Gospodarski List
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
uhaja 10. in 25 vsakega meseca.
Velja za pol leta 1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. X fiorlci dne 25. »lisca ISTO. LIST 6.
SKiipopadek : 1. Kaj je vzrok kisanja vina in ktera so posredstva tako cikanjc odstraniti (dalje). 3. Črtice sviloprejskega semena (dalje). 5. Nekoliko besed o kolobarjenji. 4. Korist pepela iz premoga. 5. zlli je voda koristna rastlinam. 6. Kmetijski novičar.
Kaj je vzrok kisanja (cikanja) vina, in ktera so posredstva tako cikanje odstraniti.
(po d r Vesslerju)
(dalje)
Ko žveplo zgori, se napravi žveplenasla-kislina, ki ovira napravo kisniii rasllinc. Nekleri menijo, da te rastlince poginejo le iz tega vzroka ko žveplo zažgemo, ker z gorejnm žvepla zgine kislic. To kaže skušnja, da če dodenemo takemu vinu posebno malo žveplenaste kisline prestanejo kisne rastlince. Vedno pa moramo dobro paziti, da ne pride preveč žveplenaste kisline v vino, ki bi poslalo labko pusto in zdravju škodljivo. Tudi na vehe moramo paziti in sicer, noj so one iz hrastovega lesa, naj so bolj dolge, tako da nekoliko palcev sežejo, da, ko se vino v sodu nekoliko posuši, ne postanejo suhe, ker potem bi zrak v take suhe vehe lažji se vrinil in do vina dospel.
Pri pretakanji vina moramo paziti, da kisne rastlince, ki so na
v
površji vina ne pridejo v novo posodo. Ge imamo vino v steklenicah, je dobro, da jih položimo, da ostane vedno zamašek moker, ker skoz suhi zamašek labko zrak dospe do vina in pripomore, da se napravijo v vinu kisne-rastlince. Ge sogrejemo tako vino, v kterem se nahajajo kisne-rastlince, na 50° R. najdemo, da one prestanejo, in če s takim vinom potem umno ravnamo, se gotovo več ne napravijo kisne rastlince. Pri ravnanji vina je snažnost naj poglavitnejša.
42
Ne ie sodi, ampak tudi vehe, huoe, pipe in sploh vse mora bdi v naj veči snažuosli, kolikokrat se ne zgodi, da z bučo, s ktero smo popred segli v vino ki je bilo bolno, na kte.ega površji so bile kisne rastlince zanesemo take rastlince v drugi sod. Ravno tako je napčno in prav škodljivo seči v vino z bučo, s ktero smo popred segli v bolno vino, in da nismo vbrisali buče ker lahko se naredi potem, v zraku kisna	kislina, in ko s takim orodjem sežemo v drugo vino
prenesemo s lem kisne rastlince, ki potem storijo, da vino postane kislo.
Ciknost vina razno zdravijo. To velja, da vino ki je imelo že cik ima veliko večo lastnost, zopet postali cikasto, in ima sploh nagnen-je popolnoma poslati kis.
Vedno ostane še v vinu nekoliko kisnih rastline, ki hitro postanejo ko nastopijo tem vgodne razmere. Ravno tako se kisne rastlince veliko lažji napravijo v vinu, ki ima že nekoliko kisne kisline; in ravno iz tega vzroka dodenemo vinu, iz kterega hočemo napraviti kis, nekoliko kisa.
V vinu nazoče kisne rastlince lahko z go rkoto vničimo, cik potem ne nastopi tako lahko. Ker pa kisna kislina v vinu ostane, sc take rastlince, lahko zopet naredijo v takem vinu, kakor v vinu, ktero smo zgreli, če ravno ni še bilo cikasto.
