REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2018 julij 2019 Naslov publikacije: Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2018 Sodelovali: Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost: Iztok Anželj, Siniša Cimeša, Michel Cindro, dr. Magda Carman, Janez Cešarek, mag. Tatjana Frelih Kovacic, Tamara Gregorcic, Jernej Györköš, mag. Igor Grlicarev, mag. Aleš Janežic, dr. Helena Janžekovic, Marija Kališnik, mag. Venceslav Kostadinov, Laura Kristancic-Dešman, dr. Saša Kuhar, Nina Ledinek, Vesna Logar Zorn, mag. Davor Lovincic, dr. Tomaž Nemec, mag. Igor Osojnik, dr. Andreja Peršic, mag. Darko Pavlin, Dušan Peteh, mag. Zoran Petrovic, dr. Petra Planinšek, Matjaž Podjavoršek, mag. Matjaž Pristavec, Benja Režonja, Igor Sirc, mag. Darja Slokan-Dušic, dr. Andrej Stritar, Sebastjan Šavli, Jure Škodlar, Aleš Škraban, dr. Polona Tavcar, Metka Tomažic, dr. Samo Tomažic, Blaž Vene, mag. Djordje Vojnovic, dr. Barbara Vokal Nemec, dr. Tomi Živko Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji: dr. Nina Jug, dr. Damijan Škrk, dr. Tomaž Šutej, dr. Dejan Žontar ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke, javni gospodarski zavod Institut »Jožef Stefan« Jedrski pool GIZ Ministrstvo za infrastrukturo Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ministrstvo za notranje zadeve Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o. Pooblašceni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost: APOSS d. o. o., EKONERG – Inštitut za energetiko in varstvo okolja, Elektroinštitut Milan Vidmar, ENCONET Consulting Ges.m.b.H, ENCONET International d. o. o., Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko in racunalništvo Univerze v Zagrebu, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring, INKO svetovanje, d. o. o., Institut »Jožef Stefan«, Institut za elektroprivredu d. d., Institut za varilstvo, d. o. o., Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Inštitut za metalne konstrukcije, Nuccon, jedrska varnost in tehnologija d. o. o., SIPRO INŽENIRING d. o. o., Zavod za gradbeništvo Slovenije, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. Rudnik Žirovski vrh, Javno podjetje za zapiranje rudnika urana d. o. o. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. Urednica: dr. Magda Carman Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Litostrojska cesta 54 1000 Ljubljana Telefon: +386-1/472 11 00 Telefaks: +386-1/472 11 99 E-naslov: ime.priimek@gov.si gp.ursjv@gov.si URL: http://www.ursjv.gov.si Ljubljana, 31. julij 2019 URSJV/DP-211/2019 POVZETEK Leto 2018 je na podrocju jedrske varnosti in varstva pred ionizirajocim sevanjem minilo brez pretresov. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je obratovala brez vecjih težav, z le eno rocno postopno zaustavitvijo zaradi manjših težav na sistemu nadzora glavnega transformatorja, kar je osebje ustrezno rešilo. Spomladi so v NEK opravili redni remont, med katerim so izvedli nekaj pomembnih izboljšav. Nadaljevala se je tudi gradnja utrjene varnostne zgradbe 2 (BB 2) in projektiranje suhega skladišca izrabljenega goriva. Nadaljeval se je evropski tematski strokovni pregled na podrocju staranja (»Topical Peer Review« po direktivi o jedrski varnosti), v okviru katerega so se pregledala porocila o spremljanju staranja jedrskih objektov v Evropski uniji. Na osnovi pregleda in izhajajocih priporocil URSJV in NEK pripravljata nacrt ukrepov, s katerimi bo v prihodnosti stanje elektrarne na podrocju staranja še izboljšano. Med letom je potekala priprava novih revizij programov razgradnje NEK in ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz NEK. Novi reviziji bosta temeljni podlagi za dolocitev prispevkov, ki jih morata GEN Energija in Hrvatska elektroprivreda kot lastnika vplacevati vsaka v svoj sklad. V skladih je treba do konca obratovalne dobe NEK zbrati dovolj sredstev za financiranje razgradnje objekta in za koncno odlaganje radioaktivnih odpadkov, pa tudi za vsa nadomestila lokalnim skupnostim. Koordinacijski odbor, ki ga je leta 2017 imenovala Meddržavna komisija za spremljanje uresnicevanja meddržavne pogodbe o solastništvu NEK, je spremljal izdelavo programa razgradnje in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter preuceval možnosti za skupno odlaganje slovenskih in hrvaških radioaktivnih odpadkov iz NEK. Slovenija v ta namen Hrvaški ponuja odlagališce v Vrbini, medtem ko na Hrvaškem skušajo podobno odlagališce zgraditi blizu meje z Bosno in Hercegovino. Do konca leta ni prišlo do dogovora, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Pri obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II v letu 2018 ni bilo vecjih posebnosti. Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Potekale so predhodne aktivnosti za javno razgrnitev porocila o vplivih na okolje in cezmejno presojo vplivov na okolje bodocega odlagališca. Glede na dinamiko izvajanja aktivnosti in ravnanja vpletenih organov ostaja izziv, kako bo NEK obratovala, ko bodo zapolnjene skladišcne kapacitete za tovrstne odpadke v elektrarni, odlagališca pa še ne bo. Na odlagališcu hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu težave s plazenjem hribine niso bile rešene, zato se iskanje rešitev za zaprtje odlagališca nadaljuje. Leta 2018 ni bilo vecjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti, prav tako pa je bilo malo intervencij zaradi najdb virov ionizirajocega sevanja na terenu. Na zacetku leta je zacel veljati prenovljen Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), s katerim je bila v slovenski pravni red prenesena vecina dolocil evropske direktive, ki ureja varstvo pred sevanji. Med letom je bilo sprejetih še nekaj uredb in pravilnikov. Še vedno pa ni vse pripravljeno za zacetek izvajanja Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1), ki je bil sprejet že leta 2010. Države podpisnice t. i. Pariške konvencije sicer cakamo na zacetek veljavnosti Protokola k Pariški konvenciji, kar naj bi se zgodilo že leta 2019. KAZALO POVZETEK ........................................................................................................................................................ VI KAZALO ........................................................................................................................................................... VII KAZALO PREGLEDNIC ............................................................................................................................... XIII KAZALO SLIK .................................................................................................................................................. XV 1 UVOD ........................................................................................................................................................... 18 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI ................................................................................... 19 2.1 OBRATOVANJE JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV ................................................................................. 19 2.1.1 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ......................................................................................... 19 2.1.1.1 Obratovalna varnost ................................................................................................................................... 19 2.1.1.2 Projekti nadgradnje varnosti ...................................................................................................................... 48 2.1.1.3 Spremembe objekta ................................................................................................................................... 50 2.1.1.4 Gradnje na obmocju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ....................................................... 53 2.1.1.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje.................................................................................................................. 54 2.1.1.6 Strokovno usposabljanje osebja NEK ........................................................................................................ 62 2.1.1.7 Inšpekcijski pregledi .................................................................................................................................. 67 2.1.1.8 Nadaljevalna OSART misija v NEK ......................................................................................................... 76 2.1.1.9 Tematski strokovni pregled programa obvladovanja staranja .................................................................... 77 2.1.1.10 Remont 2018 ......................................................................................................................................... 77 2.1.2 RAZISKOVALNI REAKTOR TRIGA MARK II V BRINJU ............................................................ 80 2.1.2.1 Obratovanje ............................................................................................................................................... 80 2.1.2.2 Jedrsko gorivo ........................................................................................................................................... 81 2.1.2.3 Usposabljanje osebja ................................................................................................................................. 81 2.1.2.4 Spremembe, pregledi sistemov, struktur in komponent jedrskega objekta, požarna in fizicna varnost ..... 81 2.1.2.5 Obcasni varnostni pregled ......................................................................................................................... 81 2.1.2.6 Izpusti radioaktivnosti v okolje.................................................................................................................. 81 2.1.2.7 Inšpekcijski pregledi .................................................................................................................................. 82 2.1.3 CENTRALNO SKLADIŠCE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V BRINJU .................................... 83 2.1.3.1 Obratovanje ............................................................................................................................................... 83 2.1.3.2 Izpusti radioaktivnosti v okolje.................................................................................................................. 86 2.1.4 NEKDANJI RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH ........................................................................... 88 2.1.4.1 Izvajanje aktivnosti trajnega prenehanja izkorišcanja uranove rude .......................................................... 88 2.1.4.2 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji na odlagališcu Boršt ........................................................................ 101 2.1.4.3 Vzdrževanje odlagališca Jazbec............................................................................................................... 102 2.1.4.4 Izpusti radioaktivnosti v okolje................................................................................................................ 102 2.1.4.5 Inšpekcijski pregledi ................................................................................................................................ 106 2.2 IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI IN UPORABA VIROV SEVANJA ......................................................... 107 2.2.1 UPORABA VIROV IONIZIRAJOCIH SEVANJ V INDUSTRIJI, RAZISKOVALNIH DEJAVNOSTIH IN IZOBRAŽEVANJU ...................................................................................................... 107 2.2.1.1 Zbirke podatkov o virih sevanja, sevalnih dejavnostih in objektih .......................................................... 110 2.2.1.2 Register sevalnih dejavnosti .................................................................................................................... 110 2.2.1.3 Register virov sevanja ............................................................................................................................. 111 2.2.1.4 Register sevalnih in jedrskih objektov ..................................................................................................... 112 2.2.1.5 Centralna evidenca o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu ....................................................... 113 2.2.1.6 Poslovno proizvodni skladišcni objekt Steris za sterilizacijo medicinske opreme ................................... 114 2.2.2 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi ........................................................................................ 115 2.2.3 UVOZ/VNOS, TRANZIT IN IZVOZ/IZNOS RADIOAKTIVNIH IN JEDRSKIH SNOVI ............. 117 2.2.4 UKREPI VAROVANJA VIROV SEVANJA .................................................................................. 119 2.2.5 INŠPEKCIJSKI PREGLEDI NA PODROCJU SEVALNIH DEJAVNOSTI................................. 120 2.2.5.1 Redni inšpekcijski pregledi izvajalcev sevalnih dejavnosti ..................................................................... 121 2.2.5.2 Intervencije inšpekcije na terenu ............................................................................................................. 129 2.2.6 Povzetek stanja na podrocju uporabe virov sevanja, ki so v pristojnosti URSJV ....................... 131 2.2.7 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterini ............................................................................ 133 2.2.7.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterini ............................................................................................ 133 2.2.7.2 Odprti in zaprti vir sevanj v zdravstvu in veterinarstvu ........................................................................... 135 2.2.7.3 Uvoz radiofarmacevtikov in drugih virov sevanja, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu .......... 137 2.2.8 Viri naravnega sevanja ............................................................................................................... 137 2.2.8.1 Meritve radona v delovnem in bivalnem okolju ...................................................................................... 137 2.2.8.2 Izvajanje programa sistematicnega pregledovanja industrijskih dejavnosti ............................................. 138 2.2.9 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti ........................................................ 140 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU .......................................................................................................... 141 3.1 OPOZORILNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ..................................................................... 141 3.1.1 Nacionalni sistem za zgodnje obvešcanje .................................................................................... 141 3.1.2 Obvešcanje javnosti..................................................................................................................... 145 3.1.3 Avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka ................................................................................ 147 3.1.4 Merjenje talnega useda ............................................................................................................... 148 3.2 SPREMLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ........................................................................................ 149 3.2.1 Obseg nadzora ............................................................................................................................ 149 3.2.2 Izvajalci ....................................................................................................................................... 151 3.2.3 Rezultati meritev .......................................................................................................................... 152 3.2.4 Ocena doze sevanja zaradi kontaminacije okolja ....................................................................... 164 3.2.5 Zakljucki ...................................................................................................................................... 167 3.3 OBRATOVALNI MONITORING JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV .......................................................... 168 3.3.1 Nadzor radioaktivnosti v okolju nuklearne elektrarne Krško ...................................................... 168 3.3.1.1 Obseg nadzora ......................................................................................................................................... 168 3.3.1.2 Rezultati meritev v okolju ....................................................................................................................... 169 3.3.1.3 Dozne obremenitve prebivalstva ............................................................................................................. 173 3.3.1.4 Zakljucki .................................................................................................................................................. 175 3.3.1.5 Neodvisni nadzor pooblašcenih izvajalcev .............................................................................................. 176 3.3.2 Nadzor radioaktivnosti v okolici rudnika Žirovski vrh ................................................................ 177 3.3.2.1 Obseg nadzora ......................................................................................................................................... 177 3.3.2.2 Rezultati meritev v okolju ....................................................................................................................... 178 3.3.2.3 Dozne obremenitve prebivalstva ............................................................................................................. 181 3.3.2.4 Zakljucki .................................................................................................................................................. 182 3.3.3 Nadzor radioaktivnosti v okolici reaktorskega infrastrukturnega centra v Brinju ...................... 183 3.3.3.1 Obseg nadzora ......................................................................................................................................... 184 3.3.3.2 Rezultati meritev v okolju ....................................................................................................................... 184 3.3.3.3 Dozne obremenitve prebivalstva ............................................................................................................. 184 3.3.3.4 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa ......................................................................................... 184 3.3.3.5 Zakljucki .................................................................................................................................................. 184 3.3.4 Nadzor radioaktivnosti v okolici centralnega skladišca RAO v Brinju ....................................... 185 3.3.4.1 Obseg nadzora ......................................................................................................................................... 185 3.3.4.2 Rezultati meritev v okolju ....................................................................................................................... 185 3.3.4.3 Dozne obremenitve prebivalstva ............................................................................................................. 186 3.3.4.4 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa ......................................................................................... 186 3.3.4.5 Zakljucki .................................................................................................................................................. 186 3.4 PREJETE DOZE SEVANJA PREBIVALCEV V SLOVENIJI ............................................................................ 187 3.4.1 Sevalna obremenjenost prebivalcev zaradi uporabe virov sevanja............................................. 187 3.5 BAZA PODATKOV O MERITVAH RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU IN O IZPUSTIH IZ JEDRSKIH OBJEKTOV (ROKO)........................................................................................................................................................... 188 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU ............................. 190 4.1 USMERJENI ZDRAVSTVENI PREGLEDI ................................................................................................... 190 4.2 DOZE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV ....................................................................................................... 190 4.3 USPOSABLJANJE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV ...................................................................................... 193 4.4 DIAGNOSTICNE REFERENCNE RAVNI PRI DIAGNOSTICNIH RADIOLOŠKIH POSEGIH ................................ 193 4.5 IZPOSTAVLJENOST PACIENTOV PRI RADIOLOŠKIH POSEGIH .................................................................. 195 4.6 POROCILO O DELU ZVD, ZAVODA ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. ....................................................... 195 4.6.1 Varstvo pred sevanji v delovnem okolju ...................................................................................... 195 4.6.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih ............................................................................... 196 4.6.3 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji ................................................. 196 4.7 POROCILO O DELU INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« ................................................................................... 197 4.7.1 Meritve sevanja na delovnih mestih in pregled virov sevanja ..................................................... 197 4.7.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih ............................................................................... 197 4.7.3 Preverjanje pravilnosti delovanja merilnikov sevanja ................................................................ 197 4.7.4 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji ................................................. 197 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM ..... 198 5.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM ...................................................................................................... 198 5.2 RADIOAKTIVNI ODPADKI IN IZRABLJENO JEDRSKO GORIVO V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO .......... 206 5.2.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki .................................................................. 206 5.2.1.1 Uskladišceni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki v letu 2018 ............................................................. 206 5.2.1.2 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki........................................................................... 209 5.2.1.3 Radioaktivni odpadki v zgradbi za dekontaminacijo ............................................................................... 210 5.2.2 Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom ................................................................................... 212 5.2.2.1 Suho skladišcenje izrabljenega goriva ..................................................................................................... 213 5.3 RADIOAKTIVNI ODPADKI NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« ................................................................... 214 5.4 RADIOAKTIVNI ODPADKI V ZDRAVSTVU............................................................................................... 214 5.5 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z RAO ................................................................................ 214 5.5.1 Javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzrociteljev ....................................... 214 5.5.1.1 Radioaktivni odpadki v CSRAO.............................................................................................................. 215 5.5.2 Odlaganje radioaktivnih odpadkov ............................................................................................. 228 5.5.2.1 Odlagališce NSRAO ................................................................................................................................ 228 5.5.2.2 Pridobivanje dovoljenj za odlagališce NSRAO ....................................................................................... 230 5.5.2.3 Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ..................................................................... 231 5.6 SKLAD NEK ......................................................................................................................................... 231 5.6.1 Program razgradnje NEK in odlaganje RAO in IG .................................................................... 231 5.6.2 Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK ............... 232 5.6.2.1 Izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti Sklada in prilivi iz naslova prispevka za razgradnjo233 5.6.2.2 Naložbe in poslovanje v letu 2018 ........................................................................................................... 233 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE ................................................................................. 238 6.1 UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST ...................................................................................................... 238 6.1.1 Komunikacija med izrednim dogodkom KID .............................................................................. 239 6.2 UPRAVA RS ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE ............................................................................................... 240 6.3 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ...................................................................................................... 241 6.4 AKCIJSKI NACRT PO MISIJI EPREV ....................................................................................................... 242 6.5 VAJA CONVEX-2B ................................................................................................................................ 242 6.6 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI .................................................. 243 7 NADZOR NAD JEDRSKO IN SEVALNO VARNOSTJO ................................................................... 244 7.1 IZOBRAŽEVANJE, RAZISKAVE, RAZVOJ ................................................................................................. 244 7.1.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti ........................................................ 244 7.2 ZAKONODAJA NA PODROCJU JEDRSKE IN SEVALNE VARNOSTI ............................................................. 246 7.2.1 Doseganje ciljev iz Resolucije ..................................................................................................... 251 7.3 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST ....................................................................... 252 7.3.1 Organigram URSJV .................................................................................................................... 252 7.3.2 Financna sredstva ....................................................................................................................... 254 7.3.3 Izobraževanje .............................................................................................................................. 255 7.3.4 Delo strokovnih komisij ............................................................................................................... 256 7.3.4.1 Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje ................. 256 7.3.4.2 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost ........................................................................................... 257 7.3.5 Uporaba tujih obratovalnih izkušenj ........................................................................................... 257 7.3.6 Projektne naloge URSJV ............................................................................................................. 258 7.3.7 Sistem vodenja v URSJV ............................................................................................................. 258 7.3.7.1 Uvod ........................................................................................................................................................ 258 7.3.7.2 Dokumentacija sistema vodenja URSJV ................................................................................................. 259 7.3.7.3 Merjenja, analize in izboljšave sistema vodenja URSJV ......................................................................... 260 7.3.7.4 Usposabljanja za sistem vodenja ............................................................................................................. 262 7.3.8 Obvešcanje javnosti..................................................................................................................... 263 7.4 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PRED SEVANJI ............................................................... 264 7.4.1 Povzetek ...................................................................................................................................... 267 7.5 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO - JEDRSKI POOL GIZ ........................................... 268 8 NEŠIRJENJE IN JEDRSKO VAROVANJE ......................................................................................... 269 8.1 POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA ....................................................................................... 269 8.2 UKREPI VAROVANJA JEDRSKEGA BLAGA V REPUBLIKI SLOVENIJI (»SAFEGUARDS«) .............. 269 8.3 POGODBA O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV ....................................................................... 271 8.4 NADZOR NAD IZVOZOM BLAGA Z DVOJNO RABO .................................................................................. 272 8.5 FIZICNO VAROVANJE JEDRSKIH OBJEKTOV TER JEDRSKIH IN RADIOAKTIVNIH SNOVI ........................... 273 8.6 PREPRECEVANJE NEDOVOLJENEGA PROMETA Z JEDRSKIMI IN DRUGIMI RADIOAKTIVNIMI SNOVMI ...... 274 8.6.1 Aktivnosti v Republiki Sloveniji ................................................................................................... 274 8.6.2 Aktivnosti v svetu ......................................................................................................................... 275 8.6.2.1 Regionalno sodelovanje in sodelovanje z bližnjimi državami ................................................................. 275 8.6.2.2 Porocanje držav clanic na MAAE (»Incident and Trafficking Database – ITDB«) in problematika nedovoljenega prometa ............................................................................................................................................. 275 8.6.2.3 Nacrt MAAE o jedrskem varovanju (»MAAE Nuclear Security Plan 2018 – 2021«) ............................. 276 8.6.2.4 Spremembe h konvenciji o fizicnem varovanju jedrskega materiala - CPPNM ...................................... 277 8.6.2.5 MAAE in misije IPPAS ter slovenski doprinos ....................................................................................... 278 8.6.2.6 MAAE: Portal NUSEC in odbor NSCG .................................................................................................. 278 8.6.2.7 EU in neširjenje orožja za množicno unicevanje ter CBRN .................................................................... 278 8.6.2.8 Globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu (GICNT) in nekatere druge aktivnosti .................... 279 8.6.2.9 Indeks jedrskega varovanja (»Nuclear Security Index«) ......................................................................... 280 9 MEDNARODNO SODELOVANJE ........................................................................................................ 281 9.1 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE ...................................................................................................... 281 9.2 SODELOVANJE Z EU ............................................................................................................................. 282 9.2.1 Delovna skupina Sveta za jedrska vprašanja (ATO) ................................................................... 282 9.2.2 Visoka skupina predstavnikov za jedrsko varnost (ENSREG) ..................................................... 283 9.2.3 Posvetovalni odbori v okviru Pogodbe Euratom ......................................................................... 284 9.2.4 Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) ................................... 285 9.2.5 Sodelovanje v komitološkem odboru Euratom – Cepitev ............................................................ 286 9.2.6 Sodelovanje v projektih EU ......................................................................................................... 287 9.3 SODELOVANJE Z MAAE ...................................................................................................................... 289 9.3.1 Splošno o MAAE ......................................................................................................................... 289 9.3.2 Generalna konferenca in svet guvernerjev MAAE ...................................................................... 289 9.3.2.1 Generalna konferenca .............................................................................................................................. 289 9.3.2.2 Svet guvernerjev MAAE ......................................................................................................................... 291 9.3.3 Programi MAAE .......................................................................................................................... 294 9.3.4 Tehnicna pomoc in sodelovanje .................................................................................................. 297 9.3.4.1 Srecanja v okviru MAAE ........................................................................................................................ 297 9.3.4.2 Štipendiranja in znanstveni obiski ........................................................................................................... 298 9.3.4.3 Raziskovalne pogodbe ............................................................................................................................. 299 9.3.4.4 Projekti tehnicne pomoci ......................................................................................................................... 299 9.4 SODELOVANJE Z AGENCIJO ZA JEDRSKO ENERGIJO ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ ............................................................................................................................................................ 301 9.4.1 Odbor za ravnanje z radioaktivni odpadki (RWMC) ................................................................... 301 9.4.2 Odbor za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje s preteklimi dejavnostmi (CDLM) ............. 302 9.4.3 Odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji (CRPPH) ................................................................. 302 9.4.4 Odbor za varnost jedrskih naprav (CSNI)................................................................................... 302 9.4.5 Odbor za jedrske upravne dejavnosti (CNRA) ............................................................................ 303 9.4.6 Odbor za jedrsko pravo (NLC) .................................................................................................... 304 9.4.7 Odbor za tehnicne in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla (NDC) 306 9.4.8 Odbor za jedrsko znanost (NSC) ................................................................................................. 306 9.4.9 Usmerjevalni odbor ..................................................................................................................... 306 9.5 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUŽENJI .................................................................................................. 307 9.5.1 WENRA ....................................................................................................................................... 307 9.5.2 ENSRA - European Nuclear Security Regulators' Association ................................................... 309 9.5.3 Mednarodno združenje za jedrsko pravo (INLA) ........................................................................ 309 9.5.4 NRC (CAMP) .............................................................................................................................. 309 9.5.5 NRC (CSARP) ............................................................................................................................. 310 9.5.6 NSCG – Nuclear Security Contact Group ................................................................................... 310 9.6 SODELOVANJE NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB ........................................................................... 311 9.6.1 Dvostranski sporazumi ................................................................................................................ 311 9.6.2 Konvencija o jedrski varnosti ...................................................................................................... 313 9.6.3 Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki ............................................................................................................................... 314 9.6.4 Meddržavna pogodba o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško .............................................. 315 9.7 MEDNARODNO SODELOVANJE URSVS ................................................................................................ 317 9.8 OBISKI IZ TUJINE ................................................................................................................................... 319 10 POOBLAŠCENI IZVEDENCI ZA SEVALNO IN JEDRSKO VARNOST .................................... 320 10.1 APOSS D. O. O..................................................................................................................................... 320 10.1.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 320 10.1.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 320 10.1.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 320 10.1.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 321 10.2 EKONERG – INŠTITUT ZA ENERGETIKO IN VARSTVO OKOLJA ............................................................ 322 10.2.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 322 10.2.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 322 10.2.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 324 10.2.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 325 10.3 ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR ..................................................................................................... 329 10.3.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 329 10.3.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 329 10.3.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 329 10.3.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 331 10.4 ENCONET CONSULTING GES. M. B. H. .............................................................................................. 333 10.4.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 333 10.4.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 333 10.4.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 334 10.4.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 334 10.5 ENCONET D. O. O. ............................................................................................................................ 334 10.5.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 334 10.5.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 335 10.5.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 336 10.5.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 336 10.6 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI ................................................................. 337 10.6.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 337 10.6.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 338 10.6.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 338 10.6.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 338 10.7 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RACUNALNIŠTVO UNIVERZE V ZAGREBU................................... 338 10.7.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 338 10.7.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 339 10.7.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 339 10.7.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 340 10.8 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI ......................................................................... 342 10.8.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 342 10.8.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 342 10.8.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 342 10.8.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 343 10.9 IBE, D. D., SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING .................................................................... 344 10.9.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 344 10.9.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 344 10.9.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 345 10.9.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 349 10.10 INKO SVETOVANJE, D. O. O. ............................................................................................................ 350 10.10.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 350 10.10.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 350 10.10.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 350 10.10.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 351 10.11 INSTITUT »JOŽEF STEFAN«............................................................................................................... 351 10.11.1 Splošno .................................................................................................................................... 351 10.11.2 Mobilna enota ekološkega laboratorija (ELME) .................................................................... 353 10.11.3 Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo (ICJT) ................................................................ 354 10.11.4 Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) ...................................................................... 357 10.11.5 Odsek za reaktorsko fiziko (F-8) ............................................................................................. 358 10.11.6 Odsek za reaktorsko tehniko (R-4) .......................................................................................... 359 10.11.7 Služba za varstvo pred sevanji (SVPIS) ................................................................................... 367 10.11.8 Odsek za znanosti o okolju (O-2) ............................................................................................ 369 10.12 INSTITUT ZA ELEKTROPRIVREDU D. D. ............................................................................................. 373 10.12.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 373 10.12.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 373 10.12.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 374 10.12.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 376 10.13 INSTITUT ZA VARILSTVO D. O. O....................................................................................................... 376 10.13.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 376 10.13.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 376 10.13.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 376 10.13.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 377 10.14 INŠTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJE ...................................................................... 377 10.14.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 377 10.14.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 377 10.14.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 377 10.14.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 378 10.15 INŠTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE ............................................................................................. 380 10.15.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 380 10.15.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 380 10.15.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 381 10.15.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 382 10.16 NUCCON, GMBH .......................................................................................................................... 382 10.16.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 382 10.16.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 382 10.16.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 382 10.16.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 382 10.17 SIPRO INŽENIRING D. O. O............................................................................................................... 383 10.17.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 383 10.17.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 383 10.17.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 383 10.17.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 383 10.18 ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE ............................................................................................ 383 10.18.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 383 10.18.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 383 10.18.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 384 10.18.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 384 10.19 ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. ............................................................................................ 384 10.19.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 384 10.19.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 384 10.19.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 386 10.19.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 386 11 POOBLAŠCENI IZVAJALCI STROKOVNIH NALOG, KI JIH JE POOBLASTILA URSVS . 388 11.1 IZVEDENCI VARSTVA PRED SEVANJI ..................................................................................................... 388 11.2 POOBLAŠCENI IZVAJALCI DOZIMETRIJE ................................................................................................ 390 11.3 POOBLAŠCENI IZVEDENCI MEDICINSKE FIZIKE ..................................................................................... 390 11.4 POOBLAŠCENI IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA NADZORA ........................................................................ 391 11.5 POOBLAŠCENI IZVAJALCI MERITEV RADONA ........................................................................ 391 12 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU ................................................................................ 392 13 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST V SVETU .............................................................................. 394 13.1 OPIS INES LESTVICE ............................................................................................................................ 394 13.2 INES DOGODKI V LETU 2018 ............................................................................................................... 395 13.3 INES DOGODKI V SLOVENIJI ................................................................................................................ 396 13.4 DRUGI MEDNARODNO ODMEVNI DOGODKI V LETU 2018 ...................................................................... 396 14 VIRI ........................................................................................................................................................ 397 15 SEZNAM KRATIC ............................................................................................................................... 400 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2018 ............................................................................................ 20 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2018 ................................................................................................... 20 Preglednica 3: Podatki o remontih v NEK od 2011 dalje ........................................................................................................ 26 Preglednica 4: Obratovanje v mejnih razmerah obratovanja v obdobju 2012-2018 za vse sisteme elektrarne .............. 32 Preglednica 5: Aktivnosti tekocinskih izpustov leta 2018 in letne omejitve .......................................................................... 55 Preglednica 6: Aktivnosti plinskih izpustov leta 2018 in letne omejitve ................................................................................ 58 Preglednica 7: Ocena povprecnih izpustov radona iz skladišca v preteklih letih ................................................................. 87 Preglednica 8: Letni horizontalni premiki opazovalnih tock od leta 2010 do leta 2018 ..................................................... 92 Preglednica 9: Letni horizontalni premiki na tockah GPS sistema, izmerjeni v letih 2010-2018, merilna obdobja ter vsota teh premikov za obdobje 2010-2018 ........................................................................................................................ 96 Preglednica 10: Avtorizirane mejne vrednosti tekocinskih izpustov iz objektov RŽV in meritve v letu 2018 ............ 104 Preglednica 11: Povzetek del, s katerimi je doseženo zmanjšanje izpustov radon na obeh odlagališcih ....................... 104 Preglednica 12: Meritve ekshalacije radona iz odlagališc Jazbec in Boršt ............................................................................ 