna skupnost in tako pripomogla pri razširitvi strelskega doma, isredstrva za razvoj kulturne dejavnosti je zagotovila tudi kulturna skupnost, čeprav v skromni meri. Dokaj razvito je v naši krajevni skupnosti delo družbenopo-Qfttendh organizacij, družbenih organizacij in društev, kar ne gre zanemariti, saj se tako 'krajani aktivno Vključujejo v vsa dogajanja v krajevni skupnosti. Resno smo prsitopiM ki izdelavi samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti za obdobje 1981-1985 in plana za isto obdobje, ki smo jih skušali čimbolj realno zastaviti, upoštevaje gospodarski položaj družbe kot celote in stabilizacijskim prizadevanjem primerno. Za realizacijo planskih nalog smo pozitivno glasovali za uvedbo III. samoprispevka, ker se zavedamo, da 'bo te tako mogoče zbrati potrebna finančna sredstva. V 'začetni fazi realizacije sta naslednji dve nalogi: — napeljava telefonov in ureditev športnega igrišča. Izgradnja telefonske napeljave bo zahtevala povezovanje z združenim dJom v naši kraljevni skupnostjo Laško, kot toiiko-sfcupnostd pa tudi s krajevno krat doslej pa ne bo izostala participacija nas samih v finančni obliki in s prostovoljnim delom. Trdno povezani in z veliko vztrajnosti upamo, da bodo prvi tteefond v naših domovih zazvonili konec letošnjega leta. — Na športnme igrišču so že o-pravljnea zemeljska dela, pri gradnji pa bomo imeli tudi pomoč mladinske 'delovne brigade OK ZSMS 'Laško, telesno-fcultuma skupnost pa je že zagotovila nkeaj finančnih sredstev. Že precej časa je problematično vzdrževanje ceste na Šmohor, za katerega smo vsi zainteresirani, £TK mfRi RDEČI KRK OSVEŽIL- TIJACA ' 3KEN- UOVA fcfclSTl- NA T \ 1 FOSXODBA OČESA ■PLESNA -PRtJEWß MCjHAV- «0 VKC TEsnhŠti IZRAZ. STATVA H 7&kA NA TWP0WE AUJtKNU VRUŽB. POLOŽAJ konica 3£T5Ji-0 MČSTO NA HRVAŠ-UBH PULSTCL NORVEŠKI TEAH.Iota AVBUSTE MAJHEN RT gOPA V ITALIJI R KATRAN ARABSKI KALIF LADUSK KROV AStrmn-GERMAN PLEME SAHOs- tahski TJt£I>- STOJNIH. ANTON ■RAMOVŠ. ROSSI KATJI NAZIV izvm- N1K VRSTA KLOBASf D emu SUI6AHSC elektri Eno WtqAUO L TZRKA TLOSHOM Merza CELJE M&STO v sz NASILJE ODVAJAL. STZED5M TEŽKO OROŽJE • AVION HEPRO- FESI O HAUSt ZIM3RE r. ■ DREVESA ZAJEDAH mm sKEcn ■ mi ŽSEBIWX AZIJSKA TLA NOT A : HEVt„- OPRAVA TMčim SV£DSTVC 5MBDUIV/ 3RZ0Q 3ÜQ verzov 0 VKsta PSA EDVARD SPIEß MUS. Nil» ZA ŽPHf ZNAČILNA VRSTA VRSTA AVtdmo- ^la TR/PO- 7WA&JA VAHNUđJ DĆE TP1NA TßDlLNCA Slov. CAeNiW CISTAH : NAKLON KUDLJl- OSESNI ZAIMEK TiUVBECV. OLor KOZAŠKI NADELN* M GESLA ) Sesta- va V- 1/. POŠILJKI »Kaj pa vpijete! Masko sem pač zato cdložiia, da mi bo ustavil kakšen taksist!« — AH, POGLEJ JIH! CELO STROJ ZA IZDELOVANJE Ö&VOV IMAJO! TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE TOZD