Kakor hitro pa v vinu zapazimo, da je postalo cikasto, moramo ga hitro pretočiti v drugo posodo, ktero smo nekoliko se žveplom zažgali. Ker se kisna kislina napravi na poveršji vina, zapazimo cikanje vina veliko poprej, če na vehi poduhamo ali pa, če prav iz površja vino presnamemo, kakor če bi ga na pipi to je od spodej iz soda natočili. Ker se na površji vina napravijo kisne rastlince in tudi kislina, ne smemo premikati sod, da se to rastlince, kolikor je moč, malo z vinom pomešajo, in ko presnamimo ali pretočimo vino v drugo posodo, moramo paziti, da površje vina ne pride pri pretakanji v drugi sod. IVj takih razmerah je vedno boljši nekoliko vina pustili in posebej ravnali in zdraviti. Naj imenitnejša posredslva vino, ki je postalo cikasto, ozdraviti, obstojijo o tem, kislino z raznimi solmi odstraniti kar dosežemo z magnezio ali z vogelnoskislim natronom, ali z vogelnokislim kaliom, ali z neutralnim' vinokislim kaliom in z vogelnokislim apnom.
Naj starejše posredstvo za odstranitev kisline iz vina je vogel-nokislo apno.
Vedno je pa treba gledati, da je ogelno kislo apno čisto. Nekteri so rabili apncnskamnje in kredo, ki vinua ko pusti okus napravi. Dalje je treba paziti, da ne denemo preveč vogelnokislega apna v vino, ker bi sicer več kisline iz v ki a spravili, kakor bi bilo dobro in potrebno.
Navadno zadostujejo tri loti zmletega vogelnokislega apna za eno vedro (40 bokalov.) Tako dobro zdrobljeno vogelnokislo apno se polije v kteri posodi z vinom, potem se to dobro mesa in se doda vinu v sod; v treh dneh se vinsko kislo apno loči v vinu na dno.
Tudi drnge razne sredstva rabijo, ktere hočemo v kratkem imenovali.
Nekteri dolijejo takemu vinu nekoliko prav rneizle vode. Ce stanjšamo vino z vodo, se zgubi nekoliko kisli okus in duh. Drugi rabijo v ta namen kremeninske kamničke. Da kvarčni kamnčki kisline ne odstranijo, gotovo zna, ki umi le nekoliko kemije; le apneni kamnič-ki zamorejo kislino odstraniti.
Zopet drugi pomešajo take vina se zdravimi. To velja, da tako ravnanje je slabo in nevarno, ker lahko se zdravo vino s tem popolnoma pokvari.
Take vina moramo dobro nadzorovali in kolikor je moč, skrbeti, da jih kmalo porabimo in prodamo, ker če ravno smo odpravili ki-sne rastlince, vender je tako vino vedno sposobno za tako bolezen. Naj boljše je pa brez dvombe, vino zgreti na 50° R, kar stori vino dobro.
Ortioe sviloprej sitega semena.
(dalje)
V
Cas jajčica zidnih gosenc erdeljskega plemena, valiti se sploh začne kader murve prvo prje ali listje poženejo. Pri nas navadno sred aprila. Da se jajčica Izvalijo, se denejo, na papirju ali kartonu nad klerim je cvirnata mreža (tulj) prilepjena, da jajčica ne morejo vun, v prtneno ruto in po noči in podnevi v postelji pod Zglavje.Jajčica tega plemena se navadno valijo 10 do 12 dni, k temu naj se pogleda 9 al 10 dan, ali so že ktere gosenčice izlezle. Je še malo gosenc, naj se lo tam pustijo, da še druge gosenčice izležejo, vedi pa tudi, da že
_ u -
prejšnja skušnja uči, da s prenaglim valenjem slabe in le s počasnim pa prav dobre gosence dobim:', ker vsaka reč mora imeli svoj čas. Spoznal pa boš da so mlade sviloprejke popolnoma vgodne, če boš vedel, da so črnkasto rujave, da je gobček svilločrn, koža zlo kosmata, in rep širok kakor zadnji život. Tretji dan položi na mrežo o kteri so jajčica mlado murvino prjice, na klero same skoz luknjice zlezejo in tako postavi jih spijem ali lisljem vred na za to nalaš pripravljen topli kraj. Ravno tako ravnaj, dokler vse izležejo. Snaga ali snažnost— kar že stari pregovor pravi — je pol življenja, in zares pri nobeni živali la pregovor toljko ne velja, kakor pri sviloprejkab.