105 Preglednica 13: Avtorizirane mejne vrednosti plinskih izpustov iz objektov RŽV in meritev v letu 2018 ................... 106 Preglednica 14: Število vseh rednih inšpekcij oziroma inšpektorskih zadev od leta 2010 dalje ...................................... 128 Preglednica 15: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede njihove namembnosti ......................... 133 Preglednica 16: Število rentgenskih naprav v humani medicini glede lastništva v letu 2018 ........................................... 134 Preglednica 17: Število rentgenskih naprav v veterinarski medicini glede lastništva v letu 2018 .................................... 134 Preglednica 18: Uvoz radionuklidov v zdravstvu v letu 2018 po aktivnosti ....................................................................... 136 Preglednica 19: Letna doza zunanjega sevanja gama H*(10) v mSv na prostem v Sloveniji leta 2018 .......................... 158 Preglednica 20: Srednje letne koncentracije aktivnosti 90Sr in 137Cs v svežem mleku v obdobju 1984-2018 ................ 162 Preglednica 21: Povprecne specificne aktivnosti sevalcev gama in 90Sr ter 3H ................................................................... 165 Preglednica 22: Ocenjene doze prebivalcev Slovenije zaradi zunanjega obsevanja (µSv) ................................................ 166 Preglednica 23: Izpostavitve sevanju referencnih oseb 350 m pod jezom NEK zaradi tekocinskih izpustov iz NEK v letu 2018 ................................................................................................................................................................................. 173 Preglednica 24: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) v naselju Spodnji Stari Grad zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2018 .............................................................................................................................................. 174 Preglednica 25: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) ob ograji NEK zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2018 .................................................................................................................................................................. 174 Preglednica 26: Efektivne doze E zaradi naravnih virov sevanja v okolici NEK v letu 2018 ......................................... 175 Preglednica 27: Povzetek letnih izpostavitev prebivalstva v okolici NEK za leto 2018 ................................................... 176 Preglednica 28: Povprecne letne koncentracije 222Rn v okolici RŽV v letih 2003–2018 v Bq/m3 ................................. 179 Preglednica 29: Efektivne doze za referencno odrsalo osebo zaradi virov sevanja na RŽV leta 2018 .......................... 182 Preglednica 30: Število opravljenih zdravniških pregledov v letu 2018 ............................................................................... 190 Preglednica 31: Število izpostavljenih delavcev za posamezni dozni interval ..................................................................... 191 Preglednica 32: Kolektivna doza v clovek mSv po doznih intervalih in povprecna doza za posamezne dejavnosti .. 192 Preglednica 33: Podrocja pooblastitve Laboratorija za dozimetrijo na ZVD ..................................................................... 196 Preglednica 34: Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG........................................................................... 199 Preglednica 35: Vrsta nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, uskladišcenih leta 2018 ................................................ 206 Preglednica 36: Stanje v skladišcu NEK 31. 12. 2018 ............................................................................................................. 209 Preglednica 37: Stanje v prostoru za dekontaminacijo na dan 31. 12. 2018 ........................................................................ 210 Preglednica 38: Inventar RAO v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2018 .............................. 210 Preglednica 39: Stanje v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2018 ............................................. 211 Preglednica 40: Podatki o številu izrabljenih gorivnih elementov v zadnjih desetih letih ................................................ 212 Preglednica 41: Pregled radioaktivnih odpadkov, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2018 .................................. 215 Preglednica 42: Prevzeti paketi radioaktivnih odpadkov od malih povzrociteljev v letu 2018 ........................................ 216 Preglednica 43: Število paketov posameznih vrst RAO v CSRAO konec leta 2018 ......................................................... 227 Preglednica 44: Stopnja strokovne usposobljenosti zaposlenih na URSJV ......................................................................... 253 Preglednica 45: Proracunska sredstva po postavkah med leti 2012 in 2018 ....................................................................... 254 Preglednica 46: Realizacija izvedbenih ciljev URSJV v letu 2018.......................................................................................... 261 Preglednica 47: Primerjava realizacije ciljev s preteklimi leti .................................................................................................. 262 Preglednica 48: Podatki o inšpekcijah MAAE in/ali Euratom v Republiki Sloveniji leta 2018 ...................................... 270 Preglednica 49: Tecaji v ICJT v letu 2018 ................................................................................................................................. 355 Preglednica 50: Seznam radioloških pregledov in strokovnih mnenj v industriji in znanstvenih organizacijah, opravljenih v letu 2018 ........................................................................................................................................................ 367 Preglednica 51: Seznam strokovnih mnenj in meritev pri ovrednotenju vplivov jedrskih objektov na okolje v letu 2018 ......................................................................................................................................................................................... 369 Preglednica 52: Seznam osnovnih sredstev, nabavljenih v letu 2018 ................................................................................... 384 Preglednica 53: V letu 2018 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za fizicne osebe ............................... 388 Preglednica 54: V letu 2018 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za pravne osebe ............................... 389 Preglednica 55: V letu 2018 izdana pooblastila izvedencem medicinske fizike .................................................................. 390 Preglednica 56: V letu 2018 izdano pooblastilo za meritve radona ...................................................................................... 391 Preglednica 57: Število jedrskih elektrarn v letu 2018 in njihova moc ................................................................................. 392 KAZALO SLIK Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2018 .................................................................................................................................. 21 Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne ........................................................................................................ 21 Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in nenacrtovane ................................................................................. 22 Slika 4: Število sprožitev SI sistema .............................................................................................................................................. 22 Slika 5: Faktor nenacrtovane zaustavitve ..................................................................................................................................... 23 Slika 6: Število porocil o nenormalnih dogodkih ....................................................................................................................... 23 Slika 7: Faktor izkorišcenosti ......................................................................................................................................................... 24 Slika 8: Razpoložljivost ................................................................................................................................................................... 24 Slika 9: Faktor zmožnosti elektrarne ............................................................................................................................................ 25 Slika 10: Proizvedena energija........................................................................................................................................................ 25 Slika 11: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji .................................................................................................................. 26 Slika 12: Trajanje remonta v NEK ............................................................................................................................................... 27 Slika 13: Nenacrtovana izguba moci............................................................................................................................................. 27 Slika 14: Hitre samodejne zaustavitve na 7000 ur kriticnosti ................................................................................................... 28 Slika 15: Skupinska izpostavljenost sevanju ................................................................................................................................ 28 Slika 16: Stopnja varstva pri delu .................................................................................................................................................. 29 Slika 17: Neoperabilnost sistema za varnostno vbrizgavanje ................................................................................................... 29 Slika 18: Faktor neoperabilnosti zasilnega vira elektricne energije.......................................................................................... 30 Slika 19: Faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode ........................................................................................ 30 Slika 20: Kemijski kazalnik ............................................................................................................................................................. 31 Slika 21: Pregled števila požarnih alarmov in dejanskih požarov v obdobju 1983 2018..................................................... 31 Slika 22: Specificna aktivnost primarnega hladila – 30. gorivnega cikla ................................................................................. 33 Slika 23: Pušcanje reaktorskega hladila ........................................................................................................................................ 33 Slika 24: Tveganje zaradi nacrtovane nerazpoložljivosti opreme ............................................................................................ 34 Slika 25: Tveganje zaradi nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme ........................................................................................ 34 Slika 26: Tekocinski izpusti – tritij 2018 ...................................................................................................................................... 34 Slika 27: Delež vseh plinskih izpustov ......................................................................................................................................... 35 Slika 28: Število korektivnih delovnih nalogov ........................................................................................................................... 35 Slika 29: Ponavljajoca se odstopanja in okvare ........................................................................................................................... 35 Slika 30: Okvare varnostnih sistemov .......................................................................................................................................... 36 Slika 31: Odziv osebja na poziv v primeru izrednega dogodka ............................................................................................... 36 Slika 32: Nenacrtovana izpostavljenost kontaminaciji .............................................................................................................. 37 Slika 33: Kontaminirane površine ................................................................................................................................................. 37 Slika 34: Usposabljanje osebja ....................................................................................................................................................... 37 Slika 35: Posodobitev dokumentacije ........................................................................................................................................... 38 Slika 36: Ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov ................................................................................................................. 38 Slika 37: Dogodki ............................................................................................................................................................................. 39 Slika 38: Osebje z dovoljenjem za obratovanjem ....................................................................................................................... 39 Slika 39: Kolektivna doza ............................................................................................................................................................... 40 Slika 40: Izpostavljenost osebja sevanju ...................................................................................................................................... 40 Slika 41: Varnost pri delu ............................................................................................................................................................... 41 Slika 42: Število potrjenih zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam NEK .............................. 41 Slika 43: Kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev ........................................................................................................ 41 Slika 44: Kršitve zakonodaje in odlocb ........................................................................................................................................ 42 Slika 45: Obratovalna odstopanja zaradi postopkov ................................................................................................................. 42 Slika 46: Obratovalna odstopanja zaradi cloveške napake ....................................................................................................... 42 Slika 47: Požarna varnost................................................................................................................................................................ 43 Slika 48: Obravnava tujih izkušenj ................................................................................................................................................ 43 Slika 49: Zacasne spremembe ........................................................................................................................................................ 44 Slika 50: Glavni transformator GT1 (levo) in izvedba meritve napetosti skoznika faze C na glavnem transformatorju GT2 (desno) ............................................................................................................................................................................ 45 Slika 51: Rezultati pregledov tesnosti srajck gorivnih elementov po metodi IMS med remonti od leta 2000 (17. gorivni cikel) dalje ................................................................................................................................................................... 48 Slika 52: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih ...................................................................................................... 55 Slika 53: Aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov v tekocinskih izpustih (brez 3H) .............................................. 56 Slika 54: Aktivnost izpušcenega 60Co v tekocinskih izpustih ................................................................................................... 56 Slika 55: Aktivnost izpušcenega 137Cs v tekocinskih izpustih .................................................................................................. 57 Slika 56: Aktivnost izpušcenega 131I v tekocinskih izpustih ..................................................................................................... 57 Slika 57: Aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja (ekvivalent 133Xe) ................ 59 Slika 58: Aktivnost 14C v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja ...................................................................... 59 Slika 59: Aktivnost 3H v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja ....................................................................... 60 Slika 60: Skupna aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah v letu 2018 .......................................................................... 60 Slika 61: Skupna aktivnost izotopov joda v plinskih emisijah v letu 2018 ............................................................................. 61 Slika 62: Aktivnost 3H v plinskih emisijah v letu 2018 .............................................................................................................. 61 Slika 63: Aktivnost 14C v plinskih emisijah v letu 2018 ............................................................................................................. 62 Slika 64: Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v letu 2018 ...................................................................................... 64 Slika 65: Število obratovalnega osebja NEK z veljavnimi dovoljenji v letu 2018 ................................................................ 65 Slika 66: Izpraznjeni zabojniki svežega jedrskega goriva (Foto: inšpekcija URSJV) ............................................................ 68 Slika 67: Varnostna baterija v bunkerski zgradbi (Foto: inšpekcija URSJV) ......................................................................... 68 Slika 68: Premicni dizel kompresor zraka (Foto: inšpekcija URSJV) ..................................................................................... 69 Slika 69: Premicni filter savske vode (Foto: inšpekcija URSJV) .............................................................................................. 70 Slika 70: Dizel protipožarna crpalka (Foto: inšpekcija URSJV): levo – dizel protipožarna crpalka, desno – lokalni zagon v nuji.............................................................................................................................................................................. 70 Slika 71: Dvig in transport hidravlicnih delov RCP-2 (Foto: NEK) ...................................................................................... 72 Slika 72: 6,3 kV odklopniki na nevarnostnih zbiralkah (Foto: inšpekcija URSJV) .............................................................. 72 Slika 73: Vertikalni kabelski kanal z zacasno saniranim kablom (Foto: inšpekcija URSJV) ............................................... 74 Slika 74: Konektor na skozniku C glavnega transformatorja GT2 (Foto: NEK) ................................................................ 74 Slika 75: Centrifugalna polnilna crpalka (Foto: NEK) .............................................................................................................. 75 Slika 76: Odlomljen del balansirnega diska (Foto: NEK) ......................................................................................................... 75 Slika 77: Pomožna komandna soba (Foto: inšpekcija URSJV)................................................................................................ 78 Slika 78: Obratovalni podatki (proizvedena toplota)raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II v Brinju ........................ 80 Slika 79: Rezultati meritev spreminjanja koncentracije radona v CSRAO po ustavitvi prezracevanja ............................. 87 Slika 80: Premiki tock v mreži Plaz v obdobju marec 2017 do april 2018 (Porocilo geodetske izmere FGG, marec 2018) ......................................................................................................................................................................................... 91 Slika 81: Obseg plazu na obmocju Boršta in mesta opazovanih tock .................................................................................... 92 Slika 82: Premik tock v mreži Vrtine-2, 13. april 2018 - 22. november 2018, na podlagi DOF, FGG 11/2018 ........... 93 Slika 83: Opazovalna tocka II-GPS z nizom kontrolnih tock in opazovalna tocka II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2 (FGG 11/2018) (foto: RŽV) ..................................................................................................................... 94 Slika 84: Vertikalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt, obdobje 13. april 2018 - 22. november 2018 ....................................................................................................................................................................... 94 Slika 85: Horizontalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt, obdobje........................................ 95 Slika 86: Horizontalni premiki nadzornih (geodetskih) tock GMX1 in GMX2, obdobje 7. april 2010 - 31. december 2018 ........................................................................................................................................................................................... 96 Slika 87: Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2 na zgornji etaži odlagališca ......................................................................................................................... 97 Slika 88: Drenažne vrtine v drenažnem rovu .............................................................................................................................. 98 Slika 89: Merilno mesto, kjer je bil premešcen poškodovani kanal ......................................................................................... 99 Slika 90: Premik vhodnih vrat pri severni dostopni cesti ....................................................................................................... 100 Slika 91: Razpoka ob kanalu zahodnega Boršt potoka............................................................................................................ 100 Slika 92: Poškodbe na kanaleti, stanje december 2018 ............................................................................................................ 100 Slika 93: Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe ........................................................................... 108 Slika 94: Uporaba virov sevanj glede na namen in nacin uporabe ........................................................................................ 109 Slika 95: Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja .................................................................................. 109 Slika 96: Register sevalnih dejavnosti ......................................................................................................................................... 111 Slika 97: Register virov sevanja .................................................................................................................................................... 112 Slika 98: Register sevalnih in jedrskih objektov ........................................................................................................................ 113 Slika 99: Podatki, ki jih vsebuje CERAO za posamezen paket ............................................................................................. 114 Slika 100: Poslovno proizvodni skladišcni objekt Steris (Foto: Inšpekcija URSJV) .......................................................... 115 Slika 101: Nova ureditev varovanja, ki upošteva stopenjski pristop ter primeri in povezava na ustrezne (kljucne) predpise .................................................................................................................................................................................. 120 Slika 102: Aktivnosti inšpekcije URSJV v letu 2018 na podrocju sevalnih dejavnosti ...................................................... 121 Slika 103: Vsebnik za prevoz in hrambo vira sevanj v industrijski radiografiji (vir) .......................................................... 125 Slika 104: Linearni pospeševalnik delcev (levo) in Klystron (desno).................................................................................... 126 Slika 105: Delež diagnosticnih rentgenskih aparatov glede na njihovo kakovost v obdobju 1997-2018 ....................... 135 Slika 106: Merilno mesto Goricko .............................................................................................................................................. 142 Slika 107: Prenosna postaja za meritve zunanjega sevanja na obmocju odlagališca Boršt ............................................... 142 Slika 108: Histogram razpoložljivosti podatkov po postajah ................................................................................................. 143 Slika 109: Histogram razpoložljivosti podatkov po postajah (za postaje z razpoložljivostjo > 90%) ............................ 144 Slika 110: Potek hitrosti doze in kolicine padavin v Ljubljana-Bežigrad ............................................................................. 144 Slika 111: Osnovni prikaz stanja mreže zgodnjega obvešcanja v Sloveniji in sosednjih državah .................................... 145 Slika 112: Primer prikaza rezultatov »route monitoringa« z uporabo mobilne aplikacije RVO ...................................... 146 Slika 113: Tabelaricen pregled podatkov »route monitoringa« za posamezno lokacijo .................................................... 146 Slika 114: Graficni prikaz podatkov »route monitoringa« za posamezno lokacijo ............................................................ 147 Slika 115: Podatki, ki so operaterjem na voljo iz AMS merilnikov ....................................................................................... 148 Slika 116: Merilnika talnega useda Envinet Sara na Drnovem .............................................................................................. 149 Slika 117: Letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2018 ...................................................... 153 Slika 118: Povprecne letne specificne aktivnosti 3H v padavinah iz Ljubljane od leta 1990 ............................................ 155 Slika 119: Povprecni used 137Cs, 90Sr in 210Pb na enoto površine za obdobje od leta 2010 dalje na lokacijah Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota in Bovec ............................................................................................................................. 156 Slika 120: Povprecna letna specificna aktivnost 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji ......................................................................... 157 Slika 121: Površinske koncentracije aktivnosti 137Cs v razlicnih plasteh tal globine v letih 1982–2018 ......................... 158 Slika 122: Doza zaradi zunanjega sevanja za Ljubljano od leta 1986 ................................................................................... 160 Slika 123: Lokacije vzorcenja živil v letu 2018 .......................................................................................................................... 161 Slika 124: Povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2018 ............................................................................................................................................................. 162 Slika 125: Relativni prispevki k dozi zaradi ingestije in inhalacije posameznih vrst hrane, vode in zraka za dojencke in odrasle ..................................................................................................................................................................................... 165 Slika 126: Predvidena efektivna doza zaradi kontaminacije okolja z dolgoživimi umetnimi radionuklidi za odrasle (slovensko povprecje) za obdobje od leta 2000 dalje ..................................................................................................... 167 Slika 127: Mesecne koncentracije aktivnosti 3H v padavinah v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani ......................... 172 Slika 128: Ocenjeni letni prispevki rudnika h koncentracijam 222Rn v Gorenji Dobravi v letih 2000 - 2018 ............... 180 Slika 129: Koncentracije 238U v enkratnih vzorcih vod v okolici nekdanjega rudnika urana in reki Sori (Bq/m3) ...... 181 Slika 130: Letni prispevek k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu ................................................................................................................ 183 Slika 131: Lokacije vseh merilnih mest, ki so doslej vnesene v bazo ROKO ..................................................................... 189 Slika 132: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani .................................................. 189 Slika 133: Letna kolicina uskladišcenih RAO po vrstah v NEK ........................................................................................... 207 Slika 134: Kolicina RAO v skladišcu .......................................................................................................................................... 208 Slika 135: Število letnih zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK ................................................................................................................................................................................................. 213 Slika 136: Število opravljenih prevzemov .................................................................................................................................. 223 Slika 137: Število in delež paketov posameznih skupin RAO, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2018 ............. 224 Slika 138: Vrste in kolicine v CSRAO sprejetih radioaktivnih odpadkov ............................................................................ 225 Slika 139: Prostornina paketov radioaktivnih odpadkov v CSRAO ob koncu posameznega leta v letih 2001-2018 226 Slika 140: Deleži posameznih vrst radioaktivnih odpadkov, skladišcenih v CSRAO konec leta 2018 .......................... 228 Slika 141: Prikaz sredstev Sklada 31. decembra 2018 v milijonih evrov .............................................................................. 233 Slika 142: VaR po mesecih (enodnevni, 95-odstotni interval zaupanja) .............................................................................. 234 Slika 143: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2018 v odstotkih .......................................................... 235 Slika 144: Povprecni letni donos portfelja Sklada v razlicnih obdobjih (v %) .................................................................... 236 Slika 145: Organigram URSJV ..................................................................................................................................................... 253 Slika 146: Organiziranost Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji ................................................................. 265 Slika 147: Število meritev radioaktivnosti odpadnih kovin leta 2018 ................................................................................... 275 Slika 148: Ocene dogodkov po INES lestvici .......................................................................................................................... 394 1 UVOD Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljevanju URSJV) vsako leto koordinira pripravo Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Porocilo) na podlagi dolocila Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. V njem so strnjeno povzeta vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnostjo. Porocilo sprejme Vlada Republike Slovenije in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Porocilo je hkrati poglaviten nacin seznanjanja širše javnosti z letnim dogajanjem na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji. Pripravljeno je bilo vsako leto nepretrgoma od leta 1985 dalje. Porocilo je prevedeno tudi v anglešcino in predstavlja temeljni dokument za predstavitev dejavnosti v državi Sloveniji tujim zainteresiranim bralcem. Med pripravo letnega porocila URSJV od vseh vpletenih organizacij in državnih organov prejme obsežna porocila o njihovih dejavnostih, iz katerih potem povzame strnjeno vsebino porocila za vlado, državni zbor in širšo javnost. Da pa bi za strokovno javnost ostala zapisana tudi podrobnejša strokovna dejstva, URSJV pripravi tudi to Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji (Razširjeno porocilo) kot svoj interni dokument. V njem so podane iste vsebine o dogajanjih v obravnavanem letu kot v Porocilu, le da z vec strokovnimi podrobnostmi. Na koncu vsakega poglavja so navedeni viri, iz katerih so crpani podatki. Možno je, da smo pri nastajanju tega porocila naredili tudi kakšno napako. Zato priporocamo bralcem, da v primeru dvoma preverijo podatke v navedenih virih in nas o morebitni napaki obvestijo. Tako Porocilo kot to Razširjeno porocilo sta dosegljiva javnosti v elektronski obliki na spletni strani Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost na naslovu http://www.ursjv.gov.si za vsa leta od leta 1985 naprej. Razširjeno porocilo, ki ga pripravljamo od leta 2002 dalje, je na razpolago le v slovenskem jeziku. Leto 2018 je bilo mirno in lahko povzamemo, da je bil vsekakor dosežen temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti: varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi ucinki ionizirajocih sevanj. 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI 2.1 OBRATOVANJE JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV 2.1.1 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO 2.1.1.1 Obratovalna varnost Nadzor obratovanja in tematski pregledi Kljucna naloga URSJV pri zagotavljanju jedrske varnosti je pazljivo spremljanje obratovanja NEK. Pri tem se uporabljajo razlicni pristopi. URSJV zato izvaja kontinuirani nadzor in temeljite preglede in s tem zagotavlja izpolnjevanje zakonodajnih zahtev, zahtev iz odlocb in drugih aktov URSJV, uveljavljanje dobrih praks, varnost obratovanja in druge pomembne dejavnike jedrske varnosti. Podrocja, ki jih URSJV pregleduje, se dolocajo na podlagi zakonodajnih zahtev, porocil o delovanju NEK, izkušenj iz drugih jedrskih objektov in na podlagi poznavanja obratovanja NEK v prejšnjih letih. Na podlagi zbranih podatkov URSJV oblikuje obratovalne kazalnike, ki prikazujejo varnost obratovanja NEK. Poleg spremljanja obratovanja NEK ima URSJV vpeljan tudi proces spremljanja tujih obratovalnih izkušenj, ki jih temeljito analizira in na podlagi analiz sprejema ukrepe za izboljšanje jedrske varnosti. Vse to so podlage za dolocevanje podrocja pregledov. V letu 2018 so bili v NEK trije dogodki oziroma odstopanja, ki so podrobno opisani v poglavju 2.1.1.1.4. URSJV je pregledala izvajanje popravnih ukrepov po dogodkih in preverila in ocenila analize dogodkov, ki jih je izdelala NEK. V teh analizah je NEK iskala vzroke in opredelila popravne ukrepe z namenom preprecevanja podobnih dogodkov v prihodnosti. Sredi oktobra je NEK gostila nadaljevalno OSART misijo, ki je pregledala kako je NEK izvedla izboljšave obratovanja na osnovi priporocil in predlogov prvotne OSART misije, izvedene konec maja 2017. Misija je pohvalila že izvedene ukrepe, ki so popolnoma zadovoljili 70 % vseh priporocil in predlogov, medtem ko so bili preostali ukrepi v izvajanju. Vec o nadaljevalni OSART misiji je zapisano v poglavju 2.1.1.8. V letu 2018 se je nadaljeval evropski tematski strokovni pregled na podrocju staranja (Topical Peer Review, TPR), v okviru katerega so se pregledala porocila o spremljanju staranja jedrskih objektov v Evropski uniji. Na osnovi medsebojnega pregleda in izhajajocih priporocil URSJV in NEK pripravljata nacrt ukrepov, s katerimi bo NEK v prihodnosti še izboljšala stanje elektrarne na podrocju staranja. Vec o TPR pregledu in akcijskem nacrtu je napisano v poglavju 2.1.1.9. URSJV je v letu 2018 preverjala še kako NEK zagotavlja ustreznost novo vgrajene opreme, spremlja erozivno korozijo, izvaja inšpekcije tlacne opreme, nadzoruje staranje kovinskega dela zadrževalnega hrama NEK, vzdržuje in uporablja premicno/mobilno opremo in nacrtuje ter izvaja zacasne in stalne spremembe projekta. S tematskimi pregledi URSJV preverja stanje v NEK in daje priporocila za nadaljnje postopanje. V primeru nepravilnosti URSJV izda zahtevo za njihovo odpravo, za kršitve pa so predvidene kazni po zakonu. URSJV je tako v letu 2018 ugotovila ustrezno stanje v NEK, predlagala vec priporocil in tudi nekaj zahtev za odpravo nepravilnosti, kršitev pa ni bilo. Obratovalni podatki in varnostni kazalniki NEK V Nuklearni elektrarni Krško (v nadaljevanju: NEK) so leta 2018 proizvedli 5.776.439,3 MWh (5,8 TWh) bruto elektricne energije na izhodu generatorja oziroma 5.489.907,9 MWh (5,5 TWh) neto elektricne energije, ki je bila oddana v omrežje. Najpomembnejši obratovalni kazalniki NEK so prikazani v preglednicah 1 in 2, njihovo gibanje skozi leta pa v nadaljevanju porocila. Obratovalni kazalniki potrjujejo stabilno in varno obratovanje elektrarne. Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2018 Varnostni in obratovalni kazalniki Leto 2018 Povprecje razpoložljivost [%] 91,50 87,46 izkorišcenost [%] 94,1 86,35 faktor prisilne zaustavitve [%] 0,08 0,98 realizirana proizvodnja [GWh] 5.776,44 5.182,76 hitre zaustavitve – samodejne [štev. zaustavitev] 0 2,11 hitre zaustavitve – rocne [štev. zaustavitev] 0 0,14 nenacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 1 0,72 nacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 1 0,81 porocila o izrednih dogodkih [štev. porocil] 0 4,06 trajanje remonta [dnevi] 30,9 49,0 faktor zanesljivosti goriva (FRI) [GBq/m3] 3,70.10-5 6,16.10-2 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2018 Casovna analiza proizvodnje Število ur Odstotek število ur v letu 8760 100 trajanje obratovanja elektrarne (na omrežju) 8012 91,46 trajanje zaustavitev 748 8,54 trajanje remonta 741 8,46 trajanje nacrtovanih zaustavitev 0 0,0 trajanje nenacrtovanih zaustavitev 7 0,08 Na sliki 1 je letni diagram obratovanja NEK. Leta 2018 se je elektrarna dvakrat zaustavila, obakrat rocno in postopno, prvic v aprilu zaradi rednega remonta, drugic pa julija zaradi odstranitve merilnih prikljuckov na skoznikih glavnih transformatorjev. Na znižani moci je obratovala v poletnih mesecih zaradi nizkega pretoka reke Save. Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2018 Na slikah 2 in 3 je prikazano število zaustavitev elektrarne v posameznem letu. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 povp. št. ustavitev leto Rocne Samodejne Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne 0 1 2 3 4 5 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 povp. št. ustavitev leto Nacrtovane Nenacrtovane Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in nenacrtovane Zaustavitve verižne reakcije v reaktorju so razvršcene v dve skupini: v hitre in normalne. Hitre so posledica delovanja varovalnega sistema reaktorja, ki se sproži samodejno ali rocno. Normalne zaustavitve pa so tiste, ki potekajo normalno, s postopnim zmanjšanjem moci in so razdeljene naprej na nenacrtovane in nacrtovane. Postopna zaustavitev zaradi zamenjave goriva in rednega letnega vzdrževanja oziroma remonta je posebna vrsta nacrtovanih zaustavitev. NEK je bila med svojim celotnim obratovanjem (1981–2018) ustavljena 204-krat, od tega 136-krat med komercialnim obratovanjem. Hitrih zaustavitev je bilo skupaj 138. Med komercialnim obratovanjem jih je bilo 81, od tega 76 samodejnih in 5 rocnih. Preostalih zaustavitev, ki potekajo s postopnim zmanjševanjem moci, je bilo v celotnem obratovalnem obdobju 66. Med komercialnim obratovanjem je bilo s postopnim zmanjševanjem moci 55 zaustavitev, od tega 26 zaradi letnega remonta, 26 nenacrtovanih in 3 nacrtovane. Število remontov je manjše od števila let obratovanja elektrarne, saj v letih 1991, 2005, 2008, 2011, 2014 in 2017 ni bilo remonta, poleg tega je bila v štirih primerih elektrarna hitro zaustavljena zaradi težav z opremo ravno v prihajajocem casu nacrtovanega letnega remonta, zaradi cesar se je tedaj zacetek le tega prestavil. Z leti lahko opazimo postopno ustalitev števila hitrih zaustavitev (zadnjih petindvajset let v povprecju manj kot ena na leto). Leta 2018 ni bilo hitrih zaustavitev. Na sliki 4 je število sprožitev sistema za visokotlacno vbrizgavanje. Le ta se samodejno zažene ob nizkem tlaku v primarnem ali sekundarnem hladilnem sistemu, pri visokem tlaku v zadrževalnem hramu ter rocno. Leta 2018 ni bilo nobene sprožitve tega sistema, tako skupno število sprožitev od zacetka komercialnega obratovanja ostaja 12. Slika 4: Število sprožitev SI sistema Na sliki 5 je prikazan faktor nenacrtovane zaustavitve. Ta faktor je razmerje med številom ur trajanja nenacrtovanih zaustavitev in celotnim številom ur v tem obdobju. Izražen je v odstotkih. Leta 2018 je bila elektrarna nenacrtovano zaustavljena 7 ur, zato je ta faktor 0,08 %. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 povp. [%] leto Slika 5: Faktor nenacrtovane zaustavitve Na sliki 6 je prikazano število porocil o nenormalnih dogodkih na leto. V letu 2018 NEK ni porocala o nenormalnih dogodkih. NEK je dolžna porocati upravnemu organu o vseh dogodkih, ki bi lahko zmanjšali stopnjo jedrske varnosti. 0 2 4 6 8 10 12 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 povp. št. porocil leto Slika 6: Število porocil o nenormalnih dogodkih Na sliki 7 je prikazan faktor izkorišcenosti. Izkorišcenost (load factor) je kolicnik med dejansko pridobljeno elektricno energijo in elektricno energijo, ki bi jo lahko ob referencni kapaciteti teoreticno pridobili v istem casu. Leta 2018 je vrednost tega kazalnika znašala 94,1 %. Pri racunanju tega kazalnika se uporablja referencna maksimalna zmogljivost, ki predvideva zmogljivost elektrarne med obratovanjem v najslabših vremenskih pogojih. Ker pa NEK vecino casa obratuje z višjo zmogljivostjo, je lahko vrednost tega kazalnika vecja od 100 %. Slika 7: Faktor izkorišcenosti Na sliki 8 je prikazana razpoložljivost. V letu 2018 je bila kljub remontu razpoložljivosti elektrarne relativno visoka in znaša 91,5 %. Razpoložljivost (availability) nuklearne elektrarne je kolicnik med številom ur obratovanja generatorja (sinhroniziranega z omrežjem ne glede na moc reaktorja) in celotnim številom ur v tem obdobju. Pove, koliko casa je bila elektrarna prikljucena na omrežje (v odstotkih). Pri racunanju skupnih vrednosti za razpoložljivost, izkorišcenost in faktor nenacrtovane zaustavitve je upoštevana proizvodnja elektricne energije od 1. januarja 1983, ko so bili koncani zagonski preizkusi. Slika 8: Razpoložljivost Na sliki 9 je prikazan faktor zmožnosti elektrarne, ki je definiran kot razmerje razpoložljive proizvodnje energije v danem obdobju in proizvodnje energije na referencni (nazivni) moci. Kazalnik izraža vpliv vodenja in vzdrževanja elektrarne na obratovanje in proizvodnjo elektricne energije. Leta 2018 je bil remont, zato je ta kazalnik primerljiv drugim letom z remontom, in sicer 90,92 %. Slika 9: Faktor zmožnosti elektrarne Na sliki 10 je prikazana proizvedena elektricna energija za vsa leta rednega obratovanja NEK. V letu 2018 je bil redni remont, zato je temu primerna tudi neto proizvodnja elektricne energije, in sicer 5,5 TWh. Slika 10: Proizvedena energija Na sliki 11 je prikazana primerjava po letih med proizvodnjo elektricne energije v Sloveniji v jedrski elektrarni, v hidroelektrarnah, v termoelektrarnah in v soncnih elektrarnah. Leta 2018 je proizvodnja elektricne energije znašala 15,3 TWh, od tega je 36 % proizvedeno v NEK. Slika 11: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji Iz preglednice 3 so razvidne podrobnosti o remontnih dejavnostih od leta 2011 dalje. Trajanje remonta po letih je prikazano na sliki 12. Leta 2018 so imeli v elektrarni 31 dnevni remont. V tem casu se je izvedlo redno preverjanje in preventivno vzdrževanje opreme, zamenjal se je del sredice in izvedle nekatere izboljšave oz. nadgradnje. Naslednji remont bo oktobra 2019. Preglednica 3: Podatki o remontih v NEK od 2011 dalje Podatki o remontih 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Konec gorivnega ciklusa – 25 26 – 27 28 – 29 Datum zacetka remonta – 14. 4. 1. 10. – 11. 4. 1. 10. – 1. 4. Trajanje remonta [dni] 0 43,3 49,1 0 36,0 35,9 0 30,9 Moc pred zaustavitvijo [%] – 96 100 – 100 98 – 100 Maksimalna zgorelost gorivnega elementa [MWd/MTU] – 51.422 53.125 – 53.426 52.908 – 58.361 Zacetek naslednjega gorivnega ciklusa – 27. 5. 19. 11. – 17. 5. 5. 11. – 1. 5. Število svežih gorivnih elementov v sredici – 56 56 – 56 56 – 56 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 povp. dnevi leto Slika 12: Trajanje remonta v NEK Na sliki 13 je prikazan faktor nenacrtovane izgube moci. Izracunan je kot razmerje vseh nenacrtovanih izgub energije in referencne proizvedene energije (maksimalne proizvedene energije). Nizka vrednost indikatorja kaže na dobro vzdrževanje pomembne opreme. Leta 2018 je elektrarna imela nenacrtovane izgube proizvodnje zaradi ene nenacrtovane zaustavitve ter zaradi podaljšanja remonta, zato je vrednost tega faktorja 0,98 %. 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 6,0 7,0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 povp. [%] leto Slika 13: Nenacrtovana izguba moci Na sliki 14 je prikazano število nenacrtovanih avtomatskih zaustavitev na 7.000 ur kriticnosti. Ta obratovalni in obenem varnostni kazalnik je zlasti uporaben pri primerjanju števila hitrih samodejnih zaustavitev z drugimi elektrarnami, ker je normiran na enako število ur obratovanja reaktorja. V letu 2018 NEK ni imela samodejnih zaustavitev, zato je vrednost tega kazalnika 0. 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 povp. število leto Slika 14: Hitre samodejne zaustavitve na 7000 ur kriticnosti Na sliki 15 je prikazana skupinska (kolektivna) izpostavljenost sevanju v NEK. Nizka vrednost tega kazalnika kaže na visoko ucinkovitost nadzora izpostavljanja sevanju in zavzetost vodstva za radiološko zašcito. V letu 2018 je NEK imela remont za menjavo goriva, zato je vrednost kazalnika, 783,0 clovek mSv primerljiva z drugimi leti z remontom. Slika 15: Skupinska izpostavljenost sevanju Na sliki 16 je prikazana ucinkovitost varstva pri delu. Stopnja varstva pri delu je razmerje med izgubo delovnih ur zaradi nezgod pri delu in vsemi delovnimi urami. V letu 2018 je bila ena poškodba pri delu, zato je vrednost tega kazalnika 0,19. 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 povp. vrednost leto Slika 16: Stopnja varstva pri delu Namen faktorjev neoperabilnosti, podanih na slikah 17, 18 in 19, je prikazati pripravljenost pomembnih varnostnih sistemov, da zagotovijo svojo funkcijo v primeru nezgode. Na sliki 17 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema za varnostno vbrizgavanje. Leta 2018 je bila vrednost faktorja 0,0013, kar je pod ciljno vrednostjo NEK (0,005). Vsa nerazpoložljivost visokotlacnega sistema za hlajenje sredice v sili je izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi nacrtovanega vzdrževanja na moci. Slika 17: Neoperabilnost sistema za varnostno vbrizgavanje Na sliki 18 je prikazan faktor neoperabilnosti zasilnega vira energije (dizelskih generatorjev), ki pomeni nerazpoložljivost sistema za dobavo elektricne energije, kar je pomembno ob izpadu normalnega notranjega in zunanjega elektricnega napajanja. Operabilnost dizelskih generatorjev je stabilna že nekaj let. V letu 2018 je bil sistem zasilnega vira elektricnega energije popolnoma razpoložljiv, zato je vrednost tega kazalnika 0. 0,000 0,005 0,010 0,015 0,020 0,025 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 povp. neoperabilnost leto Slika 18: Faktor neoperabilnosti zasilnega vira elektricne energije Na sliki 19 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode, to je nerazpoložljivost sistema, ki poskrbi za dovajanje napajalne vode v uparjalnike, kadar glavni napajalni sistem ni na razpolago. Leta 2018 je vrednost tega faktorja znašala 0,0008, kar je pod ciljno vrednostjo NEK (0,005). Vsa nerazpoložljivost sistema pomožne napajalne vode je v letu 2018 izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi nacrtovanega vzdrževanja na moci. Slika 19: Faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode Kemijski kazalnik, prikazan na sliki 20, podaja uspešnost operativne kemijske kontrole vode na sekundarni strani. Kazalnik je kombinacija vrednosti koncentracij klorida, sulfata in natrija v sistemu za kaluženje uparjalnikov ter železa in bakra v sistemu glavne napajalne vode glede na njihove dopustne koncentracije. Ce so vse koncentracije kemikalij pod zaželenimi vrednostmi, je vrednost kazalnika 1. Vrednost tega kazalnika NEK za leto 2018 je 1,01. Slika 20: Kemijski kazalnik Iz slike 21 je razvidno število požarnih alarmov in število dejanskih požarov skupaj v tehnološkem in netehnološkem delu elektrarne za obdobje 1983 - 2018. Za obdobje med letoma 1983 in 1997 ni razpoložljivih podatkov o številu alarmov, za leto 1998 in 1999 pa se število alarmov ne more upoštevati kot popolnoma verodostojen podatek, ker so bili tedaj upoštevani tudi alarmi, povzroceni z okvaro (kratek stik) samega alarma. Leta 2018 je bilo 13 požarnih alarmov, od tega 9 v tehnološkem delu, ostali 4 pa v netehnološkem delu elektrarne. Požarov leta 2018 ni bilo. 0 30 60 90 120 0 1 2 3 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 povp. število alarmov število požarov leto število požarov število alarmov Slika 21: Pregled števila požarnih alarmov in dejanskih požarov v obdobju 1983 2018 Podatki o obratovanju v mejnih razmerah obratovanja (v casovno omejenih razmerah najnižje funkcionalne zmogljivosti opreme, ki je še zahtevana za varno obratovanje elektrarne – »Limited Conditions for Operation«) so razvidni iz preglednice 4. V letu 2011 je bil ta kazalnik spremenjen skladno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (JV9). Skladno s tem pravilnikom elektrarna od leta 2011 dostavlja URSJV redna mesecna porocila o obratovanju, vkljucno s podatki o obratovanju v mejnih razmerah. Ti podatki so bili od leta 2011 do 2016 loceni na dve skupini: v prvi so bili samo kljucni varnostni sistemi (pomožna napajalna voda – AF, zasilno elektricno napajanje – DG, odvod zaostale toplote – RH in varnostno vbrizgavanje – SI), za katere so se porocali vsi vzroki obratovanja v mejnih razmerah, medtem ko je druga skupina vkljucevala vse sisteme elektrarne, vendar samo dva vzroka, in sicer korektivno vzdrževanje in odpovedi komponente ali opreme. Z objavo novega pravilnika JV9 decembra 2016 se z letom 2017 ti podatki ponovno porocajo za vse sisteme. Preglednica 4: Obratovanje v mejnih razmerah obratovanja v obdobju 2012-2018 za vse sisteme elektrarne Vzrok Število dogodkov 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 preklop zbiralke zaradi korektivnega vzdrževanja, BCC – – – – – 9 6 preklop zbiralke zaradi odpovedi komponente ali opreme, BCF – – – – – 1 0 preklop zbiralke zaradi nadzora, BCS – – – – – 46 29 korektivno vzdrževanje, CM 51 64 58 59 57 41 49 odpoved komponente ali opreme, FAIL 14 22 18 44 10 20 22 modifikacije, MOD – – – – – 33 32 preventivno vzdrževanje, PM – – – – – 84 114 nadzor, S – – – – – 445 357 trening osebja, TRAIN – – – – – 0 0 vzdrževanje za odpravo pomanjkljivosti, DM – – – – – 18 22 Skupaj 87 65 86 103 67 697 631 Viri: [1], [2] in [3]. URSJV proces nadzora NEK s pomocjo varnostno-obratovalnih kazalnikov URSJV je konec leta 2007 zacela spremljati vodenje in obratovanje NEK preko svojega nabora varnostno obratovalnih kazalnikov (v nadaljevanju: VOK). V letu 2018 je URSJV spremljala 37 VOK, katerih primeri so predstavljeni v nadaljevanju. Nabor VOK vkljucuje URSJV meje za opozorila in alarme. NEK ima tako na voljo cas za korektivne ukrepe, ki bi izboljšali vrednost VOK, še preden je dosežena URSJV opozorilna oziroma alarmna vrednost ter s tem tudi povecan nadzor URSJV. URSJV enkrat mesecno obvešca NEK o morebitnih posameznih podrocjih, ki bi potrebovala vecjo angažiranost NEK oziroma, kjer se pricakuje URSJV tematske inšpekcije. Iz kazalnika, ki prikazuje specificno aktivnost primarnega hladila (slika 22), je razvidno, da so v casovnem obdobju med majem 2018 in decembrom 2018 (30. gorivni cikel) specificne aktivnosti ksenona 133Xe in jodovih izotopov 131I in 134I znižane približno na 1/3 vrednosti glede na 29. gorivni cikel (casovno obdobje med novembrom 2017 in majem 2018). V casu remonta 2018 je bilo ugotovljeno, da v sredici 29. gorivnega cikla ni bilo pušcajocih ali poškodovanih gorivnih elementov. V 30. gorivnem ciklu je specificna aktivnost ksenona 133Xe in jodovih izotopov 131I in 134I precej konstantna, kar pomeni, da do konca decembra 2018 ni pušcajocih ali poškodovanih gorivnih elementov v sredici 30. gorivnega cikla. 1,00E-08 1,00E-02 2,00E-02 3,00E-02 4,00E-02 5,00E-02 6,00E-02 7,00E-02 29.11.2017 29.12.2017 29.01.2018 28.02.2018 31.03.2018 30.04.2018 31.05.2018 30.06.2018 31.07.2018 31.08.2018 30.09.2018 31.10.2018 30.11.2018 .Ci/ml I-131 I-134 Xe-133 DE I-131 Slika 22: Specificna aktivnost primarnega hladila – 30. gorivnega cikla opozorilo: 100 % povecanje specificne aktivnosti 131I, 134I ali 133Xe glede na predhodni teden ali 0,25 µCi/ml DE 131I alarm: 200 % povecanje specificner aktivnosti 131I, 134I ali 133Xe glede na predhodni teden ali 0,5 µCi/ml DE 131I Kazalnik, ki prikazuje identificirano in neidentificirano pušcanje iz primarnega hladilnega sistema (v druge zaprte sisteme ali v atmosfero zadrževalnega hrama preko identificiranih virov ali preko uparjalnikov v sekundarni hladilni sistem), je že vec let pod mejno (opozorilo 60 % in alarm 80 %) vrednostjo (slika 23). Pušcanje se prikaže kot odstotek od dovoljenega pušcanja, dolocenega z NEK tehnicnimi specifikacijami. Mejni vrednosti za alarm in opozorilo na sliki 23 nista prikazani, ker so dejanske vrednosti dalec pod mejnimi vrednostmi. Slika 23: Pušcanje reaktorskega hladila Kazalnika na slikah 24 in 25 prikazujeta tveganje zaradi nacrtovane in nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme v okviru NEK tehnicnih specifikacij. V primeru velikega porasta nenacrtovane nerazpoložljivosti lahko kazalnika odražata degradacijo opreme in pomanjkljiv program vzdrževanja. cid:image001.png@01D51B97.CE5C3A20 Slika 24: Tveganje zaradi nacrtovane nerazpoložljivosti opreme Slika 25: Tveganje zaradi nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme Kazalnika, ki prikazujeta tekocinske izpuste (tritij) (slika 26) in plinske izpuste (slika 27), v letu 2018 nista prekoracila mejnih vrednosti. Mejni vrednosti za alarm in opozorilo za kazalnik deleža vseh plinskih izpustov nista prikazani na sliki 27, ker so dejanske vrednosti dalec pod mejnimi vrednostmi. Slika 26: Tekocinski izpusti – tritij 2018 Slika 27: Delež vseh plinskih izpustov Slika 28 prikazuje število korektivnih delovnih nalogov. Iz nje je razvidno, da je bila opozorilna vrednost presežena enkrat. Tudi alarmna vrednost je bila enkrat presežena. Razlogov za povecano število izdanih korektivnih delovnih nalogov je vec, med drugim tudi problematika staranja sistemov in komponent, povecan obseg del v casu po remontu 2018 ter težave z nekaterimi na novo vgrajenimi instrumentacijskimi kanali. Slika 28: Število korektivnih delovnih nalogov Slika 29 prikazuje stanje ponavljajocih se odstopanj in okvar. Stanje je zadovoljivo, saj vrednosti ne dosegajo meje za opozorila. Slika 29: Ponavljajoca se odstopanja in okvare Na slikah 22-29 so predstavljeni mesecni kazalniki, na slikah 30-37 pa sledijo pa cetrtletni kazalniki. V letu 2018 ni bilo okvar varnostnih sistemov (slika 30). Slika 30: Okvare varnostnih sistemov Kazalnik odziva osebja na poziv v primeru izrednega dogodka (slika 31) prikazuje, da je bilo v letu 2018 od 95 % do 98 % intervencijskega osebja (mejna vrednost je 80 %) razpoložljivega v elektrarni znotraj ene ure v primeru nastopa dejanskega dogodka ali v primeru vaje. Slika 31: Odziv osebja na poziv v primeru izrednega dogodka Glede nenacrtovanih izpostavljenosti kontaminaciji (zunanja kontaminacija) v letu 2018 ni bilo zunanjih kontaminacij (slika 32), prav tako ni bilo (poslabšanj) kontaminacije površin (slika 33). Slika 32: Nenacrtovana izpostavljenost kontaminaciji Slika 33: Kontaminirane površine Kazalnik usposabljanja osebja (slika 34) prikazuje varnost elektrarne preko izobraževanja osebja za obvladovanje izrednega dogodka. Iz kazalnika je razvidno, da se odstotek realiziranega izobraževanja za obvladovanje izrednega dogodka glede na plan izobraževanj izvaja uspešno. Slika 34: Usposabljanje osebja NEK pri svojem delu uporablja okoli 2000 postopkov in programov. Zaradi tehnicnih in administrativnih sprememb na objektu, morebitnih neskladnosti z dejanskim stanjem ter napak v dokumentaciji je potrebno dokumentacijo redno pregledovati in dopolnjevati. Varnostne postopke je treba pregledati najmanj na dve leti, ostalo dokumentacijo pa na pet let. Kazalnik posodobitev dokumentacije prikazuje število dokumentov, ki niso bili pregledani v predvidenem roku. Iz kazalnika na sliki 35 je razvidno, da je NEK v letu 2018 zamujala pri zelo malem številu pregledane varnostno pomembne dokumentacije in postopkih kvalitete. Sledi kazalnik ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov (slika 36). Slika 35: Posodobitev dokumentacije Slika 36: Ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov V skladu s pravilnikom JV9 in Tehnicnimi specifikacijami je NEK porocala o treh dogodkih (slika 37) oziroma odstopanjih, ki so opisani v poglavju 2.1.1.1.4. Slika 37: Dogodki Na slikah 38-49 so predstavljeni letni kazalniki. V letu 2018 se je število veljavnih dovoljenj za operaterja reaktorja, glavnega operaterja reaktorja in inženirja izmene zmanjšalo glede na leto 2017. Na sliki 38 je predstavljeno število osebja z dovoljenjem za obratovanje in inženirjev izmene od leta 2000 dalje. Preverjenost usposobljenosti se preverja v skladu s pravilnikom JV4. Slika 38: Osebje z dovoljenjem za obratovanjem Kazalnik kolektivna doza (slika 39) prikazuje letno kolektivno efektivno dozo celotnega telesa, skupno za delavce NEK, zunanje delavce in obiskovalce. V letu 2018 je bila kolektivna doza 783,01 clovek-mSv (vrednost opozorila je 720 clovek-mSv, vrednost za alarm pa 860 clovek-mSv). cid:image002.png@01D54087.30198880 Slika 39: Kolektivna doza Kazalnik izpostavljenosti osebja sevanju prikazuje skupno število izpostavljenosti delavcev NEK in zunanjih delavcev (slika 40). V letu 2018 je bilo skupno 1508 izpostavljenih delavcev, od tega je bilo 430 izpostavljenih dozi, od 0,5 do 15 mSv. Na sliki 41 je prikazana mejna vrednost za opozorilo in alarm. Alarm predstavlja tudi vsaka kontaminacija nad 15 mSv. Leta, v katerih ni bilo remonta, so na sliki 40 oznacena z zvezdicami (*). Slika 40: Izpostavljenost osebja sevanju Sliki 41 in 42 prikazujeta kazalnik varnost pri delu in število potrjenih zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam NEK. V letu 2018 sta bili NEK potrjeni dve zahtevi za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam, zaradi nezanesljivega delovanja na novo instaliranih merilnikov tlaka in nivoja v zadrževalnem hramu. Vec podrobnosti je navedenih v poglavju 2.1.1.1.4. Slika 41: Varnost pri delu Slika 42: Število potrjenih zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam NEK V letu 2018 ni bilo kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev (slika 43), prav tako ni bila ugotovljena kršitev zakonodaje in odlocb (slika 44). Slika 43: Kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev Slika 44: Kršitve zakonodaje in odlocb V letu 2018 se je število dogodkov zaradi napacnih postopkov zmanjšalo (slika 45), povecalo pa se je število obratovalnih odstopanj zaradi cloveške napake (slika 46). Slika 45: Obratovalna odstopanja zaradi postopkov Slika 46: Obratovalna odstopanja zaradi cloveške napake V letu 2018 ni bilo požara, bili pa so štirje požarni dogodki, zaradi cesar je kazalnik dosegel opozorilno vrednost (slika 47). Bilo je tudi 20 požarnih alarmov in sicer 13 upravicenih ter 7 lažnih. Slika 47: Požarna varnost V letu 2018 je NEK v korektivnem programu obravnavala 184 tujih obratovalnih izkušenj (v letu 2017 je bilo obravnavanih 137 tujih obratovalnih izkušenj) (slika 48). Izdelanih je bilo sedem podrobnejših analiz. Kazalnik je presegel alarmno vrednost, kajti NEK bi pricakovano morala izvesti vsaj 13 podrobnejših analiz. Iz grafa je tudi razvidno, da je število obravnavanih tujih obratovalnih izkušenj v NEK v zadnjih letih vedno manjše. Slika 48: Obravnava tujih izkušenj V letu 2018 je bilo odstranjenih 63 zacasnih sprememb (slika 49). Število nedokoncanih sprememb ob koncu leta je bilo 39, zato je kazalnik presegel opozorilno vrednost (35). Slika 49: Zacasne spremembe 2.1.1.1.4 Dogodki in obratovalne izkušnje v NEK Porocanje o nenormalnih dogodkih je doloceno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (Ur. l. RS, št. 81/2016), v katerem je podan seznam dogodkov, o katerih mora upravljavec jedrske elektrarne izredno porocati. NEK mora prav tako slediti dodatnim zahtevam za porocanje v svojih tehnicnih specifikacijah. NEK je v skladu z omenjenim pravilnikom in tehnicnimi specifikacijami porocala o dveh dogodkih oziroma odstopanjih. NEK je dodatno porocala še o enem odstopanju (zaustavitev elektrarne zaradi težav z meritvijo visoke napetosti transformatorja GT2) pri katerem je bilo potrebno zaustaviti elektrarno. Za to odstopanje sicer ni bilo potrebno porocati v skladu z omenjenim pravilnikom ali tehnicnimi specifikacijami. Zaustavitev elektrarne zaradi težav z meritvijo visoke napetosti transformatorja GT2 Po remontu 2018 so se od zacetka maja dalje zacele pojavljati obcasne izgube signala na merilni liniji napetosti skoznika glavnega transformatorja GT2 na eni od treh faz (na fazi C). Dolgorocno obratovanje z obcasno izgubo signala na tej merilni liniji oziroma prekinitev merilne zanke predstavlja prenapetostna tveganja za skoznik in posledicno za transformator GT2. Zato je bila sprejeta konservativna odlocitev na podlagi katere se je omenjeni merilni sistem odspojil in tako ne predstavlja vec tveganja. V izogib takšnemu dogodku je bila elektrarna 29. julija 2018 kratkotrajno zaustavljena. Preventivno so odstranili šest prikljuckov za meritev visoke napetosti na skoznikih obeh transformatorjev (GT1 in GT2) ter namestili namenske cepe za ozemljitev prikljuckov. Obratovanje je namrec možno in varno tudi brez nadzornih meritev na skoznikih. Dokoncno sanacijo z zamenjavo vseh prikljuckov bodo izvedli v remontu 2019. Na sliki 50 je prikazan glavni transformator in izvedba meritev napetosti skoznika faze C na glavnem transformatorju. NEK in URSJV sta odstopanje podrobno preucili in opravili analizo. Vira: [4],[5]. Slika 50: Glavni transformator GT1 (levo) in izvedba meritve napetosti skoznika faze C na glavnem transformatorju GT2 (desno) Neuspešna instalacija novih tlacnih pretvornikov PT944EC in PT943EC v zadrževalni hram V sklopu projekta 1007-XI-L »Izgradnja pomožne komandne sobe (ECR)« je bila izvedena tudi instalacija dveh novih merilnikov tlaka v zadrževalnem hramu. Na skupno tlacno celico (senzor) PT-943EC-PE, ki se je namestila v zadrževalnem hramu, sta bila s kapilarnima linijama prikljucena merilna pretvornika PT943EC in PT944EC, namešcena v vmesni zgradbi (IB). Kapilarne linije je bilo treba vakuumirati in napolniti s silikonskim oljem. Med samo izvedbo vakuumiranja je prišlo do izpada vakuumske crpalke in je bil zato postopek vakuumiranja podaljšan. Po vzpostavitvi zahtevanega tlaka (26,7 Pa) se je pristopilo k polnjenju kapilarnih linj s silikonskim oljem. Ta operacija ni bila uspešna, saj olje ni doseglo senzorja. Ker je bil merilni sistem samo delno napolnjen z oljem, se je izvedla demontaža senzorja in pretvornikov. Operabilnost pretvornikov PT943EC in PT944EC je zahtevana s tehnicnimi specifikacijami za razširjene projektne osnove (DEC TS), zato sta bila razglašena za neoperabilna in 28. aprila 2018 ob 00:00 se je vstopilo v DEC LCO 3.3.3.5. Oktobra 2018 je bila izdana nova revizija DEC TS, ki je za to neoperabilnost tlacnih pretvornikov zahtevala ravnanje skladno z DEC LCO 3.0.3 (pripraviti posebno analizo z utemeljitvijo za nadaljnje obratovanje). Namen novih pretvornikov je izboljšati jedrsko varnost elektrarne, predvsem za nesrece, ki presegajo projektne osnove. Za obvladovanje projektnih nesrec ima elektrarna na voljo dodatno instrumentacijo za merjeje tlaka v zdrževalnem hramu. NEK je pripravila analizo, s katero je dokazala, da bo elektrarna brez novih pretvornikov obratovala z enako konfiguracijo kot pred njihovo vgradnjo in da tako ostaja jedrska varnost na isti ravni kot pred uvedbo te spremembe Zato je NEK zaprosila URSJV za odobritev prekoracitve DEC LCO 3.3.3.5, kar je URSJV tudi storila 21. decembra 2018. NEK bo sanirala vgradnjo novih tlacnih pretvornikov v remontu 2019. NEK in URSJV sta odstopanje podrobno preucili in opravili analizo. Vira: [6], [7]. Nezanesljiva meritev nivoja (L-6170EC in L-6171EC) hladila v zbiralniku zadrževalnega hrama ob DEC pogojih V sklopu projekta 1007-XI-L »Izgradnja pomožne komandne sobe (ECR)« je bila izvedena tudi instalacija dveh novih merilnikov nivoja (L-6170EC in L-6171EC) v recirkulacijskem zbiralniku zadrževalnega hrama. Ta dva merilna kanala sta namenjena uporabi v primeru težke (izven-projektne) nesrece, saj pokrivata široko obmocje ter sta kvalificirana za razmere težkih nesrec. Njuna indikacija je dostopna v pomožni komandni sobi (ECR), medtem ko je indikacija v glavni komandni sobi posredna, preko Procesno Informacijskega Sistema NEK (PIS). Med obratovanjem po remontu 2018 je bilo opaženo pocasno lezenje in nihanje indikacije na obeh merilnih zankah. Dne 23. 10. 2018 je zaradi preseganja kriterija iz NEK postopka razglašen vstop v DEC-LCO 3.3.3.5. Merilnika nivoja sta bila razglašena za neoperabilna. Ker omenjenih merilnikov ni možno vzpostaviti v zanesljivo, kalibrirano delovanje do naslednjega remonta, in ju ni možno razglasiti za operabilna, je NEK ravnala skladno z DEC LCO 3.0.3 ter URSJV zaprosila za odobritev prekoracitve DEC LCO 3.3.3.5. Namen novih merilnikov nivoja je izboljšati jedrsko varnost elektrarne, predvsem za nesrece, ki presegajo projektne osnove. Za obvladovanje projektnih nesrec ima elektrarna na voljo dodatno instrumentacijo za merjenje nivoja v zadrževalnem hramu. Ker bo elektrarna brez novih pretvornikov z enako konfiguracijo kot pred njihovo vgradnjo, ostaja jedrska varnost na isti ravni kot pred uvedbo te spremembe, zato je URSJV odobrila prekoracitev 21. decembra 2018. NEK bo nova pretvornika ponovno kalibrirala med remontom 2019 po spremenjenem postopku. NEK in URSJV sta odstopanje podrobno preucili in opravili analizo. Vira: [8], [9]. Obcasni varnostni pregled – implementacija varnostnega nacrta Obcasni varnostni pregled (PSR2) NEK je bil zakljucen maja 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. O statusu izvedbe NEK poroca s polletnim porocilom. NEK je do konca leta 2018 zakljucila 204 izmed 225 akcij, med njimi vse od 71 akcij casovne kategorije I, 82 od 84 casovne kategorije II in 51 od 70 casovne kategorije III. Zakljucek izvedbe nacrta izvedbe sprememb in izboljšav bo maja 2019. Celovitost goriva, aktivnost reaktorskega hladila in pregled gorivnih elementov Leto 2018 zajema del 29. reaktorskega gorivnega cikla, ki se je zacel 4. 11. 2016 (druga kriticnost) in se je zakljucil 1. 4. 2018, ter del 30. gorivnega cikla, ki se je zacel 1. 5. 2018. 30. gorivni cikel bo trajal 18 mesecev, do menjave goriva oktobra 2019. V 30. gorivnem ciklu je bilo 29. 7. 2018 izvedeno kontrolirano znižanje moci iz 100 % na 6 % zaradi korektivnih del na sistemu spremljanja meritev na skoznikih glavnega transformatorja GT2, naslednji dan pa je elektrarna spet obratovala na polni moci. Dne 1. 9. 2018 pa je bilo izvedeno kontrolirano znižanje moci na 98 % zaradi sanacije pušcanja ventila sistema obtocne hladilne vode (CW), naslednji dan pa je elektrarna spet obratovala na polni moci. Ob koncu 29. gorivnega cikla je bila dosežena izgorelost sredice 20535 MWD/MTU oz. 505,7 efektivnih dni na polni moci (EFPD). Ob koncu leta 2018, v 30. gorivnem ciklu, pa je bila dosežena izgorelost sredice 9823 MWD/MTU oz. 241,7 EFPD. Sredico sestavlja 121 gorivnih elementov. Vsi gorivni elementi v sredicah 29. in 30. gorivnega cikla so tipa Vantage+ ali Modified Vantage+ in imajo zamenljivo zgornjo šobo (RTN), modificirano spodnjo vstopno šobo s filtrom za zašcito pred delci v reaktorskem hladilu (DFBN), srajcke gorivnih palic, vodila za regulacijske palice in instrumentacijska vodila iz materiala ZIRLO, obrocaste obogatene gorivne tablete v aksialni regiji ter zašcitni oksidni sloj v spodnjem delu srajcke gorivne palice. Gorivni elementi tipa Modified Vantage+ imajo odstranjene komunikacijske luknje v DFBN in spremenjen projekt srednje rešetke, s ciljem zagotoviti vecjo odpornost gorivnih elementov proti poškodbam zaradi vibracij in delcev v hladilu. Od 56 novih gorivnih elementov v sredici 30. gorivnega cikla, jih je 20 s 4,4 % obogatitvijo in 36 s 4,95 % obogatitvijo urana-235. Za optimizacijo zgorevanja sredice so bili uporabljeni gorljivi absorberji 1.4X IFBA. Stanje gorivnih elementov v reaktorju (celovitost goriva) se spremlja posredno na podlagi izmerjenih specificnih aktivnosti reaktorskega hladila v pogojih stabilnega obratovanja in med prehodnimi pojavi. Izotopi ksenona, kriptona in joda kažejo na poškodbe goriva, iz meritev specificnih aktivnosti izotopov joda pa se dolocita velikost poškodbe in kontaminacija hladila. Iz specificnih aktivnosti izotopov cezija se lahko oceni zgorelost poškodovanega goriva. V primeru degradacije srajcke gorivne palice se v hladilu zaznajo trdi delci, npr. neptunij-239 ali barij-140. Od zacetka 29. gorivnega cikla so bile izmerjene povecane vrednosti specificnih aktivnosti ksenona in joda, kar je posledica visoke aktivnosti ozadja zaradi kontaminacije primarnega kroga kot posledica odprtih poškodb gorivnih elementov v 26. in 27. gorivnem ciklu. Analiza specificnih aktivnosti izotopov je pokazala, da ob koncu 29. gorivnega cikla ter ob koncu leta 2018 v 30. gorivnem ciklu v sredicah ni bilo pušcajocih gorivnih palic. Na koncu leta 2018 so specificne aktivnosti hladila dosegle 0,2 % omejitve doznega ekvivalenta 131I in 0,7 % omejitve 47/E skupne aktivnosti primarnega hladila (srednja energija E = 0,12 MeV). Faktor zanesljivosti goriva (FRI) je pokazatelj poškodovanosti goriva, ki se uporablja za primerjavo z drugimi elektrarnami v svetu. Vrednost FRI se doloci iz specificne aktivnosti 131I, popravljene s prispevkom iz kontaminacije primarnega kroga (aktivnost 134I) in normalizirane na konstantno vrednost hitrosti cišcenja primarnega hladila in moc reaktorja. Vrednost FRI, ki je manjša ali enaka 5·10-4 µCi/g (1,85·10-2 GBq/m³), po mednarodnih merilih predstavlja gorivo brez poškodb. Tako v 29. kot v 30. gorivnem ciklu ob koncu leta 2018 je FRI znašal 1·10-6 µCi/g, kar je pod mejo za pušcajoce gorivo. Najvecja dejanska izgorelost gorivnega elementa v sredici ob koncu 29. gorivnega cikla je znašala 53316 MWD/MTU (gorivni element AC03 na poziciji G-07), medtem ko je najvecja dejanska izgorelost gorivne palice znašala 58361 MWD/MTU. Najvecja dejanska izgorelost gorivnega elementa v sredici 30. gorivnega cikla ob koncu leta 2018 je znašala 48582 MWD/MTU (gorivni element AG24 na poziciji M-07), medtem ko je najvecja dejanska izgorelost gorivne palice znašala 53116 MWD/MTU. Pregledi gorivnih elementov med remontom 2018 Z metodo izsesavanja za detekcijo pušcanja gorivnih elementov (In Mast Sipping, IMS) je bil izveden pregled tesnosti srajck vseh 121 gorivnih elementov sredice 29. gorivnega cikla, ki je pokazal, da ni bilo pušcajocih gorivnih elementov (slika 51). Hitra podvodna vizualna inšpekcija (Q-UWTV) zgornjega dela gorivnih elementov med 7. in 8. rešetko ter zgornjo šobo je bila izvedena med praznitvijo reaktorja. Na gorivnih elementih AG31 in AJ39 so našli mehanske poškodbe na rešetkah 7 in 8. Podvodno vizualno inšpekcijo (UWTV) so izvedli za vse štiri strani 122 gorivnih elementov, to so vsi iz sredice 29. gorivnega cikla in še gorivni element AC04, ki je bil predviden za novo sredico 30. gorivnega cikla. Na treh gorivnih elementih AJ39, AG31 in AH02 so našli mehanske poškodbe distancnih rešetk, ti gorivni elementi pa niso primerni za nadaljnjo uporabo v sredici. Z metodo FOSAR so izvajali iskanje in odstranjevanje tujkov na gorivnih elementih. Tujke so našli na treh gorivnih elementih AJ54, AH22 in AH50, tujek pa so odstranili le z gorivnega elementa AJ54, na ostalih dveh pa to ni bilo mogoce. Gorivni element AJ54 je tako primeren za nadaljnjo uporabo v sredici. Ultrazvocni pregledi (UT) se med remontom niso izvajali, ker niso bili potrebni, saj sta že metodi IMS in Q-UWTV potrdili, da poškodovanih gorivnih elementov v sredici 29. gorivnega cikla ni bilo. Pregled kontrolnih in zaustavitvenih svežnjev med remontom 2018 ni bil izveden. 0 1 2 3 4 5 6 7 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 št. netesnih gorivnih elementov gorivni cikel Slika 51: Rezultati pregledov tesnosti srajck gorivnih elementov po metodi IMS med remonti od leta 2000 (17. gorivni cikel) dalje Po izvedbi popravnih ukrepov za preprecitev odprtih poškodb gorivnih elementov, kjer ima najvecji vpliv sprememba obvodnega pretoka hladila reaktorske sredice »Reactor Vessel Upflow Conversion«, od 28. gorivnega cikla dalje ni bilo vec pušcajocih gorivnih palic. Pregled goriva in ojacitve gorivnih elementov za potrebe izvedbe projekta suhega skladišcenja V sklopu projekta konstrukcijske ojacitve izbranih izrabljenih gorivnih elementov za potrebe premešcanja gorivnih elementov v suho skladišce izrabljenega goriva (Projekt FANCHOR) so od oktobra 2018 do februarja 2019 potekali pregledi in izvedba ojacitve gorivnih elementov. Pregledi gorivnih elementov so obsegali preverjanje tesnosti srajck gorivnih elementov po metodi izsesavanja (Vacuum Can Sipping, VCS) in podvodno vizualno inšpekcijo (UWTV). Ojacitve so obsegale izvedbo ojacitev 271 izrabljenih gorivnih elementov (prvih 7 regij), potencialno dovzetnih za separacijo zgornje šobe zaradi pojava medkristalne napetostne korozije. Postopek ojacitve je bil izveden z vgradnjo 6 specialnih sider (dolžine 30 cm) v vodila za kontrolne palice, s cimer se zgornja šoba gorivnega elementa dodatno mehansko poveže s preostalim delom gorivnega elementa (prebrodi del, ki je izpostavljen medkristalni napetostni koroziji). Pri izvedbi same vgradnje ne sidro ne orodje v nobenem trenutku fizicno ne prideta v stik z gorivnimi palicami, s cimer je možnost poškodbe gorivne palice zaradi izvedbe ojacitve izkljucena. Vira: [1], [10]. 2.1.1.2 Projekti nadgradnje varnosti Program nadgradnje varnosti NEK Septembra 2011 je URSJV izdala odlocbo, v kateri je dolocila zahteve za izvedbo Programa nadgradnje varnosti NEK. Te temeljijo na slovenski zakonodaji in na izkušnjah iz fukušimske nesrece marca 2011. NEK je opravila analizo potrebnih izboljšav in na podlagi le-te Program nadgradnje varnosti (PNV), ki ga je URSJV pregledala in odobrila v februarju 2012. NEK PNV, ki naj bi se zakljucil do decembra 2021, je razdeljen v tri faze: Faza 1, ki je bila že izvedena v letu 2013: - vgradnja pasivnega avtokataliticnega sistema za vezavo vodika in - vgradnja pasivnega filtrskega ventilacijskega sistema zadrževalnega hrama. Faza 2, ki je v izvajanju in bo izvedena do konca leta 2019: - dodatna protipoplavna zašcita jedrskega otoka ter vseh novih struktur, sistemov in komponent (izvedeno v letih 2015/2016), - vgradnja dodatnih razbremenilnih ventilov tlacnika, kvalificiranih za težke nesrece (izvedeno v letu 2018), - nabava mobilnega izmenjevalnika toplote, ki bo zunaj jedrskega otoka in ga bo mogoce hitro prikljuciti na sisteme hlajenja bazena z izrabljenim gorivom (v izvajanju), - vgradnja sistema za prhanje bazena z izrabljenim jedrskim gorivom z možnostjo hitre prikljucitve mobilne opreme nanj (v izvajanju), - vgradnja dodatne crpalke za odvod zaostale toplote iz primarnega sistema in zadrževalnega hrama ter pripadajocega izmenjevalca toplote s prikljucki za hitro prikljucitev mobilne opreme (na sekundarni strani se bo izmenjevalec hladil s savsko vodo s pomocjo mobilnih crpalk) (v izvajanju), - nadgradnja sistema elektricnega napajanja (možnost priklopa dodatnega mobilnega 2-megavatnega dizelskega generatorja, prekvalifikacija zbiralke tretjega dizelskega generatorja, nadgradnja povezave med 400-voltnimi varnostnimi zbiralkami in mobilnimi dizelskimi generatorji, …) (izvedeno v letu 2018), - združitev obstojecih zaustavitvenih panelov in njihova funkcijska razširitev, kar bo zagotavljalo, da se bo lahko z ene lokacije (pomožna komandna soba) elektrarna zadostno ohladila in to stanje dolgorocno vzdrževala (glavnina je bila izvedena v remontu 2018, dokoncno pa bo še v remontu 2019), - vgradnja locene, posebne instrumentacije za nadzor nad težkimi nesrecami z možnostjo upravljanja vse dodatno vgrajene opreme iz glavne in zasilne komandne sobe, pri cemer bo elektricno napajanje neodvisno od obstojecih virov (izvedeno v letu 2018), - omenjena pomožna komandna soba bo omogocala neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco (filtriranje zraka in šcitenje pred sevanjem) (v izvajanju) in - nadgradnja operativnega podpornega centra in tehnicnega podpornega za primer težke nesrece, ki bosta tako kot pomožna komandna soba omogocala neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco (v izvajanju). Faza 3, ki bo izvedena do konca leta 2021: - vgradnja dodatnih crpalk za vbrizgavanje hladila v sekundarni sistem (uparjalnika) in primarni sistem s pripadajocimi rezervoarji borirane in neborirane vode ter z možnostjo dopolnjevanja iz podzemnega vodnjaka (Projekt BB2) (v izvajanju) in - izgradnja suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo (v izvajanju). Pofukušimski akcijski nacrt ukrepov Decembra 2012 je URSJV pripravila celovit akcijski nacrt ukrepov na podlagi naukov po nesreci v Fukušimi marca 2011. Dokument v anglešcini je objavljen na spletni strani URSJV. V akcijskem nacrtu so povzete vse dejavnosti, s katerimi naj bi zmanjšali tveganja zaradi naravnih in drugih nesrec, ki bi lahko doletele lokacijo NEK. Osrednji del akcijskega nacrta je izvedba Programa nadgradnje varnosti NEK, ki je podrobneje opisan v prejšnjem poglavju. Poleg PNV je URSJV prepoznala še enajst dodatnih ukrepov, s katerimi namerava izboljšati pripravljenost na težke nesrece. Med njimi so spremembe zakonodaje, dodatne mednarodne pregledovalne misije, dodatne študije in inšpekcije, izboljšave pripravljenosti na izredne dogodke ter izboljšanje varnostne kulture pri upravljavcih objektov in upravnem organu. Vecina ukrepov dolocenih v akcijskem nacrtu se je pricela izvajati že v letu 2013. V letu 2018 so se izvajali naslednji ukrepi: - izvedena je bila nadaljevalna OSART (Operational Safety Review Team) misija, ki je pregledala kako je NEK izvedla izboljšave obratovanja na osnovi priporocil in predlogov prvotne OSART misije, izvedene konec maja 2017 (vec informacij v poglavju 2.1.1.8), - na podrocju Pripravljenosti na izredne dogodke potekajo usklajevanja z URSZR glede priprave nove revizije Državnega nacrta, ki bi zagotovil dolgorocno podporo NEK pri nesrecah širokih razsežnosti (npr. katastrofalni potres) glede dobave goriva za dizel generatorje (ko bi v NEK porabili vse gorivo, ki ga imajo na zalogi) ter dobavo dodatne opreme za obratovanje nujnih sistemov (npr. mobilni dizel generatorji in crpalke) in - priprave na izgradnjo suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo na lokaciji NEK. Posodobljeni akcijski nacrt (december 2018) je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani URSJV. Viri: [11], [12], [13], [14], [15], [16], [17], [18]. 2.1.1.3 Spremembe objekta Tehnicne izboljšave in spremembe URSJV poleg vsakodnevnega spremljanja obratovanja jedrske elektrarne namenja posebno pozornost pregledu in potrjevanju sprememb in izboljšav v elektrarni, ki nastajajo na podlagi svetovne prakse, obratovalnih izkušenj in najnovejših dognanj na jedrskem podrocju. Sprememba projekta in projektnih osnov jedrskih objektov ali pogojev izkorišcanja jedrskih elektrarn pomeni eno najpomembnejših dejavnosti, ki lahko vplivajo na varnost jedrskih objektov, zato morajo biti spremembe pod strogim nadzorom in ustrezno dokumentirane. URSJV je v letu 2018 z upravnimi postopki elektrarni odobrila devet sprememb in izdala soglasje za 18 sprememb, za 313 sprememb pa je NEK v varnostnem presejanju ugotovila, da ni odprtega varnostnega vprašanja in je o njih le obvestila URSJV po izvedbi. Število aktivnih zacasnih sprememb na dan 31. december 2018 je 39, odprtih v letu 2018 je bilo 65, zaprtih pa 63. Med aktivnimi je ena zacasna sprememba iz leta 2010, dve zacasni spremembi, odobreni leta 2013, tri iz leta 2014, tri iz leta 2016 in pet iz leta 2017. Te spremembe bodo predvidoma zakljucene leta 2019, tri spremembe do leta 2020, štiri do leta 2021 ter ena do leta 2022. Pripravljena je bila 25. revizija dokumenta »Koncno varnostno porocilo« (USAR), v kateri so bile upoštevane spremembe, odobrene do 1. novembra 2018. Na spletni strani URSJV so po letih navedene vse spremembe od leta 2000, ki jih je URSJV obravnavala oz. dobila v vednost oz. pregled. Kratek opis sprememb pomembnih za varnost Sprememba 1224-FO-L, »Zamenjava rezervoarja goriva za sistem pomožne pare« Projekt predvideva zamenjavo obstojecega rezervoarja kurilnega olja, prostornine 1514 m3 s petimi podzemnimi rezervoarji skupne koristne kapacitete minimalno 500 m3 (vsak posamezni rezervoar bo imel koristno kapaciteto minimalno 100 m3). Novi rezervoarji bodo horizontalne izvedbe z dvojnim plašcem in bodo medsebojno povezani s kolektorskim cevovodom. V projekt je vkljucena tudi zamenjava vse opreme, potrebne za dobavo goriva za kotel sistema pomožne pare (crpalke, ventili, instrumentacija, …), zamenjava podzemnih cevovodov goriva za kotel sistema pomožne pare, ureditev okolice, vkljucno z odstranitvijo obstojecega rezervoarja, odstranitev stabilnega sistema za gašenje požara s peno ter povezava vseh informacij na procesno informacijski sistem. Sprememba 1234-NA-L, »Skladišce za opremo, faza II (PMOII)« V netehnološkem delu NEK se bo zgradila nova zgradba - prostor za mobilno opremo II. Na lokaciji se trenutno nahaja del hangarja 71, ki se bo porušil v sklopu predmetnega prostorskega posega. Zgradba bo izvedena kot jeklena konstrukcija, s fasado in streho obloženo s termoizolacijskimi paneli, številom nadstropij P+1 ter tlorisno površino 650 m2. Severni del nove zgradbe je predviden za skladišcenje opreme in rezervnih delov, južni del pa kot prostor za mobilno gasilsko opremo (P1). Zgradba bo grajena za DEC potresne obremenitve (0.78 g) in za ekstremne vremenske pogoje. Sprememba 1210-RC-L, »Zamenjava dela drenažnega cevovoda vbrizgavanja tesnilne vode obeh crpalk reaktorskega hladila« Sprememba se nanaša na zamenjavo dela drenažnega cevovoda vbrizgavanja tesnilne vode obeh crpalk reaktorskega hladila, ki vodi od crpalk reaktorskega hladila v drenažni rezervoar primarnega kroga in preko prelivnega cevovoda v zbiralnik zadrževalnega hrama. Namen spremembe je omogociti zadostno dreniranje reaktorskega hladila iz crpalk rezervoarja primarnega kroga med remontom, ko sta crpalki ustavljeni in njune gredi postavljene na tesnilni naslon. Spremembe v DEC-LCO 3.6.2 in DEC-LCO 3.6.3 Sprememba obsega predlog odobritev splošnih obratovalnih pogojev in omejitev za DEC sisteme ter odobritev spremembe nekaterih obratovalnih pogojev in omejitev za dolocene DEC sisteme. DEC sistemi se uporabljajo v primeru nesrec, ki presegajo projektne dogodke, ko preprecujejo oziroma blažijo poškodbe goriva in/ali blažijo posledice nesrec. Splošne zahteve glede obratovalnih pogojev in omejitev so dolocene v 46. in 47. clenu Pravilnika o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (JV5, Uradni list RS, št. 74/16). Ker so DEC sistemi novost, za njihove obratovalne pogoje in omejitve še niso razviti uveljavljeni mednarodni standardi oz. praksa. Sidra za ojacenje gorivnih elementov V bazenu za izrabljeno gorivo se nahajajo elementi, ki so podvrženi separaciji zgornje šobe. Takšni gorivni elementi niso primerni za premešcanje in rokovanje s standardnim orodjem za premešcanje, ki se uporablja v NEK. Predlagana sprememba uvaja nov postopek ojacitve z uporabo posebnih sider, ki se vstavijo v obstojeca vodila gorivnih elementov. Na tak nacin se zagotavlja dodatna nosilnost in možnost prenašanja gorivnih elementov. Tako ojacani gorivni elementi bodo pripravljeni za rokovanje s standardnim orodjem, ki se uporablja v NEK. Sprememba 1218-EE-L, »Prestavitev transformatorske postaje TP6« Zaradi izgradnje nove zgradbe suhega skladišca izrabljenega jedrskega goriva je treba prestaviti transformatorsko postajo TP6 na lokacijo približno 40 m stran proti vzhodu. TP6 je klasificirana kot ne-varnostna oprema in so nanjo zato prikljuceni samo ne-varnostni porabniki. Poleg prestavitve transformatorske postaje TP6 bo v okviru te spremembe prestavljen tudi del cevovoda požarne zašcite ter cevovod glavnega zunanjega vodovoda. Oba cevovoda bosta premaknjena na zahodno ter severno stran nove zgradbe suhega skladišca ter zamenjana z novima cevovodoma istih karakteristik. Rekonstrukcija objekta BB1 in izgradnja kabelskih povezav/Rekonstrukcija objekta BB1-Faza 2 V okviru Programa nadgradnje varnosti NEK izvaja vec projektov. Eden od teh je tudi »Projekt bunkerska zgradba 1«, ki vsebuje vec projektnih sprememb. Sprememba 1027-NA-L je podporna sprememba in je ena od sprememb v okviru projekta bunkerska zgradba 1. S to spremembo bo rekonstruirana obstojeca zgradba bunkerska zgradba 1. Posegi v obstojeco zgradbo so posledica ostalih sprememb in obsegajo preureditev rezervnih prostorov za potrebe umestitve pomožne komandne sobe in tehnicnega podpornega centra, ureditev predprostora tehnicnega podpornega centra na podestu evakuacijskega stopnišca, izgradnjo strojnice na strehi zgradbe BB1, preureditev obstojecega cevnega prostora v nov kabelski prostor, kjer bodo speljane kabelske povezave med zgradbo BB1 in zgradbo AB in ureditev novega 400 V stikališca. Sprememba 1007-XI-L »Izgradnja pomožne komandne sobe« Sprememba 1007-XI-L predstavlja prestavitev zaustavitvenih panelov ter izgradnjo nove pomožne komandne sobe v zgradbi BB1. Nova pomožna komandna soba bo zagotavljala zmožnost ustavitve elektrarne ter ohlajanje do hladne zaustavitve reaktorja v primeru evakuacije glavne komandne sobe, vsebovala bo tudi dovolj instrumentacije in nadzorne opreme za zaustavitev in ohlajanje v hladni zaustavitvi po projektnih nesrecah ter nadzor in obvladovanje stanja elektrarne v izven-projektnih nesrecah, vkljucno s težkimi nesrecami s staljeno sredico. Izgradnja nove pomožne komandne sobe je razdeljena v tri faze: faza 1 (med Remontom 16) in faza 2 (med ciklom 29) zajemata pripravljalna dela za tretjo fazo (med Remontom 18, 30. ciklom in Remontom 19), ko bo dokoncana nova pomožna komandna sobe. Preklop iz obstojecih zaustavitvenih panelov na novo komandno plošco bo narejen v Remontu 18. Nadgradnja analiznih programov za projektiranje sredice (NEXUS/PARAGON/ANC9) Sprememba zajema uvedbo nove metodologije izracunov za projektiranje nove sredice reaktorja. Obstojeci analizni programi za izracun sredice se nadomestijo z novimi programi, zato je v varnostno porocilo vkljucen opis nove metodologije NEXUS/PARAGON/ANC9 v varnostnem porocilu. Metodologijo je pregledal in potrdil ameriški upravni organ, kar je dokumentirano v treh tehnicnih dokumentih, ki so tudi vkljuceni med novo referencno dokumentacijo varnostnega porocila. Kot referencni dokument je bil vkljucen tudi tehnicni dokument, ki obravnava spremembo metodologije za izracun Dopplerjevega efekta. S primerjalnimi izracuni z dosedanjimi programi in novimi programi za parametre sredice v gorivnih ciklih 25, 26 in 27 je bilo potrjeno, da zamenjava analiznih programov ne bo negativno vplivala na varnostne rezerve in obratovanje reaktorske sredice. Vgradnja obvodnih razbremenilnih motornih ventilov primarnega sistema Sprememba 1025-RC-L »Vgradnja obvodnih razbremenilnih motornih ventilov primarnega sistema« je del programa nadgradnje varnosti (faza 2). Sistem obvodnih razbremenilnih ventilov tlacnika je preventivni sistem za razširjene projektne dogodke kategorije A, ki omogoca razbremenitev sistema reaktorskega hladila v primeru hujše nezgode, ko obstojeci sistem razbremenitve sistema reaktorskega hladila ni na razpolago (izpad elektricnega napajanja, dizel generatorja 1 in 2 nista razpoložljiva, ni sistema stisnjenega zraka,…), kar se lahko zgodi v primeru izredno redkih nesrec kot je npr. zelo mocan potres. Obvodni sistem razbremenilnih ventilov tlacnika sestavljata dva zasuna z elektromotornim pogonom, ki sta namešcena zaporedno na novi obvodni liniji. Oba obvodna razbremenilni ventila tlacnika sta v stanju pripravljenosti med normalnim obratovanjem elektrarne v zaprtem položaju, s cimer se zagotavlja ohranjanje tlacne meje sistema reaktorskega hladila. Alternativno hlajenje bazena za izrabljeno gorivo V sklopu druge faze programa nadgradnje varnosti bo NEK izvedel alternativno hlajenje bazena za izrabljeno gorivo. Sprememba vkljucuje uporabo novega prenosnega izmenjevalnika toplote za alternativno hlajenje bazena za izrabljeno gorivo, uporabo fiksnega razvoda vodnih prh za prhanje bazena za izrabljeno gorivo in vgradnjo tlacno razbremenilne lopute v zgradbi za ravnanje z jedrskim gorivom. Vsi novi sistemi so projektirani za namen obvladovanja razširjenih projektnih dogodkov kategorije A. Sistem fiksnega razvoda vodnih prh za prhanje bazena za izrabljeno gorivo se lahko uporablja tudi za blažitev posledic nesrece v primeru razširjenih projektnih dogodkov kategorije B. Alternativni nacin ohlajanja reaktorskega hladila in zadrževalnega hrama Sprememba je del NEK programa nadgradnje varnosti. Namen celotne spremembe (prve in druge faze) je omogociti alternativni nacin odvajanja zaostale toplote iz sistema reaktorskega hladila in zagotavljati hlajenje zadrževalnega hrama v primeru razširjenih projektnih nesrec. Prva faza spremembe, zajema vstavitev šestih cevnih T-kosov in dveh protipovratnih ventilov na obstojece linije sistemov za odvajanje zaostale toplote, varnostnega vbrizgavanja in prhanje zadrževalnega hrama. Vsi navedeni na novo vgrajeni elementi bodo vgrajeni v pomožni stavbi, so klasificirani po ustreznih standardih. Prva faza spremembe bo z vgradnjo prikljuckov služila kot osnova za izvedbo druge faze spremembe, ko bo vgrajen sistem hlajenja in predstavlja glavni del te spremembe. 2.1.1.4 Gradnje na obmocju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta Merila za dolocitev obmocij omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ter merila za prepovedi in omejitve gradenj na teh obmocjih so dolocene z Uredbo o obmocjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh obmocjih (Ur. l. RS, št. 36/04, 103/06 in 92/14). Na teh obmocjih so dovoljene gradnje le tistih objektov, za katere navedena uredba doloca, da je gradnja dovoljena, ce URSJV izda soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Junija 2018 je zacel veljati nov Gradbeni zakon (GZ; Ur. l. RS. št. 61/17), ki je nadomestil do tedaj veljaven Zakon o graditvi objektov in je namesto dotedanjih soglasij uvedel mnenja. URSJV torej od 1. 6. 2018 dalje za posege v prostor izdaja mnenja. Leta 2018 je URSJV izdala soglasja oz. mnenja za gradnjo naslednjih objektov na obmocju omejene rabe prostora zaradi Nuklearne elektrarne Krško in sicer: - soglasje za izvedbo mobilnega namakalnega sistema, - soglasje za gradnjo nadstreška za osebna vozila na parceli št. 1180/101 k. o. Stari grad, - soglasje za izgradnjo nadstrešnice SKL1 z opornim zidom na parcelah št. 2106/88, 2106/261, 2645/16 in 1645/19 k. o. Drnovo, ki bo služila izvajanju obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb za ravnanje z odpadki, - mnenje za dokoncanje biofiltra naprave N1 in N3, ki bo izvedeno na parcelah št. 2106/88, 2106/108, 2106/109, 2106/262, 2645/19, 2645/21, 2645/29 k. o. Drnovo, - mnenji za novi stanovanjski hiši in - mnenje za sanacijo zemljišca, ki se bo nasipalo z gradbenim proizvodom (Vipelex – pepel, Viželex – mešanica pepela in žlindre, Mulex – mešanica pepela in žlindre). 2.1.1.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje Redno obratovanje jedrske elektrarne vedno spremljajo izpusti radioaktivnosti v okolje. Za NEK so upravno dolocene meje tekocinskih in plinskih izpustov postavljene tako, da obremenitev posameznikov iz okoliškega prebivalstva ne sme preseci avtorizirane mejne doze 50 µSv na leto. Posebej so postavljene omejitve za tekocinske izpuste in nekatere plinske izpuste (izotopi joda, aerosoli). Omejitve NEK za izpust radioaktivnih snovi v okolico so bile prvotno predpisane z odlocbo Republiškega energetskega inšpektorata za zacetek obratovanja jedrske elektrarne, št. 31-04/83-5, z dne 6. februarja 1984, leta 2003 pa je stopil v veljavo dokument RETS (Radiological Effluent Technical Specification), ki je v omejitve izpustov vnesel dolocene spremembe. URSJV je 13. 10. 2006 z odlocbo št. 39000-5/2006/17 spremenila 13. in 12. tocko prvotne odlocbe z novimi upravnimi omejitvami aktivnosti za tekocinski izpust 3H, ki po novem znaša 45 TBq na letni ravni (prej 20 TBq) in odpravila cetrtletno omejitev (prej 8 TBq cetrtletno). Zmanjšala je mejo za skupno izpušceno letno aktivnost radionuklidov brez 3H, 14C in raztopljenih plinov, ki po novem znaša 100 GBq (prej 200 GBq). Poleg izpušcenih aktivnosti v tekocinskih izpustih so navzgor omejene tudi koncentracije posameznih radionuklidov glede na izpeljane koncentracije radionuklidov v površinskih vodah, dolocenih z Uredbo o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2, Ur. l. RS, št. 18/18). V dnevnih, tedenskih, mesecnih, cetrtletnih in letnih porocilih NEK redno poroca pristojnim upravnim organom o tekocih in plinastih izpustih radioaktivnih snovi v okolje. Tekocinski izpusti Tekoci radioaktivni izpusti se vodijo v povratno vejo bistvene oskrbne vode, ki se izliva v Savo pred jezom. Koncentracijo posameznih radionuklidov v izpustu merijo in nadzirajo merilniki radioaktivnosti, ki avtomatsko zaprejo lokalne ventile, ce je dosežena predpisana mejna koncentracija. Na ta nacin se prepreci nadaljnje izlivanje radioaktivne tekocine v okolje. V tekocih izpustih ima najvecji delež aktivnosti 3H, ki se prenaša kot voda ali vodna para. 3H je radionuklid nizke radiotoksicnosti in je zato kljub visoki izpušceni aktivnosti v primerjavi z ostalimi radionuklidi radiološko manj pomemben, tako da k dozni obremenitvi najvec prispevajo izpušcene aktivnosti cezija in obeh radionuklidov kobalta. V letu 2018 je potekal remont, zato je bila aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov (brez 3H, 14C in sevalcev alfa) v tekocinskih izpustih dvakrat vecja kot v letu 2017, ko ni bilo remonta. Celotna izpušcena aktivnost 3H v letu 2018 je bila 10,5 TBq, kar je 23,4 % letne upravne omejitve (45 TBq). Ta vrednost je znotraj povprecja vrednosti v letih ko se izvaja remont. Siceršnji trend povecanja izpušcene aktivnosti 3H v zadnjih desetih letih je posledica povecanega nastajanja 3H v reaktorskem hladilu zaradi tehnoloških sprememb, ki so nastale pri podaljšanju gorivnega cikla na 18 mesecev. Aktivnost ostalih cepitvenih in aktivacijskih produktov v tekocinskih izpustih je znašala 16,9 MBq ali 0,0169 % letne omejitve za tekocinske izpuste (100 GBq). Sestava tekocinskih emisij kaže, da razen 3H glede na aktivnost prevladujejo naslednji radionuklidi: 54Mn, 58Co, 60Co, 110mAg, 125Sb, 137Cs, 55Fe, 90Sr in 95Nb. Izpušcena aktivnost žlahtnih plinov, in sicer 133Xe, ki se je kot posledica poslabšane integritete goriva v letu 2015 bistveno povecala, se že tretje leto zapored zmanjšuje in v letu 2018 ni bilo zaznane aktivnosti. Redni nadzor radioaktivnih izpustov do leta 2013 ni predvideval meritev 14C v tekocinskih izpustih, takrat pa je Institut Ruder Boškovic (IRB) sistematicno pricel meriti aktivnost 14C v cetrtletnih sestavljenih vzorcih nadzornega tanka WMT#2. Po nepojasnjenem povecanju leta 2016 se je skupna aktivnost izpušcenega 14C v letu 2017 zmanjšala na 0,1 GBq, kar je v skladu z podatki iz literature in mednarodne prakse (0,07 Ci/GW(e)-leto oziroma 1,8 GBq/leto) in celo manj kot leta 2015. Tudi v letu 2018 je bila skupna aktivnost izpušcenega 14C primerljiva z vrednostmi zadnjih let. V letu 2018 aktivnost sevalcev alfa v plinskih emisijah ni bila detektirana oziroma je bila za glavni ventilacijski kanal pod detekcijsko mejo 0,001 Bq/m3. V preglednici 5 so podane izpušcene aktivnosti v tekocinskih izpustih v letu 2018, skupaj z deležem omejitve. Preglednica 5: Aktivnosti tekocinskih izpustov leta 2018 in letne omejitve Tekocinske emisije Izpušcena aktivnost Mejne vrednosti Delež omejitve Cepitveni in aktivacijski produkti 16,9 MBq 100 GBq/leto 0,0169 3H 10,5 TBq 45 TBq 23,4 14C 0,0000412 TBq Ni omejitve v RETS** – ** RETS - Radiological Effluent Tehnical Specification Na slikah 52, 53, 54, 55 in 56 so prikazane letne izpušcene aktivnosti cepitvenih in aktivacijskih produktov za celotno obdobje obratovanja NEK. Slika 52: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih Slika 53: Aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov v tekocinskih izpustih (brez 3H) Slika 54: Aktivnost izpušcenega 60Co v tekocinskih izpustih Slika 55: Aktivnost izpušcenega 137Cs v tekocinskih izpustih Slika 56: Aktivnost izpušcenega 131I v tekocinskih izpustih Plinasti izpusti Plinasti izpusti iz NEK izhajajo v okolje skozi ventilacijski dimnik in preko odzracevalnika kondenzatorja v sekundarnem krogu. Na obeh izpustnih mestih radiološki monitorji neprekinjeno merijo in nadzirajo koncentracijo posameznih radionuklidov. Aktivnosti plinastih izpustov so omejene posredno preko mejne vrednosti za skupno prejeto dozo od vseh izpustov na razdalji 500 metrov od reaktorja, ki znaša 50 µSv na leto. Mejne aktivnosti radionuklidov v plinastih izpustih se zato lahko iz leta v leto nekoliko spreminjajo, odvisno od letnih vremenskih razmer in uporabljenega disperzijskega modela. Dodatno so omejene aktivnosti v letnih izpustih po tehnicnih specifikacijah NEK: - posredna omejitev aktivnosti izpušcenih žlahtnih plinov je dolocena s pomocjo prejete doze na 500 metrov od reaktorja in znaša 50 µSv na leto, - omejitev aktivnosti izotopov joda v plinastih izpustih je 18,5 GBq na leto, ekvivalentno glede na 131I, - omejitev za aerosole z razpolovnim casom daljšim od 8 dni v plinastih izpustih je 18,5 GBq na leto in - za 3H in 14C v plinastih izpustih ni posebej predpisanih omejitev. Izpušcene aktivnosti v letu 2018 in deleži mejnih vrednosti za vse pomembne plinske emisije so razvidne iz preglednice 6. V plinastih izpustih po aktivnosti prevladujejo žlahtni plini. Emisije žlahtnih plinov v ozracje, vecinoma zelo kratkoživi aktivacijski radionuklid 41Ar ter kratkoživi radionuklidi ksenona (z razpolovnim casom manj kot 12 dni), so znašale leta 2018 skupaj 0,974 TBq (0,855 TBq preracunano na ekvivalent 133Xe), kar je povzrocilo dozno obremenitev 0,04 µSv/leto. Iz slike 57 je razvidno spreminjanje celotne aktivnosti žlahtnih plinov v plinastih izpustih po posameznih letih obratovanja (preracunane na ekvivalent 133Xe), na sliki 58 pa so izpusti leta 2018 razclenjeni po posameznih mesecih. Izpusti so nižji kot leto prej, same vrednosti pa so bistveno nižje od dopustne mejne vrednosti. Radioaktivnih izotopov joda so v letu 2018 izpustili 27,2 MBq (1,87 MBq preracunano na ekvivalent 131I), kar pomeni da se vrednost po povecanju leta 2015 že tretje leto zmanjšuje. Tako kot velja splošno za vse izpuste, tudi tukaj so razlike povezane s takratnim poslabšanjem integritete goriva. Na sliki 59 so podani skupni izpusti joda po mesecih v letu 2018. Aktivnosti ostalih radionuklidov v aerosolnih izpustih so zanemarljive. V letu 2018 sta bila zaznana le 90Sr in 55Fe s skupno aktivnostjo 5,94 kBq oziroma 0,00003 % od letne omejitve, kar je prakticno nemerljivo. Na slikah 60 in 61 je prikazan casovni potek izpušcanja aktivnosti 14C in 3H v plinskih emisijah v celotnem obdobju obratovanja elektrarne, na slikah 62 in 63 pa izpušcene aktivnosti 3H in 14C po mesecih leta 2018. Iz leta v leto se opazi rahlo povišanje aktivnosti 3H v plinskih emisijah, ki so predvsem posledica izboljševanja tako metode vzorcenja kot tudi analize v laboratoriju, pricakovano pa se je raven izpustov pocasi ustalila. Izpušcena aktivnost 14C je rahlo povišana, saj je v letu 2018 potekal remont, vendar še zmeraj v skladu z znacilnimi vrednostmi. Preglednica 6: Aktivnosti plinskih izpustov leta 2018 in letne omejitve Plin Izpušcena aktivnost Mejne vrednosti Delež žlahtni plini 974 (skupna) 50 µSv/leto* 0,08* jodi 0,00187 (131I ekv.) 18,5 GBq/leto (131I ekv.) 0,01 aerosoli 5,94·10-6 18,5 GBq/leto 0,0000321 3H 5,13·10+3 Ni omejitve v RETS** – 14C 132 Ni omejitve v RETS** – * Omejitev je podana s prejeto dozo, ki je posledica vseh izpustov iz NEK. ** RETS - Radiological Effluent Tehnical Specification. Na prikazanih diagramih za aktivnost 14C in 3H v plinskih emisijah so za obdobje 1983–1990 prevzete ocenjene vrednosti NEK, dobljene na osnovi obcasnih meritev koncentracij in pretokov, od leta 1991 dalje pa je izdelana ocena IJS za izpušcene aktivnosti na osnovi kontinuirnih meritev obeh radionuklidov. Slika 57: Aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja (ekvivalent 133Xe) Slika 58: Aktivnost 14C v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja Slika 59: Aktivnost 3H v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja Slika 60: Skupna aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah v letu 2018 Slika 61: Skupna aktivnost izotopov joda v plinskih emisijah v letu 2018 Slika 62: Aktivnost 3H v plinskih emisijah v letu 2018 Slika 63: Aktivnost 14C v plinskih emisijah v letu 2018 Vir: [19]. 