Pred vsem je tudi način erdeljskim sviloprejkom, da se dobro obnašajo in jim je čistega hladneha zraka potreba; v stuhnjenim in spridenim zraku bodo tudi zdravi črvički bolehali ali celo poginili. Zato se jim mora staniše vsak dan izračiti, le takrat ne, kadar so v spanju, in vse odstraniti kar bi zdravi zrak okužiti vtegnilo.
Ker črviči, kar je sploh znano skoz sapne luknjice dihajo, se more paziti, da ne preblizo (prgosto) skup leže, in lese ali piconi ne smego z listjem ali blatom preobloženi biti, da ložoj dihajo in ložej zrak od spod gor dobivajo.
Kar je že vsakimu svilorejcu znano, židne gosence štiri krat zaspijo ali levijo, in po zadnjim spanja 12 do 14 dni še živijo, preden se zapletejo. Spanje ali levenje gosenc je naj imenitneši del njib življe-na, zato je židorejcom dobro voditi, kdaj se njih spanje začne in kaj ie takrat počeli.
Med spanjem pa je to le zapomniti: a) ko gocence žreti nehajo naj se jim več ne polaga; b) gosence naj se ti čas pri miru puste; c.) naj se varuje, da jih mrzla sapa ali zrak ne prehlada; d.) če dežuje naj se jim le z brenjem pokadi in temno drži ; c.J polaga naj se jim listje, kadar se je njih večina zbudila; f.J naj se jim po 4 krat jesti da ali pa tudi večkrat. Toda na obče se tako ravnati ž njimi, kakor z nekdajnimi sviloprejkami, imenovanimi „pšeničarji“.—
Ni pa za prezreli, da posebno po sadnjem levenju se židna reja pospeši, ako se gorkota povzdigne in se jim toljkokrat z listjem polaga ko snedo, kar navadno dvanajst dni trpi ali traja. Kadar gosence dogodijo, nehajo žreti, vse blato iz sebe slrebijo, so protil luči svetijo,
okolj lazijo, dostikrat ležišče popustijo in pripravni kraj poišejo da bi se vpredle. Dogodne sviloprejke se na lesali ali peconih zbira in na pripravne kraje za vpredenje postavlja kakor je navada sploh in navadno po 8 dneh kokone ali galeta obira. —
Nekoliko besed o kolobarjenji, ali v
premenjevavnem gospodarstvu.
Premenjevanje ali kolobarjenje v gospodarstvu je v ozki zvezi z deteljo, in ko so naši predniki spoznali, da deteljo sejati je umno in koristno, so jeli triletno kolobarjenje popustiti, ter so se poprijeli semenskega vrstenja v gospodarstvu, s-tem, da to začeli posebno deteljo sejati.