2.1.1.6 Strokovno usposabljanje osebja NEK Plan usposabljanja osebja NEK za leto 2018 je bil sestavljen na podlagi ugotovljenih potreb posameznih organizacijskih enot elektrarne, katerih delo je povezano s tehnološkim procesom proizvodnje elektricne energije, kot so proizvodnja, vzdrževanje in radiološka zašcita. Plan je bil usklajen s programom strokovnega usposabljanja, ki je opisan v varnostnem porocilu NEK, v poglavju USAR 13.2 in v postopku ADP-1.13.010 Training and Proffesional Education of NPP Krško Personnel. Izvajanje programov usposabljanja je potekalo po predvidenem nacrtu. Usposabljanje osebja z dovoljenjem je potekalo v skladu z letnim planom strokovnega usposabljanja osebja NEK za leto 2018 (v nadaljevanju Plan usposabljanja). To usposabljanje je predpisano za: - operaterje in inženirje izmene, - osebje, katerih delo je povezano z jedrsko varnostjo in - osebje, ki mora periodicno obnavljati znanje v skladu s slovensko zakonodajo. Plan usposabljanja je bil pripravljen v skladu z zahtevami Pravilnika o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci v sevalnih in jedrskih objektih (Ur. l. RS, št. 32/2011, Pravilnik JV-4). Pri izvedbi tega usposabljanja je NEK upoštevala tudi pravilnike s podrocja varnosti in zdravja pri delu in zakonodajo, povezano z nadzorom nad viri ionizirajocih sevanj. V nadaljevanju so opisane pomembnejše aktivnosti po posameznih podrocjih, kot so navedene v programu strokovnega usposabljanja NEK. Strokovno usposabljanje zajema dve skupini usposabljanj in sicer dopolnilno in stalno usposabljanje. 2.1.1.6.1 Dopolnilno strokovno usposabljanje Dopolnilno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja a. Usposabljanje osebja z dovoljenjem Dopolnilno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja zajema vec faz usposabljanja, ki se izvajajo za kandidate za prvo pridobitev dovoljenja za operaterja reaktorja in glavnega operaterja reaktorja, v skladu s postopkom NEK TRG-13.151 Initial Licensed Operator Training Program. Zacetno usposabljanje osebja z dovoljenjem Decembra 2018 se je s fazo 3 - Usposabljanje na simulatorju in fazo 4 - Usposabljanje na delovnem mestu operaterja reaktorja, zakljucilo usposabljanje treh tecajnikov, ki so skladu s planom usposabljanja 2016 - 2018, že zakljucili obe fazi usposabljanja: fazo 1 - Teoreticne osnove in fazo 2 - Sistemi in obratovanje elektrarn. Vsi trije kandidati so uspešno opravili preverjanje usposobljenosti za prvo pridobitev dovoljenja za operaterja reaktorja pred Komisijo URSJV. Usposabljanje obratovalnega osebja na delovnih mestih v komandni sobi NEK je tudi v letu 2018 v skladu z dosedanjo dobro prakso nadaljevala z usposabljanjem obratovalnega osebja na delovnih mestih vodje izmene, glavnega operaterja, operaterja ostalih sistemov, dodatnega operaterja ostalih sistemov in inženirja izmene v glavni komandni sobi. b. Usposabljanje strojnikov opreme V letu 2018 se je v skladu z dosedanjo prakso nadaljevalo usposabljanje strojnikov opreme za delo na dodatnih delovnih mestih in sicer je za dva udeleženca potekalo usposabljanje za dodatne kvalifikacije za strojnika turbine in parnih sistemov. Poleg tega se je osem kandidatov zacelo usposabljati na delovnem mestu strojnikov opreme in sicer šest na delovnem mestu strojnika primarnih sistemov in dva na delovnem mestu strojnika zunanjih hladilnih sistemov. Dopolnilno strokovno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja Dopolnilno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja zajema tecaje, katerih namen je pridobivanje novega splošnega in specialisticnega znanja za potrebe vzdrževanja in drugih podpornih funkcij. V letu 2018 sta bila na centru ICJT (IJS) izvedena dva tecaja OTJE, in sicer v pomladanskem in jesenskem delu leta. V pomladanskem delu je sodelovalo 19 udeležencev iz NEK-a, v jesenskem pa 3 udeleženci. Tecaj OTJE se izvaja v trajanju 8 tednov in obsega dva glavna sklopa: Teoreticne osnove ter Sistemi in obratovanje elektrarne. Organiziranih je bilo tudi vec specialisticnih tecajev, na katerih se izvaja tudi prakticno usposabljanje na opremi, bodisi v NEK ali v primeru, ko ni mogoce ali ni smiselno pripeljati opreme v NEK, pri zunanjih izvajalcih tecajev oziroma pri dobaviteljih opreme (npr. Westinghouse). Nekatera prakticna usposabljanja in sicer strokovna usposabljanja z delom so bila izvedena tudi med preventivnim vzdrževanjem opreme med normalnim obratovanjem NEK, t. i. vzdrževanjem opreme na moci. S podrocja zakonsko zahtevanih in splošnih vsebin so bila za nove sodelavce in zunanje izvajalce del organizirana usposabljanja iz naslednjih podrocij: nacrt zašcite in reševanja, protipožarna zašcita, varnost in zdravje pri delu, gibanje po elektricnih obratovališcih ter ravnanje z nevarnimi kemikalijami. Leta 2018 je bilo izvedeno dopolnilno usposabljanje s podrocja radiološke zašcite (RZ) in sicer na dveh nivojih. Zacetnega in obnovitvenega usposabljanja po najobsežnejšem programu, t. i. nivoju »RZ-1«, ki traja 200 ur, v letu 2018 namrec ni bilo. Usposabljanje »RZ-1« je sicer namenjeno osebju, ki izvaja radiološki nadzor v NEK. Zacetnega usposabljanje iz radiološke zašcite na t. i. nivoju »RZ-2«, ki traja 40 ur in je namenjeno izpostavljenim delavcem, v letu 2018 ni bilo. Izvedeno je bilo obnovitveno usposabljanje iz radiološke zašcite »RZ-2«, ki ga je opravilo 71 delavcev NEK in 7 delavcev zunanjih izvajalcev del. Zacetno usposabljanje iz varstva pred sevanji v sklopu tecaja iz radiološke zašcite na t. i. nivoju »RZ-3«, pa je opravil 201 delavec zunanjih izvajalcev del. To usposabljanje je namenjeno najmanj izpostavljenim delavcem in traja 8 ur. Obnovitveno usposabljanje iz radiološke zašcite »RZ-3« pa je opravilo 125 delavcev zunanjih izvajalcev del. Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v NEK v letu 2018 je prikazana na sliki 64. Prikazano je število oseb, ki so opravile bodisi izpit ali pa usposabljanje v tem letu. Slika 64: Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v letu 2018 2.1.1.6.2 Stalno strokovno usposabljanje Stalno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja Stalno usposabljanje obratovalnega osebja zajema programe, ki se periodicno obnavljajo glede na predpisano pogostost. To usposabljanje je namenjeno ohranjanju dovoljenj operaterjem in inženirjem izmene v glavni komandni sobi ter ohranjanju dovoljenj strojnikov opreme na lokalnih delovnih mestih. a. Usposabljanje osebja z dovoljenji Usposabljanje operaterjev in inženirjev izmene je bilo leta 2018 izvedeno v štirih segmentih v skladu z dvoletnim planom stalnega strokovnega usposabljanja in postopkom NEK TRG-13.152 Program stalnega strokovnega usposabljanja licenciranega osebja. Del usposabljanja za izmensko osebje je bil izveden skupaj s strojniki opreme, kar je na podlagi dosedanjih dobrih izkušenj uvedeno kot stalna praksa v NEK. Usposabljanje je obsegalo predavanja in izvedbo scenarijev s pomocjo simulatorja. Jeseni 2018 je 25 kandidatov uspešno opravilo preverjanje usposobljenosti za pridobitev oziroma obnovitev dovoljenj. Od tega je pet kandidatov obnovilo dovoljenje za operaterja reaktorja, dva kandidata sta pridobila prvo dovoljenje za glavnega operaterja reaktorja, sedem kandidatov je obnovilo dovoljenje za glavnega operaterja reaktorja, osem kandidatov je obnovilo dovoljenje za inženirja izmene, trije kandidati pa so prvic pridobil dovoljenje za inženirja izmene. Preverjanje strokovne usposobljenosti za obnovitev dovoljenj je bilo izvedeno na osnovi že omenjenega pravilnika JV-4, Poslovnika Komisije in letnim planom NEK. Pisno preverjanje strokovne usposobljenosti so pripravili in ocenili clani Komisije. Preverjanje so kandidati opravljali v okviru rednega termina usposabljanja za posamezno skupino udeležencev. Poleg pisnih preverjanj je bilo v istem dnevu izvedeno preverjanje prakticne usposobljenosti na simulatorju NEK in ustni zagovori kandidatov, in sicer na podlagi prej oblikovanih in odobrenih scenarijev, ki so bili izbrani za vsako skupino udeležencev posebej. Iz nabora 23 izpitnih scenarijev, so scenarije v posameznem terminu izbirali predstavniki Komisije. Preverjanje usposobljenosti na simulatorju NEK je v skladu s postopkom NEK TSD-13.409 Izvajanje preizkusov usposobljenosti na simulatorju izvajala skupina ocenjevalcev, ki je bila sestavljena iz clanov Komisije, vodstva proizvodnje in inštruktorjev strokovnega usposabljanja. Na sliki 65 je prikazano skupno število obratovalnega osebja NEK, ki ima v letu 2018 veljavno dovoljenje. Slika 65: Število obratovalnega osebja NEK z veljavnimi dovoljenji v letu 2018 b. Usposabljanje strojnikov opreme Stalno strokovno usposabljanje strojnikov opreme se je leta 2018 izvajalo v skladu s postopkom NEK TRG-13.156 Program stalnega strokovnega usposabljanja strojnikov opreme. Usposabljanje je potekalo vzporedno z usposabljanjem osebja z dovoljenjem, tako da so strojniki opreme v sklopu posameznih tem prisostvovali delu predavanj, ki je bilo namenjeno temu osebju. Usposabljanje je potekalo v štirih segmentih, program pa je zajemal splošne, strokovne in specificne teme. Strojniki opreme so sodelovali tudi pri izvajanju dolocenega števila scenarijev na simulatorju. S pomocjo video sistema so iz ucilnice spremljali potek dogodkov na simulatorju ter se z uporabo brezžicne komunikacijske opreme odzivali na zahteve operaterjev na simulatorju. Pri tem so, kot že v prejšnjih letih, uporabljali tudi razširitev popolnega simulatorja – t. i. aktivno tablo, ki preko graficnega vmesnika omogoca upravljanje simuliranih lokalnih naprav, ki omogoca prikaz obratovanja sistemov in aktivnega vkljucevanja strojnikov opreme v scenarije. Takšen nacin usposabljanja po dosedanjih izkušnjah utrjuje timsko delo in hkrati dviguje nivo znanja, poleg tega pa zagotavlja še potek scenarijev v realnem casu. V sklopu stalnega strokovnega usposabljanja strojnikov opreme so bili izvedeni tudi nekateri tecaji, ki se nanašajo na periodicno obnavljanje znanja, kot ga zahteva slovenska zakonodaja. Takšna tecaja sta gasilski tecaj in tecaj varno delo na višini. Usposabljanje ekip za sprejem in menjavo goriva Leta 2018 je NEK nadaljevala s sistematicnim obnovitvenim usposabljanjem izmenskih ekip, ki sodelujejo pri aktivnostih, ki so povezane z menjavo goriva. Usposabljanje poteka na opremi za prakticno usposabljanje s tega podrocja v centru usposabljanja podjetja Framatome v ZDA. Usposabljanja sta se udeležili dve skupini s skupno 18 delavci NEK. Tovrstno usposabljanje se je izkazalo kot dobra praksa, zato NEK tudi v bodoce nacrtuje, da se pred vsakim rednim remontom takšnega usposabljanja udeleži obratovalno osebje, ki bo v ustreznem remontu izvajalo menjavo goriva ali druge aktivnosti, povezane s to menjavo. Interna usposabljanja osebja za sprejem novega goriva in usposabljanja za menjavo goriva v letu 2018 so bila izvedena januarja in marca. Vsebina usposabljanja je zajemala pregled obratovalnih izkušenj, pregled orodij in postopkov za menjavo goriva in izvedbo prakticne vaje v bazenu za izrabljeno gorivo. Stalno strokovno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja Tecaji iz sklopa usposabljanje ostalega tehnicnega osebja so bili namenjeni obnavljanju in dopolnjevanju znanja s posameznih podrocij v skladu z zakonskimi predpisi in potrebami delovnih procesov. S podrocja zakonsko zahtevanih in splošnih vsebin so bila med drugim organizirana usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, prve pomoci, varnega ravnanja z nevarnimi kemikalijami, gibanja v elektricnih delovišcih, uporabe dvigal in vilicarjev. Usposabljanje, povezano z nacrtom ukrepov v primeru izrednega dogodka v NEK, se je izvajalo v skladu s postopki NEK v okviru programa Nacrt zašcite in reševanja v NEK (NZIR). Uvodnega usposabljanja ob vstopu v organizacijski sestav NUID se je udeležilo 42 oseb. Stalnega usposabljanja, ki je povezano z NZIR, se je udeležilo 485 udeležencev iz NEK in 133 udeležencev zunanjih izvajalcev del (skupaj 618 udeležencev). V letu 2018 sta bili izvedeni dve skupni letni vaji organizacije NZIR, podprti z uporabo popolnega simulatorja NEK. Na obeh vajah je sodelovalo skupno 329 vadbencev. Trenutno celotna organizacija NEK za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov šteje 433 oseb, vkljucno z osebjem varnostnikov in obratovalnega osebja. Leta 2018 je bilo na osnovi odobrenega Programa usposabljanja v vec sklopih izvedeno tudi obnovitveno usposabljanje osebja Varovanja. Udeleženci so se seznanili s teorijo s podrocja varovanja, kot to zahteva pravilnik o usposabljanju s podrocja varovanja. V sklopu prakticnega usposabljanja pa je potekalo tudi preverjanje fizicne pripravljenosti, strelskih ter borilnih vešcin. Predremontna usposabljanja V sklopu aktivnosti priprav na redne remonte je bil izveden obširni program splošnih predremontnih usposabljanj zunanjih izvajalcev del. Tako je NEK pripravila delavce, ki niso zaposleni v NEK, za varno in kakovostno izvajanje remontnih del v sami elektrarni. Usposabljanje je potekalo v skladu s postopki NEK in dosedanjo dobro prakso ter izkušnjami. V sklopu predremontnega usposabljanja se je posameznega splošnega tecaja udeležilo: - 141 udeležencev Usposabljanja za vodje del in koordinatorjev del - zacetno usposabljanje, - 298 udeležencev Usposabljanja za vodje del zunanjih izvajalcev – obnovitveno usposabljanje, - 2175 udeležencev Programa splošnega usposabljanja – PSU - GET, Specifika NEK. Tecaji iz Varstva pred sevanji: - RZ-3, zacetnega usposabljanja: 330 udeležencev, - RZ-3, obnovitvenega usposabljanja: 125 udeležencev , - RZ-2, zacetnega usposabljanja: 48 udeležencev in - RZ-2, obnovitvenega usposabljanja: 78 udeležencev. Poleg programa splošnih tecajev je bil izveden tudi program specialisticnih tecajev z razlicnih podrocij, na primer: vzdrževanje crpalk, glavne turbine, ventilov in preprecevanje vnosa tujkov. Teh tecajev so se poleg delavcev NEK udeleževali tudi delavci zunanjih izvajalcev del. 2.1.1.7 Inšpekcijski pregledi V letu 2018 je bilo opravljenih 68 rednih inšpekcijskih pregledov NEK, vkljucno z enim nenapovedanim inšpekcijskim pregledom. Izrednih inšpekcijskih pregledov ni bilo. V sklopu rednih inšpekcijskih pregledov NEK je inšpekcija preverjala, da NEK: - deluje skladno z relevantno zakonodajo, podzakonskimi akti in smernicami, obratovalnim dovoljenjem, standardi, drugimi zahtevami ter dobro prakso, - zagotavlja visok nivo varnosti, varnostne kulture in sistem stalnega izboljševanja z ucinkovitim sistemom vodenja, - zagotavlja kvaliteten, ucinkovit in transparenten nacin izvajanja varnostno pomembnih aktivnosti ter visoke zanesljivosti in razpoložljivosti sistemov, struktur in komponent (SSK), - zagotavlja zadostnost osebja z ustreznimi kompetencami in izkušnjami ter - sproti identificira in analizira odstopanja, izvaja primerne korektivne ukrepe in o odstopanjih poroca upravnemu organu. Tematike, ki jih je inšpekcija URSJV obravnavala z rednimi inšpekcijskimi pregledi, zajemajo: - obratovanje, - radiološki nadzor, - vzdrževanje in nadzorna testiranja, - obvladovanje procesov staranja in stanje varnostno pomembne opreme, - inženiring in usposabljanje obratovalnega osebja, - tematike iz Akcijskega nacrta analize remonta 2016 in Akcijskega nacrta analize remonta 2018, - priprave in izvedbo remonta 2018 in - ugotovitve in priporocila pooblašcenih izvedencev v zvezi z izvajanjem remonta NEK 2018. Vsebine inšpekcijskih pregledov so bile nacrtovane glede na varnostno pomembnost aktivnosti elektrarne upoštevajoc ugotovitve preteklih inšpekcij. Vsebine so bile zajete v Letnem planu inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost za leto 2018 (URSJV/QM-03/2018-1). Tematike pregledov je URSJV sproti prilagajala in sicer glede na obratovanje NEK, identificirane tuje in lastne obratovalne izkušnje in potrebe URSJV pri izvajanju upravnih postopkov. Pregledi obratovanja NEK so zajemali nadzor: - izvajanja odlocb URSJV, - stanja jedrskega goriva in aktivnosti primarnega hladila v 29. gorivnem ciklu, - stanja v komandni sobi, - stanja sistemov in komponent NEK na obhodih tehnološkega dela NEK, - odstopanj na varnostno pomembni opremi in - izvajanja postopkov NEK. Na sliki 66 so prikazani izpraznjeni zabojniki svežega jedrskega goriva na tovornjaku. Inšpekcija je v sklopu obhodov tehnološkega dela NEK spremljala sprejem in pregled svežega jedrskega goriva pred remontom 2018. Slika 66: Izpraznjeni zabojniki svežega jedrskega goriva (Foto: inšpekcija URSJV) Na sliki 67 je prikazana novo vgrajena baterija v bunkerski zgradbi 2. Inšpekcija je v sklopu obhoda preverila ustreznost vgradnje nove varnostne baterije, ki so jo morali zaradi napake v dobavi zacasno spojiti z nekoliko predolgimi vijaki. Problematika je bila kasneje rešena z reklamacijskim zahtevkom. Slika 67: Varnostna baterija v bunkerski zgradbi (Foto: inšpekcija URSJV) Pregledi radiološkega nadzora v NEK so obsegali nadzor: - prejetih doz osebja NEK in podizvajalcev (kolektivne in individualne doze), - emisij in radiološkega monitoringa okolja, - dela oddelka za dekontaminacijo, - ravnanja z radioaktivnimi odpadki, - stanja avtomatskih meteoroloških postaj in - varovanja jedrskih snovi v sodelovanju z MAAE in EU inšpekcijami. Pregledi vzdrževanja in nadzornih testiranj so zajemali nadzor: - izvajanja programa nadzora ucinkovitosti vzdrževanja, - izvajanja periodicnih testiranjih pomembnih SSK, - težav in odpovedi opreme, izvedenih analiz in priprave akcijskih nacrtov, - izvedenih vzdrževalnih del na pomembnih SSK in - stanja prirocnih skladišc in kontrolirano odložene opreme. Na sliki 68 je prikazan premicni kompresor zraka za alternativno zagotavljanje instrumentacijskega zraka, ki je del premicne opreme NEK. Inšpekcija je bila prisotna pri rednem testiranju kompresorja. Izveden je bil tudi ogled novega premicnega filtra savske vode prikazan na sliki 69. NEK obseg premicne opreme za alternativno ukrepanje ob resnih nezgodah stalno dopolnjuje. Slika 68: Premicni dizel kompresor zraka (Foto: inšpekcija URSJV) Slika 69: Premicni filter savske vode (Foto: inšpekcija URSJV) Na sliki 70 je prikazana dizel protipožarna crpalka (FP crpalka). Inšpekcija je bila prisotna na 18. mesecnem testu crpalke, kjer je NEK skladno s postopki preverjala avtomatski zagon crpalke pri padcu tlaka v protipožarnem sistemu. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje testiranja FP crpalk v nacinu »start v sili«, to je lokalni start, ki zaobide upravljanje iz kontrolne omare. Ugotovljeno je bilo, da NEK doslej navedene možnosti ni testirala, bo pa na osnovi ugotovitve dopolnila postopke z zahtevami po periodicnih testih zagona FP crpalk v sili. Slika 70: Dizel protipožarna crpalka (Foto: inšpekcija URSJV): levo – dizel protipožarna crpalka, desno – lokalni zagon v nuji Pregledi v zvezi z obvladovanjem procesov staranja in stanja varnostno pomembnih struktur, sistemov in komponent so zajemali nadzor: - izvajanja aktivnosti, ki izhajajo iz programa za nadzor staranja, - aktivnosti za nadzor in obvladovanje degradacij varnostno pomembne opreme, - izvedenih in planiranih ukrepov za odpravo in preprecitev zaznanih degradacij, - izvajanja pomembnih programov NEK za varno dolgorocno obratovanje varnostno pomembne opreme in - prehodnih pojavov zaradi nenormalnih dogodkov in hitrih sprememb moci, ki vplivajo na utrujanje tlacne meje primarnega sistema. Pregledi inženiringa in usposabljanja osebja so zajemali nadzor: - izvajanja projektnih sprememb, - analiz in izvedbe ukrepov za odpravo in preprecitev ponovitve zaznanih odstopanj ali nenormalnih dogodkov, - obravnave tujih obratovalnih izkušenj, - cloveških in organizacijskih vplivov na varno obratovanje, - izvajanja aktivnosti v zvezi z obdobnim varnostnim pregledom, - sprememb in novih revizij obratovalnih postopkov, - ustreznosti postopkov za nadzorna testiranja, kalibracije, vzdrževanje in preglede opreme, - zagotavljanja kakovosti v NEK, - izvajanja strokovnega usposabljanja osebja NEK. Inšpekcija je sodelovala tudi pri nadzoru priprave in izvedbi remonta NEK 2018. Inšpekcija je: - pregledala remontni plan in nadzirala priprave elektrarne na izvedbo remonta, - nadzorovala aktivnosti za zagotavljanje varnosti v zaustavitvi, - sodelovala na rednih jutranjih in popoldanskih remontnih sestankih v NEK, - sodelovala s pooblašcenimi organizacijami in vodila redne tedenske sestanke, - nadzorovala izvajanja planiranih remontnih aktivnosti, - nadzorovala ukrepanja NEK pri nenormalnih remontnih dogodkih, - posredovala informacije ostalim sodelavcem URSJV in - sodelovala s sodelavci URSJV pri skupnih tematikah. Inšpekcija URSJV je spremljala izvajanje remontnih del s posebnim poudarkom na delih, ki so pomembna za zagotavljanje visokega nivoja jedrske varnosti. Podrobnosti v zvezi z remontom so obravnavane v poglavju 2.1.1.10. Za ilustracijo je tu podan nadzor nad dvema modifikacijama. Na sliki 71 je prikazan dvig in transport notranjih delov crpalke primarnega hladila št. 2. Inšpekcija je med remontom 2018 preverjala obseg obnove crpalke, ki se izvaja vsakih 15 let, potek in ustreznost vgradnje, ter dozno obremenjenost osebja ob tem. DSC00107 DSC00124 Slika 71: Dvig in transport hidravlicnih delov RCP-2 (Foto: NEK) Na sliki 72 je desno prikazan novi, levo pa stari 6,3 kV odklopnik. Med remontom 2018 je NEK izvedla zamenjavo odklopnikov na progi 1 ne-varnostne 6,3 kV zbiralke. Zamenjava odklopnikov na progi 2 je bila izvedena že v remontu 2016. IMG_3741 IMG_3746 Slika 72: 6,3 kV odklopniki na nevarnostnih zbiralkah (Foto: inšpekcija URSJV) Pri obravnavi ugotovitev in priporocil pooblašcenih izvedencev v zvezi z izvajanjem remonta NEK v letu 2018 je inšpekcija URSJV: - spremljala pripravo NEK na pomembne aktivnosti med remontom 2018, - spremljala reševanje neskladij, ugotovljenih med remontom, - preverila izvedbo aktivnosti, ki med remontom še niso bile v celoti zakljucene, - preverila odziv NEK na priporocila pooblašcenih organizacij iz nadzora remonta 2018 in - preverila izvajanje zavez NEK iz priporocil pooblašcencev iz nadzora remonta 2016. Ugotovljeno je bilo, da je NEK vecino priporocil pooblašcenih organizacij, ki izhajajo iz nadzora remonta 2018, sprejela in so v fazi reševanja, ali pa so bile ustrezne akcije že izvedene. Zaveze NEK, povezane s priporocili pooblašcenih organizacij iz remonta 2016, so bile v casu izvedbe inšpekcijskih pregledov vecinoma že realizirane. V okviru obravnave tematik iz Akcijskega nacrta analize remonta 2016 in Akcijskega nacrta analize remonta 2018 je inšpekcija URSJV: - preverjala izvedbo akcijskih nacrtov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med remontom 2016 in 2018, - spremljala delovanje varnostno pomembne opreme, na kateri so bile med remontom 2016 ugotovljena odstopanja, - spremljala izvajanje programov za obvladovanje varnostno pomembne opreme in - preverjala priprave operaterja na remont 2018. Inšpekcija je bila pozorna na delovanje sredicne instrumentacije, saj se je NEK po vgradnji novega sistema leta 2015 nenehno srecevala z zatikanjem pogonov ter posledicno delno neoperabilnostjo sistema. AREVA je na osnovi analize temeljnega vzroka izvedla ustrezne akcije, s katerimi je problematika zatikanj pogonov odpravljena. Po remontu 2018 je prišlo do nezanesljivega delovanja dveh od štirih detektorjev. Navedena detektorja bosta zamenjana med remontom 2019. Kljub operabilnosti le dveh od štirih detektorjev sredicne instrumentacije pa je NEK z dano konfiguracijo sposobna izpolnjevati zahteve tehnicnih specifikacij. Nenapovedan inšpekcijski pregled v letu 2018 je zajemal pregled stanja v kontrolni sobi, pomembnejših zahtevkov za korektivne posege, delovnih nalogov, izvajanja aktivnosti preventivnega in korektivnega vzdrževanja in obhod izbranih prostorov z varnostno pomembno opremo. Izrednih inšpekcijskih pregledov, kot posledica nenormalnih dogodkov, v letu 2018 ni bilo. Kljub temu pa je inšpekcija v sklopu rednih inšpekcijskih pregledov obravnavala reševanje nekaterih pomembnih odstopanj, zaznanih med rednim spremljanjem obratovanja NEK. V danih odstopanjih je inšpekcija preverila vzroke odstopanj, izvedene takojšnje ukrepe, rezultate analiz ter nacrt dolgorocnih ukrepov. Izpostaviti velja: - udar elektricnega toka pri postavljanju delovnega odra, - odstopanje pri meritvi visoke napetosti na skozniku faze C glavnega transformatorja GT2 in - visoke vibracije in neoperabilnost CS polnilne crpalke št. 2. Inšpekcija je obravnavala dogodek z udarom elektricnega toka, ki se je zgodil pri nepravilnem postavljanju delovnega odra. Delavec zunanjega izvajalca je v nasprotju z veljavnimi postopki poskušal jekleno cev poriniti med kable, s tem poškodoval izolacijo in povzrocil tokovni udar. Delavec je doživel lažjo opeklino ter šok. Vzrok dogodka je bila slaba varnostna kultura zunanjega izvajalca. Inšpekcija je ugotovila, da je NEK izvedla ustrezne kratkorocne akcije, kot tudi sistemske izboljšave za preprecitev ponovitve podobnih dogodkov. Trajna sanacija poškodovanega kabla je bila izvedena v remontu 2018. Slika 73 kaže vertikalni kabelski kanal, kjer je prišlo do poškodbe kabla ter nacin zacasne sanacije poškodbe. Slika 73: Vertikalni kabelski kanal z zacasno saniranim kablom (Foto: inšpekcija URSJV) Na glavnem transformatorju GT2 so se pojavile motnje (izguba signala) pri meritvah visoke napetosti na skozniku C. Dolgorocno obratovanje z obcasno izgubo signala predstavlja prenapetostna tveganja za skoznik in posledicno transformator. Zato se je NEK odlocila za kratkotrajno izkljucitev elektrarne iz omrežja in preventivno odstranitev vseh šestih prikljuckov za meritev visoke napetosti na skoznikih obeh glavnih transformatorjev (GT1 in GT2). Dokoncna sanacija z zamenjavo vseh prikljuckov bo izvedena v remontu 2019. Izvedba konektorja na skozniku C merilnega transformatorja GT2 je prikazana na sliki 74. Slika 74: Konektor na skozniku C glavnega transformatorja GT2 (Foto: NEK) Resen izziv za osebje NEK je bilo reševanje težav pri zaznanih povišanih vibracijah CS polnilne centrifugalne crpalke 2 (slika 75). Crpalka je bila zaradi vibracij, ki so bistveno presegle nivo sprejemljivosti, zaustavljena in razglašena za neoperabilno. S tehnicnimi specifikacijami dolocena omejitev za sanacijo stanja je 72 ur. V nasprotnem primeru je potrebno elektrarno zaustaviti. Do povišanih vibracij je prišlo, ker se je odlomil in je odpadel del balansirnega diska (slika 76), ki je povzrocil debalans in s tem vibracije. Nastali tujki, ki bi potencialno prišli v reaktor, bi lahko povzrocili poškodbe jedrskega goriva. Strokovnjaki NEK so izvedli primerne preglede in analize, s cemer so pokazali, da je navedeno tveganje zanemarljivo. Sanacija stanja je bila izredno dobro koordinirana in strokovno usklajena. Izvedena je bila zamenjava rotorja, balansiranje in izvedba testa po vzdrževanju. Dela so bila izvedena v 55 urah, medtem ko je dovoljena nerazpoložljivost v skladu s tehnicnimi specifikacijami 72 ur. Inšpekcija URSJV je potek sanacije spremljala ves cas. Izveden je bil tudi posebni inšpekcijski pregled. NEK o dogodku povišanih vibracij CS crpalke pripravlja analizo temeljnega vzroka. Inšpekcija bo pregledala rezultate analize ter spremljala izvedbo iz nje izhajajocih korektivnih ukrepov. Slika 75: Centrifugalna polnilna crpalka (Foto: NEK) Slika 76: Odlomljen del balansirnega diska (Foto: NEK) Ugotovitve in zahteve inšpektorjev v letu 2018 V letu 2018 je inšpekcija NEK izdala 22 zahtevkov za odpravo ugotovljenih odstopanj, izvedbo izboljšav ali pa za dodatno porocanje. Na osnovi inšpekcijskih pregledov med obratovanjem v letu 2018 inšpekcija URSJV ugotavlja, da je NEK leta 2018 obratovala varno, brez škodljivega vpliva na prebivalstvo in okolje. Remont NEK 2018 je bil strokovno izveden. Nastale težave je NEK redno analizirala in ustrezno reševala v sklopu izvajanja korektivnega programa. Inšpekcija URSJV kot dobro ocenjuje delo vecine organizacijskih enot NEK. Inšpekcijski pregledi so pokazali visoko raven varnostne kulture vecine strokovnjakov, kar se kaže v kvaliteti izvedenih aktivnosti, kjer je varnost vedno prednostno upoštevana. Kaže se tudi pri prepoznavanju možnih problemov na osnovi svojih in tujih izkušenj ter v težnji k izvedbi ustreznih popravnih ukrepov. Z vidika varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji NEK nadzira tudi Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). V letu 2018 je bil med remontom opravljen en skupen inšpekcijski pregled skupaj z URSJV. 2.1.1.8 Nadaljevalna OSART misija v NEK Med 15. in 19. oktobrom 2018 je NEK gostila nadaljevalno OSART misijo (OSART Follow-up), ki je pregledala kako je NEK izvedla izboljšave obratovanja na osnovi priporocil in predlogov prvotne OSART misije, izvedene konec maja 2017. NEK je nadaljevalni OSART misiji predstavila ukrepe, ki jih je izvedla na osnovi danih priporocil in predlogov OSART misije, in sicer: - posodobitev in dopolnitev postopkov in programov: - nacrtovanje nasledstev in razvoja vodilnega osebja NEK, - program obratovalnih kazalnikov, - kazalniki ucinkovitosti, - nacini uporabe in upoštevanje navodil postopkov, - priprava matrik potrebnih usposabljanj po delovnih mestih, - nadzor zacasnih modifikacij, - spremljanje trendov in - postavitev poplavne zašcite NEK, - priprava novih postopkov za: - za analizo potreb sistematicnega usposabljanja zaposlenih, - nadzor nad kontejnerji na dvorišcu dekontaminacijske zgradbe, - nadzor mikrobiološko inducirane korozije, - definiranje korakov modeliranja za potrebe verjetnostnih varnostnih analiz, - pregled verjetnostnih varnostnih analiz, - indoktrinacija in usposabljanja glede izboljšav v procesih, - razvoj aplikacije za agregacijo obratovalnih kazalnikov, - razvoj novih kazalnikov za potrebe usposabljanj znotraj posameznih organizacijskih enot, - razvoj novih kazalnikov za potrebe nadzorovanja zacasnih sprememb, - spremembe in dopolnitve kazalnikov na podrocju cloveškega faktorja (Human Performance), - spremembe aktiviranja organizacije NEK v primeru izrednega dogodka, - uvajanje dodatnih oznak na vhodih in vratih, ki oznacujejo vstop v radiološko nadzorovano obmocje, - priprava novih požarnih nacrtov za dolocene dele elektrarne, - dodajanje javljalnikov dima in gasilnih aparatov na dolocene kose mobilne opreme (mobilni dizli in transformatorji), - izboljšave sistema popravnih ukrepov (Corrective Action Programme). V casu nadaljevalne misije je bilo 70 % nacrtovanih akcij popolnoma izvedenih, ostale pa so bile v izvajanju. Vse akcije naj bi bile zakljucene do konca junija 2019. Misija je zakljucila, da izvedene akcije ter akcije v izvajanju popolnoma zadovoljujejo priporocila in predloge prvotne OSART misije. 2.1.1.9 Tematski strokovni pregled programa obvladovanja staranja URSJV je po izdelavi porocila o nadzoru staranja, ki ga je pripravila v sodelovanju z NEK ter ga posredovala Evropski komisiji, nadaljevala z aktivnostmi v okviru tematskega strokovnega pregleda (Topical Peer Review - TPR) v skladu z direktivo Euratom. Pri strokovnem pregledu sodeluje devetnajst držav EU in nekatere sosednje države. Porocila, ki so jih pripravile sodelujoce države, so bila objavljena na spletni strani ENSREG januarja 2018. Porocila so bila dostopna za javna posvetovanja v januarju in februarju, vse zainteresirane strani pa so lahko komentirale in postavljale vprašanja. Poleg tega je potekal medsebojni pregled porocil sodelujocih držav, kjer je sodelovala tudi URSJV. V okviru tega pregleda je URSJV pregledala porocila drugih držav, jim postavila vprašanja in odgovorila na vsa odprta vprašanja na naše porocilo ter odgovore posredovala Evropski komisiji. Sledil je pregledovalni sestanek vseh držav, ki je potekal v Luksemburgu med 14. in 18. majem 2018. Slovenijo so zastopali predstavniki URSJV in NEK. Na tem sestanku je vsaka država predstavila svoj sistem nadzora staranja jedrskih reaktorjev. Slovenija je predstavila svoj zakonodajni okvir in sistem nadzora staranja v NEK. Sledila je obravnava skupnih pomembnih tem, ki so prepoznane med medsebojnimi pregledi in predstavitvami. Podani so bili tudi primeri dobrih praks, ki jim bodo vse države skušale slediti in izzivov, ki jih je potrebno rešiti za zagotovitev ustreznega in ucinkovitega nadzora staranja. ENSREG je nato pripravil porocilo o sestanku z zakljucki, organizirana pa je bila tudi javna predstavitev o rezultatih izvedenega medsebojnega pregleda. Sledi priprava akcijskih nacrtov posameznih držav. URSJV je NEK že posredovala osnutek akcijskega nacrta, ki je bil pripravljen na podlagi najdb in ugotovitev koncnega porocila TPR. Izveden je bil že tudi sestanek med URSJV in NEK za poenotenje razumevanja nekaterih vsebin v okviru posameznih tock akcijskega nacrta. Na podlagi tega sestanka bo akcijski nacrt dopolnjen. Rok za posredovanje akcijskega nacrta ENSREG je september 2019. V letu 2021 bo treba prvic porocati glede statusa izvedbe akcij iz akcijskega nacrta TPR, nato pa na dve leti do zakljucka vseh akcij. 2.1.1.10 Remont 2018 Remont 2018 ob koncu 29. gorivnega cikla je potekal od 1. aprila do 1. maja 2018. Elektrarna je v 29. gorivnem ciklu obratovala zanesljivo, kljub samodejni zaustavitvi zaradi nehotenega zapiranja ventila glavne napajalne vode in znižanja nivoja vode v uparjalniku št. 1 februarja 2017 in samodejni zaustavitvi zaradi odprtja razbremenilnega ventila na enem od dveh pregrevalnikov pare in izlocevalniku vodnih kapljic na sekundarni - klasicni strani elektrarne aprila 2017. Vecjih problemov na opremi, ki bi pomembno ogrožala varnost, ni bilo, kar je rezultat nacrtovanih in izpeljanih remontnih dejavnosti v letu 2016 in dejavnosti med samim obratovanjem v 29. gorivnem ciklu. V casu po remontu 2012 v NEK še vedno intenzivno izvaja aktivnosti, ki izhajajo iz programa nadgradnje varnosti. Te aktivnosti so povezane s sistemskimi prilagoditvami namenjene sistemom za zašcito celovitosti zadrževalnega hrama v primeru jedrske nesrece. URSJV je že pred remontom pregledala in odobrila izvedbo dolocenih sprememb in dejavnosti med remontom. Remont v letu 2018 je na zacetku potekal zelo tekoce in v skladu s planom vse do pricetka iznosa goriva iz sredice. Tedaj so se pojavile težave z opremo za prenos jedrskega goriva iz zadrževalnega hrama v bazen za izrabljeno jedrsko gorivo, in dviga motorja crpalke reaktorskega hladila s pomožnim dvigalom polarnega dvigala. Popravni ukrepi na tej opremi so remont podaljšali za dobra dva dni. V drugi polovici remonta je ta potekal v skladu s planom brez pomembnejših odstopanj. Zaradi manjših odstopanj v tem delu remonta se je ta skupno podaljšal za tri dni. Omenjena odstopanja niso imela sevalnega vpliva na zaposlene, prebivalstvo ali okolje. Med remontom so bila, poleg menjave dela goriva, izvedena obsežna vzdrževalna dela in nekatere tehnološke izboljšave oz. nadgradnje, ki bodo še naprej zagotavljale visok nivo jedrske in sevalne varnosti. Pomembnejše dejavnosti so bile pregled goriva, revizija generatorja, zamenjava notranjih delov in elektromotorja crpalke reaktorskega hladila, zamenjava vodil fisijskih celic, inšpekcija U-cevi uparjalnikov, pregled reaktorske posode in remont nizkotlacne turbine. Poleg tega so bila opravljena še ostala planirana nacrtovana vzdrževalna dela, nadzorna preizkušanja in preverjanja brezhibnosti opreme. NEK je uvedla tudi vec pomembnih sprememb in nadgradenj. Glavna aktivnost na podrocju varnostne nadgradnje elektrarne je bila vzpostavitev pomožne komandne sobe, ki je prikazana na sliki 77 in bo omogocala varno zaustavitev elektrarne in njeno dolgotrajno hlajenje iz dislocirane lokacije na obmocju NEK v primeru, ce glavna komandna soba zaradi težke nesrece ne bi bila razpoložljiva. Poleg omenjene nadgradnje je bilo uvedenih še osem pomembnejših sprememb kot so vgradnja dodatnih ventilov za razbremenjevanje tlacnika, alternativno hlajenje bazena za izrabljeno gorivo, zamenjava vzbujevalnika generatorja NEK, zamenjava nekaterih odklopnikov, posodobitev sistema za tesnjenje turbine, ... Vse navedene posodobitve so temelj za varno in zanesljivo obratovanje NEK tudi pri potencialnem obratovanju preko projektno predvidene življenjske dobe. Slika 77: Pomožna komandna soba (Foto: inšpekcija URSJV) Rezultati pregledov in preizkusov niso pokazali nepricakovanih pomanjkljivosti na opremi razen v nekaterih primerih. Tako gorivni element AJ39 s poškodovano 9. rešetko, ki je bil predviden za sestavo nove sredice, ni bil primeren za nadaljnjo uporabo, pri pregledu enega od ventilov so bile proti pricakovanju na tesnilnem obrocu s tekocimi penetranti najdene obodne razpoke dolžine 44 mm, težave so se pojavile tudi pri testiranju avtokataliticnih plošc sistema, neoperabilna pa sta bila tudi dva tlacna indikatorja, namenjena za merjenje tlaka v zadrževalnem hramu ter kvalificirana za težke nesrece. Glavni nepredvideni dogodki letošnjega remonta so bili: - pušcanje zapornrga ventila na kanalu za prevoz goriva iz zadrževalnega hrama v zgradbo za izrabljeno gorivo, - težave pri dvigovanju motorja crpalke reaktorskega hladila, - težave s transportnim vozickom za jedrsko gorivo in - težave ob zamenjavi vodil fisijskih celic. 2.1.3.1.1 Podaljšanje dovoljenja za obratovanje 2.1.3.1.2 Prejete letne efektivne doze delavcev ARAO in ostalih Izvedeno je bilo vecje število preventivnih vzdrževalnih posegov, zamenjav in posodobitev opreme. Vecina del je bila izvedenih v celoti in dobro. Manjša odstopanja, ki so se pojavljala pri delu, so bila odpravljena in niso pomembneje vplivala na varnost. Med pomembnejše razloge za odstopanja poleg cloveških napak in obremenjenosti osebja ter staranja in iztrošenosti opreme, lahko navedemo tudi slabšo pripravo nekaterih sprememb in slabše priprave nekaterih izvajalcev del. Med remontom so bila izvedena vsa nacrtovana dela v zvezi s preverjanjem stanja opreme, menjava jedrskega goriva in uvedba sprememb, razen ene spremembe, ki pa je bila odpovedana že pred pricetkom remonta. Zunanji nadzor remontnih dejavnosti so zagotovile, tako kot vrsto let do sedaj, neodvisne pooblašcene strokovne organizacije, ki so svoja opažanja in pripombe sporocale URSJV in NEK na tedenskih sestankih. Medsebojno sodelovanje med NEK in pooblašcenimi organizacijami je bilo praviloma zelo dobro. Sodelavci NEK, odgovorni za posamezne dejavnosti v NEK, so priskrbeli vse potrebne informacije in dokumente, vcasih celo vec, kot je bilo nacrtovano. Odlicno je bilo tudi sodelovanje s pooblašcenimi organizacijami z URSJV, ki so sprotno zagotavljale vse potrebne informacije. V skladu s slovenskimi predpisi je elektrarna lahko ponovno zacela proizvajati elektricno energijo šele potem, ko so pooblašcene organizacije in URSJV potrdili, da so bila vsa dela ustrezno opravljena, vsi preizkusi uspešni in da je za jedrsko varnost ustrezno poskrbljeno. S temi ukrepi bo dosežen tudi minimalni vpliv elektrarne na okolje. Priprava URSJV na spremljanje remonta je bila sistematicna in podobna kot v preteklih remontih. Organizacija nadzora v NEK je bila dobra zaradi ureditve neomejenih dostopov sodelavcev URSJV brez potrebe po spremljevalcu. Z izvedbo nalog iz akcijskega nacrta, ki je priloga URSJV Analize remonta NEK 2018, se bo nadaljevalo reševanje neskladij in odprtih vprašanj iz remonta 2018 ter 29. gorivnega cikla. Izvajanje akcijskega nacrta bo pomenilo aktivno spremljanje stanja v NEK v naslednjem, 30. gorivnem ciklu. URSJV je pregledala zbirno porocilo pooblašcenih organizacij o remontu ter priporocila, ki so bila podana. Na tematskih inšpekcijah je NEK podala odgovore glede izvedbe teh priporocil in se zavezala k izvedbi glede na pomembnost. Na osnovi izkušenj bo lahko URSJV pripravo na remont 2019, kot tudi njegovo spremljanje, izboljšala, predlogi pa so navedeni v akcijskem nacrtu. Naslednji remont bo jeseni 2019. 2.1.2 RAZISKOVALNI REAKTOR TRIGA MARK II V BRINJU Upravljavec raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II je Institut »Jožef Stefan« (v nadaljevanju IJS), obratovanje reaktorja pa izvaja osebje Reaktorskega infrastrukturnega centra (v nadaljevanju RIC). 2.1.2.1 Obratovanje Reaktor je v letu 2018 obratoval 143 dni in pri tem sprostil 116,0 MWh toplote. Obratovanje reaktorja je potekalo v skladu s programom, ki ga odobrita vodja RIC in Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS za vsak teden posebej. Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu, izvedenih je bilo 27 pulzov. Reaktor so uporabljali predvsem kot vir nevtronov za nevtronsko aktivacijsko analizo, za obsevanje elektronskih komponent in drugih materialov ter za izobraževanje. Zaustavljen reaktor so uporabljali kot vir gama sevanja in tako testirali elektronske komponente. Obsevanih je bilo 1019 vzorcev v vrtiljaku in obsevalnih kanalih. Obratovalni podatki so prikazani na sliki 78. Odsek za znanosti o okolju IJS, Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS in ARAO so v objektu vroca celica (v nadaljevanju OVC) redno izvajali dejavnosti obdelave in priprave radioaktivnih odpadkov za potrebe skladišcenja. Slika 78: Obratovalni podatki (proizvedena toplota)raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II v Brinju Leta 2018 so bile tri samodejne zaustavitve reaktorja zaradi napake operaterja. Take napake se zgodijo med zagonom reaktorja ali spremembi moci pri preklopu preklopnika merilnika linearnega kanala jedrske instrumentacije. Nazivna moc reaktorja ni bila presežena. Do samodejne zaustavitve je vedno prišlo na nizkih moceh reaktorja. Leta 2018 ni bilo kršitev obratovalnih pogojev in omejitev iz varnostnega porocila. Leta 2018 tudi ni bilo dogodkov, ki bi zahtevali porocanje v skladu s 30. clenom pravilnika JV9, prav tako pa tudi ni bilo dogodkov s podrocja požarne ali fizicne varnosti. Obratovalni kazalniki za prejete doze obratovalnega osebja in raziskovalcev kažejo vrednosti, ki so dalec pod upravnimi omejitvami. V letu 2018 je bila skupinska doza 1,08 clovek mSv za obratovalno osebje ter 2,13 clovek mSv za osebje, povezano z deli ob reaktorju. 2.1.2.2 Jedrsko gorivo Leta 2018 je bilo na lokaciji reaktorja skupaj 84 gorivnih elementov, izrabljenih gorivnih elementov ni bilo. Vsi gorivni elementi so standardni z 12 % masnim deležem urana in 20 % obogatitvijo. Nadzor z meritvami radioaktivnosti v reaktorski hali in reaktorskem hladilu kaže, da ni bilo poškodb goriva. V letu 2018 so pregledali 15 gorivnih elementov. IJS je o bilanci goriva mesecno porocal na EURATOM in URSJV s posebnim obrazcem. V septembru 2018 je EURATOM opravil pregled stanja jedrskega materiala, pri katerem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. 2.1.2.3 Usposabljanje osebja Na zacetku leta 2018 so v RIC na novo zaposlili operaterja, ki se je skozi celo leto izobraževal po programu za pridobitev dovoljenja za obratovanje reaktorja. 5. julija 2018 so izvedli interno usposabljanje za operaterje in delavce Službe za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS na temo zašcite telesa in dihal v primeru kontaminacije. Redno usposabljanje osebja je potekalo v skladu z letnim programom strokovnega usposabljanja operaterjev reaktorja TRIGA Mark II za leto 2018. 2.1.2.4 Spremembe, pregledi sistemov, struktur in komponent jedrskega objekta, požarna in fizicna varnost Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu. Pulzirali so marca in aprila za namene vaj za tecajnike in za namene magistrske naloge. Pulziranje je predhodno odobril Odbor za varnost reaktorja, o pulziranju pa so obvestili tudi URSJV. V letu 2018 je bilo opravljenih deset sprememb sredice reaktorja za potrebe eksperimentov odseka za reaktorsko fiziko in CEA. V letu 2018 je bila na reaktorju opravljena projektna sprememba »Zamenjava in nadgradnja razdelilca R-G/1«, kar vkljucuje tudi namestitev brezprekinitvenega napajanja. V OVC so izvedli eksperimentalno transmutacijo elementov in generacijo fuzijske energije. Zamenjali so svetila v kleti reaktorske hale in v prostoru B v OVC. Osebje RIC, Tehnicnih servisov IJS, Službe za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS in pooblašcene zunanje organizacije izvajajo periodicne preglede in nadzor za varno obratovanje pomembnih sestavnih delov, sistemov in konstrukcij. Pri pregledu ni bilo najdb neustreznih sestavnih delov, sistemov in konstrukcij. 2.1.2.5 Obcasni varnostni pregled Obcasni varnostni pregled jedrskega objekta, ki obsega raziskovalni reaktor TRIGA Mark II in objekt vroce celice, je bil zakljucen decembra 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. V letu 2018 je potekala izvedba nacrta s skupaj 85 spremembami in izboljšavami, o statusu izvedbe pa je IJS porocal s polletnim porocilom. Do konca leta 2018 je bilo izvedenih skupaj 76 ukrepov, izvedba 7 ukrepov pa še poteka in bodo dokoncani v letu 2019. Prav tako naj bi v letu 2019 izvedli še dva ukrepa, ki sta predvidena za izvedbo v tem letu. Predviden zakljucek izvedbe nacrta ukrepov je december 2019. Do konca leta 2018 je bilo tako v celoti zakljucenih 90 % vseh predvidenih ukrepov. Vir: [20], [21]. 2.1.2.6 Izpusti radioaktivnosti v okolje Program nadzora je opredeljen v Varnostnem porocilu za TRIGA Mark II v Podgorici, revizija 7, 2017 (IJS-DP-10675). Program temelji na starem programu, ki je bil opredeljen v odlocbi URSJV št. 391-01/00-5-26546/MK z dne 10. 11. 2000 in je bil v letu 2013 posodobljen in usklajen s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV 10, Ur. l. RS, št. 97/2009, Priloga 5: Zasnova programa obmocnega monitoringa raziskovalnega jedrskega reaktorja). Program meritev izpustov temelji na meritvah tekocinskih in atmosferskih izpustov na razlicnih izpustnih mestih. Radioaktivne snovi so prisotne v tekocinah iz zadrževalne cisterne O-2 in se enkrat tedensko (ob ponedeljkih) izpušcajo v reko Savo. V izpustni kanal se iztekajo tudi tekocine iz reaktorja in vrocih celic (cisterna OVC), vendar omenjena cisterna v letu 2018 ni bila nikoli izpraznjena. Pri atmosferski prenosni poti so najpomembnejše meritve žlahtnega plina 41Ar v izpuhu iz reaktorja. Med obratovanjem se enkrat mesecno odvzame trenutni plinski vzorec zracnega izpusta. Na izpuhu reaktorja je namešcen TLD, ki meri zunanje sevanje radionuklidov v plinskem izpustu in katerega registrirana doza je korelirana s casom obratovanja reaktorja. Na izpuhu reaktorja sta namešcena tudi kontinuiran merilnik sevanja gama plinskih izpustov (del nadzornega sistema samega reaktorja) in zracna crpalka s filtrom, ki na izpustnem mestu lovi aerosole. Tekocinski izpusti V izpustnem kanalu Reaktorskega centra se zbirajo drenažne tekocine reaktorja, odseka za znanost v okolju (O-2) in vrocih celic (OVC). V preteklih letih so bile obcasno radioaktivne snovi v nizkih koncentracijah prisotne le v tekocinah iz zadrževalne cisterne O-2. V letu 2018 v izpustih iz O-2 niso zaznali prisotnosti umetnih radionuklidov, tudi cisterna OVC je bila tudi v letu 2018 suha, tako da v letu 2018 ni bilo nobenih tekocinskih izpustov. Zracni izpusti Povprecna koncentracija aktivnosti 41Ar ob delujocem reaktorju v letu 2018 je bila 150 kBq/m3 in je bila podobna kot v letu 2017 (154 kBq/m3) in višja kot v letu 2016 (136 kBq/m3) in 2015 (112 kBq/m3). Prvo povišanje aktivnosti je bilo leta 2015 zaradi odstranjene eksperimentalne opreme v tangencialnem kanalu 6 in zaprtega kanala. Ob koncu leta 2016 je bila v kanal namešcena nova eksperimentalna opreme. Ker je pri tem je kanal ostal odprt, se je aktivnost še nekoliko povecala. Od obnove ventilacijskega sistema leta 2010 je ocenjeni povprecni pretok zraka v dimniku okoli 5 m3/s, kadar reaktor deluje pri moci 250 kW. Pri obratovanju reaktorja na polni moci je bila v letu 2017 povprecna izmerjena aktivnost izpušcenega 41Ar enaka 150 kBq/m3, kar pri danem pretoku pomeni maksimalno hitrost izpušcanja 0,75 MBq/s. Povprecna moc reaktorja v letu 2018 je bila 13,2 kW in ocenjena povprecna letna hitrost izpušcanja 40 kBq/s ter s tem letna kolicina izpušcenega 41Ar 1,3 TBq, kar je višje kot v letu 2017 (1,2 TBq). Obcasno so v zracnih izpustih zaznali tudi 24Na, katerega najvecja izmerjena aktivnost je bila 0,02 Bq/m3. Prisotnosti drugih umetnih radionuklidov niso zaznali. 2.1.2.7 Inšpekcijski pregledi Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost je v letu 2018 opravila en redni inšpekcijski pregled raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. Na njem je obravnavala trenutni upravni status obratovalnega monitoringa reaktorja TRIGA Mark II in pregled izvajanja obratovalnega monitoringa raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II v letu 2018. URSJV je z odlocbo številka 35400-9/2014/9, z dne 18. 06. 2014, IJS pooblastila za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Pooblastilo velja 5 let do 23. 06. 2019. Inšpekcija ugotavlja, da je obseg in izvajanje programa obratovalnega monitoringa radioaktivnosti, ki je dolocen v Varnostnem porocilu rev. 7, v skladu s Prilogo 5, Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (Uradni list RS, št. 27/2018). Inšpekcija nadaljnje ugotavlja, da je obseg dolocen v Varnostnem porocilu vecji, kot ga doloca priloga Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti, kar je dobra praksa IJS. Ob tem pa inšpekcija ugotavlja, da 33. clen omenjenega pravilnika (neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa radioaktivnosti) v svoji (1) alineji zahteva, da mora pristojni upravni organ zagotavljati stalne neodvisne meritve emisij in imisij, ki pa ga ne sme izvajati izvajalec monitoringa radioaktivnosti, ki izvaja iste meritve za zavezanca za obratovalni monitoring. V letu 2018 je te meritve izvedla pooblašcena organizacija ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (v nadaljevanju ZVD). Ta je izvedel primerjalno meritev koncentracije 41Ar. Ugotovljeno je bilo, da se merski rezultati ujemajo v okviru kriterijev sprejemljivosti, kar je razvidno iz Porocila LMSAR-227/2018-PJ in porocila IJS o meritvi P1918. Podrobna analiza bo predvidoma na voljo v porocilu IJS Meritve radioaktivnosti v okolici reaktorskega centra IJS za leto 2018. Inšpekcija je zahtevala, da IJS tudi v letu 2019 zagotovi izvajanje vsaj ene neodvisne meritve emisij in imisij. Po možnosti naj bodo vzorci izbrani tako, da bo IJS v nekaj letih pokril vse vrste meritev. Med inšpekcijskim nadzorom inšpekcija ni odkrila odstopanj, ki bi vplivala na zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti. URSVS v letu 2018 ni izvedla inšpekcije v Reaktorskem centru IJS. 2.1.3 CENTRALNO SKLADIŠCE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V BRINJU 2.1.3.1 Obratovanje Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju (CSRAO) je varno obratovalo vse dni v letu, izrednih dogodkov ali nezgod ni bilo zabeleženih. Opravljena so bila nacrtovana preventivna periodicna vzdrževanja, pregledi in preizkusi skupkov konstrukcij, sistemov in komponent ter delovne in merilne opreme. Opravljeno je bilo investicijsko vzdrževanje, ki je obsegalo posodobitev programske in strojne racunalniške opreme prezracevalnega sistema CSRAO, uvedlo se je kontinuirno spremljanje odpadne vode, ki se zbira v podzemnem zbiralniku. Evidence o RAO in jedrskih snoveh so skrbno vodene. Prav tako evidence in zapisi o preventivnem in korektivnem vzdrževanju skupkov konstrukcij, sistemov in komponent ter opreme. Spremljalo se je tuje in lastne obratovalne izkušnje, sledilo razvoju tehnologije na podrocju jedrskih in sevalnih objektov ter novostim na podrocju ravnanja z RAO. Spremembe so bile obravnavne v skladu z zakonodajo in ustrezno porocane. Placana so bila nadomestila zaradi omejene rabe prostora na obmocju jedrskega objekta obcinam Dol pri Ljubljani in Domžale. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ARAO je v letu 2018 redno obvešcal javnost o vseh svojih dejavnostih, vkljucno z okoljskimi vidiki, na nacionalni ravni in v lokalnih skupnostih, kjer deluje. Vec o tem je navedeno v poglavju 5.5.2.3. V letu 2016 je ARAO pricel z izvedbo prvega obcasnega varnostnega pregleda (OVP) CSRAO. Namen OVP je sistematicno preveriti skupne ucinke staranja objekta, ucinke sprememb na objektu, uporabo obratovalnih izkušenj, tehnicnega razvoja, vplive sprememb na lokaciji in vse druge možne vplive na sevalno in jedrsko varnost. Obcasni varnostni pregled CSRAO je bil zakljucen v letu 2017 s pripravo koncnega porocila o pregledu in nacrtom izvedbe ukrepov. Februarja 2018 je URSJV izdala odlocbo o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu ter s tem naložila upravljavcu implementacijo nacrta izvedbe ukrepov v naslednjih treh letih. Odlocba o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu je bila tudi podlaga za podaljšanje obratovalnega dovoljenja v aprilu 2018. Obratovalno dovoljenje objekta CSRAO je bilo podaljšano za nadaljnjih deset let. Skupna efektivna doza delavcev ARAO zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju gama v letu 2018 izmerjena s TL dozimetri, je bila 0,26 clovek mSv (izpostavljenost pri delu v skladišcnem prostoru in v OVC, prevzemih RAO pri povzrociteljih in prevozu RAO do CSRAO, obdobnih preizkusih instrumentov). Skupna ocenjena efektivna doza zaradi notranjega obsevanja, ki vkljucuje izpostavljenost radonu, njegovim kratkoživim potomcem in radionuklidom v aerosolih v CSRAO, je bila 0,131 clovek mSv. Prejeta skupna efektivna doza sedem delavcev ARAO, ki so bili vkljuceni v sistem osebne dozimetrije, zaradi notranjega kot zunanjega obsevanja je bila 0,391 clovek mSv. Za dela razstavljanja zaprtih virov sevanja, je Služba za varstvo pred sevanji ARAO (v nadaljevanju SVS) delavcem dodatno zagotovil tudi prstan osebne dozimetre. Dozo na roke (Hp(0,07)) je prejel en delavec ARAO, in sicer 0,17 mSv. Prejeta doza na roke zunanjega delavca MAAE, ki je sodeloval pri izvedbi razstavljanja, je bila 0,35 mSv, medtem ko je bila prejeta doza zaradi zunanjega obsevanja 0,20 mSv. Prejeta doza inšpekcijskih služb ter delavcev organizacij, ki so izvajale strokovni nadzor v objektu CSRAO in kontrolne meritve, je bila manjša od 0,003 mSv/obisk. Obiskovalci so se pri ogledu objekta CSRAO v skladišcnem prostoru zadrževali najvec po 30 minut. Efektivna doza zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju gama, izmerjena z elektronskimi dozimetri ARAO, pri obiskovalcih ni nikoli presegla interne omejitve 0,003 mSv/obiskovalca/ obisk. Nadzor delovnega okolja Služba varstva pred sevanji ARAO je v letu 2018 izvajala nadzor delovnega okolja skladno s programom radiološkega nadzora enkrat mesecno. Pri izvajanju nadzora ni bilo dogodkov, ki bi izstopali v primerjavi s prejšnjimi leti. Program nadzora sta izvajala SVS (redni nadzor) in zunanji pooblašceni izvedenec za varstvo pred sevanji Zavod za varstvo pri delu d. o. o., Ljubljana (ZVD, dvakrat letno: avgusta in decembra). Opravljene so bile meritve koncentracij radona 222Rn in njegovih kratkoživih potomcev (EEC), radionuklidov v aerosolih, hitrosti doze zunanjega (gama) sevanja, hitrosti doze nevtronskega sevanja, površinske kontaminacije s sevanjem alfa in beta/gama, tal in sten skladišca, pakirnih enot, kontaminacije vilicarja in pakirnih enot z RAO na transportnih vratih, oseb in merilne ter delovne opreme na izstopu iz skladišca. SVS je za potrebo ocene izpostavljenosti vzporedno z nadzorom radioaktivnosti vodil tudi evidenco vstopov v nadzorovano obmocje CSRAO (skladišcni prostor). Vstop zaposlenih in obiskovalcev v nadzorovano obmocje je potekal skladno z delovnimi navodili. Pred vstopom v nadzorovano obmocje je sistem prezracevanja skladišcnega prostora deloval najmanj 1 uro. Cas je bil odvisen od zadnjega zracenja skladišca in nanj vezane koncentracije radona. Meritve koncentracije radona po vkljucitvi sistema prisilnega prezracevanja v skladišcu so pokazale, da se koncentracija radona v dveh urah zniža na vrednost, manjšo od 300 Bq/m3. Kontinuirane meritve za ugotovitev narašcanja koncentracije radona v skladišcnem prostoru po prenehanju prezracevanja in dolocitve maksimalne vrednosti koncentracije radona so bile izvedene v poletnem casu (meseca avgusta 2018, trajanje meritev približno 21 dni) s strani SVS ARAO in ZVD ter v zimskem casu (od decembra 2018 do zacetka januarja 2019, trajanje meritev približno 21 dni) s strani SVS. V casu poteka meritev so bila tovorna vrata v objekt CSRAO zaprta, zaprte so bile tudi odprtine za vstop oz. izstop zraka v in iz skladišcnega prostora, sistem prisilnega prezracevanja ni bil vklopljen. Ravnovesna koncentracija radona v tako zaprtem in neprezracevanem skladišcnem prostoru objekta CSRAO izmerjena v poletnem obdobju je bila okrog 5.500 Bq/m3 ter okoli 5.600 Bq/m3 v zimskem obdobju. Poleti je bila izmerjena tudi najvišja vrednost koncentracije radona, in sicer 6.656 Bq/m3. Z meritvami hitrosti doze zunanjega sevanja gama v letu 2018 je bilo ugotovljeno: - Hitrosti doz zunanjega sevanja gama na zunanji strani zaprtih tovornih vrat se v primerjavi z vrednostmi v letu 2017 niso spremenile. - Po zamenjavi lesenih palet s kovinskimi samonosilnimi paletnimi okvirji v letu 2015 se je hitrost doze zunanjega sevanja gama v skladišcnem prostoru objekta CSRAO zmanjšala. Na prevozni poti v skladišcnem prostoru je vrednost hitrost doze 10 µSv/h, medtem ko je na zunanji strani zaprtih tovornih vrat objekta CSRAO hitrost doze zunanjega sevanja gama primerljiva z vrednostmi naravnega ozadja v okolici CSRAO, to je 0,1 µSv/h. - Po prestavitvi paketov RAO, ki vsebujejo nevtronske vire sevanj, v zaledni del v prekatu P3, ter vnosu zašcitenega vsebnika, ki vsebuje obdelane nevtronske zaprte vire, pred prekat P1, je hitrost doze nevtronskega sevanja pred prekatom P1 do 23 µSv/h, na prevozni poti pa 6 µSv/h. Ob tovornih vratih CSRAO pa je zaradi oddaljenosti nevtronskih virov hitrost doze nevtronskega sevanja nemerljiva (< 0,1 µSv/h). - Na tleh, stenah in na pakirnih enotah v skladišcu ni bila izmerjena nevezana kontaminacija površin s sevanjem alfa in beta/gama. V skladišcu poteka samo skladišcenje pakirnih enot z RAO. Izrednih dogodkov (npr. raztrosa odpadkov) v letu 2018 kot tudi od rekonstrukcije skladišca leta 2004 ni bilo, zato tudi ni bilo možnosti za kontaminacijo površin v skladišcu. - Pri izmerjeni koncentraciji radona 6.112 Bq/m3 je ravnovesna koncentracija radona (EEC) 1.633 Bq/m3 oziroma koncentracija potencialne alfa energije (PAEC) 8,8 µJ/m3. Povprecni ravnovesni faktor med radonom in radonovim kratkoživimi potomci je f=0,28±0,02. Meritve so trajale 406 ur. - Skladno z delovnimi navodili so izvajali meritve kontaminacije oseb pri izstopu na kontrolni tocki (v prostoru za osebje) in meritve kontaminacije pri iznosu paketov RAO, delovne opreme, orodja, embalaže ter rabljene obvezne varovalne opreme iz nadzorovanega obmocja CSRAO (skladišcni prostor). Delo v nadzorovanem obmocju je potekalo obcasno, organizirano je bilo tako, da je bila izpostavljenost delavcev cim manjša. Ob vsakem vstopu je bil prisoten tudi delavec SVS. Delavci ARAO, ki delajo v nadzorovanem obmocju, so vkljuceni v sistem osebne dozimetrije in uporabljajo TL dozimetre, ki jih zagotavlja ZVD. Osebne TL dozimetre se odcitava mesecno. Za zunanje obiskovalce je bilo gibanje v nadzorovanem obmocju omejeno tako casovno, kot tudi glede na nivo hitrosti doze sevanja in prejete efektivne doze. Omejitev ni veljala za inšpekcijske službe in strokovne obiske. Vsi, ki so vstopali v nadzorovano obmocje, vkljucno z zunanjimi obiskovalci, so uporabljali elektronske dozimetre. Meritve kontaminacije površin v objektih CSRAO Nevezana kontaminacija površin s sevalci alfa in beta/gama nastane v skladišcnem prostoru na tleh, stenah in na paketih RAO v primeru vec dni neprezracenega skladišcnega prostora, ko se kratkoživi potomci radona usedejo na površine v skladišcnem prostoru. 4 ure po vkljucitvi sistema prezracevanja skladišcnega prostora kratkoživi potomci 222Rn razpadejo, zato prispevek h kontaminaciji s kratkoživimi potomci radona ni vec merljiv. Jemanje brisov površin so zato izvajali z navedenim casovnim zaostankom, enkrat mesecno. Na odvzetih brisih z meritvami sevanja alfa oz. beta/gama niso našli nevezane kontaminacije, kar pomeni, da ni bilo izmerjene kontaminacije površin, ki bi bila posledica skladišcenja RAO. V letu 2018 v skladišcnem prostoru ni bilo izrednih dogodkov (npr. raztros RAO), ki bi imeli za posledico kontaminacijo površin. Nevezana kontaminacija površin s sevalci alfa in beta/gama v prostoru za osebje, strojnici prezracevalne naprave in v pomožnem objektu v letu 2018 ni bila izmerjena. V letu 2017 je ARAO pricel z razstavljanjem naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja, saj je bilo v mesecu novembru s strani MAAE organizirano prakticno usposabljanje. V letu 2018 je ARAO nadaljeval dela razstavljanja zaprtih virov sevanja, dela je zakljucil v mesecu februarju. V OVC je bilo v letu 2018 skupaj opravljenih 73 ur dela. SVS ARAO izvaja dodatne meritve kontaminacije površin in hitrosti sevanja med in po zakljucku del v OVC ter meritve kontaminacije površin na ohišjih javljalnikov požara, ki so predmet za iznos. Nadzor radioaktivnosti delovnega okolja v OVC je v pristojnosti Službe za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS (SVPIS). SVPIS izvaja tudi meritve hitrosti doze ter kontaminacije površin pri iznosu opreme, orodja in embalaže iz nadzorovanega obmocja OVC. SVS ARAO skrbi za uporabo standardne in dodatne osebne varovalne opreme, zašcito dihal pred inhalacijo radionuklidov, TLD, prstan dozimeter in elektronske dozimetre zaposlenih. Med izvajanjem del obdelave zaprtih virov sevanja je bila možnost kontaminacije delovnega prostora. SVS ARAO je tekom aktivnosti obdelave dosledno preverjal vrednosti vezane in nevezane kontaminacije površin in predmetov. Kontaminiranost opreme, embalaže in delavcev ARAO ob iznosu oziroma izstopu iz OVC ni bila ugotovljena. Nadzor radioaktivnosti na lokacijah povzrociteljev RAO SVS ARAO je v letu 2018 redno izvajal nadzor radioaktivnosti pri ogledih lokacij, pripravi paketov RAO na lokacijah imetnikov RAO in prevzemih institucionalnih RAO. SVS je zagotavljal potrebne osebne in tehnicne zašcitne ukrepe za varstvo pred sevanji ter radiološki nadzor delovnega okolja. Skupaj je bilo osebje na prevzemih 302 uri. Za nadzor izpostavljenosti zunanjemu sevanju se uporabljajo TL dozimetri, elektronski dozimetri ter prenosni merilni instrumenti, po potrebi se uporablja tudi respiratorna zašcita dihal. Izvajajo se tudi meritve kontaminacije površin na mestu zacasne shrambe RAO in na merilnih mestih, kjer se izvajajo meritve in priprava RAO za prevzem in transport. Kontaminacija na lokacijah imetnikov RAO ni bila zaznana. 2.1.3.2 Izpusti radioaktivnosti v okolje Izpusti odpadnih voda iz centralnega skladišca nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov (CSRAO) na Brinju so bili pred njegovo rekonstrukcijo leta 2004 še vodeni v skupno cisterno drenaž za reaktor in CSRAO na IJS, od tu pa so se zbrane vode nadzorovano spušcale po kanalizacijskem sistemu v reko Savo. Po rekonstrukciji skladišca se odpadne vode (predvsem sanitarne odpadne vode – pranje rok in kondenzat sušenja zraka) zbirajo v podzemnem rezervoarju na platoju pred skladišcem. V ta rezervoar se lahko stekajo tudi meteorne vode iz asfaltne plošcadi pred skladišcem, kjer se opravlja sprejem radioaktivnih odpadkov v skladišce, v primeru, da se meteorna kanalizacija preklopi na podzemni rezervoar. V letu 2018 je bil, tako kot obicajno zaradi globalne kontaminacije, izmerjen 137Cs in sicer 0,29 Bq/m3 oziroma 0,36 Bq/m3 (analiza vzorca odpadne vode je bila narejena dvakrat) (lansko leto 0,35 Bq/m3). 241Am in 60Co, ki sta obcasno prisotna v teh vzorcih, tokrat niso zaznali, naravni radionuklidi pa so prisotni v koncentracijah znacilnih za površinske ali podzemne vode v naravnem okolju. Vir radona v skladišcu so skladišceni radioaktivni odpadki, ki vsebujejo povišane specificne aktivnosti 226Ra, zatesnjene posode pa ne preprecujejo v celoti izhajanja radona v skladišcni prostor. Vir radona je tudi sam podzemni objekt, vendar je težko oceniti prispevek radona iz tal v skladišce skozi betonske stene in tlake. Z zatesnitvijo odprtin skladišca leta 2004 se je povecala hitrost narašcanja koncentracije radona v skladišcu, višje pa so tudi maksimalne izmerjene koncentracije (cez 20.000 Bq/m3, pred rekonstrukcijo le do 8.000 Bq/m3). Z zagonom sistema za prezracevanje skladišca se navedena koncentracija radona v skladišcu v eni uri zmanjša na vrednost pod 300 Bq/m3. Leta 2008 je potekal projekt prepakiranja in karakterizacije radioaktivnih odpadkov, v okviru katerega so bili prepakirani tudi radijevi odpadki iz soda z oznako ARAO-134. Viri 226Ra, ki so bili vzrok za visoke koncentracije radona, so bili hermeticno zavarjeni v novo embalažo. Posledicno so se znižale koncentracije radona v skladišcu, in sicer na 5.000-6.000 Bq/m3, zmanjšala sta se tudi hitrost izpušcanja na prosto in letni izpust. Meritve radona je opravila služba za varstvo pred sevanji ARAO s kontinuirnim merilnikom radona AlphaGuard v poletnem in zimskem obdobju. V zimskem obdobju je meritve narašcanja koncentracij radona opravil tudi pooblašceni izvajalec meritev ZVD. Odstopanja med meritvami ARAO in ZVD so bila minimalna. Ravnovesna koncentracija radona v zaprtem in ne prezracevanem skladišcu je znašala okrog 5500 Bq/m3 v poletnem obdobju, v zimskih mesecih pa je bila nekoliko višja (okrog 5600Bq/m3) (slika 79). V zadnjih letih se opaža, da ni izrazitih razlik med poletnimi in zimskimi meritvami, nihanja pa so predvsem vezana na spremembo zunanjega tlaka. Slika 79: Rezultati meritev spreminjanja koncentracije radona v CSRAO po ustavitvi prezracevanja Na podlagi teh meritev je bila v skladišcu z modelom ocenjena povprecna hitrost izpušcanja radona iz skladišca na 9±3 Bq/s, kar je v okviru merilne negotovosti primerljivo z vrednostmi v zadnjih letih. Celotni izpust radona na letni ravni je ocenjen na 0,29 GBq, kar je primerljivo z leti od 2011 do 2017. V preglednici 7 je primerjava med ocenami izpustov v preteklih letih. Vse ocene so bile narejene po isti metodologiji. Preglednica 7: Ocena povprecnih izpustov radona iz skladišca v preteklih letih Obdobje Ocenjeni izpusti Pred rekonstrukcijo skladišca (pred letom 2004). ~75 Bq/s Po rekonstrukciji in pred izvedbo kondicioniranja RAO (po letu 2004 in pred koncem leta 2005). ~52 Bq/s V letih 2006 in 2007. ~33 Bq/s Po kondicioniranju RAO leta 2008. ~10 Bq/s V letih 2009 in 2010. ~4 Bq/s V letih 2011 do 2015. ~6 Bq/s Obdobje Ocenjeni izpusti V letu 2016. ~7 Bq/s V letu 2017. ~8 Bq/s V letu 2018. ~9 Bq/s Znižanje izpustov radona je posledica rekonstrukcije skladišca in v kasnejšem obdobju premešcanja in prepakiranja RAO (projekti kondicioniranja RAO v letu 2005 in 2008). Vrednosti v zadnjih letih se razlikujejo v okviru merske negotovosti. Vir: [22]. 2.1.4 NEKDANJI RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH 2.1.4.1 Izvajanje aktivnosti trajnega prenehanja izkorišcanja uranove rude V letu 2018 so v Rudniku Žirovski vrh, javnem podjetju za zapiranje rudnika urana, d. o. o. (v nadaljevanju RŽV) v skladu s predpisi izvajali dolgorocno upravljanje saniranih in koncno urejenih rudniških objektov v pridobivalnem prostoru rudnika, ki obsega monitoring vpliva rudnika na okolje, nadzor stanja in vzdrževanje odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt, koncno urejenih nekdanjih rudniških objektov na jamski strani rudnika in spremljevalnih objektov. Dela in aktivnosti zapiranja, sanacije in dolgorocnega upravljanja so se izvajala v skladu s Poslovnim nacrtom za leto 2018, z veljavno zakonodajo in po Noveliranem programu št. 2 ter Varnostnem porocilu za odlagališce Boršt. Nadzor se je izvajal v skladu z Navodilom za izvajanje nadzora odlagališca HMJ Boršt in ostalih saniranih površin RŽV, dela pa so opravljali delavci RŽV in zunanji izvajalci. Leto 2018 je bilo za odlagališce Boršt osmo leto (tretje dodatno) prehodnega obdobja dolgorocnega upravljanja. Pravna podlaga za izvajanje aktivnosti je bil Zakon o trajnem prenehanju izkorišcanja uranove rude in preprecevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh - ZTPIU (Ur. l. RS, št. 22/06). Organizacija javnega podjetja se v letu 2018 ni spremenila, v RŽV so bili zaposleni štirje delavci za polni delovni cas. Zaposleni imajo za svoje delo ustrezno izobrazbo in so zanj usposobljeni. Redno se izvaja zdravniške preglede in preverjanja znanja in usposobljenosti delavcev. Za pomoc pri izvajanju aktivnosti so bili pogodbeno zaposleni štirje nekdanji delavci RŽV - tehnicni vodja rudarskih del, vodja Službe za varstvo pri delu in pred IO sevanji, rudarski tehnolog in elektricar. Vodenje elektro službe je izvajal zunanji izvajalec. S tem so bile zagotovljene zakonske zahteve za delovanje RŽV. Vzdrževalna dela, vzorcenja, analize in meritve, za katere ima RŽV ustrezno opremo in je usposobljen, so bili izvedeni v celoti. RŽV je v letu 2018 izvajal vzdrževalna dela: cišcenje kanalet za odvod zalednih in meteornih voda na odlagališcu Boršt in ob njem, cišcenje in vzdrževanje naprav ter objektov tehnicnega monitoringa ter monitoringa za nadzor vpliva objektov RŽV na okolje vkljucno s posledicami plazenja podlage odlagališca Boršt, cišcenjem podrasti ob odlagališcu in ob infrastrukturnih objektih, košnjo trave na odlagališcih in ob njih ter nadzorom stanja koncno urejenih rudniških objektov. Nadzor stanja je bil na osnovi Odlocbe rudarskega inšpektorja št. 06145-4/2012 z dne 18. julij 2012 poostren, saj kamninska podlaga in z njim vecji del odlagališca HMJ Boršt še vedno drsita, hitrost premikanja je približno 2 cm na leto. Z Odlocbo št. 06145-1/2012 z dne 30. maj 2012 je rudarski inšpektor pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor odlocil, da morajo biti interventni drenažni ukrepi za znižanje nivoja podzemne vode po rudarskem projektu št. lp-142/2011 izvedeni do septembra 2012 oz. da morajo biti v navedenem roku zakljucena vsa rudarska dela, nacrtovana z omenjenim rudarskim projektom. Na osnovi rezultatov študije o obsegu možne splazitve dela odlagališca Boršt v dolino Todrašcice, raznosa hidrometalurške jalovine, njenega odlaganja na bregove potokov Todrašcica in Brebovšcica ter študije o izpostavljenosti sevanju prebivalcev v vplivnem okolju takega dogodka in v primeru sanacije stanja (odstranitev naplavi) se je Ministrstvo za okolje in prostor v letu 2016 odlocilo za izvedbo interventnih drenažnih ukrepov. Rudarska dela, nacrtovana z rudarskim projektom št. Ip-42/2011, so bila izvedena v letih 2016 in 2017. Inšpekcijski organ je v zapisniku kontrolnega inšpekcijskega pregleda št. M06145-1/2018-8 z dne 27. november 2018 ugotovil, da je ukrep iz I. odstavka 1. tocke odlocbe št. 06145-1/2012 z dne 30. maj 2012 izvršen, saj so bila projektirana rudarska dela po rudarskem projektu št. Ip-142/11 v letih 2016 in 2017 zakljucena. Ker so obveznosti iz odlocbe izpolnjene, je rudarski inšpektor dne 5. decembra 2018 izdal sklep št. M06145-1/2012-10, da se inšpekcijski postopek ustavi. V drenažnem rovu pod odlagališcem HMJ Boršt so v letu 2018 izvajali nadzor stanja betonske obloge na prehodu rova skozi plazino, delovanje drenažnih vrtin ter spremljali premikanje odlagališca z ekstenziometrom v rovu. Spremljali so iztoke drenažnih vrtin z rocnimi meritvami ter s kontinuirnimi merilniki pretoka na posameznih iztokih drenažnih vrtin. Premike odlagališca Boršt na površini so kontinuirno spremljali z GPS sistemom. Izmerjen premik v smeri vektorja premika je bil v letu 2018 za tocko III-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX1 ob vremenski postaji 17 mm, tocke II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2 na odlagališcu pa 18 mm. Izvedene so bile precizne geodetske meritve stabilnosti na geodetskih mrežah Boršt (Plaz in Navezava, ki povezujeta odlagališce Boršt s širšo okolico), za ugotavljanje stabilnosti odlagališca pa so bila izvedena tudi merjenja nove mreže Vrtine-2, ki povezuje kontrolne tocke ob piezometricnih in inklinometricnih vrtinah na odlagališcu HMJ Boršt skupaj s šestimi tockami mreže Plaz ter deset novih geodetskih tock, ki so bile postavljene na predlog Strokovnega projektnega sveta v letu 2018 (UL FGG, Predlog lokacij novih geodetskih tock za opazovanje premikov pokrova odlagališca, E-21-18, rev. 0, Ljubljana, oktober 2018). Nicelna izmera mreže Vrtine-2 je bila izvedena aprila 2018, prva izmera pa novembra 2018. Podatki spremljanja premikov z geodetskimi meritvami in GPS sistemom se lepo ujemajo. Poškodbe premikanja plazu na površini so vidne na posameznih kanaletah in od leta 2013 dalje tudi na zahodni skalometni peti na JZ robu odlagališca in na severni skalometni peti. Na osnovi geodetske izmere Boršt 2018 izracunani in statisticno preverjeni premiki mreže Plaz ponovno potrjujejo nestabilnost posamezne merjene tocke in definirajo spremembo njenega položaja. Izmera je bila opravljena korektno z upoštevanjem vseh zahtev za dolocitev horizontalnih položajev in višin tock z najvecjo možno natancnostjo. Na osnovi rezultatov zadnje izmere se ponovno potrjuje, da je odlagališce glede stabilnosti zelo obcutljivo. Rezultati izmere geodetske mreže Plaz odlagališca Boršt v letu 2018 nedvoumno ponovno potrjujejo premikanje odlagališca tudi po koncani sanaciji. Premiki so po svoji velikosti približno enaki kot v predhodnem obdobju, tako po smeri kot tudi po velikosti premikanja. Hitrost premikov se ohranja. Aprila 2018 je bila izvedena nicelna izmera mreže Vrtine-2, novembra 2018 pa prva ponovitev meritev. Rezultati meritev kažejo, da so se vse tocke mreže z izjemo treh tock na vzhodnem delu odlagališca, ki je izven plazu, znacilno premaknile. Smeri in velikosti premikov so pricakovane in so primerljive z vrednostmi, ki jih prepoznavajo tudi z meritvami v mreži Plaz, preracunano na 12 mesecno obdobje. Padavine v letu 2018 so bile s 1.522 mm ter manjše od povprecja padavin od leta 2000 dalje, hkrati pa vecje od povprecja padavin od leta 2007 dalje (VP Boršt Gorenja vas). Bilo je 149 dni s padavinami > 0,1 mm/dan. Poletnih sušnih obdobij ni bilo, padavine so bile razporejene preko celega leta. Najvec padavin je bilo dne 28. avgust 2018, in sicer 75,8 mm. Temperature zraka v rastnem obdobju trave so bile zmerne, povprecna letna temperatura zraka je bila 10,4°C. Prva košnja trave je bila dobra, druga košnja konec avgusta oz. zacetek septembra pa je bila pricakovano slabša (manjša kolicina). Padavine niso povzrocile vodne erozije prekrivke odlagališc. Poslovni nacrt družbe za leto 2018 je bil sprejet na 1. redni seji Nadzornega sveta RŽV dne 29. januarja 2018, tako da je bilo financiranje dejavnosti družbe iz proracuna urejeno. Spremljanje stabilnosti plazu na obmocju odlagališca Boršt Spremljanje stabilnosti obmocja odlagališca in samega odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt je pomembna aktivnost tako prehodnega petletnega obdobja, kot tudi dolgorocno. Po koncni ureditvi odlagališca Boršt in prenehanju izvajanja delovnih aktivnosti na obmocju postavljenih geodetskih mrež kontrolnih tock za spremljanje stabilnosti, so nastali pogoji za kvalitetno geodetsko spremljavo, pa tudi kontinuirno (on-line) spremljavo preko satelitov na odlagališcu Boršt. V letu 2018 je bil na predlog Strokovnega projektnega sveta obseg preciznih geodetskih meritev povecan na dvakrat letno. Geodetske meritve Geodetske meritve stabilnosti podlage odlagališca Boršt potekajo od leta 1988 dalje. Geodetske meritve na obmocju odlagališca Boršt je v marcu in aprilu 2018 na geodetski mreži Navezava in geodetski mreži Plaz, dodatno pa še nicelno izmero na geodetski mreži Vrtine-2, izvedla Katedra za geodezijo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Ljubljani. Meritve vsebujejo izmero prostorskih premikov kontrolnih tock na plazu Boršt v mreži Plaz, ki je namenjena ugotavljanju stabilnosti odlagališca in njene širše okolice. Na osnovi geodetske izmere Boršt 2018 izracunani in statisticno preverjeni premiki mreže Plaz v casu od predhodne meritve marca 2017 do meritve aprila 2018 (12 mesecev) ponovno potrjujejo ponovno premikanje odlagališca tudi po koncani sanaciji. Premiki so po svoji velikosti približno enaki kot v predhodnem obdobju, tako po smeri kot tudi po velikosti premikanja (slika 80). Hitrost premikov se ohranja. Slika 80: Premiki tock v mreži Plaz v obdobju marec 2017 do april 2018 (Porocilo geodetske izmere FGG, marec 2018) Katedra v Porocilu o geodetski izmeri stabilnosti odlagališca HMJ Boršt Rudnika Žirovski vrh navaja, da so premiki v obdobju 12 mesecev od marca 2017 do aprila 2018 približno enaki letnim premikom v obdobju marec 2016 – marec 2017, tako po velikosti kot tudi smeri. Izvajalec meritev je v letu 2014 v svojem porocilu predlagal, da bi bilo za spremljanje stabilnosti danih opazovalnih stebrov primerno v naslednjih izmerah ponovno meriti mrežo Navezava (mreža merjena v letih 2009 in 2011 s stabilnima tockama na Sv. Urbanu in Crni gori). Razširjena meritev je bila izvedena v letih 2015, 2016, 2017, 2018. Pri obnovi cerkve sv. Urbana in obzidja okoli cerkve je bila geodetska tocka 4UR ob cerkvi unicena in ni vec vkljucena v izmero. Merilna obdobja od aprila 2010 dalje so praviloma dolga 12 mesecev, razen med letoma 2011 in 2013, saj v letu 2012 precizne geodetske meritve niso bile izvedene. Meritev v letu 2010 sovpada s postavitvijo GPS sistema na Borštu. Na površini odlagališca Boršt, na kateri je bila odložena hidrometalurška jalovina, se nahaja samo ena opazovalna tocka, in sicer tocka sistema GPS, oznaka II-GPS, postavljena v zacetku leta 2010 na prehodu brežine na zgornji plato. Druga tocka GPS sistema z oznako III-GPS se nahaja na lokaciji Vremenske postaje Boršt Gorenja vas (MP Boršt), tretja tocka sistema GPS pa se nahaja zunaj plazu na lokaciji Jaka, oznaka V-GPS. Na sliki 81 je prikazan obseg plazu na Borštu in mesta opazovalnih tock. V preglednici 8 so prikazani izmerjeni vertikalni in horizontalni premiki opazovalnih tock od leta 2011 do leta 2018. Preglednica 8: Letni horizontalni premiki opazovalnih tock od leta 2010 do leta 2018 Obdobje Obdobje Obdobje Obdobje Obdobje Obdobje Obdobje SKUPAJ 113 39,5 23,8 38,1 38,3 44,9 93,3 104,8 382,7 115 32,5 23,4 32,3 39,7 36,1 89,3 120,2 373,5 122 36,7 32,3 40,6 48,0 38,7 80,5 78,6 355,4 1 22,9 24,5 26,4 29,7 34,1 79,1 104,8 321,5 101 22,3 23,7 27,2 28,4 33,0 77,3 104,0 315,9 102 23,4 25,8 29,2 28,8 36,1 83,5 108,3 335,1 Slika 81: Obseg plazu na obmocju Boršta in mesta opazovanih tock V mreži Plaz je bila samo ena tocka na površini odložene hidrometalurške jalovine. Za potrebe podrobnejšega spremljanja gibanja odlagališca je bila v letu 2018 sprejeta odlocitev, da se na odlagališcu dodajo dodatne tocke, vkljucene v mrežo Vrtine-2. 13. aprila 2018 je bila izvedena nicelna izmera mreže Vrtine-2, 22. novembra 2018 pa prva ponovitev meritev. Mrežo Vrtine-2 tvori šest opazovalnih tock in 40 kontrolnih tock. Pred prvo ponovitvijo meritev je bila novembra mreža dopolnjena z 10 dodatnimi kontrolnimi tockami (priporocilo Strokovnega projektnega sveta), s tem se je zgostila mreža na pricakovanem stiku stabilno/nestabilno na vzhodnem delu odlagališca. Z mrežo Vrtine-2 so se nadomestile tudi meritve posedalnih plošc (vertikalna komponenta premika tocke), ki so se izvajale ob koncu in takoj po koncu koncne ureditve odlagališca. Meritve imajo vektorsko izmero premika, preracunan je na horizontalno komponento z azimutom premikanja in na vertikalno komponento premika, enako kot za mrežo Plaz. Vertikalno komponento tako kot pri posedalnih plošcah sestavljata posedek odlagališca in premik odlagališca po brežini. Rezultati meritev kažejo, da so se vse tocke mreže z izjemo treh tock na vzhodnem delu odlagališca, ki je izven plazu, znacilno premaknile (slika 82). Smeri in velikosti premikov so pricakovane in so primerljive z vrednostmi, ki jih prepoznavajo tudi z meritvami v mreži Plaz, preracunano na 12 mesecno obdobje. Slika 82: Premik tock v mreži Vrtine-2, 13. april 2018 - 22. november 2018, na podlagi DOF, FGG 11/2018 Na sliki 83 je prikazana opazovalna tocka II-GPS z nizom kontrolnih tock in opazovalna tocka II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2 (FGG 11/2018). Slika 83: Opazovalna tocka II-GPS z nizom kontrolnih tock in opazovalna tocka II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2 (FGG 11/2018) (foto: RŽV) Prva (nicelna) izmera mreže Vrtine-2 je bila izvedena dne 13. aprila 2018, prva ponovitev meritev dne 22. novembra 2018. Novembra 2018 je bila izvedena nicelna meritev za 10 dodatnih tock mreže GT1 do GT10 (zgostitev mreže), prva meritev za dodatne tocke bo izvedena konec meseca marca 2019. Najvecji izmerjeni horizontalni premik tocke je bil 10,5 mm, povprecna vrednost premika vseh 33 tock pa je bila 8,3 mm. Na površini stabilnega dela odlagališca je bil horizontalni izmerjeni premik treh tock < 1 mm. Najvecji izmerjeni vertikalni premik tocke je bil 10,5 mm (slika 84), najmanjši premik tocke na obmocju premikanja odlagališca 2,3 mm, povprecna vrednost premika vseh 33 tock je bila 6 mm. Na stabilni površini odlagališca je bil vertikalni izmerjeni premik treh tock < 1 mm. Slika 84: Vertikalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt, obdobje 13. april 2018 - 22. november 2018 Pretežni del tock mreže Vrtine-2 se premika enako hitro. Ce bi preracunali izmerjene vrednosti v 7 mesecih na 12 mesecev, bi bil povprecni horizontalni premik ~17 mm (slika 85), povprecni vertikalni premik pa ~11 mm. V tem obdobju je bilo 945 mm padavin. Slika 85: Horizontalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt, obdobje 13. april 2018 - 22. november 2018 Premik merilne tocke GPS sistema II-GPS je bil v obdobju 28. marec 2017 – 4. april 2018 (12 mesecev) v horizontalni smeri 18,1 mm, v vertikalni smeri 10,3 mm. V casu april – november 2018 (7 mesecev) je bil premik tocke II-GPS v horizontalni smeri 8,7 mm, v vertikalni smeri 6,5 mm. Meritve s sistemom GPS Meritve stabilnosti/nestabilnosti obmocja plazu so kontinuirno potekale z GPS sistemom na treh opazovanih tockah (ena tocka se nahaja na stabilnem obmocju zunaj plazu, dve tocki sta na obmocju plazu, od tega ena na zgornji etaži odlagališca Boršt z oznako II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2, druga tocka III-GPS pa pri vremenski postaji Boršt Gorenja vas na platoju pod odlagališcem ob permanentni GNSS postaji GMX1). Premik posamezne nestabilne tocke je razlika premika med stabilno tocko V-GPS ob permanentni GNSS postaji GRS1 in med nestabilnima tockama II-GPS in III-GPS (slika 86), spremljava meritev je zagotovljena z dostopom preko osebnega racunalnika (on-line). Premike nestabilnih kontrolnih tock program tekoce izrisuje na posebnem diagramu, loceno za smer premika v x smeri in za smer premika v y smeri ter skupni premik. Ker podatke preciznih geodetskih meritev dobijo le enkrat letno, je GPS sistem kljucnega pomena za spremljanje premikov plazu Boršt med letom. Rezultati meritev se dobro ujemajo tudi z rezultati meritev premikov v drenažnem rovu, izmerjenih z ekstenziometrom, ceprav GPS meri premike na površini odlagališca, ekstenziometer pa v drenažnem rovu. Oba omogocata takojšnje spremljanje odzivov plazu na izredne dogodke (potres, intenzivne padavine,…) in velikost odziva (rezultat geodetskih meritev je kumulativni premik med dvema izmerama). Premikanje tock GMX1 in GMX2, izmerjeno z GPS sistemom, se zaradi povecanih letnih padavin od leta 2013 ne povecuje, kar zagotovo pomeni, da izvedeni tehnicni ukrepi za stabilizacijo odlagališca in njegove plazovite podlage delujejo (slika 86). V letih 2016/2017 so bili izvedeni dodatni drenažni ukrepi v drenažnem rovu (drenažne vrtine), kako pa bo njihovo delovanje vplivalo na samo stabilnost podlage odlagališca, pa se bo videlo v naslednjih letih. Že iz spremljave pretokov iztokov posameznih drenažnih vrtin je vidno, da posamezne vrtine zelo hitro reagirajo na padavine s povecanjem pretoka iztoka, po koncu padavin pa se pretoki tudi hitro zmanjšajo. Slika 86: Horizontalni premiki nadzornih (geodetskih) tock GMX1 in GMX2, obdobje 7. april 2010 - 31. december 2018 Iz primerjave premikov geodetskih tock II-GPS in III-GPS, izmerjenih s preciznimi geodetskimi meritvami ter izmerjenih z GPS sistemom v obdobju april 2010 - marec 2018, je razvidno, da se izmerjene vrednosti ujemajo (preglednica 9). Preglednica 9: Letni horizontalni premiki na tockah GPS sistema, izmerjeni v letih 2010-2018, merilna obdobja ter vsota teh premikov za obdobje 2010-2018 Obdobje Obdobje Obdobje Obdobje Obdobje Obdobje Obdobje SKUPAJ II-GPS 18,1 20 22,4 21,8 26,6 59,6 77,8 246,3 III-GPS 15,5 17,3 21,2 22,0 24,7 59,7 74,9 235,3 V-GPS 1,0 1,4 0,3 3,4 3,5 1,6 9,5 20,7 Na sliki 87 sta prikazani Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2 na zgornji etaži odlagališca. Slika 87: Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2 na zgornji etaži odlagališca Pri delovanju GPS sistema je v letu 2018 trikrat prišlo do izpada njegovega delovanja (posledica razelektritev v ozracju, izpostavljeno obmocje na pobocju, okvara). V casu izpada do popravila je zato do vzpostavitve ponovnega delovanja premik podan kot premica, ki povezuje zadnjo meritev pred odpovedjo delovanja in prvo meritev po ponovni vzpostavitvi delovanja GPS sistema. Meritve z ekstenziometrom v drenažnem rovu Po zakljucku sanacije drenažnega rova in izdelave drenažnih vrtin je bil konec meseca aprila 2011 na saniranem obmocju prehoda drenažnega rova skozi plazino obnovljen ekstenziometer, ki meri spremembo položaja dveh vpetih tock in sicer v stabilnem in nestabilnem delu betonskega rova. Ekstenziometer služi tehnicnemu nadzoru stanja betonske obloge drenažnega rova na mestu prehoda rova skozi drsino plazu, v kateri nastajajo razpoke (premiki med stabilnim in nestabilnim delom rova, betonska obloga). Odcitavanje ekstenziometra poteka najmanj enkrat mesecno. Eksteniziometer ni deloval od julija 2016 do konca avgusta 2017, po zakljucku del v drenažnem rovu v zacetku meseca septembra 2017 pa je bilo ponovno vzpostavljeno delovanje ekstenziometra. Poškodbe zaradi plazenja kamninske podlage odlagališca so bile in bodo tudi v nadaljevanju najvecje na mestu betonske obloge (prehod rova skozi plazino). Ob sanaciji poškodb je bil namesto armirane betonske talne plošce vgrajen lesen oder, katerega bo v primeru poškodb lažje in ceneje zamenjati kot pa odstraniti poškodovano armirano betonsko plošco in vgraditi drugo plošco. Pod konstrukcijo lesenega odra sta vgrajeni dve cevi za premostitev kanala za odvod vode v smeri vstopa v drenažni rov. Poškodbe nanosa brizganega betona gorvodno od betonske obloge nad merilnim mestom Tunel so bile sanirane z nanosom novega brizganega betona. Nadalje je mogoce opaziti poškodbe tudi zunaj drenažnega rova in sicer ob merilnem mestu BPG pod platojem pred drenažnim rovom in dolvodno, saj so odprte razpoke v odvodnem betonskem kanalu. Sanacija in izvedba interventnih ukrepov V letih 2016/2017 so bili izvedeni dodatni ukrepi za povecanje stabilnosti odlagališca, vezani na odvodnjavanje podzemne vode. Istocasno je bila izvedena tudi sanacija poškodovanega nanosa brizganega betona in poškodovane betonske obloge na mestu prehoda drenažnega rova skozi drsino plazu. Od izdelanih vertikalnih drenažnih vodnjakov v precnih krakih drenažnega rova jih le del deluje preko celega leta, pretok drenirane vode je omejen, v sušnem obdobju delujejo trije. Od izvrtanih šestih raziskovalnih in drenažnih vrtin v letu 2010/2011 kontinuirno delujejo tri, od teh ima pricakovano najvecji pretok raziskovalno drenažna vrtina DV-1. Na odvodu drenažnih voda vrtin v talni odvodni kanal krakov oz. drenažnega rova so vgrajeni merilniki pretoka vode, podatki pretoka vode se zbirajo v interni spominski enoti, mesecno pa se prenašajo v bazo podatkov RŽV. V letu 2011 je bilo v drugem polletju kot ukrep za dodatno zmanjšanje nivoja podzemne vode v kamninski podlagi odlagališca Boršt in s tem zmanjšanje hitrosti premikanja plazu nacrtovano nadaljevanje izdelave drenažnih vrtin iz drenažnega rova (šest vrtin v obliki pahljace) in iz obeh precnih krakov drenažnega rova (šest vrtin iz vzhodnega in pet vrtin iz zahodnega kraka), vendar so bili zaradi pomanjkanja financnih sredstev navedeni interventni drenažni ukrepi izvedeni šele v letih 2016 in 2017. Izvrtanih je bilo skupaj 1.796,5 m drenažnih vrtin, zacevljenih pa 1.342,5 m teh vrtin. Vrtina v JV zaledje odlagališca je bila strukturna. Na sliki 88 je prikazana lega drenažnih vrtin v drenažnem rovu. Najvecji iztok v letu 2018 je imela komora 0, od novih treh komor najvec komora 2 (VK-2), manj komora 1 (VK-1), najmanj komora 3 (VK-3). Posamezne vrtine so opremljene z avtomatskim merilnikom pretoka, ki beleži pretoke > 7 L/min. Ob kontroli se na vsaki drenažni vrtini, ne glede na to ali ima vgrajen merilnik pretoka, rocno izmeri pretok. Rezultati meritev kažejo, da v primeru intenzivnega deževja nove vrtine v drenažni rov prispevajo vec vode kot tri aktivne vrtine iz komore 0, ko pa se pretoki zmanjšajo, pa najvec vode prispeva komora 0. Rezultati meritev pretokov iztokov drenažnih vrtin kažejo, da imajo stare drenažne vrtine (vrtine narejene 2010/2011, komora 0) razen v casu maksimalnih intenzivnih padavin vecji pretok iztoka od novih drenažnih vrtin (narejene 2016/2017, komore 1, 2 in 3). Slika 88: Drenažne vrtine v drenažnem rovu Najvecji povprecni iztok ima zaledna drenažna vrtina DV-1 (komora 0), v casu intenzivnih padavin in taljenja snega pa zaledna drenažna vrtina DV-14 (komora 2). Slabši odziv na padavine imajo vrtine v komori 3 in v komori 1. Vpliv odvodnjavanja zalednih in podtalnih voda z novimi drenažnimi vrtinami na podzemno vodo odlagališca in s tem tudi na hitrost ter obseg letnega premikanja plazu podlage odlagališca, se bo pokazal po nekaj padavinskih obdobjih, pricakovati pa je tudi, da se bo dodatno aktivirala še kakšna drenažna vrtina. Posledice premikanja podlage odlagališca na površino odlagališca Premiki od zakljucka koncne ureditve odlagališca niso povzrocili vecjih vidnih poškodb na sami prekrivki površine, razen razpok na travni ruši na JV delu odlagališca (posedanje terena, razpoke), se pa na betonskih kanaletah na SV robu plazu, na dveh delih cest, na skalometni peti na JZ robu odlagališca ob merilnega mesta zaledna drenaža zahod (MM ZDZ) in na S robu odlagališca pod spodnjo bermsko cesto opazijo poškodbe kanalet (razmik, dvig), premik, razmik skal skalometne pete (slike 89 - 92). Vpliv plazu na površino je viden tudi na JZ robu odlagališca (ob betonskem koritu zahodnega Boršt potoka, na vhodnih vratih, na varnostni ograji, kanaleta pod MM ZDZ). Ne glede na navedeno, drenažni sistemi odlagališca še delujejo (ni mogoce oceniti koliko), prav tako površinske betonske kanalete za odvod meteornih in izcednih voda prekrivke. Ob južnem robu odlagališca so bile ob nadzoru stanja odlagališca meseca decembra ob cesti opažene spremembe površine prekrivke odlagališca. Spremembe se kažejo kot posedek v dolžini 20 m ter kot kombinacija posedka in kanala v dolžini 22 m, širina 0,5 m, globina do 0,25 m. Sprememba se nahaja na liniji zgornjega odlomnega roba plazu (geodetski posnetek iz leta 1991). V mesecu oktobru 2016 je bil na odlagališcu Boršt izveden pregled sistema drenaž za odvod izcednih voda odlagališca s pomocjo video sistema, o cemer je vec napisanega v porocilu za leto 2016. V letih 2017 in 2018 pregled stanja drenažnih cevi ni bil izveden. Slika 89: Merilno mesto, kjer je bil premešcen poškodovani kanal Slika 90: Premik vhodnih vrat pri severni dostopni cesti Slika 91: Razpoka ob kanalu zahodnega Boršt potoka Slika 92: Poškodbe na kanaleti, stanje december 2018 2.1.4.2 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji na odlagališcu Boršt Delovni pogoji V letu 2018 niso izvajali delovnih aktivnosti, pri katerih bi zaposleni prišli v stik z odloženimi materiali na odlagališcu Boršt (hidrometalurška jalovina, jamska jalovina, kontaminirani materiali koncne ureditve odlagališca) oz. na koncno urejenih nekdanjih zacasnih rudniških objektih. Prav tako ni bilo izrednih dogodkov, ki bi imeli za posledico erozijo oz. odstranitev prekrivke odlagališca Boršt. Površina odlagališca Boršt je v celoti prekrita s prekrivko iz inertnih materialov, zaradi lege na odprtem pobocju zelo dobro prevetrena, kar pomeni, da so bile na površini odlagališca izmerjene sorazmerno nizke koncentracije radona in njegovih kratkoživih potomcev, nizek pa je zaradi prevetrenosti tudi ravnovesni faktor radona. Vrednosti hitrosti doze zunanjega sevanja (gama) in radonskega toka iz prekrivke se v letu 2018 v primerjavi z obdobjem 2010-2017 niso povecale in so manjše od avtorizirane mejne vrednosti 0,2 µSv/h. Razlike izmerjenih vrednosti med posameznimi leti so vezane predvsem na nasicenost prekrivke z vodo, temperaturo zraka. Od leta 2010 dalje je izmerjen s kontinuirnimi meritvami s TL dozimetri na odlagališcu Boršt sicer majhen trend povecevanja hitrosti doze. Leta 2011 so omejili vstop v drenažni jašek odlagališca Boršt (J-3) na vsake tri mesece. V ta jašek se izlivajo vode severne drenaže (V in Z krak), zahodne drenaže in centralne drenažne zavese. Omejitev vstopa v drenažni jašek so izvajali tudi v letu 2018, pri cemer upoštevajo smer in intenzivnost naravnega zracenja. Po ponovni ureditvi merilnega mesta Tunel septembra 2017, se je tudi v letu 2018 vstop v drenažni rov izvajal vsak delovni dan in sicer do merilnega mesta Tunel, ki je oddaljeno 10 m od ustja rova (vzorcenje vode, odcitek nivoja preliva merilnega mesta). Naprej od merilnega mesta Tunel se je vstopalo samo v casu odcitavanja premikov na ekstenziometru (enkrat mesecno) ter ob nadzoru merilnikov pretoka vrtin, prenosu podatkov avtomatskih meritev pretoka in rocnih meritvah pretoka (najmanj enkrat mesecno, v primeru padavin dodatno). Vhodna vrata v drenažni rov so narejena iz mreže, skrajni drenažni vodnjaki niso prekriti, kar omogoca naravno zracenje drenažnega rova in obeh precnih rovov. Pri zunanji temperaturi zraka manjši od +10°C (hladnejši del leta) se je zrak z naravnim vlekom pomikal navzgor, pri zunanji temperaturi zraka vecji od +12°C (toplejši del leta) pa obratno, torej skozi drenažne vodnjake v rov, izhajal pa je na vstopu v drenažni rov. V drenažni sistem se vstopa takrat, ko je temperaturna razlika od 12°C najvecja. Pred vstopom v drenažni rov preko merilnega mesta Tunel je obcasno Služba varstva pred sevanji izvedla meritve koncentracije PAE radonovih kratkoživih potomcev, ki lahko ob minimalnem gibanju zraka navzdol doseže vrednost do 35 µJ/m3 (1,7 WL). Cas zadrževanja v drenažnem rovu je bil do 60 minut (odcitek ekstenziometra, prenos podatkov, meritev pretoka iztoka drenažnih vrtin). V primeru, ko je temperatura zunanjega zraka negativna, se zrak intenzivno dviguje navzgor, izmerjene koncentracije PAE na koncu zahodnega kraka so bile le okrog 2 µJ/m3 (0,1 WL). Glede na to, da se drenažni rov in oba precna rova zracita samo z naravnim zracenjem, je pomembno, da se nacrtovani vstop izvede takrat, ko je temperatura zraka cimbolj razlicna od 12°C, torej zjutraj ali opoldne, izogiba pa se vstopu na dan, ko je temperatura zraka zunaj preko dneva ~12°C, zrak pa v drenažnem rovu prakticno miruje (spomladansko, jesensko obdobje). Za zašcito pred vnosom radonovih kratkoživih potomcev v dihala delavci uporabljajo osebni polobrazni respirator, katerega filter zadrži potomce. Meritve kontaminiranosti odpadnih predmetov, opreme in površin objektov V letu 2018 niso izvajali aktivnosti, s katerimi bi lahko povzrocili kontaminacijo površin ali objektov. V letu 2018 na odlagališcu HMJ Boršt niso bili odloženi oz. niso bili z odlagališca odpeljani radioaktivni ali drugi materiali. Ob cišcenju usedline iz piezometrov zunaj odlagališca je skupaj s filtri nastalo ~ 50 l odpadnega materiala, sevanje beta/gama kontaktno na posameznem filtru ni preseglo 1 kratnik vrednosti naravnega okolja, na enem filtru pa 3 kratnik naravnega sevanja. Odpadni material je bil dan v sod, zalit s cementom in je shranjen v nekdanji reševalni postaji RŽV. Ko bo sod poln, bo izvedena gama spektrometrija soda. S projektom koncne ureditve odlagališca Boršt doloceno mesto za odlaganje takih odpadkov je bilo na JZ robu zgornje etaže odlagališca Boršt, ki ni stabilno. Nova rešitev za odlaganje z naravnimi radionuklidi kontaminiranih materialov se bo poiskala predvidoma v letu 2020. 2.1.4.3 Vzdrževanje odlagališca Jazbec Odlagališce Jazbec je v letu 2013 postalo objekt državne infrastrukture, ki ga po pooblastilu države od leta 2016 dalje upravlja ARAO. Vec o poteku upravnih postopkov vezanih na zaprtje odlagališca je navedeno v porocilih za leta od 2013 do 2017. Zaradi odloženega materiala s povecano koncentracijo naravnih radionuklidov je zaprto odlagališce še vedno pomembno za sevalno varnost, zato je na njem vzpostavljena obvezna gospodarska javna služba dolgorocnega nadzora in vzdrževanja, katere storitve zagotavlja ARAO. Do konca leta 2018 program dolgorocnega nadzora še ni potrjen s strani pristojnega organa, ker upravljavec odlagališca Jazbec še ni zagotovil ustreznega strokovnega mnenja pooblašcenca za jedrsko in sevalno varnost. Podrobno spremljanje razmer na odlagališcu ter njegovih okoljskih vplivov v petletnem prehodnem obdobju (2009-2013) in v nadaljnjih dveh letih do zaprtja odlagališca je pokazalo, da so bili s koncno ureditvijo odlagališca Jazbec cilji sanacije doseženi, vse emisije so se mocno zmanjšale. Geodetske meritve po programu prehodnega petletnega obdobja so na odlagališcu Jazbec pokazale ustrezno stabilnost in minimalno posedanje ter premike v horizontalni smeri. V letu 2018 je bil opravljen redni strokovni nadzor stanja odlagališca, vkljucno s pregledom varnostne ograje in opozorilnih oznak, dovoznih poti, drenažnih jarkov za odvod površinskih vod in prepusta pod odlagališcem, stanjem prekrivke in objektov tehnicnega monitoringa (piezometri, tocke geodetske mreže, inklinometri). Ugotovljeno stanje je primerno. Izvedena so bila vsa potrebna redna vzdrževalna dela. Vzdrževalna dela v letu 2018 so obsegala košnjo trave na celotni površini znotraj varovalne ograje na odlagališcu Jazbec, odstranjevanje podrasti (trava, praprot, nizko grmovje, robidovje) na notranji in zunanji strani ograje. Druga vzdrževalna dela na objektu niso bila potrebna. 2.1.4.4 Izpusti radioaktivnosti v okolje Tekoce izpuste sestavljajo iztok jamske vode ter izcedne, zaledne in meteorne vode iz odlagališc Jazbec in Boršt. Zracne izpuste iz RŽV sestavljajo le emisije radona iz obeh odlagališc Jazbec in Boršt, ostalih virov radona na RŽV (jama s podkopi in prezracevalnimi jaški, drobilnica, deponija rude, predelovalni obrat) že dalj casa ni vec. Nadzor emisij je izvajala služba varstva pred sevanji RŽV (vzorcenje, meritve pretokov, meritve koncentracij radona in PAE radonovih kratkoživih potomcev, evidenca podatkov), analize tekocih emisij laboratorij Eurofins ERICo Velenje (238U in kemicni parametri), Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, lokacija Kranj (kemicni parametri v odpadni vodi), ZVD (radon, zunanje sevanje (TLD)) ter IJS (238U in 226Ra). Za izvajanje programa dolgorocnega monitoringa odlagališca Jazbec je od leta 2016 dalje odgovoren upravljavec odlagališca Jazbec ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke iz Ljubljane (v nadaljevanju ARAO), medtem, ko odlagališce Boršt upravlja RŽV d. o. o. URSJV je v dovoljenju za izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec št. 3570-7/2015/2 z dne 3. 6. 2015 upravljalcu ARAO naložila, da se do predložitve in potrditve novega programa dolgorocnega nadzora ta izvaja po programu monitoringa (zadnje) peto leto prehodnega obdobja (Dopolnitev varnostnega porocila, Rev. A, UZVJ – OP/01A). Na odlagališcu Boršt je v letu 2018 potekalo že osmo leto predvidenega prehodnega petletnega obdobja. Glede programa za odlagališce Boršt je bilo dogovorjeno z Upravo RS za jedrsko varnost, da se izvaja enak program kot v petem letu prehodnega obdobja. Tekocinske emisije Tekocinske emisije na RŽV so mocno odvisne od meteoroloških razmer. Skupna letna kolicina padavin, izmerjena na vremenski postaji ARSO na platoju pod odlagališcem Boršt (nadmorska višina 530 m), je bila 1.522 mm (v letu 2017 1.902 mm). Padavine v letu 2018 so bile za 93 mm manjše od povprecnih vrednosti v zadnjih desetih letih. Najvec padavin je padlo oktobra (191 mm), najmanj pa decembra (21 mm). Maksimalne padavine, izmerjene na avtomatski postaji na Borštu, so bile dne 28. 08. 2018, in sicer 75,8 mm/dan, dne 05. 06. 2018 32,4 mm/uro in isti dan 31,4 mm/30 minut. Dni s padavinami vec kot 0,1 mm/dan je bilo 149 (v letu 2017 skupaj 132 dni). Na odlagališcu Jazbec odvoda zalednih voda in meteornih voda z odlagališca dobro delujeta. Iztok izcednih voda odlagališca je odvisen od kolicine, razporeditve in trajanja padavin v dolocenem casu, intenzivnosti padavin, temperature zraka, zmrznjenosti tal. V casu mokrih obdobij se koncentracije v izcedni vodi zmanjšajo, pretoki narastejo, v sušnem obdobju pa je obratno. Na odlagališcu Boršt so izcedne vode odlagališca ter površinske meteorne vode skupaj z iztokom voda drenažnega rova speljane v zahodni Boršt potok, ki prispeva še zaledne tekoce vode. Pod platojem ob vstopu v drenažni rov se nahaja merilno mesto Boršt potok glavni. Na merilnem mestu se izvaja vzorcenje in meritve pretoka izcednih voda odlagališca, meteornih voda s površine odlagališca in zalednih tekocih voda. Merilno mesto ima merilnik nivoja preliva, ima pa tudi poseben sistem za obcasno spušcanje sedimentov, ki jih hudourniški potok iz naravnega okolja pri vecjem deževju prinese na merilno mesto. Skupaj je bilo v letu 2018 v uporabi 7 vzorcevalno-merilnih mest. Avtomatsko merjenje pretokov z beleženjem meritev v spominsko enoto je urejeno na vseh merilnih mestih na obmocju odlagališca, razen na potoku Todrašcica. Tako kot v letih 2016 in 2017, tudi v letu 2018 izpustov iz odlagališca Jazbec (jamska voda in kanal Jazbec) ni bilo mogoce oceniti, ker upravljavec ni izvedel potrebnih meritev. Izvedene so samo enkratne meritve, ki ne zadostujejo za relevantno oceno izpustov, podajajo pa okvirno informacijo o trenutnem stanju odlagališca. Preglednica 10 podaja pregled avtoriziranih mejnih vrednosti za tekocinske izpuste iz rudniških objektov za obe odlagališci in iztok jamske vode, ki jih je v poprejšnjem soglasju k lokacijski dokumentaciji št. 531-4/231/76-34/L14 dne 24. 