Izid te premembe je bil poseben, ker pridobili so več zemlje, ko je popred vedno tretinja bila v ledini in detelja je donašala dovelj klaje, kar primore, da se več gnoja napravi in z gnojem se primore, da žito in druge setve obilo obrodijo. Iz kemičnega stališča smemo gotovo tudi opravičiti in hvalili premenjevavno gospodarstvo. Razne rastline potrebujejo različno mero živeža; nektere rastline povžijejo posebno obilo apna, druge zopet kali-ja i. t. d. Če torej vedno sejemo na isti prostor rastline, ki posebno mnogo, kali ja potre-bujrjo, vidimo, da poslane zemlja trudna, to je, ona nima več tisti rastlini potrebne redivne snove v sebi. Pri vrstenji pa se ta napaka odstrani. Ravno tako nahajamo o premenjevavnem gospodarstvu rastline, ki donašajo dobro pičo za živino, post. detelja, korenslvo, in če imajo le rastline globoko segajoče korenike, ki globoko v spodnej zemlji iščejo redivne snove kakor razne detelje, ki celo tri čevlje dolge korenike imajo, je gotovo tudi o tun oziru veliko pridobljenega, in tako se vse snove, ki jih ima ze mlja v sebi, poredoma porabijo. Različne pridelke daje ista njiva, in vendar se ji njena rodovitna	moč varuje,
ker to leto se ji jemlje to, drugo leto drugo. Tudi la	dobiček daje
obdelovanje njiv po kolobarju, da gnoj zemlji, dalje časa tekne, kakor ondi, ker se zaporedoma žito prideluje.
Kdor iz svoje njivo le žito na trg vozi, jo silno izmolze. Kdor 116 kako oslabi njiva, na kteri zaporedoma sladkorno pc,so več tet sadimo? Daljni dobiček kolobarjenja je boljša razdelitev delavnih mo-
či. V tem, ko ima kmetovavec, ki samo žito prideluje, pri setvi in žetvi preobilo opravka, kadar pa žito raste, praznuje, ima gospodar, ki se z kolobarjenjem peča, pri obdelovanji drugih rastlin nepremehoma vedno enakomerno opraviti. In če nekteri puščajo njive v praho iz namena, da bi zatrli preobilo plevela, opomnimo vse tiste da se njive vedno bolj plevela čistijo z kolobarjenjem, post. se sadenjem krompirja sploh korenstva, ktero more biti večkrat okopano.
Tako imanovano roparsko gospodarstvo gotovo kliče maščevanje, posebno v krajih, kjer ni travnikov ki bi donašali potrebno klajo za živino, ki bi potrebni gnoj napravila. Mi želimo le, da bi bili vsi poljedelci jako živo prepričani kakor mi, koristi poljskega kolobarjenja, in da bi na tanko vsakteri gospodar prevdarjl to zlato resnico v prid njegovega polja,
Korist premogovega pepela.
Navadno je, da se ceni pepel premoga le malo do zdaj, in marsikter kmetovavec misli da ni za nobeno rabo. Ako na tanko ta pepel preiskujemo, najdemo da ima lastnost, zem!jo rahljati, kar je v krajih, kjer je težka zemlja, posebne koristi, in ima v sebi marsikaj redivnega. Kemični razkroj kaže, da pepel iz premoga obstoji iz žvepleno kislega kalija, žvepleno kislega apna, ogelno kislega apna, kre-menice in magnezije.
Rabi se ta pepel pri travnikih, in seer, kakor skušnje kažejo, z naj boljšim vsnehom.
Tudi rži in ovsu nckteri gnojijo s tem pepelom in gotovo z prav dobrim izidom.
Skušnje spričujejo, da v tem pepelu lahko dozori oves. Posebno dobro tekne tudi krompirju. Ta pepel je posebno za mokre njive ravno tako za mrzlo zemljo. Pepel iz premoga jo jako puhel, in torej je prav umno, če ga pomešamo z gnojem iz stranišč.
Ge taka mešanca eno leto leži, je posebno za ilovnate težke njive prav izvrstna. Po nji dobi njiva tamnejo barvo solnčne žarke bolj na se vleče in krepkeje zadržuje, kar gotovo slori zemljo rodovit-nejšo. Ravno tako se skaže pepel iz premoga posebno koristen pri napravi komposta, to je, pri napravi gnojnih kupov, ki obstojijo iz zemlje, raznih odpadkov, organičnih bitstev iz tnalovine, iz blata i. t. d. v takem kompostu zboljšajo obstojni deli pepela iz premoga zemljo prav v posebni meri.
Pa tudi pri sadjoreji je ta pepel posebne vrednosti.