4. 1996 predpisal Zdravstveni inšpektorat RS. Razvidno je, da iz izvedenih meritev ni možna primerjava izpušcenih vrednosti z avtoriziranimi vrednostmi. Preglednica 10: Avtorizirane mejne vrednosti tekocinskih izpustov iz objektov RŽV in meritve v letu 2018 Parameter Avtorizirane vrednost Meritve v letu 2108 U3O8 v iztoku jamske vode povprecna letna koncentracija U3O8 < 300 mg/m3 Ni ustreznih meritev. Meritev enkratnega vzorca ne omogoca ocene na letni ravni. U3O8 v iztoku izcedne vode odlagališc Jazbec (po tocki mešanja) povprecna letna koncentracija < 600 mg/m3 Ni ustreznih meritev. Enkratni vzorec: 267 mg/m3 226Ra v iztoku jamske vode povprecna letna specificna aktivnost < 60 Bq/m3 Ni ustreznih meritev. Enkratna vzorca: 43,1 Bq/m3 in 44,3 Bq/m3 226Ra v iztoku izcednih voda odlagališca Jazbec (po tocki mešanja) povprecna letna specificna aktivnost < 40 Bq/m3 Ni ustreznih meritev. Enkratni vzorec: 49,4 Bq/m3 Letna specificna aktivnost 226Ra v skupnem iztoku izcednih voda odlagališca Boršt 60 Bq/m3 11,1 Bq/m3 Iztok jamske vode letna masa urana (U3O8) 200 kg Ni ustreznih meritev. Meritev enkratnega vzorca ne omogoca ocene na letni ravni. Iztok jamske vode letna aktivnost 226Ra 50 MBq Ni ustreznih meritev. Meritev enkratnega vzorca ne omogoca ocene na letni ravni. Masa urana (U3O8) v iztoku izcednih voda odlagališca Jazbec (po tocki mešanja) 100 kg/leto Ni ustreznih meritev. Meritev enkratnega vzorca ne omogoca ocene na letni ravni. Aktivnost 226Ra v iztoku izcednih voda odlagališca Jazbec (po tocki mešanja) letna 25 MBq/leto Ni ustreznih meritev. Meritev enkratnega vzorca ne omogoca ocene na letni ravni. Izcedne vode odlagališca Boršt, letna aktivnost 226Ra 50 MBq 3,74 MBq Skupna specificna aktivnost 230Th, 210Pb in 210Po v posameznih vzorcih vode v iztoku izcednih voda odlagališca Jazbec (kanal Jazbec, po tocki mešanja) 100 Bq/m3 Ni ustreznih meritev. Enkratni vzorec: 8,06 Bq/m3 Specificna aktivnost 210Pb 5,5 Bq/m3 Specificna aktivnost 210Po 2,4 Bq/m3 Specificna aktivnost 230Th 0,2 Bq/m3 Plinaste emisije Plinaste emisije nastajajo zaradi izhajanja 222Rn, najvec iz odlagališc Jazbec in Boršt. V casu zapiranja rudnika je RŽV d.o.o. izvedel vec del z namenom zmanjšanja emisij radona. Preglednica 11 podaja kratek povzetek del, s katerimi je doseženo zmanjšanje izpustov radona. Preglednica 11: Povzetek del, s katerimi je doseženo zmanjšanje izpustov radon na obeh odlagališcih Odlagališce Odlagališce Boršt V obdobju 2000-2006 je bila v propust odlagališca Jazbec vgrajena zracna zadelka. Vgradnja koncne prekrivke v letu 2008, pokritih 50 % celotne površine odlagališca Boršt. V letu 2008 so bila v propustu odlagališca Jazbec vgrajena kovinska vrata s sifonom za odvod izcednih voda iz propusta v kanal Jazbec. V letu 2009 je s prekrivko pokrito celotno odlagališce Boršt. Odlagališce Odlagališce Boršt V letu 2000 so odstranili nasutje jamske jalovine z neprekritih površin platoja P-10, kar ima od leta 2000 dalje za posledico manjše prispevke radona v okolje iz teh površin. Z vgrajevanjem prekrivne plasti se je ekshalacija radona na odlagališcu Boršt zmanjšala na povprecno vrednost 0,04 ± 0,02 Bq/m2s (povprecje vrednosti za obdobje 2012-2018). V letu 2003 je bila nazaj v jamo odpeljana uranova ruda, ki se je nahajala na platoju nad nekdanjo drobilnico. V letu 2007 sta bili preoblikovani JZ brežina in zgornja etaža odlagališca Jazbec, izdelovanje prekrivne plasti in zatravitev (60 % pokritje površine). V letu 2008 prekrito celotno odlagališce Jazbec. S tem se je ekshalacija radona na površini odlagališce iz vrednosti 0,5 – 1,0 Bq/m2s zmanjšala na nivo naravnega ozadja (okoli 0,03 Bq/m2s, povprecje vrednosti 2012-2017). Povprecna vrednost ekshalacije radona iz odlagališca Jazbec in Boršt za obdobje 2012-2018 je v preglednici 12. V letih 2013-2016 je meritve izvedel RŽV d. o. o., od leta 2017 dalje pa za vsako odlagališce upravljalec objekta, torej za odlagališce Boršt RŽV d. o. o. in za odlagališce Jazbec ARAO. V 2012 je meritve izvajala pooblašcena organizacija za meritve koncentracij radona. Pooblašcenec predlaga, da vsaj del meritev ekshalacije naredita skupaj upravljalec objekta in pooblašcena organizacija in se na ta nacin preveri zanesljivost meritev RŽV d. o. o. ali ARAO ter tudi oceni merilna negotovost, ki je upravljalec objekta ne podaja. Nenazadnje je merilni inštrumentarij pooblašcene organizacije umerjen, metoda pa akreditirana po standardu ISO 17025, kar zagotavlja sledljivost rezultatov ter strokovnost, ki jo vsako leto preverjajo strokovni ocenjevalci. Preglednica 12: Meritve ekshalacije radona iz odlagališc Jazbec in Boršt Leto 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 Odlagališce Jazbec Zimsko obdobje Ni v programu. Ni v programu. Ni v programu. Ni v programu. Ni v programu. 0,034 Ni izvedeno. * Letno obdobje 0,021± 0,008** 0,019 Ni izvedeno. 0,063 0,022 0,028 0,025 Leto 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 Odlagališce Boršt Zimsko obdobje 0,037± 0,026 *** 0,024 Ni izvedeno. 0,042 0,031 0,030 Ni izvedeno. * Letno obdobje 0,062± 0,012**** 0,051 0,059 0,054 0,024 0,080 0,037 * razmocenost terena ** datum meritev: 12. - 13.9.2018 *** datum meritev: 12. - 27.12.2018 **** datum meritev: 9. - 22.8.2018 Na izhajanje radona iz tal imajo velik vpliv vremenske razmere, tako da so v zadnjih letih spremembe predvsem posledica meteoroloških znacilnosti posameznega leta. V primeru suhega in toplega vremena se zemlja izsuši, naredijo se razpoke, iz katerih izhaja radon oziroma ekshalacija radona je v takšnem vremenu vecja. V letu 2014 je bilo veliko padavin z nižjimi poletnimi temperaturami, zato se ocenjuje, da je bilo izhajanje radona iz zemlje v letu 2014 manj. Je pa pri meritvah ekshalacije pomembno kdaj se jih izvaja (zelo suho obdobje ali razmocen teren), koliko casa traja meritev (eno uro ali vec dni) in ne nazadnje od lokacije meritev, tako da je za primerljivost meritev zelo pomembno pridobiti vse relevantne informacije. Preglednica 13 podaja pregled avtoriziranih mejnih vrednosti za plinske izpuste iz rudniških objektov za obe odlagališci, ki jih je v poprejšnjem soglasju k lokacijski dokumentaciji št. 531-4/231/76-34/L14 dne 24. 04. 1996 predpisal Zdravstveni inšpektorat RS. Preglednica 13: Avtorizirane mejne vrednosti plinskih izpustov iz objektov RŽV in meritev v letu 2018 Parameter Izhajanje radona iz površin zunanjih jamskih objektov in odlagališca Jazbec v povprecju ne sme preseci vrednosti < 0,1 Bq/m2.s 0,021 Bq/m2.s Izhajanje radona iz površin odlagališca Boršt < 0,7 Bq/m2.s 0,050 Bq/m2.s 2.1.4.5 Inšpekcijski pregledi URSJV in URSVS v letu 2018 nista izvedli inšpekcije v Rudniku Žirovski vrh. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost je v letu 2018 opravila en reden inšpekcijski pregled ARAO v zvezi odlagališcem rudarske jalovine Jazbec, katerega dolgorocni nadzor izvaja ARAO. Odlagališce se nahaja na lokaciji Žirovski vrh. Inšpekcija je obravnavala izvajanje radiološkega monitoringa v letih 2017 in 2018 in njegovo skladnost z odobrenim dopolnjenim Varnostnim porocilom za odlagališce rudarske jalovine Jazbec in zahtevami zakonodaje. ZVISJV-1 namrec zahteva, da je dolgorocni nadzor in vzdrževanje odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkorišcanju jedrskih mineralnih surovin, ena od dejavnosti ARAO. ARAO je pridobil dovoljenje za izvajaje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec, del tega pa je tudi izvajanje monitoringa. Na inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da ARAO ni izvedel vseh meritev po programu monitoringa in nacrta dolgorocnega nadzora, ki je sestavni del varnostnega porocila. ARAO mora monitoring še vedno izvajati po nacrtu za peto leto prehodnega obdobja. ARAO si še vedno prizadeva dopolniti varnostno porocilo s Programom dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca Jazbec po obratovalnem obdobju, za kar potrebuje še strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca. Po sprejetju tega Programa in dopolnitvi varnostnega porocila bo ARAO lahko pricel izvajati monitoring v spremenjenem obsegu. Vir: [23], [24]. 2.2 IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI IN UPORABA VIROV SEVANJA 2.2.1 UPORABA VIROV IONIZIRAJOCIH SEVANJ V INDUSTRIJI, RAZISKOVALNIH DEJAVNOSTIH IN IZOBRAŽEVANJU Po sprejetju ZVISJV-1 sredi decembra 2017, ko je bil v slovenski pravni red prenesen del vsebine Direktive Sveta 2013/59/Euratom, je bilo v letu 2018 na njegovi osnovi sprejetih sedem podzakonskih predpisov, ki urejajo podrocje uporabe virov sevanja. Kljucni dokument pri izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti je še vedno ocena varstva pred sevanji. Ocene varstva pred sevanji od leta 2015 ne potrjuje vec organ, pristojen za varstvo pred sevanji, s posebnim upravnim aktom, temvec jo pregleda znotraj istega upravnega postopka organ, ki je pristojen za reševanje vloge za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Tako je za pregled ocen za podrocje industrije in ostalih dejavnosti pristojna URSJV, za podrocje zdravstva pa ostaja pristojna URSVS. Leta 2018 je bilo izdanih 64 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, en izpisek iz registra sevalnih dejavnosti, 28 dovoljenj za uporabo vira sevanja, 71 izpiskov iz registra virov sevanja, 18 potrdil izvajalcem sevalne dejavnosti, ki so tuje pravne osebe, ena odlocba o prenehanju veljavnosti dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, tri odlocbe o pecatenju rentgenske naprave in tri odlocbe o odpecatenju rentgenske naprave. URSJV je v letu 2018 nadaljevala z obvešcanjem izvajalcev sevalnih dejavnosti glede prenehanja veljavnosti dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo vira sevanja. Obvestila, ki jih samodejno ustvari intranet portal InfoURSJV, so bila odposlana nekaj tednov pred prenehanjem veljavnosti dovoljenj. Tako so stranke imele na razpolago še dovolj casa za pripravo vlog za njihovo podaljšanje. Kljub obvešcanju pa stranke še vedno zamujajo z oddajo vlog za podaljšanje dovoljenj in posredovanjem informacij glede odgovornih oseb varstva pred sevanji. Stranke zamujajo tudi s periodicnim narocanjem pregledov virov sevanj, ki jih izvajata pooblašcena izvedenca varstva pred sevanji. V nekaterih primerih viri sevanj niso pregledani, dokler stranke na to niso opozorjene. Koristne informacije s podrocja upravnega nadzora in uporabe virov sevanj so bile izvajalcem sevalnih dejavnosti posredovane tudi preko Sevalnih novic, ki jih URSJV periodicno izdaja od leta 2004. Do konca leta 2018 je bilo izdanih 47 številk, od tega dve številki leta 2018. Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe je prikazana na sliki 93. Slika 93: Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe Iz registra virov sevanja je razvidno, da je bilo ob koncu leta 2018 v uporabi 343 rentgenskih naprav pri 175 organizacijah in 707 virov sevanja z radionuklidom pri 76 organizacijah. Pri 16 uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 29 virov sevanja z radionuklidom, ki bodo predani izvajalcu obvezne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Med njimi je sedem vsebnikov z osiromašenim uranom, ki so pri uporabnikih v shrambi in ne bodo predani izvajalcu javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ampak bodo po potrebi ponovno uporabljeni. Uporaba virov sevanja glede na namen in nacin uporabe je prikazana na sliki 94. Slika 94: Uporaba virov sevanj glede na namen in nacin uporabe Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja, so prikazani na sliki 95, kjer so pod oznako »ostali radionuklidi« zajeti: 252Cf, 244Cm, 243Am, 232Th, 230Th, 237Np, 133Xe, 226Ra, 210Pb, 152Eu, 139Ce, 134Cs, 129I, 125I, 109Cd, 85Kr, 75Se, 65Zn, 36Cl, 22Na, 14C in 3H. Slika 95: Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja Posebno skupino virov sevanja predstavljajo ionizacijski javljalniki požara (JAP), ki vsebujejo radionuklid 241Am. Ob koncu leta 2018 je bilo v registru virov sevanja evidentiranih 20.258 JAP v uporabi pri 263 organizacijah. Pri uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 305 JAP, od tega 195 JAP pri podjetju, ki se ukvarja z dejavnostjo vzdrževanja, montaže in demontaže JAP. V zadnjih letih se je povecala pogostost oddajanja starih JAP v CSRAO. ARAO je konec meseca septembra 2018 v Nemcijo, v podjetje Gamma Service Group GmbH odpeljal 972 kosov nerazstavljenih JAP iz CSRAO. Opravljenih je bilo nekaj inšpekcijskih pregledov na temo ureditve statusa JAP. Ob koncu leta 2018 je imelo veljavno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti za vzdrževanje in druga podobna dela, ki se jih izvaja na JAP, 10 podjetij. Seznam podjetij je objavljen na spletni strani URSJV. 2.2.1.1 Zbirke podatkov o virih sevanja, sevalnih dejavnostih in objektih Leta 2004 sta bila v skladu z ZVISJV vzpostavljena register sevalnih dejavnosti in register virov sevanja, ki ju URSJV vodi kot javno knjigo. Leta 2005 je bil vzpostavljen tudi register sevalnih in jedrskih objektov. Vsi registri so izdelani v sklopu intranetnega portala InfoURSJV, ki združuje vec podatkovnih zbirk, ki so kljucne za uspešno in ucinkovito delovanje URSJV. URSJV je za vzpostavitev intranetnega portala InfoURSJV leta 2006 prejela priznanje »DOBRA PRAKSA«, ki ga je podelilo Ministrstvo za javno upravo. Za ucinkovit nadzor nad viri sevanj sta kljucnega pomena tudi redno vzdrževanje in posodabljanje registrov. Zaradi povecanega števila evidentiranih virov sevanj postaja obstojeci sistem vse manj ucinkovit. 2.2.1.2 Register sevalnih dejavnosti Register sevalnih dejavnosti obsega evidenco o izvajalcih sevalnih dejavnosti in z njimi povezano zbirko listin. Evidence vsebujejo podatke iz listin, zlasti pa naziv in sedež podjetja ali ime in naslov izvajalca sevalne dejavnosti, prijavitelja ali uporabnika vira sevanja, opis sevalne dejavnosti ali vira sevanja, pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti in pogoje za uporabo vira sevanja ter podatke o geografski lokaciji vira sevanja. Zbirko listin, ki se nanašajo na register sevalnih dejavnosti, sestavljajo listine o priglasitvi namere in o izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali registracije sevalne dejavnosti. Prednost portala InfoURSJV je tudi možnost razlicnega prikaza podatkov. V registru sevalnih dejavnosti je možnost prikaza organizacij, ki izvajajo sevalno dejavnost, katerim je ali bo v kratkem poteklo dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali pa npr. prikaz organizacij, ki uporabljajo ionizacijske javljalnike požara. Sodelavci URSJV si s preprostim ukazom lahko pomagajo pri pripravi seznamov organizacij, ki jim želi poslati razlicne okrožnice ali ce želi obvestiti stranke o poteku njihovih dovoljenj. Na sliki 96 je prikazan register sevalnih dejavnosti s prikazom sevalnih dejavnosti, ki ustrezajo iskalnim pogojem. Slika 96: Register sevalnih dejavnosti 2.2.1.3 Register virov sevanja Register virov sevanja obsega evidenco o priglašenih virih sevanja in virih sevanja, za katere je bilo izdano potrdilo o vpisu v register oziroma izpisek iz registra ali dovoljenje za uporabo in z njimi povezana zbirka listin. Zbirko listin, ki se nanašajo na register virov sevanja, sestavljajo listine o izdaji dovoljenja za uporabo vira sevanja. Izdelani register virov sevanja je neposredno podrejen registru sevalnih dejavnosti, saj se vire sevanja dodaja le k obstojecim sevalnim dejavnostim iz registra. Tudi v tem registru je možnost razlicnega prikaza podatkov, npr. prikaz organizacij, ki imajo visokoaktivne vire sevanja, prikaz virov sevanja, ki so bili predani v CSRAO, prikaz virov sevanja, ki vsebujejo npr. radionuklid 63Ni itd. Na sliki 97 je prikazan register virov sevanja s prikazom tistih virov sevanja, ki ustrezajo iskalnim pogojem. Slika 97: Register virov sevanja 2.2.1.4 Register sevalnih in jedrskih objektov Register sevalnih in jedrskih objektov sestavlja evidenca o objektih, ki imajo status sevalnega ali jedrskega objekta in z njimi povezana zbirka listin. Zbirko listin, ki se nanašajo na register sevalnih in jedrskih objektov, sestavljajo listine o izdaji odlocbe o statusu sevalnega objekta ali jedrskega objekta, o izdaji predhodnega soglasja o jedrski ali sevalni varnosti in dovoljenja za obratovanje objekta. V letu 2013 je bil v register dodan še vpis o objektu državne infrastrukture, katerega status je pridobil eden od sevalnih objektov ter leta 2017 še manj pomemben sevalni objekt. Na sliki 98 je prikazan register sevalnih in jedrskih objektov znotraj intranetnega portala InfoURSJV. Slika 98: Register sevalnih in jedrskih objektov 2.2.1.5 Centralna evidenca o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu URSJV v skladu z dolocili ZVISJV vodi Centralno evidenco o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu (v nadaljevanju CERAO). Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom podrobneje doloca, kako je potrebno voditi CERAO in katere podatke je potrebno porocati. Na sliki 99 so predstavljeni zahtevani podatki za posamezen paket RAO. V CERAO je vsaka embalaža RAO ali element IG definiran kot paket. Imetniki RAO in IG so dolžni vsako leto do konca februarja porocati v predpisanem formatu podatke, iz katerih so razvidni lokacija, vrsta in inventar RAO in IG. Tako mora vsak porocati o koncnem stanju na zadnji dan tekocega leta in o spremembah, ki so bile opravljene na posameznih paketih. Spremembe zajemajo tako spremembo lokacije kot tudi kakršnokoli obdelavo paketa, npr. superkompaktiranje, sortiranje itd. V CERAO morata porocati tako ARAO kot tudi NEK. NEK poroca stanje v skladišcu radioaktivnih odpadkov in tudi stanje IG. Slika 99: Podatki, ki jih vsebuje CERAO za posamezen paket 2.2.1.6 Poslovno proizvodni skladišcni objekt Steris za sterilizacijo medicinske opreme V letu 2017 je bil na obmocju poslovne cone Komenda zgrajen »Poslovno proizvodno skladišcni objekt Steris« (slika 100). Objekt, v katerem se bo izvajala sterilizacija medicinske opreme s pomocjo dveh linearnih pospeševalnikov, je razvršcen med manj pomembne sevalne objekte. Investitor objekta je podjetje STERIS AST, storitve v zdravstvu, d. o. o., ki je v lasti podjetja SYNERGY HEALTH HOLDINGS LIMITED iz Velike Britanije. URSJV je za »Poslovno proizvodno skladišcni objekt Steris« spomladi 2018 podjetju izdala dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ter dovoljenje za uporabo vira sevanja. Slika 100: Poslovno proizvodni skladišcni objekt Steris (Foto: Inšpekcija URSJV) 2.2.2 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi je v Republiki Sloveniji urejen z Zakonom o prevozu nevarnega blaga (ZPNB; Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1, 41/09, 97/10 in 56/15). ZVISJV-1 pa obravnava prevažanje radioaktivnih in jedrskih snovi kot sevalno dejavnost. Na osnovi ZPNB se za prevoz nevarnega blaga uporabljajo še naslednji pravni akti, ki vkljucujejo mednarodne pogodbe in sporazume: - Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), (Ur. l. SFRJ-MP, št. 59/72) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 9/92), katerega sestavni del sta prilogi A in B, skupaj s protokolom, s katerim se dopolnjuje tretji odstavek 14. clena (Uradni list SFRJ-MP, št. 8/77) in protokolom, ki dopolnjuje clen 1 (a), clen 14 (1) in clen 14 (3) (b) (Ur. l. RS-MP, št. 7/97), - Sklep o objavi Prilog A in B k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 9/03, 66/03, 9/05, 9/07, 125/08, 97/10, 14/13, 10/15, 9/17 in 33/18), - Konvencija o mednarodnih železniških prevozih – COTIF (Ur. l. SFRJ – MP, št. 8/84) in akt o potrditvi nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 9/92), katere sestavni del je pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID), skupaj s protokolom o spremembi konvencije (Ur. l. RS-MP; 2/04 ), - Mednarodna konvencija o varnosti kontejnerjev (CSC) (Uradni list SFRJ-MP, št. 3/87) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP; št. 15/92), - Mednarodna konvencija o varstvu cloveškega življenja na morju (SOLAS) 1974 (Ur. l. SFRJ – MP, št. 2/81) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP; št. 15/92), - Mednarodna konvencija o preprecevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL), 1973 (Ur. l. SFRJ-MP, št. 2/85) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 15/92), skupaj z veljavnimi protokoli in spremembami teh konvencij ter obveznimi kodeksi, - Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu (Ur. l. SFRJ – MP, št. 3/54, 5/54, 9/61, 5/62, in Ur. l. SFRJ – MP, št. 11/63, 49/71, 62/73, 15/78 in 2/80) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 24/92) ter na njeni podlagi izdane priloge, ki se nanašajo na varen prevoz nevarnega blaga po zraku, - Konvencija o fizicnem varovanju jedrskega materiala (Ur. l. SFRJ-MP, št. 9/85) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 9/92) in - Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Ur. l. RS-MP, št. 3/99). Navedene mednarodne pogodbe na podrocju radioaktivnih snovi vkljucujejo priporocila MAAE. Ta je izdala priporocila »Predpisi za varen prevoz radioaktivnih snovi«, SSR-6, zadnjic dopolnjena leta 2012. ZPNB je uvedel pojem varnostnega svetovalca. Naloge varnostnega svetovalca so definirane v Pravilniku o nalogah varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 88/00). V skladu s prilogo A k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga ni potrebno pridobiti prevoznega dovoljenja za izvzete tovorke, industrijske tovorke ter tovorke vrste A, B(U) in C. Dovoljenje je potrebno pridobiti le v primeru prevoza: - po izrednem dogovoru, - jedrskih snovi, ce vsota prevoznih indeksov presega 50 in - v tovorku vrste B(M), ce pošiljka presega 1000 TBq ali ce je dovoljeno obcasno nadzorovano zracenje. Prevozi v Sloveniji se vecinoma izvajajo zaradi dostave virov ionizirajocih sevanj na mesto uporabe v medicini, industriji in raziskavah ter prevzema in skladišcenja izrabljenih radioaktivnih virov v CSRAO. URSJV v letu 2018 ni izdala nobenega dovoljenja za prevoz radioaktivnih snovi po ZPNB. Poleg dovoljenj za prevoz nevarnega blaga, ZPNB ureja tudi odobritev embalaže za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi. Razen industrijskih tovorkov, o cemer smo vec pisali v prejšnjih letnih porocilih, Slovenija ne proizvaja drugih zahtevnejših vrst embalaže za prevoz radioaktivnih ali jedrskih snovi. Kljub temu je za doloceno vrsto embalaže npr. embalaže za prevoz cepljivih snovi potrebna odobritev s strani vsake posamezne države prevoza. Embalažo za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi po ZPNB odobri URSJV. URSJV je v letu 2018 odobrila embalažo za prevoz jedrskih snovi, in sicer neobsevanega svežega jedrskega goriva. V letu 2011 je sprememba ZVISJV uvedla prevažanje radioaktivnih snovi kot sevalno dejavnost. Prevoz radioaktivnih snovi je bil tako od tedaj dovoljen le po pridobitvi dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, podobno kot je bilo to do tedaj urejeno za jedrske snovi. V letu 2017 je sprememba Uredbe o sevalnih dejavnostih (Ur. l. RS; št. 8/17, kasneje nova 19/18) dolocila podrobnejša merila za katero sevalno dejavnost je potrebno pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Za prevažanje radioaktivnih snovi dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ni vec potrebno, ce gre za radioaktivne snovi katerih aktivnost ne presega aktivnosti za nevarne vire sevanja kategorije II. Za prevažanje jedrskih snovi so v uredbi podane mejne vrednosti kolicin pod katerimi dovoljenje za prevažanje jedrskih snovi prav tako ni vec potrebno. Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti – prevažanje radioaktivnih snovi za uporabo v zdravstvu ali veterinarstvu izda URSVS. Ta v letu 2018 ni izdala dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti za prevoz radioaktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu. 2.2.3 UVOZ/VNOS, TRANZIT IN IZVOZ/IZNOS RADIOAKTIVNIH IN JEDRSKIH SNOVI Uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi so v Republiki Sloveniji urejeni s sledecimi pravnimi akti: - Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1; Ur. l. RS, št. 76/17), - Pravilnikom o cezmejnem pošiljanju jedrskih in radioaktivnih snovi (Ur. l. RS, št. 75/08, 41/14 in 76/17 - ZVISJV-1), - Pravilnikom o cezmejnem pošiljanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva (Ur. l. RS, št. 22/09 in 76/17 - ZVISJV-1) in - Uredbo Sveta (EURATOM) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. URSJV izdaja dovoljenja za uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi v skladu s 1. odstavkom 126. clena ZVISJV-1, razen za uvoz/vnos in izvoz/iznos radioaktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu, za katere izda dovoljenje Ministrstvo za zdravje – URSVS. Poleg tega URSJV izdaja tudi dovoljenja za uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Leta 2018 je URSJV izdala pet dovoljenj za uvoz radioaktivnih snovi, eno dovoljenje za veckratni uvoz in izvoz radioaktivnih snovi in dve dovoljenji za uvoz jedrskih snovi in sicer treh detektorjev za merjenje nevtronskega toka, eno dovoljenje za izvoz in eno za veckratni izvoz radioaktivnih snovi ter dve dovoljenji za tranzit virov sevanja s pomembno aktivnostjo. URSJV je v letu 2018 izdala tudi eno dovoljenje za veckratni iznos radioaktivnih odpadkov iz NEK na obdelavo na Švedsko ter dovoljenje za veckratni izvoz odpadnega materiala kontaminiranega z naravnimi radionuklidi iz Cinkarne na koncno odlaganje v Združene države Amerike. Do izvoza tega materiala v letu 2018 še ni prišlo. URSVS je v letu 2018 izdala štiri dovoljenja za uvoz radioaktivnih snovi iz držav, ki niso clanice EU. V Republiki Sloveniji je vnos in iznos radioaktivnih snovi (zaprti in drugi ustrezni viri) iz EU urejen s pravnimi akti EU in sicer z Uredbo sveta (Euratom) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. V skladu z omenjeno uredbo mora pošiljatelj zaprtih virov sevanja, ki namerava odposlati pošiljko takih virov ali se dogovoriti za odpremo take pošiljke, pridobiti predhodno pisno izjavo prejemnika radioaktivnih snovi. Izjava izkazuje, da prejemnik v državi clanici, v katero je pošiljka namenjena, izpolnjuje vsa veljavna dolocila iz 3. clena Direktive 96/29/Euratom in vse ustrezne nacionalne pogoje za varno skladišcenje, uporabo ali odlaganje take vrste virov. V ta namen mora prejemnik radioaktivnih snovi pripraviti izjavo na vnaprej dolocenem obrazcu, ki je sestavni del Uredbe in ki ga mora potrditi še upravni organ države prejemnice radioaktivnih snovi. Izjava se lahko nanaša tudi na vec kot eno pošiljko in na obdobje najvec treh let. Na osnovi uredbe je URSJV potrdila 14 izjav prejemnikov in URSVS 32 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi za 47 radionuklidov. Po uvozu/vnosu, izvozu/iznosu ter tranzitu jedrskih in radioaktivnih snovi, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva je potrebno upravnemu organu, ki je izdal dovoljenje porocati: - v 15 dneh po poteku meseca, v katerem je bil izveden uvoz/vnos, izvoz/iznos ali tranzit jedrskih snovi ali virov sevanja s pomembno aktivnostjo, - v 21 dneh po preteku vsakega trimesecja o uvozih/vnosih in izvozih/iznosih radioaktivnih snovi, izvedenih v preteklem trimesecju, - v 15 dneh po prispetju pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na namembni kraj. URSJV je o uvozih in izvozih, ki se izvedejo na podlagi dovoljenja URSJV, redno obvešcena. Pri pošiljanju virov sevanja med državami clanicami pa je opaziti nespoštovanje 6. clena Uredbe Sveta, ki dobavitelje radioaktivnih virov sevanja zavezuje k porocanju o izvedenih pošiljkah. Na osnovi porocil o opravljenih uvozih/izvozih/iznosih ter porocil dobaviteljev virov sevanja, ki jih je prejela URSJV v letu 2018 so bili uvoženi/vneseni ter izvoženi/izneseni viri sevanja za naslednje organizacije: - Em.tronic d. o. o. (vnos dveh virov sevanja 63Ni s posamicno aktivnostjo 100 MBq), - Institut za celulozo in papir (vnos vira sevanja 85Kr s posamicno aktivnostjo 7,4 GBq), - Institut Jožef Stefan (vnos vira sevanja 234/235/238U s skupno aktivnostjo 280 kBq), - Radece papir nova d. o. o. (vnos vira sevanja 55Fe z aktivnostjo 7,4 GBq), - IMP NDT d. o. o. (vnos vira sevanja 192Ir z aktivnostjo 2,05 TBq), - IMP LAB d. o. o. (vnos vira sevanja 192Ir z aktivnostjo 2,11 TBq), - M&K Laboratory d. o. o. (vnos vira sevanja 192Ir z aktivnostjo 1,68 TBq), - QTechna d. o. o. (vnos vira sevanja 192Ir z aktivnostjo 4,43 TBq), - SIJ Ravne Systems d. o. o. (vnos vira sevanja 192Ir z aktivnostjo 1,10 TBq), - Zarja Elektronika d. o. o. (iznos 60 virov 241Am s skupno aktivnostjo okoli 2 MBq, vracilo ionizacijskih javljalnikov požara dobavitelju) in - Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o. (uvoz mešanic radionuklidov skupne aktivnosti okoli 1,1GBq z vsebnostjo radionuklidov 133Xe, 85Kr, 131I, 152Eu, 241Am, 137Cs, 141Ce, 59Fe in/ali 134Cs, uvoz treh detektorjev za merjenje nevtronskega toka z radionuklidom 235U posamicne aktivnosti 20 MBq ter uvoz/izvoz in vnos/iznos površinsko kontaminirane opreme in orodja, ki so jo uporabljali tuji izvajalci pri delu v NEK). Na osnovi podatkov iz prejetih vlog za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja ali izvajanje sevalne dejavnosti so bili v lanskem letu vneseni/uvoženi še naslednji viri sevanja: - vir sevanja z radionuklidom 63Ni z aktivnostjo 370 MBq za Javno podjetje vodovod – kanalizacija d. o. o., - dva vira sevanja z radionuklidom 137Cs aktivnosti 300 MBq in z radionuklidom 241Am/Be z aktivnostjo 1,48 GBq za podjetje VOC Ekologija, urejanje okolja d. o. o., - dva vira sevanja z radionuklidom 85Kr posamicne aktivnosti 14,8 GBq za podjetje Kolicevo karton, proizvodnja kartona d. o. o., - vir sevanja z radionuklidom 63Ni aktivnosti 555 MBq za podjetje Pivovarna Laško Union d. o. o., - dva vira sevanja z radionuklidom 63Ni posamicne aktivnosti 555 MBq za Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, - vir sevanja z radionuklidom 137Cs aktivnosti 7,46 GBq za podjetje Knauf insulation d. o. o., - vir sevanja z radionuklidom 63Ni aktivnosti 555 MBq za podjetje Krka d. d. in - 9 virov sevanja z radionuklidom 192Ir za industrijsko radiografijo pri podjetjih Q Techna d. o. o., IMP NDT d. o. o., M&K Laboratory d. o. o., IMP Laboratorij d. o. o. in SIJ Ravne Systems d. o. o. skupne aktivnosti okoli 25 TBq ter štirje viri sevanja 75Se s skupno aktivnostjo okoli 11 TBq za Q Techno d. o. o. Podjetja, ki izvajajo industrijsko radiografijo z viri sevanja iz prejšnjega odstavka, so v letu 2018 v države EU iznesle 15 virov sevanja z radionuklidom 192Ir s skupno zacetno aktivnostjo okoli 36 TBq ter dva vira sevanja z radionuklidom 75Se s skupno zacetno aktivnostjo 3 TBq. ARAO je v letu 2018 iznesel 9 vsebnikov iz osiromašenega urana, ki so bili že uskladišceni v CSRAO, ceškemu podjetju UJP Praha na reciklažo. ARAO je iznesel tudi pošiljko 972 kosov ionizacijskih javljalnikov požara z radionuklidom 241Am nemškemu podjetju Gamma - Service Recycling na nadaljnjo obdelavo in reciklažo. Omenjena iznosa sta bila prva primera, odkar velja ZVISJV-1, pri katerih se je uporabila možnost predaje že uskladišcenih odpadkov v CSRAO v predelavo imetniku dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. 2.2.4 UKREPI VAROVANJA VIROV SEVANJA Opis ukrepov varovanja za visokoaktivne vire sevanja je zahtevan pri predložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. V Sloveniji je vec organizacij, ki uporabljajo predvsem 192Ir pa tudi 75Se v industrijski radiografiji; oba radionuklida dosegata ob nabavi in v prvem delu uporabe kriterij za visokoaktivni vir sevanja. Ostalih radionuklidov (60Co, 241Am) je bistveno manj, uporabljajo se v jedrskih objektih ter v nekaterih drugih dejavnostih. Skupno število visokoaktivnih virov sevanja v uporabi v Sloveniji ob koncu leta 2018 je bilo 27 (23 industrija/raziskave, 4 medicina). URSJV ni ugotovila vecjih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v zvezi z ukrepi varovanja v letu 2018. V zdravstvu sta (le) dve organizaciji, ki posedujeta visokoaktivne vire sevanja (137Cs, 192Ir). Omeniti velja, da zahteve predpisov o prevozu nevarnega blaga zahtevajo za prevoz virov sevanja kategorije 1 in 2 »varnostni nacrt«. Sprememba ZVISJV iz leta 2015 se odraža na nacin, da se vzpostavlja povezava z oceno ogroženosti in posvetovanjem, ki ga predvideva ADR (1.10). Podrobnosti bodo dolocene v prihodnji reviziji podzakonskega akta s podrocja fizicnega varovanja. Ministrstvo za notranje zadeve/Policija je pripravilo v sodelovanju z URSJV splošen dokument »Ocena ogroženosti prevozov radioaktivnih snovi v cestnem prometu za leto 2018«, ki je bila odobrena v marcu 2018. URSJV je pripravila okviren spisek potencialnih prevoznikov oziroma organizatorjev prevoza radioaktivnih snovi s potencialno hudimi posledicami (tj. kategorij 1 in 2) v Sloveniji in ga posredovala Policiji; le-ta jim je nato posredovala omenjeno oceno. Naslednja revizija omenjene ocene bo predvidoma narejena v prvi polovici leta 2019. Spomladi 2018 je bil objavljen spremenjen Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 26/18), ki v V. poglavju podrobneje predpisuje varovanje radioaktivnih virov sevanja. Shema na sliki 101 prikazuje, katere so kljucne reference, pri cemer se bodo zacele uporabljati nove dolocbe 30. junija 2019. Slika 101: Nova ureditev varovanja, ki upošteva stopenjski pristop ter primeri in povezava na ustrezne (kljucne) predpise 2.2.5 INŠPEKCIJSKI PREGLEDI NA PODROCJU SEVALNIH DEJAVNOSTI Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost URSJV (v nadaljevanju inšpekcija) je v letu 2018 obravnavala 64 inšpekcijskih zadev. Inšpekcijski nadzor se je izvajal na podrocju industrijske uporabe virov sevanj ter uporabe virov sevanj pri raziskavah, pri vzdrževanju, umerjanju in pri drugih podobnih delih na virih sevanja ter tudi pri pooblašcenih merilcih sekundarnih kovinskih surovin. Inšpekcija je obravnavala izvajanje sevalnih dejavnosti in izvajanje aktivnosti pooblašcenih izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin, vkljucno z intervencijami, pri 61 pravnih subjektih. Inšpekcija je v letu 2018 sodelovala prvic tudi s Policijo pri izvedbi nadzora nad prometom z odpadnimi kovinami, ki se je izvajal v cestnem prometu, in sicer na dveh lokacijah v severovzhodni Sloveniji. Inšpekcija je v letu 2018 prvic tudi obravnavala sevalno dejavnost, ki je nova v Sloveniji, to je uporabo linearnih pospeševalnikov delcev, ki se uporabljajo za sterilizacijo medicinskih pripomockov. Inšpekcija je letu 2018 izvedla tudi en inšpekcijski pregled ARAO, kar je podrobno opisano v poglavju 2.1.4.5. Od leta 2004 inšpekcija izvaja tudi sistematicne preglede v ustanovah, ki v preteklosti niso bile pod nadzorom z vidika varnega ravnanja z radioaktivnimi snovmi ali jedrskimi materiali, ali pa je bil ta nadzor z vidika zahtev sedaj veljavne zakonodaje pomanjkljiv. Prav tako je nadaljevala s projektom izvajanja inšpekcijskega nadzora v podjetjih v zvezi z neustreznim servisiranjem oziroma uporabo ionizacijskih javljalnikov požara (JAP) in obravnavala skupno 11 takšnih zadev. Tudi sicer med inšpekcijskimi pregledi pri zavezancih, ki izvajajo druge vrste sevalnih dejavnosti, inšpekcija dodatno pozornost posveca uporabi oziroma posedovanja JAP. Omeniti je potrebno, da se v podjetjih, ki so v stecaju nahaja od nekaj deset pa tudi do nekaj sto JAP. Prav tako se JAP nahajajo v podjetjih, ki vec ne uporabljajo dolocenih proizvodnih ali drugih prostorov, a so JAP še vedno namešceni v njih. Inšpekcija nadzoruje ukrepe, da se ti JAP oddajo v Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov (CSRAO) in ukrepe obvešcanja bodocih kupcev prostorov z JAP o obveznostih, povezanih s posedovanjem JAP. Na problematiko v zvezi z JAP URSJV opozarja tudi stecajne upravitelje. Aktivnost inšpekcije v letu 2018 je predstavljena na sliki 102 in zajema: - 55 rednih inšpekcijskih pregledov, - 1 izredni inšpekcijski pregled, - 8 intervencij. Slika 102: Aktivnosti inšpekcije URSJV v letu 2018 na podrocju sevalnih dejavnosti Intervencije opravljene zaradi neustreznega ravnanja z viri sevanj so podrobno opisane v poglavju 2.2.5.2. 2.2.5.1 Redni inšpekcijski pregledi izvajalcev sevalnih dejavnosti V letu 2018 je inšpekcija izvedla 55 rednih in 1 izredni inšpekcijski pregled pri 53 izvajalcih sevalnih dejavnosti in v podjetjih, katerih poslovna dejavnost je povezana s sekundarnimi kovinskimi surovinami. Pri nekaterih izvajalcih sevalne dejavnosti je bil inšpekcijski pregled izveden veckrat, kot npr. zaradi preverjanja ustreznosti izvedenih inšpekcijskih zahtev. Seznam podjetij oziroma ustanov, pri katerih je bil izveden inšpekcijski pregled, obsega: 1. LESONIT, lesno kemicna industrija d. o. o. 2. UNIVERZA V LJUBLJANI, BIOTEHNIŠKA FAKULTETA 3. T.H.G. hoteli d. o. o. 4. Q TECHNA, Institut za zagotavljanje in kontrolo kakovosti d. o. o. 5. STERIS AST, storitve v zdravstvu d. o. o. 6. INSTITUT 'JOŽEF STEFAN' 7. INSTITUT 'JOŽEF STEFAN' 8. Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko 9. SIJ ACRONI podjetje za proizvodnjo jekla in jeklenih izdelkov d. o. o. 10. PS Logistika, logisticne storitve d. o. o. 11. ELRAD INTERNATIONAL razvoj in proizvodnja elektronskih naprav d. o. o. 12. IMP LABORATORIJ, meritve in kontrola v energetskem strojništvu d. o. o. 13. M & K LABORATORY podjetje za preiskavo materialov brez porušitve d. o. o. 14. ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. 15. IGMAT, Inštitut za gradbene materiale, d. d. 16. TEMAT družba za tehnicno preizkušanje, storitve in trgovino d. o. o. 17. IMP NDT, podjetje za neporušitvene preiskave materialov d. o. o. 18. Inštitut za metalne konstrukcije 19. RADECE PAPIR NOVA proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o. 20. T.H.G. hoteli d. o. o. 21. J & R FILMETA, d. o. o. 22. RENTGEN V. KONTROLA VARJENJA ZLATKO ŠARDI s. p. 23. PROTECT INFRA varnostni inženiring d. o. o. 24. CIMOS d.d. AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA 25. Fructal Živilska industrija d. o. o. 26. G4S, družba za varovanje d. o. o. 27. INSTITUT 'JOŽEF STEFAN' 28. INSTITUT 'JOŽEF STEFAN' 29. Q TECHNA, Institut za zagotavljanje in kontrolo kakovosti d. o. o. 30. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE 31. Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko 32. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 33. Ministrstvo za notranje zadeve 34. STERIS AST, storitve v zdravstvu d. o. o. 35. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko 36. NAMA KOCEVJE, Trgovsko podjetje, d. o. o., 37. JVG, upravljanje nepremicnin, d. o. o. 38. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE d. o. o. - v likvidaciji 39. KEMIPLAS, kemicna industrija in trgovina, d. o. o. 40. Q TECHNA, Institut za zagotavljanje in kontrolo kakovosti d. o. o. 41. SPECTRO MARTINI Tehnicne storitve in zastopstva, d. o. o. 42. EUROSPIN EKO, trgovina in storitve, d. o. o. 43. Okrajno sodišce v Ljubljani 44. TIP 95 SOLAR, financne naložbe, d. o. o. 45. E-SOLVENTA LJUBLJANA, finance, svetovanje in posredovanje, d. o. o. 46. ŠTORE STEEL podjetje za proizvodnjo jekel, d. o. o. 47. KPL d. d., družba za gradnjo in vzdrževanje cest, zelenih površin ter inženiring 48. SIJ RAVNE SYSTEMS, družba za proizvodnjo industrijske opreme in storitve d. o. o. 49. LIVAR, proizvodnja in obdelava ulitkov, d. d. 50. KOVINOPLASTIKA LOŽ, industrija kovinskih in plasticnih izdelkov d. d. 51. Strega, proizvodnja strežnih linij d. o. o. – JAP 52. IKETT, izdelava kovinskih elementov in toplotne tehnike d. o. o. – JAP 53. ENVIT, okoljske tehnologije in inženiring, d. o. o. 54. TRGO ZLATO, trgovanje s plemenitimi kovinami, d. o. o. 55. DAHER NUCLEAR TECHNOLOGIES GmbH 56. Institut za varilstvo d. o. o., Ljubljana V letu 2018 je med naštetimi podjetji 11 takšnih, v katerih je bil opravljen inšpekcijski nadzor zaradi nepravilnega ravnanja oziroma zaradi suma nepravilnega ravnanja z ionizacijskimi javljalniki požara z vgrajenim radioaktivnim virom 241Am. V ostalih podjetjih pa so se viri uporabljali pri razlicnih sevalnih dejavnostih, kot npr. pri izvajanju industrijske radiografije, v analitski radiografiji, v procesni tehniki in avtomatiki, površinskemu merjenju gostote in vlažnosti, umerjanju in drugih podobnih delih, ki se jih izvaja na virih sevanj. Pri izvajanju omenjenih sevalnih dejavnosti izvajalci sevalnih dejavnosti uporabljajo vire sevanj, kot so: - linearni pospeševalniki delcev (za sterilizacijsko medicinskih pripomockov), - rentgenske naprave za industrijsko radiografijo (za neporušne preiskave materialov), - rentgenske naprave za analitsko radiografijo, - rentgenske naprave za rentgensko spektrometrijo, - rentgenske naprave za preverjanje prtljage in pošiljk, - naprave namenjene neporušnim preiskavam materialov, ki vsebujejo radionuklide 192Ir, 60Co, oziroma 75Se, - naprave v procesni tehniki in avtomatiki, ki vsebujejo radionuklide 85Kr, 241Am, 60Co, 90Sr, 137Cs, - merilniki gostote in vlažnosti tal, ki vsebujejo radionuklide 137Cs in 241Am/Be, - 241Am, kot vir sevanja, ki se ga uporablja v ionizacijskih javljalnikih požara, - kalibracijske vire za potrebe umerjanja merilne opreme, - osiromašen uran v zašcitnih vsebnikih namenjenih za industrijsko radiografijo. Inšpekcija je pri izvajalcih sevalne dejavnosti tudi v letu 2018 ugotavljala, da nekateri zavezanci še vedno ne vodijo ustreznih evidenc v skladu z zahtevami zakonodaje oziroma so te evidence pomanjkljive. Popolne evidence so eden od predpogojev, da lahko podjetja sploh varno ravnajo z viri sevanj. Z urejenimi evidencami so povezane tudi aktivnosti zavezancev, ki so potrebne, da se dovoljenja pravocasno podaljšajo oziroma izvajajo drugi ukrepi, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva pred sevanji. Inšpekcija tudi ugotavlja, da so nekateri zavezanci v letu 2018 zamujali s podaljšanjem dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti oziroma s pridobivanjem dovoljenj za nove vire sevanj. Te zamude so bile povezane najveckrat z uporabo prenosnih rentgenskih naprav za izvajanje rentgenske spektrometrije oziroma za izvajanje rentgenske radioskopije pa tudi z uporabo obsevalne naprave za sterilizacijo medicinskih pripomockov. Inšpekcija je v teh primerih prepovedala uporabo takih virov sevanj. Inšpekcija je ugotavljala, da so bile v letu 2018 še vedno ugotovljene pomanjkljivosti, kot na primer neupoštevanje navodil za varno delo z viri sevanj in navodil za uporabo merilnikov sevanja. V nekaterih primerih pa so imeli uporabniki virov namešcene neustrezne, pomanjkljive oziroma poškodovane opozorilne oznake za nevarnost sevanja, to sta oznaki »radioaktivno« in »pozor sevanje«. Tudi v letu 2018 je inšpekcija ugotavljala, da stecaji oziroma likvidacije podjetij ogrožajo varno ravnanje z viri. Prav tako pa je varno ravnanje ogroženo, ce prihaja do zmanjšanja števila zaposlenih, med njimi tudi tistih zaposlenih, ki so opravljali naloge odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. Ker je v sistemu varstva pred sevanji vloga takšne osebe pomembna, je prihajalo do zamud pri izvajanju nekaterih ukrepov varstva pred sevanji, pa tudi zamud pri obvešcanju upravnega organa o imenovanju nove odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. Poznavanje ukrepov varstva pred sevanji in lastnosti samih podjetij ozirom virov v njih zahteva tudi usposobljenost, ki je ni mogoce hitro pridobiti. Zaradi stecajev podjetij obstaja tudi potencialna nevarnost, da kasneje ne bo mogoce identificirati lokacij z viri sevanj, predvsem v specificnih tehnoloških sistemih oziroma se z viri sevanj ne ravna v skladu z zahtevami nove zakonodaje. To je problem predvsem v primerih, ko se izgubi dokumentacija o virih sevanj in še posebej tedaj, ko ti viri niso ustrezno oznaceni. Inšpekcija je posebno pozornost namenila takšnim podjetjem. Le tako so bili izrabljeni radioaktivni viri sevanj varno oddani v CSRAO, ali pa so kot še uporabni viri prodani podjetjem, ki posedujejo ustrezno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Prej navedeno je lahko še posebej problematicno v podjetjih, kjer prihaja do zamenjave odgovornih oseb za varstvo pred sevanji, saj so zavezanci med izvajanjem inšpekcijskega nadzora izkazali potrebo po dodatnih informacijah zaradi spremenjenih zahtev zakonodaje za usposabljanje odgovornih oseb za varstvo pred sevanji. Inšpekcijo so v nekaterih podjetjih seznanili s potrebo po tovrstnih usposabljanjih, saj je podrocje izvajanja sevalnih dejavnosti za odgovorne osebe varstva pred sevanji zahtevna naloga. Poudarili so tudi, da je inšpekcijski pregled, poleg drugega, eden od nacinov pridobivanja informacij za varno izvajanje sevalne dejavnosti. V nadaljevanju so opisane še nekatere druge posebnosti inšpekcijskega nadzora iz leta 2018. Nadzor nad izvajanjem industrijske radiografije z zaprtimi viri sevanj in z rentgenskimi napravami ter nad jedrskimi snovmi - vsebniki z osiromašenim uranom Inšpekcija pri tej sevalni dejavnosti ugotavlja, da nekatera podjetja, ki izvajajo usposabljanja za delo v industrijski radiografiji ne prepoznajo nujnosti vpetosti ukrepov za varno delo v vsakdanje delo. Tako inšpekcija pri tej sevalni dejavnosti še posebno poudarja in zahteva, da se redno uporabljajo umerjeni merilniki sevanja, kakor tudi ustrezni elektronski merilniki, ki delavce z zvocnim alarmom opozarjajo na prekoracene operativne meje hitrosti doze. Inšpekcija je tudi v letu 2018 spodbujala k uporabi ustreznih novejših elektronskih merilnikov in uporabo kontrolnih seznamov, ki služijo rednemu preverjanju opremljenosti izpostavljenih delavcev, še pred zacetkom izvajanja industrijske radiografije. Ker zaprti viri, ki se v tej dejavnosti uporabljajo, praviloma spadajo med visokoaktivne vire sevanj, morajo izvajalci industrijske radiografije priskrbeti zagotovila, da bo imetnik virov imel na razpolago financna sredstva za varno ravnanje z virom po koncu njegove uporabe oziroma tudi v primeru, ce imetnik postane financno nelikviden oziroma gre podjetje v stecaj. Inšpekcija ugotavlja, da se stanje na tem podrocju izboljšuje. Prav tako se izboljšuje redno porocanje upravnemu organu o visokoaktivnih virih. Ker pa se visokoaktivni zaprti viri sevanj nahajajo v zašcitnih vsebnikih iz osiromašenega urana, ki je jedrska snov, morajo o posedovanju le-te zavezanci redno obdobno porocati v EURATOM in prav tako URSJV. V zvezi z zašcitnimi vsebniki dolocenega proizvajalca, ki se v Sloveniji najvec in dolgo casa uporabljajo, se nakazujejo težave s podaljšanjem veljavnosti certifikatov za potrebe prevažanja zaprtih virov v teh vsebnikih, cemur bo v bodoce potrebno posvetiti dodatno pozornost. Inšpekcija je tudi v letu 2018 ugotavljala, da je nabava zaprtih virov sevanj za izvajanje industrijske radiografije postala otežkocena zaradi spremembe režima prevozov vsebnikov dolocenega proizvajalca v eni od sosednjih držav. V letu 2018 je inšpekcija v enem podjetju obravnavala problematiko povezano z neustreznimi dokumenti in neupoštevanju zakonodaje pri vnosu zaprtega vira sevanja za potrebe industrijske radiografije. Ugotovila je, da uporabniki takšnih virov slabo ali pa sploh ne razumejo Uredbo Sveta (Euratom) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. Inšpekcija je pri nadzoru visokoaktivnih virov posebej pregledovala ali so izpolnjeni vsi pogoji za ukrepanje v primeru izrednega dogodka. Nesrece s temi viri imajo namrec lahko hude posledice. Imetniki visokoaktivnih virov so namrec tudi navedeni na posebnem seznamu nosilcev zašcite in reševanja, saj morajo gasilci in drugi, ki bi ukrepali ob nesreci, vedeti, da je v zgradbi takšne vir. Na tem seznamu je zato podana tudi lokacija virov. Inšpekcija je v zadnjih letih z zahtevami med inšpekcijskimi pregledi pri izvajalcih industrijske radiografije z zaprtimi viri sevanj opazno dvignila raven na podrocju tehnicnega varovanja zacasnih shramb, kakor tudi rednega vodenja evidenc uporabe teh potencialno nevarnih virov sevanja. Obenem je inšpekcija pri podjetjih, ki izvajajo preiskave z neporušnimi metodami z zaprtimi viri sevanj in obenem prevažajo te vire sevanj, preverjala varnostni nacrt v skladu z ADR. Inšpekcija je v letu 2018 temu podrocju posvetila dodatno pozornost. Inšpekcija je tudi ugotavljala, da so uporabniki le delno seznanjeni z veljavnostjo certifikatov, ki veljajo za vire in vsebnike, v katerih se viri prevažajo. Prevoz se lahko opravi le, ce ima vsebnik veljavni certifikat. Na sliki 103 je vsebnik s certifikatom z veljavnostjo do 31. 12. 