Kader se sadne pi'ške sejejo, naj se popred dobro namočene, s tem pepelom dobro potresejo, kar ovira, da se jd) mrčesi ne dotaknejo. V vlažni zemlji je ta pepel posebno koristen, ker posrka kislino okrog drevesnik korenin, ktera jim je jako škodljiva. Spomladi naj se tedaj tudi okrog sadnega drevja ta pepel potrese. Mlade rastin-ce, ktere mrčesi tako radi napadajo, se pred njimi naj ložeje varujejo če se v pepelom potresejo. Ravno tako je pepel iz premoga naj boljše sredstvo, pokončati v žemlji"črve in druge mrčese, če se po zemlji raztrosi. Ali ravo tako, kakor je pepel iz drv, je tudi pepel iz premoga dober gnoj za sadno drevje, posebno ktero stoji v mokri zemlji, in treba ga je posipljati po vrhu zemlje okoli debla. Kjer se nahaja pepel iz 'premoga, priporoča se živo poskusiti s tem pepelom in nadja-mo se, da bo vsak naj del resnico naših besed.
--- - - --- •
Ali je voda potrebna rastlinstvu?
(daljr)
c)	Voda donaša rastlinam še mnogo druzega živeža. Kar je v svojem uadzemeljiskem letu pobrala, po hribih in dolinah, po kterih je tekla vso to pelje saboj in kakor dobra mati nese rastlinam v poboljšek. Kavno to dela tudi tista voda, ki se je pod nebom spremenila v dež, sneg, roso. megljo itd. Tudi ta pobera, česar najde v podnebju in nese saboj doli na zemljo, rastlinam v živež.
d)	Po vodi postaja zemlja zdravo prebivališče rastlinam, se vč, ako je ni preveč. Voda spreminja zrak pod zemljo, ker, če jo kot dež premoči, potisne zrak vua : kadar pa sama is zemlje izpuhti, se vrine na njeno mesto spet zrak v njo. Na to vižo rahlja tudi zemljo.
Voda razloči se od vode po tein: ali ima več ali manj ptujih stvari primešanih. Imenitejše vode so:
t) deževnica. Ona je čisti destilirani mehki vodi naj bolji podobna. In zares je na potu, po kteri je v podnebje in s podnebja šla, dobro očišena bila, — kot pub namreč vzdignila se je iz zemlje pod nebč, iu izpod neba je Not voda spet padla na zemljo nazaj. Kar je bilo zem-lj in soli v nji, ni moglo izhlapeti v zrak, je tedaj ostalo na zemlji in le čisti vodni deli so se v podobi soparov dvignili kvišNo. Edino to, kar dež najde v zraku p tuj ega, to vzame sabo na zemljo, zato tudi ob dežju per-vu deževnina ima vselej nekoliko p.iaha ali tankih zemeljnih drobcev v sebi iu pa nekoliko amoniaka in solitarjeve kisline, — zato tudi je per-vi dež vsikdar rodovitniši od poznejega, ki ima le nekoliko ogeljnokisli-ne in zraka v sebi.
2. Studenčnica. Studenčnica ima drobce tiste z< m!je in tiste-ga kamnja v sebi, po kterih alj skozi ktere je studenec tekel, preden je priseli na dan. Je bila pot studenca terdo in ne-
sparNtenelo skalovje, je voda dostikrat tako čista iu mehka kakor jeoči-šena voda ali deževnica: je pa tekel studenec po sparstenelem karanju ali po zemljinah, zapopade voda vse rudninske iu rastlinske stvari ktere je medpotoraa raztopiti zamogla, namreč večali manj ogel jnokislega apna, mavca kuhinske soli, pepelnične soli, kremenine itd. Večidel ima studenčnica apna v sebi, in takošna voda je ponjem terda, to je, taka da se sočivje ne skuha tako lahko v nji in tudi mjila (žajfa) pri perilu ne ra-topi. Ako se pa v terdo vodo dene enmalo potašeljna (pepelika), ali če se kuhati da, ali čč dolgo stoji na zraku, se loči apno iz nje in terda voda se spremeni tako v mehko.