2018. Slika 103: Vsebnik za prevoz in hrambo vira sevanj v industrijski radiografiji (vir) Inšpekcijski pregled izvajalca sterilizacije medicinskih pripomockov Inšpekcija je v letu 2018 opravila dva inšpekcijska nadzora te nove sevalne dejavnosti. Sterilizacija medicinskega materiala z dvema linearnima pospeševalnikoma delcev se namrec izvaja šele od leta 2018 dalje. Pospeševalnika sta namešcena vertikalno en nasproti drugemu, vmes pa po tekocem traku potujejo kartonske škatle z medicinsko opremo. Pomembno je poudariti, da so doze, s katerimi se obseva oziroma sterilizira medicinska oprema zelo visoke in dosegajo nekaj deset tisoc Gy. To so izjemno visoke doze, saj doza 5 Gy praviloma povzroci smrt cloveka v nekaj tednih. Zato so takšni viri namešceni v tako imenovanih bunkerjih s stenami, debelimi do nekaj metrov armiranega betona. Dostop do bunkerja onemogoca vec aktivnih varnostnih sistemov, ki v primeru poskusov nepooblašcenih dostopov prekine delovanje linearnih pospeševalnikov. Preverjanje delovanja varnostnih sistemov in njihovo vzdrževanje je zato nujno. Sam vstop na lokacijo podjetja in v same prostore objekta pa je potrebno ustrezno nadzorovati. Na sliki 104 je prikazan eden od linearnih pospeševalnikov delcev in del opreme, t. i. Klystron, katerega funkcija je ustvariti pogonsko moc za pospeševalnik delcev. Slika 104: Linearni pospeševalnik delcev (levo) in Klystron (desno) Inšpekcijski pregled pri pooblašcenih izvajalcih meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin V letu 2018 je bil ob inšpekcijskem pregledu sevalne dejavnosti, izveden pregled v podjetjih, ki imajo pooblastilo za izvajanje meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Inšpekcija ugotavlja, da ta podjetja hitro obvešcajo tako imenovane dežurne delavce URSJV o morebitni najdbi virov sevanj. Poudariti pa je treba, da kljub rednemu izvajanju meritev radioaktivnosti teh pošiljk že pri prodajalcu v državi izvora odpadnih kovin, ni mogoce izkljuciti možnosti, da se radioaktivni odpadki nahajajo v takšni pošiljki. Na podlagi izvedenih inšpekcijskih pregledov in nekaterih intervencij v letu 2018 inšpekcija ugotavlja, da vecina podjetij meritve radioaktivnosti izvaja za ves promet z odpadnimi kovinami torej za vse pošiljke odpadnih kovin, tako vstopne kot izstopne. Kljub tako izvedenim meritvam, se je vcasih v procesu ravnanja s sekundarnimi surovinami ugotovila povišana radioaktivnost v pošiljkah. Najbolj enostavno je odkrivanje virov oziroma odpadkov pri samem izvoru, torej pri natovarjanju, ko viri še niso šciteni s kupi sekundarne surovine. Vecje podjetje v Sloveniji, ki se ukvarja s to vrsto dejavnosti, se je odlocilo, da namesti tudi na svoji drugi lokaciji tako imenovane portalne merilnike, s cimer je povecalo verjetnost, da bo zaznalo tudi šibke vire sevanja v pošiljkah odpadnih kovin. Izvajanje sevalnih dejavnosti Inšpekcija ugotavljala, da nekateri zavezanci ne razumejo oziroma ne poznajo dovolj dobro zahtev zakonodaje. V letu 2018 je prišlo do precejšnjih zakonodajnih sprememb, saj je v slednjo bilo potrebno vnesti zahteve nove EU direktive, to je Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom. Bistveno se je v letu 2017 spremenil Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti in prav tako tudi nekaj pravilnikov, ki neposredno obravnavajo podrocje sevalnih dejavnosti oziroma se smiselno uporabljajo na podrocju sevalnih dejavnosti. Tako kot v predhodnem obdobju še nadalje izvajalci sevalnih dejavnosti ne poznajo dovolj dobro tehnicnih specifikacij vira in opreme in zato ne upoštevajo, da se virov ne sme uporabljati v nasprotju s tehnicno dokumentacijo. Nekateri izvajalci sevalnih dejavnosti tako niso izvajali dejavnosti v skladu s pisnimi postopki za varno delo oziroma niso bili dovolj seznanjeni s temi postopki. Inšpekcija je tudi v letu 2018 v vec primerih zahtevala revizije postopkov za varno delo, ki morajo odražati dejansko stanje in so izpostavljenim delavcem cim bolj razumljivi. Nekateri izvajalci tudi niso izvajali administrativnih zahtev, na primer niso zagotovili pravocasnega izvajanja zdravstvenih pregledov za izpostavljene delavce ali pa ti niso bili izvedeni pri pooblašcenih zdravstvenih ustanovah, ki izvajajo zdravstvene preglede sevanju izpostavljenih delavcev. Inšpekcija ugotavlja tudi, da v nekaterih primerih delavci niso bili zajeti v sistem osebne dozimetrije oziroma se ta ni izvajala v predvidenih casovnih obdobjih. Inšpekcija je zahtevala, da se nemudoma izvedejo potrebne aktivnosti za izvajanje osebne dozimetrije v skladu z zahtevami zakonodaje. Inšpekcija je ugotavljala, da nekaj podjetij iz tujine izvaja servisne storitve brez ustreznih potrdil, ki jih predvideva veljavna zakonodaja. Zaradi takih primerov je bila v letu 2018 pozornost inšpekcije namenjena ureditvi stanja na podrocju vodenja evidenc za potrebe vzdrževalnih in servisnih posegov na sevalnih napravah. Na ta nacin so se pridobili podatki o zunanjih serviserjih oziroma morebitnih vzdrževalcih v podjetjih, ki izvajajo dolocena vzdrževalna dela na sevalnih napravah oziroma njihovih elektronskih komponentah. Inšpekcija tudi v letu 2018 ugotavlja, da v nekaterih primerih delavci izvajalca sevalnih dejavnosti niso bili seznanjeni z vsebino dokumenta Ocena varstva pred sevanji (Ocena). To je za izvajanje sevalne dejavnosti kljucni dokument, v katerem so navedeni ukrepi za zagotavljanje varstva pred sevanji. To kaže na nerazumevanje sevalne varnosti oziroma odraža neustrezno varnostno kulturo v teh podjetjih. Zato je inšpekcija zavezance pozvala, da stanje na tem podrocju uredijo in zagotovijo, da so izpostavljeni delavci seznanjeni z Oceno in s postopki za varno delo ter s postopki za ravnanje ob izrednem dogodku. Seznanjeni morajo biti tudi z morebitnim tveganjem za zdravje zaradi uporabe virov ionizirajocih sevanj. Inšpekcija je prav tako ugotavljala, da posamezni izvajalci sevalnih dejavnosti ne obvešcajo upravnega organa, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, o zamenjavi odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. V nekaterih podjetjih prav tako zamujajo z izvajanjem obdobnih nadzornih meritev v nadzorovanih in opazovanih obmocjih, ki jih izvajajo pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji, kar je v nekaterih primerih tudi posledica nenacrtovane oziroma neustrezne primopredaje nalog odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. Nadzor nad ravnanjem z ionizacijskimi javljalniki požara Sistematicni nadzor pri uporabi JAP je bil izveden tudi v letu 2018 in sicer je inšpekcija obravnavala JAP na enajstih tematskih inšpekcijah. Preglednica 14 prikazuje število vseh tematskih inšpekcijskih pregledov od leta 2010. V tej preglednici je prikazano število vseh rednih inšpekcij oziroma inšpektorskih zadev, ki so bile namenjene ugotavljanju ravnanja z javljalniki požara z viri sevanj od leta 2010 dalje, kar pomeni, da intervencije, pri katerih so inšpektorji obravnavali tudi JAP, niso zajete. Nadzor nad JAP, ki jih podjetja ali inštitucije uporabljajo, se namrec vrši preko pregledov pooblašcenega izvedencev, ki se izvajajo vsakih pet let. Za uporabo JAP ni potrebno dovoljenje, temvec se JAP le enkrat vpiše v Register virov sevanj, ki ga vodi URSJV. Vsaka sprememba lastništva, najema ali upravljanja zgradbe z JAP predstavlja tveganje, da lastnik, najemnik ali upravitelj ne ve, kako ravnati z JAP. Tudi stecajni upravitelji praviloma ne poznajo zakonodaje s podrocja ravnanja z JAP in RAO. Zato se v petletnem obdobju med dvema pregledoma pooblašcene organizacije lahko izgubi vsaka sled za JAP oziroma RAO. Inšpekcija je v letu 2018 obravnavala najdbo in posedovanje nekaj sto JAP v enem od podjetij, ki se ukvarjajo s skladišcno-logisticno dejavnostjo. V navedenem podjetju so ob reorganizaciji skladišcnih prostorov našli vecjo kolicino novih JAP. O najdbi so obvestili ARAO z namenom, da pridobijo informacijo o ustrezni rešitvi nastale situacije z JAP. Inšpekcija je bila o najdbi obvešcena ter opravila pregled in podala zahteve za rešitev nastale situacije. Ob tem je potrebno poudariti dobro sodelovanje predstavnikov podjetja, ARAO in inšpekcije. Ob stecajih in preprodajah velikih poslovnih sistemov se povecuje število vpletenih pravnih in fizicnih oseb, ki so med seboj v razlicnih pravnih odnosih, zato se nadzor zelo zaplete. Podobna bojazen obstaja v podjetjih, v katerih novi lastniki izgradijo nove obrate oziroma proizvodno-skladišcne prostore, obstojece prostore z namešcenimi JAP pa opušcajo oziroma prodajo manjšim podjetjem ali pa celo podrejo, ne da bi prej poskrbeli za JAP. V letu 2018 je inšpekcija obravnavala nekaj podjetij, ki posedujejo vecje število JAP. V dveh podjetjih, ki sta nastali iz enega in sta oba v stecaju, je ugotovila, da skupaj posedujeta cez tisoc kosov JAP, ki so namešceni v proizvodnih obratih. Del proizvodnih prostorov v enem od obeh podjetij je bil predan v najem in obstaja potreba po zagotavljanju sistema požarne varnosti. V drugem podjetju so vecino poslovnih in trgovskih prostorov, vkljucno z JAP že prodali. Obe podjetji sta se za preostanek JAP, ki jih posedujeta odlocili za izvedbo nadzora in meritve virov sevanja, ki jih je izvedel pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji. Za JAP se tak nadzor in meritve izvedejo vsaka tri leta. V letu 2018 se je izgubil nadzor nad 25 JAP v prostorih, ki so pogosto menjali lastnika v preteklih letih in kljub vec inšpekcijam, teh JAP ni bilo mogoce vec najti. Preglednica 14: Število vseh rednih inšpekcij oziroma inšpektorskih zadev od leta 2010 dalje Leto Število inšpekcijskih zadev 2010 14 2011 15 2012 10 2013 10 2014 7 2015 6 2016 12 2017 8 2018 11 Skupno 93 Inšpekcija na podlagi velikega števila že opravljenih tematskih inšpekcij ugotavlja, da je potrebno poostriti nadzor nad tistimi, ki JAP sploh še uporabljajo in zagotoviti, da JAP ne postanejo radioaktivni odpadki, ki jih podjetja ali fizicne osebe neustrezno shranjujejo na svoji lokaciji. Spremljanje ureditvenih ukrepov Tudi v tem letu je inšpekcija spremljala izvajanje številnih ureditvenih ukrepov, ki izhajajo iz zahtev inšpekcije iz preteklih let. Tedaj je namrec inšpekcija intenzivno iskala vire in radioaktivne odpadke, za katere uporabniki niso vedeli, da lahko predstavljajo tveganje za zdravje ter da se z njimi lahko kontaminira okolje. Urejanje takšnih virov in radioaktivnih odpadkov je lahko zahtevna naloga, ki vkljucuje tudi pooblašcene izvedence in ARAO. Sodelovanje inšpekcije v mednarodnem in domacem okolju Inšpekcija je tudi v letu 2018 uspešno sodelovala v tako imenovanem procesu »tutoringa«, ki se je izvajal v URSJV. Inšpekcija je tujim štipendistom predstavila svoje podrocje delovanja, zakonodajni okvir delovanja, vkljucno z izvajanjem upravnih in prekrškovnih postopkov. Prav tako je inšpekcija opravila vec inšpekcijskih pregledov ob sodelovanju tujih štipendistov. Inšpekcija je slednjim predstavila tudi orodja, ki jih uporablja za lažje in ucinkovitejše obvladovanje procesa inšpekcijskega nadzora, predvsem intranet portal InfoURSJV s poudarkom na programu »Modul Inšpekcija«. Z njim inšpekcija tekoce sledi kako zavezanci izvajajo korektivne ukrepe. Prav tako intranet portal pomaga inšpekciji pri hitrejšemu in ucinkovitejšemu ocenjevanju izvajanja samega inšpekcijskega procesa ter omogoca hitro pridobivanje potrebnih podatkov za porocanja v okviru upravnih zadev in prekrškovnih zadev. Inšpekcija je v letu 2018 tudi opravila enomesecno mentorstvo dvema štipendistoma MAAE in sicer s podrocja sterilizatorjev in industrijske radiografije. Sodelavci inšpekcije so kot eksperti sodelovali tudi v strokovnih skupinah EC, OECD/NEA in MAAE. Prav tako so kot eksperti sodelovali pri pisanju dokumentov MAAE ter na misiji MAAE IRRS na Madžarskem in Španiji. Kot eksperti so med drugim sodelovali na European IRPA kongresu, ter vodili ali sodelovali na MAAE misijah v Nigeriji in Ugandi, ki so bile povezane bodisi z iskanjem izgubljenih virov sevanja ali pa nadzorom nad industrijskimi viri sevanj. Izvajanje stalne pripravljenosti URSJV URSJV zagotavlja stalno pripravljenost (24/7) za primer izrednih radioloških ali jedrskih dogodkov oziroma nesrec. Tako je celotna inšpekcija tudi v letu 2018 uspešno zagotavljala izvajanje naloge stalne pripravljenosti v sodelovanju z drugimi sodelavci URSJV. Intervencije so opisane v poglavju 2.2.5.2. 2.2.5.2 Intervencije inšpekcije na terenu V letu 2018 je inšpekcija URSJV obravnavala skupno 11 interventnih inšpekcijskih zadev. Intervencij je bilo torej nekoliko manj kot v letih pred tem, saj je bilo v letu 2017 intervencij 17, leto pred tem pa 18. V letu 2018 je delavec v pripravljenosti, v tem primeru inšpektor tudi sodeloval pri poostrenem nadzoru tovornih in drugih vozil v cestnem prometu skupaj z MNZ v posebej organizirani akciji. To sodelovanje je zajeto v zgornjo številko. Med interventne inšpektorske zadeve je upoštevana tudi intervencija italijanske uprave za jedrsko varnost v zvezi s potresom 05. 12. 2018 in varnostjo NEK. Tako kot v letu 2017 je bila tudi v letu 2018 vecina intervencij povezanih z nepravilnim ravnanjem pri prevozu radioaktivnih odpadkov (RAO) oziroma virov. Takšnih intervencij je bilo namrec kar sedem. Postopek ukrepanja temelji na sistemu pripravljenosti URSJV ter poteka v sodelovanju z ARAO, pooblašcenimi izvedenci varstva pred sevanji ter drugimi institucijami v in izven Slovenije, ki se ukvarjajo z viri sevanj ali RAO. Intervencije v letu 2018 so razvršcene v tri skupine: - intervencije, povezane z viri sevanj, ki so se ali se še uporabljajo v Sloveniji, v tej skupini je bila le ena intervencija, - intervencije, povezane s prevozom virov ali odpadkov, v tej skupini je sedem intervencij in - ostale intervencije, te so bile tri. Intervencije iz prve skupine so praviloma strokovno najbolj zahtevne, ker se nanašajo na intervencije z viri ali pa na RAO, ki se že nahajajo v Sloveniji in je potrebno izvesti ureditvene ukrepe tako, da viri ali odpadki ne povzrocajo neupravicene obsevanosti ljudi ali kontaminacije okolja. V drugi skupini so intervencije, povezane s prevozom sekundarnih kovinskih surovin. Praviloma radioaktivni vir ali RAO zaznajo merilni instrumenti in je nato vir oziroma RAO vrnjen pod posebnimi pogoji povzrocitelju. Izjemoma je RAO shranjen v Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov (CSRAO). Pri takšnih intervencijah je potrebno tesno sodelovanje ARAO, pooblašcenih izvedencev varstva pred sevanji v Sloveniji in URSJV. V zvezi s prevozom radioaktivnega materiala preko meja Slovenije URSJV tudi tesno sodeluje z upravnimi organi in institucijami iz sosednjih držav. To sodelovanje je že dobro uteceno. Vsaka država mora namrec najprej na svojem ozemlju poskrbeti, da ne bo imela izgubljenih virov ali RAO, poleg tega pa mora ucinkovito sodelovati z drugimi državami in prepreciti, da bi izgubljeni viri ali RAO brez nadzora potovali od države do države in ogrožali ljudi ali okolje. V tretji skupini pa so intervencije, ki jih ni mogoce uvrstiti v zgornji skupini. Takšne intervencije so bile tri. Intervencija, povezana z virom sevanj URSJV je prejela informacijo, da se je na mejnem prehodu pokvaril rentgenski aparat in je uporabnik prosil za informacije o tem, kako je potrebno pravilno ravnati z okvarjenim virov sevanja. Intervencije, povezane s prevozom virov ali odpadkov V letu 2018 je bilo sedem intervencij povezanih z identifikacijo povišanega doznega polja pri prevozu virov sevanj ali RAO, ki so zahtevale intervencijo URSJV. 1. Vrnitev tovora v državo izvora Detektorji v Italiji so pri meritvi doznih polj na tovoru iz tujine dvakrat zaznali povišano sevanje. Tovor in sicer sekundarne kovinske surovine so bile nato preko Slovenije vrnjene v državo izvora, to je na Hrvaško in na Madžarsko. Enkrat je bil tovor, in sicer sekundarne kovinske surovine, vrnjen iz podjetja SIJ Acroni d. o. o., kjer je bilo izmerjeno povišano dozno polje, v Nemcijo. 2. Povišana dozna polja na vagonih Štirikrat so povišana dozna polja zahtevala natancno analizo vzroka. V vseh primerih je povišana dozna polja izmerilo podjetje SIJ Acroni d. o. o. Pooblašceni izvedenec in sicer ZVD je opravil meritve ter podal mnenje o ustreznem ravnanju s predmeti, ki so povišana dozna polja povzrocala. - Enkrat je bil sum, da gre za radioaktivne odpadke ovržen. Ceprav je bilo najvecje kontaktno dozno polje približno 0,5 µSv/h, nadzor nad materialom ni bil potreben. - ZVD je analizal tudi tovor s povišano vrednostjo doznega polja, ki je bil vrnjen dobavitelju Gorenje Surovina d. o. o. Najvišje dozno polje je znašalo 1,9 µSv/h. Kontaminacijo je povzrocil 60Co. Tovor je bil nato pod nadzorom ZVD raztaljen v vec šaržah v SIJ Acroni d. o. o. - V enem primeru je ZVD identificiral številcnico z 226Ra s kontaktno dozno hitrostjo približno 2 µSv/h, ki jo je zbiratelj Dinos d. d. naložil med sekundarne kovinske surovine. - Prav tako je Dinos d. d. med sekundarne kovinske surovine naložil žlindro s povišano vsebnostjo umetnega radionuklida 241Am in naravnih radionuklidov in sicer 226Ra in 210Pb. To je prvi primer, da je bil 241Am identificiran v Sloveniji med sekundarnimi surovinami, ki izhajajo, kot kažejo podatki, iz procesa v livarni. Kontaktne meritve doznega polja so bile do 0,7 µSv/h. Meritve je opravil ZVD na lokaciji podjetja v Ljubljani. Vsota razmerij specificnih aktivnosti in izvzetih specificnih aktivnosti je znašala 1,4; to je nad 1, zato je material kot radioaktivni odpadek prevzel ARAO. Ostale intervencije Treh intervencij v letu 2018 ni mogoce uvrstiti v prvi dve skupini. V letu 2018 je inšpekcija, kot je navedeno zgoraj, sodelovala pri poostrenem nadzoru tovornih in drugih vozil v cestnem prometu, sodelovala pa je tudi z italijansko upravo za jedrsko varnost v zvezi s potresom 05. 12. 2018 in varnostjo NEK. Enkrat je bil podan sum, da so številcnice, ki jih je uporabnik hranil v Rojah pri Ljubljani radioaktivne, ta sum pa je bil kasneje ovržen. 2.2.6 Povzetek stanja na podrocju uporabe virov sevanja, ki so v pristojnosti URSJV Leta 2018 je bil na podrocju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanj poudarek na pripravi podzakonskih predpisov in uveljavljanju zakonodajnih zahtev, vodenju postopkov za izdajo dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, dovoljenj za uporabo vira sevanja, registracije sevalnih dejavnosti, vpisov v register virov sevanj, vodenju registra sevalnih dejavnosti, registra virov sevanja, registra sevalnih in jedrskih objektov, centralne evidence o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu ter sistematicnem izvajanju inšpekcijskega nadzora. Zaradi sprememb zakonodaje se pricakuje zmanjšanje števila upravnih postopkov, tako da bodo postopki bolj pregledni za stranke. S spremembami se ne bo posegalo v ukrepe varstva pred sevanji. Kljucni dokument ostaja ocena varstva pred sevanji, ki spremlja vlogo za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Ocene od leta 2015 ne potrjuje vec organ, pristojen za varstvo pred sevanji, s posebnim upravnim aktom, temvec jo pregleda znotraj istega upravnega postopka organ, ki je pristojen za reševanje vloge za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Za podrocje zdravstva je pristojna Uprava RS za varstvo pred sevanji (URSVS), za podrocje industrije in ostalih dejavnosti pa Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV). URSJV je leta 2018 nadaljevala z obvešcanjem izvajalcev sevalnih dejavnosti glede prenehanja veljavnosti dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo vira sevanja. Obvestila, ki jih samodejno ustvari intranet portal InfoURSJV, so bila odposlana nekaj tednov pred prenehanjem veljavnosti dovoljenj. Tako so stranke imele na razpolago še dovolj casa za pripravo vlog za njihovo podaljšanje. Kljub obvešcanju pa stranke še vedno zamujajo z oddajo vlog za podaljšanje dovoljenj in posredovanjem informacij glede odgovornih oseb varstva pred sevanji. Stranke zamujajo tudi s periodicnim narocanjem pregledov virov sevanj, ki jih izvajata pooblašcena izvedenca varstva pred sevanji. V nekaterih primerih viri sevanj niso pregledani, dokler stranke na to niso opozorjene. Koristne informacije so bile izvajalcem sevalnih dejavnosti posredovane tudi preko biltena Sevalne novice, ki ga URSJV periodicno izdaja od leta 2004. Kljub rednemu delovanju javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO) je bilo ob koncu leta v shrambi pri imetnikih še 29 virov sevanja z radionuklidom (med njimi je sedem vsebnikov z osiromašenim uranom, ki so pri uporabnikih v shrambi in bodo po potrebi ponovno uporabljeni) in 305 ionizacijskih javljalnikov požara (JAP). Pri organizacijah, ki nimajo urejene shrambe, je lahko takšno shranjevanje potencialni vir nepotrebnega obsevanja delavcev. Zato URSJV redno poziva organizacije, da oddajo vire sevanja, ki se ne uporabljajo vec, izvajalcu javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. V septembru je nemško podjetje Gamma Service Group GmbH od ARAO prevzelo 972 kosov nerazstavljenih JAP, tako da se je skupno število uskladišcenih JAP v CSRAO zmanjšalo. ARAO je v letu 2018 iznesel tudi 9 vsebnikoviz osiromašenega urana, ki so bili že uskladišceni v CSRAO, ceškemu podjetju UJP Praha na reciklažo. URSJV je pristojna tudi za nadzor dejavnosti, ki se nanašajo na delo ali skladišcenje materialov, ki se jih obicajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide – to so predvsem radionuklidi uranove in torijeve razpadne vrste. Nadzor teh dejavnosti je potreben, ker lahko povzrocajo znatno povecanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva. Tako se pod upravnim nadzorom nahajajo odpadki, ki so nastali v tehnološkem postopku pridobivanja titanovega dioksida. Ob koncu leta se je v skladišcu nahajalo 256 standardnih sodov. V letu 2018 so bile izvedene meritve hitrosti doze zunanjega sevanja gama, meritve specificnih aktivnosti naravnih radionuklidov v vzorcih surovin in meritve koncentracije radona v delovnem okolju in v proizvodnji v štirih podjetjih. Meritve so pokazale, da nadaljnji ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi naravno prisotnih radioaktivnih snovi za delavce oziroma obiskovalce niso potrebni. Od leta 2010, ko se je koncalo vecletno sistematicno intenzivno iskanje vseh virov v podjetjih in inštitucijah, v katerih pred tem ni bilo pregledov, se viri sevanja kot ostanki starih dejavnosti pojavijo redko. Tako v letu 2018 ni bilo najdenih novih virov sevanja, ki bi jih uporabniki pozabili, ko jih ne uporabljajo vec, razen javljalnikov požara z virom sevanj (JAP). Inšpekcija ugotavlja, da podjetja oziroma institucije, ki morajo izvajati ureditvene ukrepe zaradi virov, ki so bili v preteklosti najdeni na inšpekcijah, postopno, vendar vztrajno nadgrajujejo sistem nadzora. Še vedno pa se pogosto povišano dozno polje pojavi zaradi odpadnih surovin, v katerih so viri ali RAO oziroma gre za povišane vrednosti aktivnosti naravnih radionuklidov. Prvic je pooblašceni izvedenec v Sloveniji izmeril tudi kombinacijo 241Am in naravnih radionuklidov, ki so kontaminirali odpadno surovino. Dejstvo, da se viri ali RAO najdejo med sekundarnimi surovinami kaže, da se viri oziroma RAO izgube predvsem ob koncu njihove življenjske dobe. Še vedno je potrebna posebna pozornost pri pošiljkah sekundarnih kovinskih surovin iz tujine. Industrijska radiografija je dejavnost, ki zahteva posebno pozornost inšpekcije v Sloveniji, zato je nadzor reden, praviloma enkrat letno. Varnostna kultura na tem podrocju še vedno ni dovolj visoka, izvajalci namrec velikokrat varnostnih ukrepov ne vgradijo v svoje redno delo. Reden nadzor s periodo enega leta se sicer izvaja tudi pri vseh ostalih podjetjih, ki imajo t. i. visoko aktivne vire. Inšpekcija ugotavlja, da je takšen nadzor smiselno ohraniti. Inšpekcija ugotavlja, da je poseben izziv nadzor nad v Sloveniji popolnoma novimi tehnologijami, kot je na primer uporaba sterilizatorja medicinske opreme z dvema pospeševalnikoma. V letu 2018 je inšpekcija tudi nadaljevala z nadzorom dobaviteljev virov, ki praviloma ne poznajo zakonodaje s tega podrocja in praviloma ne posredujejo vseh informacij uporabniku o tem, kakšni so pogoji, ki jih proizvajalec predpisuje za varno uporabo dolocenega vira. Z nadzorom takšnih podjetjih oziroma inštitucij je zato smiselno nadaljevati. Posebno problematicno podrocje nadzora, s katerim se inšpekcija redno srecuje predvsem od leta 2010 dalje, je nadzor nad ravnanjem z javljalniki požara z virom sevanja (JAP). Celotno število inšpekcij od leta 2010 je naraslo že na preko 90, kar kaže, da sistematicno ni zagotovljen nadzor nad JAP od uvoza v Slovenijo do oddaje v CSRAO. V letu 2018 so se JAP v enem primeru ob zamenjavi lastnika in preurejanju zgradbe izgubili, v tem letu pa tudi ni bil še urejen hotel, ki je bil že delno porušen, v njem pa so se nahajali JAP. Inšpekcija še vedno ugotavlja, da je v podjetjih, ki so pred stecaji ali v njem, inšpekcijski nadzor nujen, saj se velikokrat v takšnih podjetjih znanje o varnem delu z viri izgubi, ko delovno mesto zapusti odgovorna oseba za varstvo pred sevanji. Inšpekcija opozarja, da je na tem podrocju potrebna boljša osvešcenost stecajnih upraviteljev, saj ti lahko nehote in brez ustreznega znanja upravljajo v stecajnih postopkih z radioaktivnimi viri oziroma RAO. Inšpekcija ugotavlja, da je v letu 2018 nadzor nad tranzitom virov ali radioaktivnih odpadkov, ki so bili vrnjeni lastniku v tujini, potekal tekoce in brez posebnosti. Ob intervencijah je sodelovanje med vsemi institucijami v Sloveniji in tujini praviloma dobro. V letu 2018 ni bilo intervencij, ki bi zahtevale hitro posredovanja pooblašcenega izvedenca varstva pred sevanji, to je v roku nekaj ur. Vecinoma pa so intervencije trajale nekaj dni. 2.2.7 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterini Za upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem sevalnih dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu je pristojna Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji. 2.2.7.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterini Po evidenci URSVS je bilo za potrebe zdravstva in veterinarstva konec leta 2018 v evidenci 1108 rentgenskih naprav od katerih 129 aparatov ni v uporabi (pokvarjeni (6), v rezervi (94), v postopku prenehanja uporabe (29). Delitev naprav glede njihove namembnosti je predstavljena v preglednici 15. Preglednica 15: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede njihove namembnosti Namembnost Stanje 2017 Novi Odpisani Stanje 2018 Zobni 558 40 15 583 Diagnosticni 311 14 13 312 Terapevtski 12 1 1 12 Simulator 4 0 0 4 Mamografski 34 2 1 35 Racunalniški tomograf CT 31 2 0 33 Densitometrija 45 0 0 45 Veterinarski 71 14 1 84 SKUPAJ 1066 73 31 1108 V letu 2018 je bilo na podrocju uporabe rentgenskih aparatov v zdravstvu in veterinarstvu izdanih 74 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in 195 dovoljenj za uporabo virov sevanj. V letu 2018 je bilo opravljenih 12 poglobljenih inšpekcijskih pregledov s podrocja uporabe rentgenskih naprav in linearnih pospeševalnikov za radioterapijo v zdravstvu in veterinarstvu. Od tega so bili trije inšpekcijski pregledi s podrocja nadzora na izvajanje teleradioterapije in sicer dva pregleda namenjena nadzoru nad uvajanjem teleradioterapije (uporabe linearnih pospeševalnikov) v UKC Maribor in en inšpekcijski pregled rednemu nadzoru izvajanja te dejavnosti na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Na podrocju rentgenske diagnostike je bilo opravljenih devet inšpekcijskih pregledov, od tega štirje s podrocja zobne rentgenske diagnostike. Na osnovi ugotovitev inšpekcijskih pregledov je bila pri šestih zavezancih izdana ureditvena odlocba z zahtevami po uskladitvi z veljavnimi predpisi, pri enem zavezancu pa zaradi bistvenih kršitev odlocba o prepovedi uporabe naprave za racunalniško tomografijo. Na osnovi pregledovanja porocil o pregledih rentgenskih aparatov za medicinsko uporabo, ki jih URSVS pošiljajo pooblašcene institucije, je bilo v okviru inšpekcijskega nadzora izdanih 9 zahtev v katerih je URSVS od uporabnika zahtevala predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 38 pozivov, v katerih je bilo od uporabnika zahtevano, da predloži dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave in 96 pozivov z zahtevami po uskladitvi z veljavno zakonodajo. V humani medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 470 rentgenskih naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 554 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 10,1 let (9,8 let v 2017; 9,6 let v 2016; 9,4 let v 2015; 9,6 let v 2014; 9,5 let v letu 2013; 9,1 let v letu 2012) v zasebnem pa 10, 2 let (10,0 let v 2017;10,2 let v 2016; 10,1 let v 2015; 9,9 let v 2014; 9,8 let v letu 2013; 9,2 let v letu 2012). Natancnejša razdelitev rentgenskih naprav humane medicine glede lastništva v letu 2018 je predstavljena v preglednici 16. Preglednica 16: Število rentgenskih naprav v humani medicini glede lastništva v letu 2018 Last Diagnosticni Zobni Terapevtski Skupaj javna 347 (81 %)/9,9 110(19 %)/10,8 13 (100 %)/7,2 470 /46 %)/10,1 zasebna 81 (19 %)/11,9 473 (81 %)/9,9 0/0 554 (54 %)/10,2 Skupaj 428/10,3 583/10,0 13/7,2 1024/10,1 V veterinarski medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 17 naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 67 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 14,9 let (15,4 leta v letu 2017; 15,5 let v letu 2016; 15,5 let v letu 2015; 14,5 let v letu 2014; 13,5 let v letu 2013; 13,8 let v letu 2012), v zasebnem pa 8,8 let (8,8 let v letu 2017; 8,7 let v letu 2016; 10,1 let v letu 2015; 9,4 let v letu 2014; 9,6 let v letu 2013; 8,0 let v letu 2012). Natancnejša razdelitev rentgenskih naprav veterinarske medicine glede lastništva v letu 2018 je predstavljena v preglednici 17. Preglednica 17: Število rentgenskih naprav v veterinarski medicini glede lastništva v letu 2018 Last Diagnosticni Zobni Terapevtski Skupaj javna 13 (17 %)/15,7 4 (67 %)/12,5 0 (0 %)/0,0 17 (20 %)/14,9 zasebna 64 (83 %)/8,8 2 (33 %)/6,5 1 (100 %)/12,0 67 (80 %)/8,8 Skupaj 77/10,0 6/10,3 1/12,0 84/10,0 Pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji izvajajo tehnicne preglede in meritve rentgenskih naprav najmanj enkrat letno. Glede kakovosti jih uvrstijo v skupine, in sicer: brezhibni, potrebno popravilo, predlagan odpis in pokvarjeni. Nekajletna analiza za diagnosticne rentgenske naprave je predstavljena na sliki 105 in kaže na vec kot 95 % delež brezhibnih naprav. 0 20 40 60 80 100 120 brezhibni potrebno popravilo predlagan odpis pokvarjeni 1997 1999 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slika 105: Delež diagnosticnih rentgenskih aparatov glede na njihovo kakovost v obdobju 1997-2018 2.2.7.2 Odprti in zaprti vir sevanj v zdravstvu in veterinarstvu Odprte vire sevanj (radiofarmacevtike) za diagnostiko in terapijo v Sloveniji uporablja sedem organizacijskih enot za nuklearno medicino: Klinika za nuklearno medicino (KNM) v Univerzitetnem klinicnem centru Ljubljana, ter oddelki ali laboratoriji v Onkološkem inštitutu (OI) v Ljubljani, Univerzitetnem klinicnem centru (UKC) Maribor ter v splošnih bolnišnicah (SB) v Celju, Izoli, Slovenj Gradcu in Šempetru pri Gorici. Skupne dobavljene kolicine desetih radionuklidov z najvišjimi dobavljenimi aktivnostmi povzema preglednica 18. Zaradi preglednosti radionuklidi z aktivnostmi pod 1 GBq niso navedeni. Slovenija nima lastne proizvodnje radionuklidov, vecina je vnesenih iz držav clanic Evropske Unije. Na prvem mestu je molibden 99Mo kot generator tehnecija 99mTc, ki ga v oddelkih za nuklearno medicino pridobivajo (»eluirajo«) iz 99Mo in uporabljajo za diagnostiko. V enem tednu lahko iz enega generatorja pridobijo skupne aktivnosti 99mTc, ki so nekajkrat višje od dobavljene aktivnosti 99Mo. Razpolovni cas 99Mo je 2,75 dni, razpolovni cas 99mTc pa 6 ur. Po skupni aktivnosti sta za diagnostiko najpomembnejša radionuklida tehnecij 99mTc in fluor 18F, za terapijo pa jod 131I. Tehnecij uporabljajo v vseh enotah, jod v šestih (razen v SB Šempeter pri Gorici), fluor pa v KNM, OI in UKC Maribor. Najvišje posamezne aktivnosti 99mTc in 18F v pacientih so odvisne od vrste preiskave, vendar ne presegajo 1,1 GBq za 99mTc in 0,5 GBq za 18F. Najvišje aktivnosti 131I pa prejmejo posamezni pacienti v OI in sicer do 7,4 GBq. Poleg teh izotopov uporabljajo ponekod za diagnostiko še 123I, 201Tl, 111In, 51Cr, 67Ga in 68Ga, za terapijo 177Lu, 90Y, 223Ra in 186Re ter za laboratorijske preiskave 125I. Najvec laboratorijskih preiskav opravita KNM in Klinicni inštitut za klinicno kemijo in biokemijo (KIKKB) v Univerzitetnem klinicnem centru v Ljubljani. V letu 2018 sta skupaj dobavila 114 MBq 125I. Manjše kolicine 125I so dobavili tudi v UKC Maribor (33 MBq). Konec leta 2014 je OI pri zdravljenju raka prostate zacel uporabljati 223Ra, ki seva delce alfa. Skupno ga je v letu 2018 uvozil vec kot v letu 2017 (1,38 GBq, prej 1,26 GBq). Oktobra 2017 so v KNM uvedli nove preiskave z uporabo galija 68Ga v pacientih. Ta izotop seva pozitrone, njegov generator pa je germanij 68Ge z razpolovnim casom 271 dni. Razpolovni cas 68Ga je 67 minut. V letu 2018 so nabavili en generator. Preglednica 18: Uvoz radionuklidov v zdravstvu v letu 2018 po aktivnosti Uporabnik Izotop [GBq] 99Mo 18F 131I 123I 177Lu 201Tl 111In 68Ge 90Y 223Ra KNM 1904,9 1611,8 411,1 42,9 111,5 0 1,7 1,1 12,0 0 OI 1096,5 2448,2 533,0 1,1 0 0 0 0 0 1,4 UKC Maribor 1171,8 518,5 35,3 17,9 0 4,8 0,4 0 0 0 SB Celje 1118,0 0 24,1 0 0 0 0 0 0 0 SB Slovenj Gradec 464,4 0 10,9 0 0 0 0 0 0 0 SB Izola 344,0 0 13,00 0 0 0 0 0 0 0 SB Šempeter pri Gorici 340,0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 6439,6 4578,5 1027,4 61,9 111,5 4,8 2,1 1,1 12,0 1,4 Enote nuklearne medicine uporabljajo za preizkušanje pravilnosti delovanja naprav in merilnikov ter markiranje tudi zaprte vire sevanj - predvsem radionuklide 57Co z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 740 MBq. V KNM uporabljajo še 153Gd z najvišjo posamezno aktivnostjo 370 MBq. V KNM, OI in UKC Maribor uporabljajo tudi 68Ge kot vir pozitronov iz 68Ga z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 370 MBq. Ponekod uporabljajo še 60Co, 133Ba, 137Cs, 22Na,75Se, 90Sr, 129I ali 226Ra z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 37 MBq. Zaprte vire sevanj za terapijo uporabljajo v Onkološkem inštitutu (OI) in v Ocesni kliniki Klinicnega centra Ljubljana (OK), za obsevanje krvnih sestavin pa v Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM). V letu 2018 je bilo stanje takšno kot leta 2017: - OI: 2 vira z iridijem 192Ir (en do 444 GBq in en do 44 GBq za zdravljenje ginekoloških in drugih rakov (obsecnice, crevesa, požiralnika) ter trije viri s stroncijem 90Sr posamezne zacetne aktivnosti do 740 MBq za obsevanje tumorjev kože, sluznic ter ocesnih vek in veznic; - OK: 3 viri rutenija 106Ru posamezne zacetne aktivnosti do 37 MBq za zdravljenje ocesnih tumorjev; - ZTM: 1 vir cezija 137Cs zacetne aktivnosti 49,2 TBq v obsevalni napravi za obsevanje krvnih komponent. V letu 2018 je bilo na podrocju odprtih in zaprtih virov v zdravstvu izdanih šest dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, šest dovoljenj za uporabo, štiri dovoljenja za uvoz in 32 potrdil o vnosih radioaktivnih snovi iz držav clanic EU. Opravljenih je bilo pet inšpekcij, od tega tri v Ocesni kliniki, po ena pa v Splošni bolnišnici Celje in v Kliniki za nuklearno medicino. V Ocesni kliniki je bilo ugotovljenih vec nepravilnosti: zdravniška spricevala niso bila veljavna, ker jih je podpisala nepooblašcena zdravnica. ZVD je v svojih porocilih o pregledih virov in delu z njimi navajal, da so veljavna. V potrdilih ZVD o izpitih iz varstva pred sevanji so bili navedeni drugi programi, kot so predpisani. Namesto rentgenskega aparata bi morali biti obravnavani viri in naprave, ki se uporabljajo v brahiterapiji. ZVD je v svojih porocilih navajal, da imajo delavci veljavna potrdila. Program radioloških posegov ni vseboval vseh zdravnikov. Osebna dozimetrija ni bila redna mesecna kot so navajala porocila ZVD o pregledih virov. Dozimetrija prstov se je izvajala le od decembra 2005 do aprila 2006, nato pa opustila brez soglasja upravnega organa. Ena inšpekcija je bila opravljena v novembru zaradi oktobrskega izrednega dogodka pri rokovanju z virom sevanja rutenijem 106Ru. Osebni dozimeter ene od delavk je bil namrec izpostavljen dozi, ki je presegla letno mejo 20 mSv. Zaradi presežene dozne ograde 1,6 mSv v osebnem dozimetru enega od radioloških inženirjev za mesec julij je bil avgusta pozvan tudi Onkološki inštitut za dodatna pojasnila in dokumentacijo. Oddelke z odprtimi in zaprtimi viri sevanj v skladu s predpisi (dvakrat ali enkrat letno glede na vrsto vira) pregledajo pooblašceni izvedenci za varstvo pred sevanji iz ZVD. V letu 2018 niso ugotovili vecjih pomanjkljivosti V veterinarstvu leta 2018 niso uporabljali niti odprtih niti zaprtih radioaktivnih virov. 2.2.7.3 Uvoz radiofarmacevtikov in drugih virov sevanja, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu V letu 2018 so bila izdana štiri dovoljenja za uvoz radioaktivnih virov iz držav, ki niso clanice EU. Potrjenih je bilo 32 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi za 47 radionuklidov. Pri tem je loceno štet vsak radionuklid za istega uporabnika od posameznega proizvajalca. 2.2.8 Viri naravnega sevanja 2.2.8.1 Meritve radona v delovnem in bivalnem okolju URSVS je v letu 2018 nadaljevala z zagotavljanjem izvajanja meritev koncentracij radona v okviru nacionalnega radonskega programa. V okviru tega programa je ZVD od januarja do novembra 2018 opravljal meritve v raznih objektih, ki so namenjeni izvajanju vzgojno-izobraževalnega, kulturnega ali zdravstvenega programa. Meritve so bile izvedene z razlicnimi metodami: 354 osnovnih meritev radona z detektorji jedrskih sledi za dolocanje povprecne vsebnosti radona, 45 dodatnih kontinuiranih meritev za tedensko spremljanje casovnega poteka radonovih potomcev in radona ter 15 meritev možnih virov radona iz zemlje, jaškov ali špranj v prostore. Skupno je bilo pregledanih 179 objektov. Povprecna vsebnost radona je presegla referencno vrednost 300 Bq/m3 v 76 objektih (42 %) oziroma 179 prostorih od skupaj 354 (51 %). Vrednost 900 Bq/m3 je bila presežena v 49 prostorih (14 %). Na podlagi meritev in casov prisotnosti v prostorih je ZVD ocenil tudi prejete efektivne doze za zaposlene delavce, v šolah in vrtcih pa še za otroke, ki so bili izpostavljeni vrednostim nad 300 Bq/m3. Od skupaj 122 izidov je 5 ocenjenih letnih doz preseglo mejno vrednost 6 mSv za posameznike iz prebivalstva. Najvišja ocenjena doza je bila okrog 21 mSv v igralnici vrtca na Osnovni šoli Toneta Tomšica Knežak zaradi povprecne vsebnosti radona okrog 5000 Bq/m3. V 38 primerih so bile ocenjene letne doze med 2 in 6 mSv, v 39 primerih med 1 in 2 mSv, v 40 primerih pa nižje od 1 mSv. V vecini prostorov in objektov s previsokimi vsebnostmi radona se letos meritve in drugi ukrepi nadaljujejo. V letu 2018 je inšpektor URSVS zaradi previsoke vsebnosti radona opravil 17 inšpekcij (Osnovna šola Toneta Tomšica Knežak, Osnovna šola Franja Goloba Prevalje, Osnovna šola Muta, Osnovna šola Belokranjskega odreda Semic s Podružnico Štrekljevec, Bolnišnica Sežana, Sanolabor d. d. – dvakrat: najprej prodajalna v Ribnici, nato uprava v Ljubljani, Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica z Zdravstveno postajo Loški Potok, Osnovna šola Cvetka Golarja Škofja Loka, Vrtec Škofja Loka, Osnovna šola Ivana Groharja Podlubnik s podružnico Bukovšcica, Osnovna šola Stražišce s podružnico Podblica, Kranjski vrtci, Zasebni vrtec Dobra teta Kranj ter Postojnska jama d. d. – dvakrat in ZVD. Ljubljana v zvezi s Postojnsko jamo d. d.). Najvišja povprecna vsebnost radona - okrog 5600 Bq/m3 - je bila izmerjena poleti v neprezraceni igralnici Osnovne šole Toneta Tomšica Knežak. Izdanih je bilo petnajst opozoril v zapisnikih z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti radonu (prezracevanje, omejitev casa, sanacija). Dodatne in kontrolne meritve se v vecini objektov nadaljujejo. V letu 2018 je bilo poslanih še 22 dopisov z izidi in priporocili za nadaljevanje ukrepov (ce so bili potrebni) tistim strankam, pri katerih je ZVD izvajal meritve radioaktivnosti po programu sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona. Povecuje se tudi sodelovanje z nekaterimi ravnatelji, ucitelji ali posamezniki iz prebivalstva, katerim URSVS posoja prirocne merilnike za informativno dolocanje povprecne vsebnosti radona v delovnih ali bivalnih prostorih. V letu 2018 je bilo evidentiranih 24 izposoj (17 v letu 2017, 8 v letu 2016 in 3 v letu 2015). URSVS je financirala še izvedbo programa sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona v bivalnih prostorih na obmocjih z vecjo verjetnostjo za povišane vsebnosti. V okviru tega programa je ZVD v obdobju od marca do novembra 2018 opravljal 480 osnovnih meritev z detektorji jedrskih sledi za dolocanje povprecne mesecne ali dvomesecne vsebnosti radona v 23 obcinah (Bloke, Cerknica, Crnomelj, Divaca, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ivancna Gorica, Kocevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren-Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semic, Sežana, Sodražica, Vrhnika in Žužemberk. Povprecna vsebnost radona je presegla referencno vrednost 300 Bq/m3 v 147 primerih (31 %). Od tega je bila presežena vrednost 900 Bq/m3 v 51 primerih (11 %). Najvišje povprecne vsebnosti radona so bile med 5300 in 5400 Bq/m3 v dveh dnevnih sobah in eni spalnici na obmocjih Idrije, Kocevja in Loškega Potoka. V 55 primerih so bile vrednosti med 200 in 299 Bq/m3, v 102 primerih med 100 in 199 Bq/m3, v 176 primerih pa nižje od 100 Bq/m3. ZVD je vse prebivalce pisno obvestil o izidih in pri povišanih vrednostih priporocal nadaljnje ukrepe. V letu 2018 je bila sprejeta Uredba o nacionalnem radonskem programu (Uradni list RS, št. 18/18), ki skupaj z Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17) predstavlja zakonodajni okvir za izvajanje sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona. Glede na pretekla leta je meritvam koncentracij radona namenjeno vec denarja. Razširjen je obseg meritev v vrtcih in šolah, prvic pa je bilo financirano širše izvajanje meritev v bivalnih prostorih. Zakonodaja na novo predvideva posebno vrsto pooblastila za izvajalce meritev radona. Ti morajo biti ustrezno akreditirani in imeti stalno zaposlene strokovnjake s podrocja radona. V letu 2018 je URSVS izdala pooblastilo za izvajanje meritev radona ZVD Zavodu za varstvo pri delu d. o. o. Zaradi vse vecjega zanimanja je URSVS v letu 2018 dokupila 30 merilnikov za informativno dolocanje povprecne vsebnosti radona in sedaj razpolaga skupno s 56 takšnimi napravami. V letu 2018 se je zacel tudi razvoj Registra meritev radona, v katerega izvajalci meritev porocajo vse izmerjene rezultate, kar bo v prihodnje pripomoglo celovitem ovrednotenju izpostavljenosti radonu v Sloveniji. 2.2.8.2 Izvajanje programa sistematicnega pregledovanja industrijskih dejavnosti URSJV mora zagotoviti program sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja za obmocja in dejavnosti iz prvega odstavka in ozavešcanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja izpostavljenosti, na podlagi 63. clena Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1; Uradni list RS, št. 76/17)) in z Uredba o zmanjšanju izpostavljenosti zaradi naravnih radionuklidov in preteklih dejavnosti ali dogodkov (Uradni list RS, št. 38/18, v nadaljevanju Uredba). Sistematicno pregledovanje delovnega okolja se mora zagotavljati predvsem tam, kjer se lahko pricakuje povecana izpostavljenost delavcev ali okolja zaradi dejavnosti z materiali, ki vkljucujejo materiale ali odpadke s povecano vsebnostjo naravno prisotnih radioaktivnih snovi (v nadaljevanju NORM) ali pa se zaradi tehnološke predelave poveca vsebnost naravno prisotnih radioaktivnih snovi (v nadaljevanju TENORM) ali izpostavljenosti, ki so posledica radioaktivne kontaminacije obmocij zaradi preostalega radioaktivnega materiala zaradi: - preteklih dejavnosti, ki niso bile predmet nadzora po zakonu ZVISJV-1, - posledic izrednega dogodka po tem, ko je bilo koncano ukrepanje ob izrednem dogodku po zakonodaji o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrecami, - ostankov iz preteklih dejavnosti, za katere pravna oseba ni vec pravno odgovorna, - izpostavljenosti proizvodom, razen hrani, krmi za živali in pitni vodi, ki vsebujejo radionuklide iz kontaminiranih obmocij ali naravno prisotne radionuklide. Skladišcenje ali odlaganje takih materialov ali odpadkov je opredeljeno v Uredbi na podlagi zahtev evropske zakonodaje in izkušenj strokovnih sodelavcev URSJV. Program mora vsako leto zajemati vsaj pet dejavnosti iz Uredbe na razlicnih lokacijah in dejavnostih. Meritve lahko izvajajo le pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji, ki so za izvajanje teh meritev pridobili pooblastilo po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnost. V letu 2018 so bile izvedene meritve hitrosti doze zunanjega sevanja gama, meritve specificnih aktivnosti naravnih radionuklidov v vzorcih surovin in meritve koncentracije radona v delovnem okolju in v proizvodnji v naslednjih podjetjih: v Helios kemicna tovarna, d. o. o., JUB kemicna industrija, d. o. o. (industrija cirkona in cirkonija), Talum d. d. (proizvodnja aluminija) in Loški muzej Škofja Loka. Meritve (razstavljanje in hramba eksponatov, ki vsebujejo NORM ali TENORM) je opravil pooblašceni izvedenec ZVD. Tako so bili izbrani predstavniki prepoznanih industrijskih dejavnosti, kjer so lahko zaznane povišane vrednosti NORM ali pa se preko industrijskih procesov koncentrira TENORM. Pooblašceni izvedenec ZVD je opravil vecje število meritev hitrosti doz na lokacijah proizvodnje in/ali skladišcenja ter lokacijah odloženega materiala ostankov stare proizvodnje aluminija. Poleg vzorcev surovin, so bili vzeti tudi vzorci zemlje, podtalne vode z odlagališc in trave. V zaprtih prostorih muzeja pa so bile opravljene meritve koncentracije radona. Meritve so pokazale, da je bila na nekaj mestih ugotovljena raven sevanja nad naravnim ozadjem zaradi prisotnosti NORM, to je 40K in radionuklidov uranove in torijeve razpadne verige. Prav tako je bila v nekaterih vzorcih surovin in vzorcih iz okolja izmerjena povišana koncentracija zgoraj omenjenih radionuklidov. Vse izmerjene vrednosti koncentracij so bile nižje od ravni dolocenimi v Uredbi o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2; Ur. l. RS št. 18/18). Koncentracije radona niso presegale omejitve dolocene v Uredbi o nacionalnem radonskem programu (UV4; Ur. l. RS št. 18/18), in sicer 300 Bq/m3. Pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji ZVD je ocenil, da dodatna izpostavljenost delavcev ni bistveno višja od izpostavljenosti zaradi naravnega ozadja, saj na mestih meritve ni stalnih delovnih mest in grobo ocenjene doze realno ne presegajo nekaj µSv. Zaradi lokalno povišanega naravnega ozadja je dodatni prispevek k dozi zaposlenih v Loškem muzeju po grobi oceni nekaj 10 µSv. 2.2.9 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji je za obdobje 2013–2023 dolocila med ostalim enega od najbolj prioritetnih in zahtevnih ciljev glede jedrskih in sevalnih dejavnosti: Cilj 1 Jedrski in sevalni objekti in izvajalci sevalnih dejavnosti izpolnjujejo zakonske zahteve, skrbijo za stalno izboljšanje jedrske in sevalne varnosti ter tesno sledijo razvoju v mednarodnem prostoru. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Uresnicevanje tega cilja je vecplastno. S spremljanjem in aktivnim sodelovanjem v mednarodnih, zlasti evropskih forumih kot so WENRA, ENSREG, EC, IAEA, itd. posodabljamo slovensko zakonodajo na podrocju jedrske varnosti in bogatimo domace znanje. Pri izvajanju našega osnovnega poslanstva, to je nadzor varnosti v jedrskih objektih, pa z uporabo visoko postavljenih zahtev in pridobljenih izkušenj iz tujine skrbimo za nenehno preverjanje stanja jedrske varnosti. Izpolnjevanje zakonskih zahtev, stalno preverjanje in izboljševanje stopnje jedrske varnosti pri vseh jedrskih in sevalnih objektih in dejavnostih v Sloveniji je glavna prioriteta, h kateri smo sledili v Sloveniji tudi v tem letu. Iz predhodnih poglavij v tem porocilu je razvidno, da je bilo doseganje cilja uspešno. 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU 3.1 OPOZORILNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU Ob jedrski ali radiološki nesreci, ki bi se zgodila pri nas ali v tujini, in bi posledice cutili tudi v naši državi, je ena od kljucnih nalog URSJV zagotovitev takojšnjih podatkov o radioaktivnosti v okolju. Ti podatki so osnova za pravocasno in ustrezno podajanje predlogov zašcitnih ukrepov za prebivalstvo. Prebivalstvo je ob izrednem dogodku izpostavljeno zunanjemu sevanju in vdihuje radioaktivne delce, ki so v zraku ter uživa kontaminirano vodo in hrano. V Sloveniji je bila v prvih letih po cernobilski nesreci vzpostavljena Mreža zgodnjega obvešcanja, ki je bila v preteklih letih sproti dograjevana. Predstavlja avtomatski merilni sistem, namenjen sprotnemu zaznavanju povecanega sevanja v okolju ob izrednem dogodku, ni pa namenjen spremljanju in ugotavljanju radioaktivnosti v okolju v normalnih razmerah. 