3)	Rečnica, potočnica ali tekoča voda. Apno se, kakor iz terde studenčnice, tako tudi iz tekoče vode polagoma loči o teku rek in potekov. Kamni v vodi to pričajo, ki so večidel z apnato skorjo itd. prevlečeni. Kakor ob. kuhi tako tudi o teku vode uide raztoplivka apna, to je, ogeljnokislina, in polagoma zadobi tekoča voda vse lastnosti mehke vode.
4)	Mlakužna voda. V mlakužni vodi je dosti rastlinskih in živalskih stvari iu železa raztopljenih. Če taka voda dolgo časa stoji na zraku, se ločijo te primešance v podobi rujavega blata.
5)	Morska voda. V morski vodi je razun kuhinske soli (1 funt morske vode ima I ali 1/4 lota kuhinske soli} še grenjke soli, apnatih soli in več druzih več ali manj.
limeti j siti novičar.
fVolitev dne 27. t. m.)
Pri volitvi, ktere so se vdcležili družbeniki c. kr. kmetijske družbe Goriškega okraja, so izvoljeni sledeči gospodje v glavni odbor:
Za prvosednika tega okraja: gospod Franc grof Coronini Odporniki: gg: Al. žl. Claricini J. d.r Jona KI. Kerpon-Poli Ant. Klodič Jos. d.r Maurovič.
Andr. Pauletič.
Viljem žl: Ritter Hektor baron Ritter Anton Streinz Franc Zoratti.
Tukaj v Gorici zboruje posebna za svilorejo od vlade sklicana komisija, ktere udje so iz raznih dežel našega cesarstva. Kakor slišimo je obravnava tega zbora jako zanimiva za povzdigo sviloreje in obečamo prihodnjič o tem bolj na tanko sporočati.________________________________
Zal. c. k. kmet. druhba. — Odgovorni vrcdnik : Fr. fovse, — Tiskar Seiz v Gorici.
(JsrauMl®
Naznanja se s’(em-le da se je deželna komisija za vravnavo zemljiškega davka v pokneženi grofiji Goriški in Gradiške po §. 8. postave od 24. maja
1869 uštanovila, ter svoja opravila 10. Marca t. I. začela :
Komisija se je sestavljena iz teh udov :
fiBr<‘(Bscdi]ik
Feliks Baron Pino - Friedenthal, c. k. namestništveni
svetvalc
Predsednikov namestnik in sporoeovalec.
Jožef Fabiani, c. k. predstojnik v pokoji.
Udje.
Viljem grof Pace Anton Fabiani Izidor Pagliaruzzi
Jožef grof Valentinis Jožef Samsa
Namestniki
Izvoljeni od deželnega zbora poknežene grofije Gorice in Gradiške.
Franc grof Coronini Miha Kakafura
Ulije
Karol Polaj Dominik Benardelli
Namestniki
Izvoljeni od c. k. vlade.
Anton Zottig Anton Uršič
Uti pa nadzorni* ?/no gospodarski
ct rij
sijfdifhMfl/.
Timotej Fddritnsperg, nadzornik ino kalastralni cenitelj o pokoji.	>	.	(! i (
roHi
Njegov namestnik, nadzornik
”	fil-i Hl.\
in gozdni cenitelj :
i (itfiflftj A
Karol Pachmann, kataštralni komisar, gozdni cenitelj v pokoji.
Tradnija deželne komisije je v Gorici na Travniku št. 455, v poslopji c. k. okrajnega glavarstva v drugem nadstropji.
V Gorici 24. marca 1870.
od deželne komisije
Predsednik
'L
j	.
‘) Vse zapisnike bode v taki skrajšani obliki deželna cenilna komisija priobčila kot doklada v našem listu.