3.1.1 Nacionalni sistem za zgodnje obvešcanje Mreža zgodnjega obvešcanja (v nadaljevanju MZO) je nacionalni sistem, s katerim se nepretrgoma spremlja stopnja radioaktivnosti na ozemlju Slovenije, kar omogoca hitro alarmiranje v primeru nepricakovanega prihoda radioaktivnega oblaka. Do tega lahko pride ob nesrecah v jedrskih objektih (npr. cernobilska nesreca leta 1986), ob radioloških nesrecah (npr. stalitev radioaktivnega vira v železarni v Španiji leta 1998), pa tudi ob morebitnem teroristicnem napadu. Po nesreci v Fukušimi je bil vpliv na raven ionizirajocega sevanja v Sloveniji zanemarljiv, tako da ga s tovrstno opremo ni bilo možno zaznati. V Sloveniji so merilniki zunanjega ionizirajocega sevanja stalno postavljeni na 72 lokacijah, podatki pa se zbirajo na URSJV, ki je tudi pristojna za sprotno analizo in mednarodno izmenjavo podatkov o ionizirajocem sevanju v okolju. Vzpostavljen ima sistem 24-urne pripravljenosti v primeru jedrske ali radiološke nesrece. V letu 2009 je URSJV prevzela vzdrževanje merilnikov, ki jih je v preteklosti vzdrževala Agencije RS za okolje (v nadaljevanju ARSO). Leta 2006 je bila zakljucena prenova MZO, ki jo je sofinancirala Evropska skupnost preko projekta PHARE. V projektu so sodelovali URSJV in ARSO ter slovenski proizvajalec avtomatskih merilnikov in merilnih sistemov, podjetje AMES. Za nepretrgano delovanje racunalniškega sistema, ki zbira, shranjuje in analizira podatke, skrbita dva neodvisna racunalniška strežnika. Programska oprema, ki je v celoti napisana za internetno okolje, omogoca prikaz podatkov v poljubnih casovnih obdobjih, dodatno pa imajo uporabniki (javnost, notranji uporabniki in administratorji) na voljo širok nabor statisticnih in graficnih orodij za spremljanje radiološke situacije in delovanja sistema. V letu 2011 je bil obnovljen javni portal na naslovu http://www.radioaktivnost.si, ki poleg sprotnih rezultatov meritev sevanja v okolju obiskovalcem podaja tudi osnovne informacije o radioaktivnosti, zgodovinske podatke o obsevanosti prebivalstva in študije o sevalni problematiki v Sloveniji v elektronski obliki. Merilniki sevanja morajo biti postavljeni na ravni, po možnosti travnati površini, stran od kakršnih koli objektov, na višini 1 m. Znacilno merilno mesto je prikazano na sliki 106, kjer je prikazano merilno mesto Goricko z oznacenima sondama za merjenje hitrosti doze ionizirajocega sevanja, v okolici je meteorološka oprema. Slika, ki vsebuje besede trava, zunanje, nebo, ograja Opis, ustvarjen z zelo visoko stopnjo zanesljivosti. Slika 106: Merilno mesto Goricko Poleg postaj na stalnih lokacijah ima URSJV na voljo tudi dve prenosni postaji, ki se ju po potrebi lahko postavi na katerokoli mesto. Postaji sta popolnoma avtonomni, ker se napajata s pomocjo solarnih celic in imata mobilno podatkovno povezavo. Namenjeni sta postavitvi na mesto morebitne nesrece ali katero drugo interesno podrocje. V letu 2018 sta bili sondi namešceni na URSJV in v neposredni bližini odlagališca Boršt. Prenosna postaja na Borštu je prikazana na sliki 107. Slika, ki vsebuje besede trava, zunanje, nebo, polje Opis, ustvarjen z zelo visoko stopnjo zanesljivosti. Slika 107: Prenosna postaja za meritve zunanjega sevanja na obmocju odlagališca Boršt V letu 2018 je bila ukinjena postaja Maribor Tabor, ki jo ARSO zaradi spremembe lastništva lokacije planira prestaviti na novo lokacijo (Vrbanski plato v Mariboru). MZO samodejno alarmira delavce v pripravljenosti, zato mora biti delovanje alarmnih procesov še posebej dobro preverjano. Sistem pošlje opozorilno sporocilo na elektronski poštni naslov in na mobilni telefon, ce pride do izpada podatkov ali prenehanja delovanja najmanj desetih postaj ali celotnega podsistema (NEK, ARSO), pa tudi ce je presežen alarmni nivo 250 nSv/h na eni od postaj. Alarm se sproži tudi v primeru, ce je presežen alarmni nivo 300 nSv/h na treh postajah istocasno, obenem pa sistem zagotovi, da se pogostost zbiranja podatkov iz 30 minut zmanjša na 5 minut. URSJV sprotno izmenjuje podatke iz MZO s tujino na podlagi mednarodnih pogodb (pošiljanje podatkov v skupni raziskovalni center Evropske komisije za zbiranje podatkov v Ispri, Italija) in bilateralnih sporazumov (Avstrija, Hrvaška in Madžarska). Sistem MZO v ta namen pripravlja sprotna porocila o radiološki situaciji v obliki EURDEP 2.0, ki se ustvari in pošlje pogodbenim partnerjem vsakih 30 minut. Sistem omogoca tudi socasen prikaz podatkov iz tujih držav. MZO je imel v letu 2018 povprecno razpoložljivost vseh podatkov 98,0 %. Kar je za polovico odstotne tocke manj kot v letu 2017. Sistem je v celoti deloval dobro in prakticno je bila dosežena maksimalna razpoložljivost z obstojeco opremo, nekoliko slabši rezultat je posledica daljših izpadov postaj Vnajnarje in Leskovec. V obeh primerih je izpad trajal približno tri mesece, v Vnajnarjah zaradi vzpostavitve drugacnega prenosa podatkov, v Leskovcu pa zaradi prestavitve postaje na zahtevo lastnikov. Kot vsa druga leta, se ugotavlja, da je smiselno upoštevati tudi mediano, ki pa je tokrat znašala 99,7 %; 0,2 odstotni tocki manj kot v letu 2017, vendar je to še zmeraj odlicen rezultat. Zmanjšanju so najvec prispevale sonde NEK, ki so imele tokrat od 1 do 2 odstotni tocki slabši rezultat. Težave iz leta 2017 z okvarami merilnikov iz sistema EIMV so se nadaljevale tudi v letu 2018. Preostale postaje (Vnajnarje, Sv. Mohor in Šoštanj) so še naprej povzrocale težave z lažnimi alarmi zaradi spremenjenega nacina prenosa podatkov. Kot je bilo napovedano v lanskemu porocilu, je bilo v letu 2018 v celoti prevzeto upravljanje in prenos podatkov iz teh postaj, ki sedaj poteka preko GSM, tako kot prenosni postaji in postaja Krajinski park Goricko. Vsi graficni prikazi so narejeni na podlagi analize 73 postaj, ker je med letom ukinjena ena izmed lokacij (Maribor Tabor, kot že omenjeno v porocilu). Histogram na sliki 108 prikazuje, da je imelo 68 postaj razpoložljivost podatkov vecjo od 95 %, tri postaje pa med 90 in 95 %. Slika 108: Histogram razpoložljivosti podatkov po postajah V letu 2018 sta bili slabi dve postaji in sicer Vnajnarje ter Leskovec. Prenosni postaji, locirani na URSJV in na Borštu, sta v letu 2018 zbrali 99 % oz. 90 % podatkov. Postaji se napajata s pomocjo soncnih celic in vsako zimo izgubita povezavo zaradi slabega vremena, tako da je to predvsem povezano z vremenskimi razmerami. Naslednji histogram (slika 109) prikazuje delovanje postaj, ki so zbrale vec kot 90 % podatkov. Med temi je 47 takšnih, ki so imele razpoložljivost vec kot 99 %. To je nekaj manj kot v letu 2017, predvsem zaradi malenkost slabšega rezultata NEK postaj. Slika 109: Histogram razpoložljivosti podatkov po postajah (za postaje z razpoložljivostjo > 90%) Na hitrost doze vpliva veliko dejavnikov. Vsako povišanje hitrosti doze v normalnih razmerah se lahko razloži s spiranjem naravnih radionuklidov iz ozracja med dežjem. Na ta nacin se lahko dosežejo tudi na prvi pogled visoke vrednosti (slika 110). V poletnih mesecih je pogosto presežen opozorilni nivo 250 nSv/h, kar je vec kot dvojno naravno ozadje. S tem namenom so merilniki hitrosti doze vecinoma opremljeni tudi z merilnikom padavin. Slika, ki vsebuje besede preslikava, posnetek zaslona Opis, ustvarjen z zelo visoko stopnjo zanesljivosti. Slika 110: Potek hitrosti doze in kolicine padavin v Ljubljana-Bežigrad 3.1.2 Obvešcanje javnosti Proti koncu leta 2017 je zacel testno delovati nov sistem za zbiranje, arhiviranje in prikazovanje podatkov, imenovan Radioaktivnost V Okolju (v nadaljevanju: RVO). Star sistem MZO je bil tako v celoti nadomešcen z novim, izpopolnjenim sistemom, ki dodatno omogoca tudi prikaz podatkov laboratorijskih meritev vzorcev iz okolja (ROKO) in prikaz meritev posameznikov na terenu, bodisi mobilnih enot, bodisi sodelavcev URSJV (slika 111). Tako kot star sistem, bo tudi RVO po prehodu iz testnega v produkcijsko okolje omogocal vpogled v stanje v okolju širši javnosti, na enakem spletnem naslovu kot v preteklosti (www.radioaktivnost.si). V letu 2018 je potekal prenos RVO na strežnike Ministrstva za javno upravo in je v casu pisanja porocila v zakljucnih fazah prenosa. RVO bo omogocal javnosti preprost in uporabniku prijazen vpogled v stanje v okolju z možnostjo premikanja casovnega drsnika 24 ur v preteklost in z možnostjo graficnega ali tabelaricnega prikaza podatkov za posamezno lokacijo. Vsi podatki se samodejno vnašajo v sistem in so v istem trenutku dostopni javnosti, kar je v skladu z nacelom transparentnosti, katerega URSJV zagovarja pri vseh svojih aktivnostih. Uporabniki na URSJV bodo imeli dostop do obsežnejšega vsebinskega sklopa, in sicer podrobnejši pregled podatkov po lokacijah, spektrov depozicije, statisticnih podatkov, priljubljenih in hitrih pregledov stanja ter izdelave sporocil o delovanju. Sistem RVO je v eno aplikacijo združil tudi dostop do baze ROKO, ki je do sedaj imela loceno aplikacijo za prikaz. Slika, ki vsebuje besede besedilo, preslikava Opis, ustvarjen z zelo visoko stopnjo zanesljivosti. Slika 111: Osnovni prikaz stanja mreže zgodnjega obvešcanja v Sloveniji in sosednjih državah Pomembno funkcionalnost ima tudi vsebinski sklop Vaje in izredni dogodki (vaje, izredni dogodki in simulacije) ter Mobilne enote (odrejanje meritev na terenu in prikaz rezultata na zemljevidu v realnem casu). V primeru vaj bo mogoce simulirati razširjanje oblaka, tako da bodo vadbenci na posameznih merilnih mestih videli vrednosti, pridobljene z modelskimi izracuni. Program omogoca tudi dvosmerno komunikacijo z mobilnimi enotami, saj lahko sodelavci URSJV kar na zemljevidu izbirajo mesto, na katerem je potrebno opraviti meritve. Takšno zahtevo nato clani mobilnih enot ali delavci na terenu dobijo s pomocjo aplikacije, ki je bila razvita za pametne telefone. Na podlagi zahteve pošljejo v sistem posamezne meritve ali tako imenovan »route monitoring« zapis, ki je sestavljen iz avtomatskih zaporednih meritev, ki se obicajno izvajajo iz avtomobila. V letu 2018 je bila uspešno testirana mobilna aplikacija RVO, ki omogoca mobilnim enotam ali drugim izvajalcem meritev enostaven prenos podatkov v sistem RVO v realnem casu. Aplikacijo je URSJV testirala v realnih okolišcinah (v Fukušimi) in tako ucinkovito preizkusili vse funkcionalnosti, ki jih nov sistem RVO omogoca. Na sliki 112 je prikaz »route monitoringa« z uporabo mobilne aplikacije RVO. Slika 112: Primer prikaza rezultatov »route monitoringa« z uporabo mobilne aplikacije RVO Program omogoca veliko funkcionalnosti za obdelavo podatkov. S klikom na posamezno lokacijo se pridobi podrobnejše informacije o meritvah na tej lokaciji. Podatke se lahko pregleduje tabelaricno (slika 113) ali graficno (slika 114). Slika, ki vsebuje besede posnetek zaslona Opis, ustvarjen z zelo visoko stopnjo zanesljivosti. Slika 113: Tabelaricen pregled podatkov »route monitoringa« za posamezno lokacijo Graficne prikaze je mogoce urejati, kot npr. spreminjanje prikaza (stolpcno, linearno, logaritemsko), spreminjanje barv, prilagajanje skale, prikaz vec parametrov ipd. Dodatno je operaterjem na voljo tudi prikaz povprecne vrednosti, kar omogoca hitro identifikacijo morebitnih odstopanj od obicajnega stanja v okolju. Pregled podatkov se lahko izvozi kot sliko oziroma v osnovnih tabelaricnih oblikah. Slika, ki vsebuje besede posnetek zaslona Opis, ustvarjen z zelo visoko stopnjo zanesljivosti. Slika 114: Graficni prikaz podatkov »route monitoringa« za posamezno lokacijo Program omogoca posameznim zaposlenim na URSJV enostavno administriranje, tako posameznih postaj (npr. sprememba imena in prikaz), kot tudi dolocanje nivojev za alarmiranje in spreminjanje barvnega ozadja alarmov. 3.1.3 Avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka V letih od 1998 do 1999 si je Slovenija z donacijami MAAE in Republike Avstrije zagotovila avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka na lokacijah ob reaktorskem infrastrukturnem centru IJS na Brinju, na lokaciji NEK in na Drnovem na Krškem polju. Merilniki Bitt AMS-02 stalno merijo koncentracije umetne aktivnosti alfa in beta v zraku, koncentracije radionuklidov sevalcev gama, koncentracije radioaktivnega 131I v zraku v vseh njegovih kemijskih oblikah (delcih, plinu, organsko vezanem jodu) ter koncentracije radonovih in toronovih kratkoživih potomcev. Obnovljena programska oprema, ki jo je Sloveniji zagotovila avstrijska vlada, omogoca vpogled v trenutno stanje radioaktivnosti zraka na Krškem polju na Drnovem. Poleg tega so URSJV dostopni podatki o radioaktivnosti zraka z vseh devetih avstrijskih avtomatskih aerosolnih merilnikov. Postaje v casu, ko ne zaznajo v zraku nobenih umetnih radionuklidov, podajajo samo podatke o mejah detekcije, kar pomeni, da je morebitna koncentracija teh radionuklidov v zraku nižja od navedene vrednosti. Najnižje meje detekcije za 137Cs v zraku so okoli 0,001 Bq/m3, za 131I približno 0,003 Bq/m3, za umetno aktivnost alfa 0,01 Bq/m3 in za umetno aktivnost beta 0,1 Bq/m3. Na sliki 115 je na primeru postaje Drnovo prikazan tipicen nabor podatkov, ki so na voljo v merilnikih AMS. Slika 115: Podatki, ki so operaterjem na voljo iz AMS merilnikov 3.1.4 Merjenje talnega useda V primeru jedrske ali radiološke nesrece in izpustov radioaktivnih delcev v okolje lahko zracni tokovi do nas prinesejo kontaminacijo tudi iz zelo oddaljenih krajev. Radioaktivni delci se po svoji poti usedajo na zemeljsko površino (suhi talni used) ali pa jih iz ozracja spirajo padavine (mokri talni used). Na ta nacin se kontaminira vegetacija in zgornja plast zemlje. Prva indikacija onesnaženja so povecane vrednosti hitrosti doze zunanjega sevanja gama, vendar to ne poda informacije o vrsti morebitne radioaktivne kontaminacije tal in njeni radionuklidski sestavi. V ta namen sta na Brinju (na lokaciji raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II) in v Drnovem v bližini Krškega postavljena avtomatska gama-spektrometrijska sistema s scintilacijskim detektorjem NaI (TI) za merjenje radioaktivnosti talnega useda. Osnovni namen postavitve takšnega merilnega sistema je sprotno odkrivanje in ocena morebitne nove kontaminacije tal, predvsem s cepitvenimi produkti – sevalci gama, kot sta npr. jod-131 in cezij-137. Ce je znana aktivnost posameznih radionuklidov na površini tal, se lahko v kratkem casu izdela oceno prejetih doz prebivalstva zaradi bivanja v kontaminiranem obmocju, zaužitja oz. ingestije kontaminirane hrane in deževnice. Zaradi okvare dveh starejših merilnikov, je URSJV v sodelovanju z MAAE nabavila dva sodobna merilnika proizvajalca Envinet in ju postavila na lokaciji Brinje (v letu 2016) in Drnovo (spomladi 2017). Oba merilnika delujeta izredno zanesljivo z vec kot 99 % razpoložljivostjo. Tako kot predhodna stara merilnika, imata tudi nova merilnika NaI scintilatorski spektrometer (slika 116), vendar je programska oprema za analizo meritev bolj sodobna, tako da samodejno zaznavata prisotnost razlicnih radionuklidov ter racunata 10-minutna, urna in dnevna povprecja koncentracij in hitrosti doze za posamezen zaznan radionuklid. Na ta nacin merilnik omogoca bistveno boljše razumevanje radiološke situacije v okolju, kar pomaga da se v primeru nesrece lažje oceni kriticne poti sevalne obremenitve za prebivalstvo. Slika 116: Merilnika talnega useda Envinet Sara na Drnovem 3.2 SPREMLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU V obdobju od leta 1945 do leta 1980 je bilo opravljenih 423 zracnih jedrskih poskusov, ki so z radioaktivnostjo kontaminirali zlasti severno Zemljino poloblo. Dolgoživa radionuklida 137Cs in 90Sr, v vecjem delu pa tudi 3H in 14C, so radionuklidi, ki so v okolju prisotni zaradi teh poskusov še danes. Ob nesreci jedrskega reaktorja elektrarne v Cernobilu 26. aprila 1986 se je vec kot tretjina radioaktivnega materiala razpršila po Evropi zunaj tedanje Sovjetske zveze. Ena od šestih poti razširjanja radioaktivnega oblaka iz elektrarne je zajela tudi naše kraje in povzrocila nekajkrat višjo kontaminacijo okolja s 137Cs kot vse dotedanje jedrske eksplozije skupaj. Dva manjša dogodka, ki sta imela za posledico kratkotrajnejšo, vendar opazno radioaktivno kontaminacijo tudi pri nas, sta bila izpust radioaktivnega 137Cs iz španske železarne Acerinox v Cadizu maja 1998, ko so nenamerno stalili mocno radioaktiven vir in izpust radioaktivnega joda 131I iz jedrske elektrarne v Paksu (Madžarska) zaradi poškodovanega goriva aprila 2003. Prav tako je bila opazna kontaminacija prvih nekaj mesecev po nesreci v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem marca 2011. Do dolocene mere je mogoce v površinskih vodah stalno spremljati tudi kratkoživi radionuklid 131I, ki ga spušcajo v okolje slovenske in avstrijske bolnišnice, kjer uporabljajo odprte vire sevanja v zdravstvu. V skladu z dolocili Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1, Ur. l. RS, št. 76/17) sta program meritev financirali Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izvajali pa sta ga pooblašceni organizaciji ZVD in IJS. 3.2.1 Obseg nadzora ZVISJV-1 ureja varstvo pred ionizirajocimi sevanji z namenom zmanjšanja posledic ionizirajocih sevanj na zdravje ljudi in radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja zaradi uporabe virov ionizirajocih sevanj do najmanjše možne mere, tako da se hkrati omogoci uporaba virov sevanj in izvajanje sevalnih dejavnosti. V 158. clenu ZVISJV-1 so podane zahteve za spremljanje stanja radioaktivnosti okolja, na podlagi katerih se izvajajo meritve v okolju, ki jih ureja Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV-10, Ur. l. RS, št. 27/18). Osnovni program meritev radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja v Republiki Sloveniji je bil za leto 2018 po obsegu in vsebini podoben kot v prejšnjih letih. Nadzor pitne vode (iz vodovodov), ki je bil z letom 2004 razširjen na nekatera manjša mesta v Sloveniji, se izvaja še naprej v povecanem obsegu v skladu z omenjenim pravilnikom. Prav tako se od leta 2005 dalje izvaja razširjeni program nadzora krme, ki ga je pripravila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z vstopom Slovenije v EU se je naša država vkljucila v evropski program nadzora okolja v skladu s pogodbo Euratom in o rezultatih od leta 2002 dalje letno tudi poroca Evropski komisiji. Ta vkljucitev ne prinaša novosti v sam obseg nadzora, ceprav priporocila Evropske komisije iz leta 2000 vsebujejo tudi potrebe po meritvah radionuklida 14C v hrani. Nadalje ta priporocila zahtevajo podrobnejši opis merilnih mest in identifikacijo vzorcev, oceno reprezentativnosti vzorcev in pri dolocenih meritvah tudi dodatne podatke (npr. pretok rek, proizvodnja mleka, potrošnja pitne vode in hrane, itd.). Evropska komisija je zlasti v zadnjih letih za vse nacionalne izvajalce organizirala mednarodne interkomparacije (primerjalne meritve zraka, vzorcevanje zemlje, meritve vode), stalno pa preverja tudi izvajanje nadzora radioaktivnosti v okolju v državah clanicah. Program meritev splošne radioaktivne kontaminacije v okolju zajema naslednje elemente okolja: površinske vode, zrak, tla, padavine, pitno vodo, hrano in krmo. V nadaljevanju je program zgošceno predstavljen glede na vrsto okoljskega medija, nacin in pogostost vzorcevanja ali meritev, kraj vzorcevanja in vrsto analiz. Tekoce vode Meritve tekocih vod so bile opravljene na istih lokacijah kot v prejšnjih letih, in sicer v dveh enkratnih vzorcih rek Save v Ljubljani in Brežicah, Drave pri Dravogradu, Mure pri Petanjcih, Savinje pod Celjem, Krke pri Otoccu, Soce pri Solkanu in Kolpe pri Vinici ter morja in sedimenta v Piranu. V vzorcih rek Save, Drave in Mure so bile opravljene meritve specificne aktivnosti 3H ter 90Sr. V rekah Muri in Dravi so se opravljale trimesecne enkratne meritve specificne aktivnosti 131I. Zrak Zrak se kontinuirano vzorci, analize sevalcev gama sestavljenih vzorcev pa se opravljajo mesecno. Meritve so se kot v preteklih letih izvajale na lokacijah Ljubljana in Predmeja. V Ljubljani se od avgusta 2009 vzorcenje namesto na lokaciji Reaktorskega centra Podgorica, izvaja na lokaciji IJS na Jamovi cesti. Zadnja leta se je zrak vzorcilo na Jareninskem vrhu pri Mariboru, z letom 2018 pa v Murski Soboti (Rakican). Zemlja Zemlja se je v letu 2018 vzorcila v spomladanskem in jesenskem obdobju na treh globinah in sicer na 0-5 cm, 5-10 cm, 10-15 cm, na lokacijah Ljubljana, Kobarid in Murska Sobota. Od leta 2009 dalje IJS vzorci zemljo v Ljubljani na lokaciji Ceste dveh cesarjev, prejšnja leta pa je na tej lokaciji vzorcil ZVD (v letu 2008 in 2006 je vzorcenje potekalo na lokaciji IJS Podgorica). Zunanje sevanje Doze zaradi zunanjega sevanja se merijo na petdesetih razlicnih lokacijah po Sloveniji s TL dozimetri. Padavine Padavine se vzorcijo kontinuirano ter merijo enkrat mesecno v Ljubljani. V Murski Soboti, Bovcu in Novem mestu je bilo vzorcenje prav tako kontinuirano, merilo pa se je trimesecni kompozitni vzorec. Primerjava rezultatov 2018 z leti pred tem kaže, da so se koncentracije posameznih radionuklidov v padavinah oziroma radioaktivni used ni bistveno spremenil, kar je normalna posledica podobne kolicine padavin glede na pretekla leta. Od umetnih radionuklidov sta dolgorocno opazna le 137Cs in 90Sr, vendar so specificne aktivnosti veckrat na meji detekcije. Pitna voda V letu 2018 je bilo odvzetih petnajst enkratnih vzorcev pitne vode iz javnih objektov na podlagi katerih se doloca specificna aktivnost sevalcev gama kot npr. 90Sr in 3H. Javne objekte so tako predstavljale šole, vrtci, bolnišnice ali gostišca na naslednjih lokacijah: Medvode, Škofljica, Litija, Žiri, Jesenice, Dobrnic, Senovo, Semic, Celje, Ptuj, Gornja Radgona, Stoperce, Rogaška Slatina, Žalec in Beltinci. Lokacije se zaradi reprezentativnosti menjavajo vsako leto in so izbrane tako, da vecinoma pokrijejo celotno podrocje Slovenije. Hrana Program meritev radioaktivnosti v vzorcih hrane je približno enak kot v prejšnjih letih in vsebuje meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v najpomembnejših živilih rastlinskega in živalskega porekla, ki se sezonsko jemljejo na razlicnih podrocjih po Sloveniji, v Prekmurju, na Štajerskem, na Gorenjskem, na Primorskem, na Notranjskem in na Dolenjskem. V letu 2018 se je analiziralo vzorce surovega mleka iz Ljubljane, Kobarida in Bohinjske Bistrice ter mleka v prahu iz Murske Sobote. Prav tako se je analiziralo osem vzorcev živil živalskega izvora (svinjina, postrvi, puran, jajca, gozdni med, goveje meso, divji prašic in sir cebular). Izmerilo se je šest vzorcev žitaric in njihovih izdelkov, šest vzorcev sadja in šest vzorcev zelenjave. V letu 2008 pa se je pricelo z analizo celotnega obroka otroške hrane. Tako se je v letu 2018 analiziralo pet vzorcev iz Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Maribora in Kranja. Lesna kuriva V letu 2018 je bilo izmerjenih 8 vzorcev lesnih kuriv, in sicer peletov, briketov ter drv. Krmila Po programu Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v letu 2018 odvzetih deset vzorcev krme na lokacijah Sevnice, Brežic, Žirovskega vrha, Jezerskega, Borovnice, Murske Sobote, Grosuplja, Ljubljane in Pivke. 3.2.2 Izvajalci Meritve radioaktivnosti v življenjskem okolju Republike Slovenije že vrsto let opravljata pooblašcena izvajalca monitoringa ZVD in IJS. Izvajata tudi program nadzora kakovosti meritev in imata akreditirana laboratorija za dolocanje sevalcev gama v vzorcih po gama spektrometrijski metodi, za radiokemicno dolocanje 90Sr in za meritve 3H. Oba izvajalca se redno udeležujeta tudi mednarodnih interkomparacijskih meritev. ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. ZVD je bil z odlocbo URSJV, št. 3916-7/2014/2, izdano v soglasju z URSVS, pooblašcen za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v vzorcih iz okolja izvaja Laboratorij za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov (v nadaljevanju LMSAR). Institut »Jožef Stefan« IJS je bil z odlocbo URSJV, št. 35400-9/2014/9 izdano v soglasju z URSVS, pooblašcen za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Odseka F-2 in O-2 na IJS opravljata meritve v skladu s pooblastilom. Metodologija Meritve v okviru rednega monitoringa življenjskega okolja v Republiki Sloveniji v letu 2018 sta izvajala ZVD in IJS. Za dolocanje specificnih aktivnosti radionuklidov v vzorcih iz okolja sta oba izvajalca uporabljala visoko locljivostno spektrometrijo gama, radiokemicno analizo 90Sr, radiokemicno analizo 3H (IJS) in radiokemicno analizo 131I (ZVD). Za meritve doze zunanjega sevanja so pri IJS uporabljali TL dozimetre. Vzorce zraka, padavin, neobdelane zemlje ter hrane rastlinskega in živalskega porekla so v letu 2018 merili na ZVD, IJS pa je izvajal meritve radioaktivnosti tekocih in pitnih vod, sedimenta, zemlje in zraka v Ljubljani in krmil ter zunanjega sevanja. Stalno izvajanje kontrolnih meritev v laboratorijih po definiranih programih, udeležba na primerjalnih meritvah doma in v tujini, uporaba standardnih virov radioaktivnosti s certifikati, zagotavljajo kakovostne meritve, zanesljivost rezultatov in sledljivost do mednarodnih etalonov za merila. Akreditacija Oba izvajalca sta za izvajanje meritev z metodo visoko locljivostne spektrometrije gama, radiokemicne analize 89Sr, 90Sr in 3H (samo IJS) ter meritve doze zunanjega sevanja akreditirana v skladu s standardi SIST EN ISO/IEC 17025 – akreditacijske listine številka LP-022, LP-032 in LP-090. Radiokemicne analize 131I se ne izvajajo po akreditirani metodi, vendar izvajalci meritev vzdržujejo sistem kakovosti in nenehnega izboljševanja. 3.2.3 Rezultati meritev Tekoce vode V vzorcih rek so izvajalci merili umetne radionuklide 137Cs, 90Sr in 3H, ki so produkt clovekovih dejavnosti, ter 131I, ki se uporablja v terapevtske namene v bolnišnicah v Sloveniji in v Avstriji. Dolocali so tudi specificne aktivnosti naravnih radionuklidov uranove in torijeve vrste ter 40K in 7Be. Koncentracije 137Cs v rekah so bile merljive le še v sledeh (nekaj desetink Bq/m3). Najvišja specificna aktivnost 90Sr je bila izmerjena v reki Muri, v letnem povprecju 1,9 Bq/m3, kar je manj vendar znotraj merske napake v primerjavi s prejšnjimi leti. V Piranskem zalivu so namerili v morski vodi okoli 1,3 Bq/m3 137Cs, kar je manj kot so dolocili v sklopu raziskovalne študije IJS leta 2007 v obeh slovenskih zalivih ali kot so obicajno izmerili drugi izvajalci v hrvaškem in italijanskem delu severnega Jadrana v preteklih letih (vse vrednosti okoli 3 Bq/m3). Podoben upad koncentracij so zaznali tudi pri kratkoživem radionuklidu 131I v rekah, ki je posledica izpušcanj iz bolnišnic ali nuklearnih medicinskih centrov v Sloveniji in Avstriji. Koncentracije 131I so bile leta 2018 v reki Dravi 0,8 Bq/m3, kar je višje kot lansko leto in primerljivo koncentracijam od leta 2011 (med 0,17 Bq/m3 v letu 2014 in najvec 2,9 Bq/m3 v letu 2011), še zmeraj pa precej manj kot leta 2003 (7 Bq/m3). Koncentracija 131I v reki Muri je bila 0,5 Bq/m3. Vrednosti v obeh mednarodnih rekah se lahko pripiše izpustom 131I v avstrijskih bolnišnicah. V reki Savi je bila leta 2018 izmerjena koncentracija 131I 7,1 Bq/m3, kar je ocitna posledica povecane uporabe 131I in neposrednih izpustov iz ljubljanske bolnišnice. Reprezentativno vzorcenje rek bi moralo potekati ob znacilnem vodostaju rek in na isti dan v tednu, da bi se ujeli s ciklom uporabe 131I v bolnišnicah. Sicer pa so koncentracije 131I v rekah dalec nižje od dopustne vrednosti izpeljanih koncentracij za pitno vodo, ki znaša po uredbi UV2 6.200 Bq/m3. Na sliki 117 je prikazano letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2018. Zakljucke o razmerjih radionuklida v obeh rekah pa je zaradi narave izvajanja terapevtskih postopkov in le dveh letnih meritev enkratnih vzorcev težko podati. Slika 117: Letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2018 Koncentracija naravnega radionuklida 3H v slovenskih rekah je bila med 0,63 in 0,88 kBq/m3, kar je podobno kot v preteklih letih. Navedene vrednosti radionuklidov v rekah niso pravo letno povprecje, temvec so to enkratne vrednosti, ki so odvisne od hidrološkega stanja rek v casu vzorcenja. Rezultati meritev dolgoživih naravnih radionuklidov v vzorcih tekocih rek so bili za 238U med 1,8 in 5,7 Bq/m3 ali za 226Ra med 1,2 in 3,0 Bq/m3. Koncentracija 40K v Savinji pri Celju je tudi to leto približno en velikostni red višja kot na drugih mestih, z izjemo Mure. Z meritvami potrjene razlage za to ni, lahko je posledica uporabe surovin v industriji ali pa izdelkov v poljedelstvu, ki vsebujejo vecje kolicine kalija. URSJV je že v letu 2018 planirala izdelavo študije z namenom, da se v na poljedelsko intenzivnih obmocjih Slovenije izmeri tudi koncentracije 40K v površinskih vodah in obdelovalni zemlji, iz cesar bi lahko potem sklepali glede povecanja koncentracije 40K v Savinji in Muri. Žal ni bilo mogoce najti ustreznega izvajalca, tako da se bo v tem letu razpis ponovil. Zrak Celoletna letna povprecna vrednost specificne aktivnosti 137Cs na lokaciji vzorcenja v Ljubljani je bila 1,2 ± 0,1 µBq/m3, na lokaciji vzorcenja v Murski Soboti (nova lokacija v letu 2018 namesto Jareninskega vrha) 1,1 ± 0,8 µBq/m3 in na lokaciji vzorcenja na Predmeji 2,7 ± 2,5 µBq/m3. Vse aktivnosti so znotraj merske napake enake dolgoletnem povprecju. Poleg 137Cs in 90Sr, ki sta že leta prisotna v globalni kontaminaciji zaradi jedrskih poskusov, cernobilske in fukušimske nesrece, je bil v letu 2017 v jesenskih vzorcih izmerjen tudi 106Ru. Povprecna vrednost specificne aktivnosti 106Ru na lokaciji vzorcenja v Ljubljani je bila 0,47 ± 0,01 µBq/m3, na lokaciji vzorcenja na Jareninskem vrhu 0,78 ± 0,01 µBq/m3 in na lokaciji vzorcenja na Predmeji 0,73 ± 0,03 µBq/m3. Številne države vzhodne in jugovzhodne Evrope so porocale koncentracije aktivnosti 106Ru v zraku primerljive tistim, ki so bile izmerjene po Sloveniji, na koncu septembra oziroma zacetku oktobra nekaj mBq/m3 nato pa en do dva velikostna reda nižje. V letu 2018 106Ru ni bilo vec možno zaznati v zraku. Tocen vir radionuklida 106Ru še zmeraj ni znan. Od leta 2013 izvajalci izvajajo podrobnejšo analizo sezonskih variacij aktivnosti 137Cs v zraku. Iz literature je bilo zaslediti, da so povišane vsebnosti v zraku lahko posledica povišane uporabe drv in lesnih kuriv. Hipoteza je potrjena z analizo mesecnih rezultatov, ki se jih je primerjalo z nizkimi temperaturami in koncentracijo prašnih delcev PM10 (velikosti delcev z aerodinamicnim premerom pod 10 µm). Poleg umetnih radionuklidov je v zraku opaziti tudi kozmogeni 7Be in 210Pb. Povprecna letna vrednost specificne aktivnosti se je gibala med 3,8-4,8 mBq/m3 za 7Be oziroma za 210Pb 0,43-0,86 mBq/m3. Koncentraciji obeh naravnih radionuklidov sta odvisni od solarne aktivnosti in kolicine padavin. Drugih umetnih radionuklidov v zraku, ki so globalno porazdeljeni in so posledica obratovanja jedrskih objektov po svetu (85Kr, 129I, 14C, 3H), redni program nadzora okolja ne vkljucuje. Podatki so na voljo v porocilih UNSCEAR in v nekaterih nacionalnih porocilih drugih držav. Padavine Letna kolicina padavin v letu 2018 v Ljubljani je bila 1377 mm, v Bovcu 2100 mm, v Novem mestu 1034 mm in v Murski Soboti 787 mm. Poleg umetnih radionuklidov 137Cs, 90Sr in 3H so se dolocali tudi naravni radionuklidi 238U, 226Ra, 210Pb, 228Th, 228Ra, 40K ter kozmogeni 7Be. Od umetnih radionuklidov sta dolgorocno opazna samo 137Cs in 90Sr, vendar so specificne aktivnosti veckrat na meji detekcije, tako da so negotovosti pri meritvah precej velike. Najvišji letni used 137Cs je bil izmerjen v Ljubljani, 2,1 ± 0,2 Bq/m2, najvišji letni used 90Sr pa v Bovcu, in sicer 0,8 ± 0,2 Bq/m2. Od naravnih radionuklidov se lahko izpostavi še skupne vrednosti kozmogenega 7Be, katerega rezultati znašajo od 290 Bq/m2 v Murski Soboti do 1400 Bq/m2 v Bovcu. Radionuklid 3H v zraku je v manjšem delu (1/3) posledica kozmicnega sevanja v zgornjih plasteh ozracja, vecinoma (2/3) pa umetnega izvora (jedrske eksplozije, jedrski reaktorji, predelava jedrskega goriva). Meritve specificne aktivnosti 3H v vzorcih padavin je IJS opravil le v mesecnih vzorcih iz Ljubljane. Koncentracija aktivnosti 3H v deževnici v letu 2018 je bila nad dolgoletnim povprecjem in je znašala 920 Bq/m3. Na sliki 118 so prikazane vrednosti specificnih aktivnosti 3H v vzorcih padavin iz Ljubljane za obdobje od leta 1990 dalje. Dolgorocni trend kaže padanje vrednosti, po letu 2000 izmerjene kolicine 3H sledijo trendu naravnega radioaktivnega razpada z razpolovno dobo 3H 12,3 let. V letu 2018 so vrednosti sicer višje od pricakovanih po trendu radioaktivnega razpada, kar se lahko delno pojasni z minimumom soncevega cikla (vecje nastajanje kozmogenega 3H) ter korelacijo izpustov 3H iz NEK in padavin v pomladnih in poletnih mesecih. Vrednosti pred letom 2000 so nižje od pricakovane ekstrapolacije za nazaj, vendar je to posledica nezanesljivih meritev opravljenih v vec laboratorijih. Od leta 2000 vse meritve izvaja IJS. Slika 118: Povprecne letne specificne aktivnosti 3H v padavinah iz Ljubljane od leta 1990 Letni used naravnega 210Pb na vseh lokacijah je bil leta 2018 izmerjen v okviru pricakovanih dosedanjih vrednosti in je znašal 191 kBq/m2. Primerjava rezultatov za merjene radionuklide pokaže, da se koncentracije posameznih radionuklidov v padavinah niso bistveno spremenile v primerjavi s prejšnjimi leti. Dejstvo pa je, da so koncentracije pogosto blizu meje detekcije, tako da so tudi merske negotovosti relativno velike in prispevajo k vsakoletnemu in medletnemu sipanju rezultatov. Najvecja odstopanja v rezultatih po posameznih trimesecjih povzrocajo zimski meseci, ki so lahko zelo suhi ali pa obilni s padavinami. Na sliki 119 je predstavljen povprecni letni used 137Cs, 90Sr in 210Pb na enoto površine za obdobje od leta 2010 dalje na lokacijah Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota in Bovec. Slika 119: Povprecni used 137Cs, 90Sr in 210Pb na enoto površine za obdobje od leta 2010 dalje na lokacijah Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota in Bovec Zemlja Rezultati meritev vsebnosti umetnih radionuklidov (137Cs, 90Sr) v plasteh zemlje kažejo zelo podobno globinsko porazdelitev kot v zadnjih letih, to je pocasen rahel premik aktivnosti proti globljim plastem. Tako so neobdelana tla po vsej merjeni vrhnji plasti tal že precej enakomerno kontaminirana, zlasti to velja za bolj prepustna naplavinska tla. Povprecna površinska specificna aktivnost 137Cs v celotni preiskovani plasti tal 0–30 cm globine je bila v Ljubljani ponovno merjena na Ljubljanskem barju in je znašala 9,6 kBq/m2. Do sedaj so se meritve izvajale v plasteh po 5 cm do globine 15 cm, letos v treh plasteh do 30 cm, v prihodnje pa bodo zaradi migracije 137Cs pooblašcenci meritve izvajali v petih plasteh po 10 cm do globine 50 cm. Takoj po cernobilski nesreci so v preiskovani plasti tal izmerili okoli 25 kBq/m2 137Cs. Sedanje vrednosti so se že mocno znižale, delno zaradi radioaktivnega razpada, delno pa zaradi pomika v globlje plasti. Tla v Murski Soboti so nekajkrat manj kontaminirana kot v osrednji Sloveniji. Najvec 137Cs v tleh 0–30 cm so izmerili – tako kot vedno doslej – v alpskem predelu, v Kobaridu v septembru in sicer 12,2 kBq/m2. Površinska specificna aktivnost 90Sr v merjeni površinski plasti tal je praviloma za vec kot en velikostni razred nižja v primerjavi s 137Cs. Leta 2018 je bila v Ljubljani izmerjena vrednost 0,1 kBq/m2, ob cernobilski nesreci leta 1986 pa bila izmerjena vrednost 0,45 kBq/m2. Vrednosti med leti precej nihajo, izvajalci razlicne vrednosti pripisujejo znacilnostim terena in difuzijskim lastnostim zemlje, tako se lahko že na razdalji nekaj metrov med lokacijama vzorcenja specificne aktivnosti razlikujejo za nekajkrat. Ocitno so difuzijski procesi 137Cs in 90Sr v razlicnih tipih zemlje razlicni, kar potrjujejo tudi razlicni globinski profili v prejšnjih letih, ki med sabo niso popolnoma konsistentni. V vzorcih zemlje iz Ljubljane je bilo povprecje specificne aktivnosti 90Sr v vseh treh plasteh 1,4 ± 0,1 Bq/kg, v Kobaridu 3,1 ± 0,6 Bq/kg in v Murski Soboti 5,3 ± 0,3 kg/Bq. Na sliki 120 so prikazane povprecne letne specificne aktivnosti 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji v Ljubljani, Murski Soboti in Kobaridu. Slika 120: Povprecna letna specificna aktivnost 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji Iz slike 121 so razvidne površinske specificne aktivnosti 137Cs (Bq/m2) v vrhnji plasti tal za obdobje 1982–2018. Poleg povprecnih letnih specificnih aktivnosti so za primerjavo prikazane tudi vrednosti za naravni radioaktivni razpad 137Cs ob privzetih zacetnih vrednostih, izmerjenih v aprilu 1986. Koncentracije radionuklidov v zemlji ne sledijo eksponentni funkciji radioaktivnega razpada, saj radionuklidi dodatno difundirajo v globlje plasti zemlje in so sedaj že tudi globlje od 15 cm, kar smo potrdili z meritvami v letu 2018, ko se je pricelo bolj globoko vzorciti zemljo. Te meritve so na sliki 121 posebej oznacene, a jih je težko primerjati s starejšimi meritvami. Slika 121: Površinske koncentracije aktivnosti 137Cs v razlicnih plasteh tal globine v letih 1982–2018 Zunanje sevanje Rezultate meritev zunanjega sevanja gama je izvajalec podal v enotah okoliškega ekvivalenta doze H*(10). Povprecni letni okoliški ekvivalent doze zaradi zunanjega sevanja v letu 2018 je bil 870 ± 139 µSv, najvecji izmerjen okoliški ekvivalent doze je bil 1302 ± 142 µSv na Vrhniki, najnižji pa 611 ± 67 µSv v Trenti. Povprecna mesecna vrednost okoliškega ekvivalenta doze zaradi zunanjega sevanja je bila 72 ± 16 µSv, obmocje vrednosti pa od 51 µSv do 109 µSv. Rezultati so podobni kot v preteklih letih. V preglednici 19 so prikazani rezultati meritev zunanjega sevanja s TL dozimetri na 50 lokacijah po Sloveniji. Preglednica 19: Letna doza zunanjega sevanja gama H*(10) v mSv na prostem v Sloveniji leta 2018 Lokacija 1. 1. do 30. 6. 1. 7. do 31. 12. Letna doza KOCEVJE 0,44 ± 0,068 0,456 ± 0,07 0,896 ± 0,098 DVOR PRI ŽUŽEMBERKU 0,456 ± 0,07 0,478 ± 0,074 0,934 ± 0,102 DOBLICE CRNOMELJ 0,581 ± 0,089 0,565 ± 0,087 1,146 ± 0,125 DRAŠICI METLIKA 0,416 ± 0,064 0,438 ± 0,067 0,854 ± 0,093 NOVO MESTO 0,597 ± 0,092 0,354 ± 0,054 0,951 ± 0,107 MALKOVEC MOKRONOG 0,374 ± 0,058 0,389 ± 0,06 0,763 ± 0,083 LISCA 0,358 ± 0,055 0,375 ± 0,058 0,733 ± 0,08 CELJE 0,4 ± 0,062 0,432 ± 0,066 0,832 ± 0,091 ROGAŠKA SLATINA 0,395 ± 0,061 0,403 ± 0,062 0,798 ± 0,087 SLOVENSKE KONJICE 0,401 ± 0,062 0,419 ± 0,065 0,82 ± 0,089 ROGLA 0,44 ± 0,068 0,553 ± 0,085 0,993 ± 0,109 MARIBOR 0,404 ± 0,062 0,422 ± 0,065 0,826 ± 0,09 PTUJ 0,435 ± 0,067 0,455 ± 0,07 0,891 ± 0,097 JERUZALEM ORMOŽ 0,368 ± 0,057 0,425 ± 0,066 0,793 ± 0,087 LENDAVA 0,432 ± 0,066 0,464 ± 0,072 0,896 ± 0,098 Lokacija 1. 1. do 30. 6. 1. 7. do 31. 12. Letna doza MURSKA SOBOTA 0,38 ± 0,058 0,398 ± 0,061 0,778 ± 0,085 VELIKI DOLENCI 0,425 ± 0,066 0,491 ± 0,076 0,916 ± 0,1 GORNJA RADGONA 0,388 ± 0,06 0,4 ± 0,062 0,787 ± 0,086 SVECINA PLAC 0,466 ± 0,072 0,485 ± 0,075 0,951 ± 0,104 RIBNICA NA POHORJU 0,417 ± 0,064 0,423 ± 0,065 0,84 ± 0,091 KOTLJE 0,478 ± 0,074 0,514 ± 0,079 0,992 ± 0,108 VELENJE 0,403 ± 0,062 0,416 ± 0,064 0,819 ± 0,089 NAZARJE MOZIRJE 0,433 ± 0,067 0,427 ± 0,066 0,86 ± 0,094 LUCE OB SAVINJI 0,399 ± 0,061 0,442 ± 0,068 0,841 ± 0,092 VACE 0,436 ± 0,067 0,435 ± 0,067 0,871 ± 0,095 LJUBLJANA BEŽIGRAD 0,385 ± 0,059 0,419 ± 0,064 0,804 ± 0,088 BRNIK AERODROM 0,525 ± 0,081 0,562 ± 0,087 1,087 ± 0,118 JEZERSKO 0,495 ± 0,076 0,524 ± 0,081 1,019 ± 0,111 PODLJUBELJ 0,378 ± 0,058 0,41 ± 0,063 0,788 ± 0,086 HLEBCE LESCE 0,474 ± 0,073 0,42 ± 0,065 0,894 ± 0,097 PLANINA POD GOLICO 0,415 ± 0,064 0,497 ± 0,077 0,913 ± 0,1 ZDENSKA VAS 0,449 ± 0,069 0,463 ± 0,071 0,911 ± 0,099 RATECE 0,355 ± 0,055 0,485 ± 0,075 0,84 ± 0,093 TRENTA 0,286 ± 0,044 0,325 ± 0,05 0,611 ± 0,067 LOG POD MANGARTOM 0,432 ± 0,066 0,463 ± 0,071 0,895 ± 0,098 BOVEC 0,364 ± 0,056 0,381 ± 0,059 0,745 ± 0,081 TOLMIN 0,394 ± 0,061 0,39 ± 0,06 0,784 ± 0,085 BILJE NOVA GORICA 0,29 ± 0,045 0,33 ± 0,051 0,62 ± 0,068 VEDRIJAN KOJSKO 0,393 ± 0,06 0,41 ± 0,063 0,803 ± 0,087 LOKEV PRI LIPICI 0,477 ± 0,073 0,485 ± 0,075 0,962 ± 0,105 SECOVLJE AERODROM 0,347 ± 0,053 0,353 ± 0,054 0,7 ± 0,076 KOSEZE IL. BISTRICA 0,377 ± 0,058 0,408 ± 0,063 0,785 ± 0,086 ZALOG POSTOJNA 0,419 ± 0,065 0,446 ± 0,069 0,865 ± 0,094 NOVA VAS NA BLOKAH 0,529 ± 0,081 0,578 ± 0,089 1,107 ± 0,121 VRHNIKA 0,642 ± 0,099 0,66 ± 0,102 1,302 ± 0,142 VOJSKO 0,403 ± 0,062 0,456 ± 0,07 0,859 ± 0,094 SORICA 0,355 ± 0,055 0,378 ± 0,058 0,732 ± 0,08 STARA FUŽINA 0,308 ± 0,047 0,334 ± 0,051 0,643 ± 0,07 JELENJA VAS ISKRBA 0,602 ± 0,093 0,651 ± 0,1 1,253 ± 0,137 KREDARICA 0,386 ± 0,059 0,406 ± 0,063 0,792 ± 0,086 Povprecje Trenutni prispevek 137Cs k celotni dozi zunanjega sevanja je manj kot 1 %. Iz slike 122 je razvidno, da je doza zunanjega sevanja po letu 1995 približno konstantna in je posledica prisotnosti naravnih radionuklidov in kozmicnega sevanja. V letu 1986 so k dozi zunanjega sevanja prispevali tudi številni drugi sevalci gama, ki so bili posledica useda zaradi cernobilske nesrece. Zato je zunanja doza v letu 1986 najvišja. Kratkoživi sevalci so nato razpadli in doza je že v letu 1987 znatno padla. Nato je bil še nekaj let poleg 137Cs zaznaven tudi prispevek 134Cs, nato pa je ta že prevec razpadel, da bi bil še zaznaven. Slika 122: Doza zaradi zunanjega sevanja za Ljubljano od leta 1986 Pitna voda V letu 2018 je bilo odvzetih petnajst enkratnih vzorcev pitne vode iz javnih objektov kot so šole, vrtci, bolnišnice ali gostišca na razlicnih lokacijah. Lokacije se zaradi reprezentativnosti menjavajo vsako leto in so izbrane tako, da vecinoma pokrijejo celotno podrocje Slovenije. Radionuklid 137Cs je bilo opaziti vecinoma le v sledeh ali pa so vrednosti izredno nizke, izmerjene vrednosti so bile manjše od 0,1 Bq/m3. Povprecna vrednost specificnih aktivnosti 90Sr v vseh odvzetih vzorcih je 0,4 ± 0,7 Bq/m3, 3H pa 500 ± 100 Bq/m3. Poleg umetnih radionuklidov so se dolocale tudi specificne aktivnosti naravnih radionuklidov in kozmogenega 7Be. Povprecne vrednosti so za vse radionuklide bile nizke in blizu meje detekcije, z napako podobno izmerjeni vrednosti. Izmerjene so naslednje koncentracije: 238U 2 Bq/m3, 226Ra 4 Bq/m3, 210Pb 1 Bq/m3, 228Ra 1 Bq/m3, 228Th 0,4 Bq/m3 in 40K 20 Bq/m3 ter 7Be 2 Bq/m3. Hrana Program meritev radioaktivnosti v vzorcih hrane je približno enak kot v prejšnjih letih in vsebuje meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v najpomembnejših živilih rastlinskega in živalskega porekla, ki se sezonsko jemljejo na razlicnih podrocjih po Sloveniji, v Prekmurju, na Štajerskem, na Gorenjskem, na Primorskem, na Notranjskem in na Dolenjskem. Na sliki 123 so shematsko prikazane lokacije in vrste vzorcev v sklopu monitoringa okolja. Slika 123: Lokacije vzorcenja živil v letu 2018 Mleko V letu 2018 so analizirali vzorce surovega mleka iz Ljubljane, Kobarida in Bohinjske Bistrice ter mleka v prahu iz Murske Sobote in sicer za znacilne radionuklide 40K, 137Cs in 90Sr. Povprecne letne vrednosti koncentracije aktivnosti v mleku so med 23 in 73 mBq/kg za 137Cs in med 16 in 60 mBq/kg za 90Sr. V mleku v prahu so vrednosti pricakovano višje zaradi koncentracije (obicajno 10x), in sicer 137Cs 320 mBq/kg in 90Sr 170 mBq/kg. Slovensko povprecje za surovo mleko znaša za 137Cs 47 ± 8 mBq/kg in za 90Sr 38 ± 11 mBq/kg (brez mleka v prahu). Najvišje izmerjena vrednost 137Cs je bila v vzorcu surovega mleka iz Kobarida v obdobju zbiranja januar-februar, in sicer 100 ± 4 mBq/kg. Pri vzorcih iz Ljubljane, Kobarida in Bohinjske Bistrice je v jesenskem obdobju ugotovljen porast aktivnosti 137Cs, kar se lahko pripiše pašni vzreji govedi v toplejših mesecih, kjer vecje aktivnosti iz narave pridejo v organizem in mleko zaradi prenosnih poti, v hladnejših mesecih pa uporabi krmil, ki imajo lahko nižje vsebnosti 137Cs. Po nekaterih podatkih s terena se vedno bolj v zbiralnicah mleka meša mleko iz razlicnih lokacij, zato je težko ugotoviti specificne lastnosti med vzorci iz lokalne vzreje krav ali vzorci od drugod. V vzorcih mleka v prahu iz Murske Sobote je povišane vrednosti 137Cs moc opaziti s casovnim zamikom, kar je najverjetneje posledica predelave surovega mleka. Na sliki 124 so prikazane povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2018. Slika 124: Povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2018 Iz preglednice 20 so razvidne srednje letne aktivnosti 90Sr in 137Cs (Bq/kg) v mleku med letoma 1984 in 2018. Preglednica 20: Srednje letne koncentracije aktivnosti 90Sr in 137Cs v svežem mleku v obdobju 1984-2018 Srednje letne koncentracije aktivnosti [Bq/l] Leto 90Sr 137Cs Ljubljana Kobarid Murska Sobota* Ljubljana Kobarid Murska Sobota* 1984 0,17 0,33 0,21 0,13 0,27 0,09 1985 0,19 0,33 0,22 0,10 0,27 0,09 1986 0,28 0,81 0,27 21,5 65,7 15,3 1987 0,40 0,87 0,25 0,40 0,87 0,25 1988 0,22 0,53 0,20 1,49 7,32 1,56 1989 0,17 0,38 0,18 0,68 6,0 0,68 1990 0,19 0,43 0,18 1,10 4,9 0,51 1991 0,16 0,36 0,19 0,58 3,5 0,39 1992 0,22 0,32 0,23 0,41 4,0 0,37 1993 0,15 0,30 0,15 0,47 2,9 0,29 1994 0,14 0,22 0,13 0,48 2,0 0,21 1995 0,12 0,22 0,15 0,45 1,7 0,23 1996 0,13 0,29 0,13 0,36 1,2 0,18 1997 0,10 0,15 0,09 0,12** 0,55 0,18 1998 0,10 0,15 0,09 0,10** 0,65 0,15 1999 0,09 0,16 0,11 0,25 0,55 0,15 Srednje letne koncentracije aktivnosti [Bq/l] Leto 90Sr 137Cs Ljubljana Kobarid Murska Sobota* Ljubljana Kobarid Murska Sobota* 2000 0,08 0,15 0,10 0,23 0,23 0,10 2001 0,09 0,14 0,08 0,14 0,20 0,14 2002 0,09 0,14 0,08 0,21 0,24 0,10 2003 0,07 0,09 0,08 0,07 0,22 0,08 2004 0,07 0,15 0,07 0,06 0,11 0,07 2005 0,06 0,10 0,05 0,06 0,12 0,04 2006 0,04 0,06 0,04 0,06 0,12 0,04 2007 0,06 0,09 0,07 0,06 0,15 0,06 2008 0,06 0,08 0,05 0,05 0,17 0,04 2009 0,053 0,082 0,052 0,056 0,13 0,051 2010 0,051 0,071 0,53 0,049 0,12 0,07 2011 0,047 0,086 0,56 0,042 0,120 0,070 2012 0,035 0,054 0,28 0,045 0,1 0,44 2013 0,036 0,054 0,3 0,043 0,079 0,58 2014 0,03 0,05 0,022 0,065 0,4 0,50 2015 0,029 0,051 0,022 0,043 0,059 0,030 2016 0,031 0,048 0,02 0,041 0,068 0,046 2017 0,030 0,051 0,035 0,036 0,060 0,042 2018 0,038 0,060 0,017 0,044 0,073 0,032 * Vrednosti za sveže mleko so izracunane iz meritev vrednosti za mleko v prahu. ** Spremenjeno podrocje zbiranja mleka. Živila živalskega izvora Vzorci hrane so bili odvzeti na obmocju celotne države, tako da dobljeni rezultati odražajo kontaminacijo regionalno pridelane hrane. V letu 2018 so izvajalci analizirali osem vzorcev živil živalskega izvora in sicer svinjina, postrvi, puran, jajca, gozdni med, goveje meso, divji prašic in sir cebular. Povprecna specificna aktivnost 137Cs v vseh vzorcih (razen divjacine) je 0,47 ± 0,08 Bq/kg in 90Sr 0,08 ± 0,08 Bq/kg. Najvišja vsebnost 137Cs je bila izmerjena v vzorcu medu oziroma divjacine, ki ima za vec velikostnih redov višjo aktivnost in sicer 580 ± 20 Bq/kg in se ju v povprecju niti v izracunu doze ne upošteva, saj ne predstavlja reprezentativnega vzorca za prehranjevalne navade. Zaradi dokaj nakljucne izbire vzorcev z razlicnimi aktivnostmi in z razlicnih lokacij je težko med seboj kvantitativno primerjati izmerjene vrednosti po letih, bi pa v primeru novih kontaminacij življenjskega okolja takšne anomalije vsekakor izstopale, kar velja za vse vzorce hrane. Žitarice, moka, kruh Izmerili so šest vzorcev žitaric in njihovih izdelkov in sicer jecmenova moka, beli kruh, riž, pšenica, ajda in oves. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 137 ± 99 mBq/kg in 90Sr 75 ± 60 mBq/kg. Sadje Izmerili so šest vzorcev sadja in sicer banane, jagode, ameriške borovnice, breskve, grozdje in jabolka. Povprecna specificna aktivnost 137Cs v vseh vzorcih je 130 ± 200 mBq/kg in 90Sr 27 ± 22 mBq/kg. Vsebnosti 137Cs so bile le v sledovih in praviloma pod mejo detekcije v vecini vzorcev. V letošnjih izbranih vzorcih ni bilo vzorcev z odstopajocimi vrednostmi. Zelenjava Izmerili so šest vzorcev zelenjave in sicer krompir, solata, cvetaca, paradižnik, paprika in sveži jurcki. Povprecna specificna aktivnost v vseh vzorcih (razen gob) 137Cs je 29 ± 17 mBq/kg in 90Sr 90 ± 140 mBq/kg. Izjema so le sveži jurcki iz Turcije, ki imajo za vec velikostnih redov višjo aktivnost 3,1 ± 0,1 Bq/kg in se jih v izracunu povprecja niti v izracunu doz ne upošteva, saj ne predstavljajo reprezentativnega vzorca za prehranjevalne navade. Otroška hrana V letu 2008 je URSVS zacela analizirati celotne obroke otroške hrane. Tako so bili v letu 2018 analizirani vzorci iz Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Maribora in Kranja. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 31 ± 14 mBq/kg in 90Sr 15 ± 4 mBq/kg. Pri radioaktivni kontaminaciji hrane je potrebno omeniti še to, da je vsebnost umetnih radionuklidov (137Cs, 90Sr) v prehrambnih izdelkih z obdelovalnih površin (vrtov in polj) precej nižja kot v prosto rastocih gozdnih sadežih in gobah. To velja zlasti za predele, ki jih je bolj prizadela cernobilska kontaminacija (Koroška in alpski predeli). V splošnem velja, da je sedanja vsebnost dolgoživih radionuklidov 137Cs in 90Sr v pridelani hrani rastlinskega in živalskega izvora nižja kot je bila v zadnjih letih pred cernobilsko nesreco. Krmila Meritve vsebnosti umetnih radionuklidov 137Cs in 90Sr in naravnih radionuklidov v krmi leta 2018 so bile opravljene v vzorcih po izboru Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Program meritev je obsegal deset vzorcev krme in sicer travne silaže, koruzne silaže, vzorce sena, sveže trave in krmne mešanice. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 0,4 ± 0,4 Bq/kg in 90Sr 2,5 ± 3,7 Bq/kg. Rezultati so primerljivi z rezultati zadnjih let nadzora. Lesna kuriva V letu 2018 je bilo odvzetih osem vzorcev in sicer žaganja lesa (ekvivalent drvom) in lesnih peletov razlicnega porekla (Log pri Dragomeru, Hudinja (Vitanje), Todraž, Vinica in uvoz iz Avstrije, Rusije, Srbije, Nemcije). Povprecna specificna aktivnost 137Cs- v lesu je 2,2 ± 0,3 Bq/kg in v peletih 1,9 ± 1,0 Bq/kg. Za leto 2018 še ni dostopnih podatkov o porabi lesnih kuriv. Povprecje porabe v obdobju 5 let do leta 2017 znaša 1220859 ton polen in 68495 ton peletov, tako se lahko z ekstrapolacijo podatkov oceni, da je z uporabo lesnih kuriv v letu 2018 bilo v zrak izpušceno 137Cs skupne aktivnosti 2,8 GBq. Ce se jih primerja z izpusti 137Cs skozi oddušnik NEK, ugotovimo, da so te bistveno nižje: v letu 2018 ni bilo izpustov 137Cs, v letu 2017 je bilo izpušceno 1 kBq in v letu 2016 0,7 MBq 137Cs. 3.2.4 Ocena doze sevanja zaradi kontaminacije okolja Na podlagi izmerjenih specificnih aktivnosti obeh dolgoživih cepitvenih radionuklidov 137Cs in 90Sr v zraku, vodi in hrani za leto 2018 in ob upoštevanju povprecnega letnega vnosa ter doznih pretvorbenih faktorjev po Uredbi o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2, Ur. l. RS, št. 18/18), so izvajalci ocenili skupno letno pricakovano efektivno dozo za odrasle in za skupine otrok razlicnih starosti. Preglednica 21 prikazuje povprecne specificne aktivnosti sevalcev gama in 90Sr ter 3H v razlicnih okoljskih vzorcih za leto 2018. Efektivne doze za vse tri starostne skupine so izvajalci obicajno ocenili le za umetna radionuklida, 137Cs in 90Sr, ki sta posledica globalne kontaminacije zaradi cernobilske nesrece in bombnih poskusov. Preglednica 21: Povprecne specificne aktivnosti sevalcev gama in 90Sr ter 3H Radionuklid Privzete specificne aktivnosti vzorcev (Bq/kg) (Bq/m3) (mBq/m3) zelenjava sadje moka meso mlekoLJ mlekoKO mlekoBB voda zrak 137Cs 0,029 0,13 0,13 0,47 0,044 0,073 0,023 0,00039 1,70E-03 90Sr 0,091 0,027 0,075 0,08 0,038 0,06 0,016 0,43 0 3H 0 0 0 0 0 0 0 498 0 210Pb 0,343 0,187 0,38 0,3 0,12 0,14 0 4,5 0,653 Ingestija in inhalacija Zaradi nizkih koncentracij 137Cs in 90Sr v zraku je ocenjeni letni prispevek obeh dolgoživih cepitvenih radionuklidov k dozi zaradi inhalacije zanemarljiv v primerjavi z obsevnimi obremenitvami po drugih prenosnih poteh in znaša manj kot 0,1 nSv za oba radionuklida skupaj. Letna doza kot posledica ingestije umetnih radionuklidov za odraslega posameznika je bila ocenjena glede na vrsto in obseg merjenih vzorcev na 1,4 ± 0,7 µSv, za ostale skupine prebivalstva z upoštevanjem nekaterih posebnosti so doze višje. Efektivne doze v letu 2018 zaradi ingestije so primerljive s prejšnjimi leti. Najvecji delež vrednosti efektivne doze za odrasle prispeva vnos radionuklidov preko zauživanja mesa in moke, za dojencke pa mleka (slika 125). Ocena ingestijske doze se nanaša samo na hrano, pridelano v Sloveniji, in ne vsebuje hrane ali prehrambnih izdelkov iz uvoza. Ce se primerja prispevke po posameznih radionuklidov, k dozi najvec prispeva 90Sr, manj pa 137Cs, delež 3H je zanemarljiv. Prispevek 90Sr k dozi zaradi ingestije in inhalacije za dojencke znaša v letu 2018 93 %, za otroke 71 % in za odrasle 50 %. Slika 125: Relativni prispevki k dozi zaradi ingestije in inhalacije posameznih vrst hrane, vode in zraka za dojencke in odrasle Za dodatno informacijo, veliko vec k dozi prispevajo naravni radionuklidi in sicer najvec 210Pb, zaradi visokega doznega pretvorbenega faktorja. Najvišja vrednost je za dojencke do enega leta starosti in znaša 367 µSv, za otroke od 7 do 12 let znaša 174 µSv in za odrasle 83 µSv, kjer se upošteva ingestijo mleka v Ljubljani Kontaminacija vodovodne pitne vode z radionuklidi 137Cs, 90Sr in 3H k prejeti dozi zaradi ingestije ne prispeva pomembnega deleža (ocena za 2018 je 0,02 µS). Prejeta skupna efektivna doza pri vnosu naravnih in umetnih radionuklidov s pitno vodo je na ta nacin bistveno nižja od letne meje 0,1 mSv v skladu z Uredbo o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2, Ur. l. RS, št. 18/18) in evropsko direktivo 98/83/EC. Doza zaradi zunanjega sevanja Zunanje sevanje zaradi kontaminacije tal s 137Cs daje po meritvah in ocenah izvajalcev najvecji, to je blizu 80-odstotni prispevek k dozi zaradi globalne kontaminacije okolja. Izvajalci so ocenili letne doze zunanjega sevanja s pomocjo globinske porazdelitve cernobilskega 137Cs ter predpostavk, da posamezniki preživijo na prostem 20 % razpoložljivega casa in 80 % v zgradbah. Doza za odraslega prebivalca ocenjena za pretekla leta je prikazana v preglednici 22, kjer so razvidne vrednosti po letih primerljive med sabo. Drugacna ocena doze v letu 2006 je posledica druge lokacije vzorcenja zemlje v Ljubljani in vzorcevalca, kot je bila pred letom 2006 in nato ponovno v 2007. Primerjava ocenjenih doz v preteklih letih nam pokaže, da je bila cernobilska kontaminacija precej neenakomerna in da je lahko 137Cs zaradi razgibanosti terena ter difuzijskih lastnosti zemlje difundiral do razlicnih globin na posameznih lokacijah. Preglednica 22: Ocenjene doze prebivalcev Slovenije zaradi zunanjega obsevanja (µSv) Leto Doza zaradi zunanjega obsevanja (µSv) 2003 6,5 2004 6,5 2005 4,8 2006 1,45 2007 4,8 2008 6,7 2009 7,6 2010 7,8 2011 7,0 2012 7,7 2013 6,2 2014 6,4 2015 6,0 2016 6,1 2017 5,5 2018 4,7 Skupna ocena doze Skupna efektivna doza oziroma zgornja meja za odrasle zaradi vnosa umetnih radionuklidov v telo z ingestijo in inhalacijo ter zaradi zunanjega obsevanja tal znaša v letu 2018 6,1 µSv na leto za odrasle, 7,1 µSv na leto za otroke od 7. do 12. leta starosti in 9,0 µSv na leto za dojencke. V hrani vecji del doze prispeva 90Sr, k zunanjemu sevanju pa k dozi najvec prispeva 137Cs. Letna efektivna doza za odraslega prebivalca je nižja kot leta 2017 (slika 126). Spremenljiv je bil delež ingestijske doze in delež zunanjega sevanja. Izracun deleža je odvisen od izmerjene porazdelitve 137Cs v tleh, le-ta pa od mikrolokacije vzorcevanja tal. Ocena letne efektivne doze velja za odraslega posameznika iz osrednjega dela države. Na podrocjih z manjšo kontaminacijo tal (Prekmurje, obalno-kraški predel) je ta doza nižja, na alpskem obmocju Slovenije pa seveda višja. Za tocnejše ocene je na voljo premalo podatkov. Slika 126: Predvidena efektivna doza zaradi kontaminacije okolja z dolgoživimi umetnimi radionuklidi za odrasle (slovensko povprecje) za obdobje od leta 2000 dalje 3.2.5 Zakljucki Na podlagi meritev radioaktivnosti življenjskega okolja Republike Slovenije leta 2018 izvajalci ugotavljajo, da je obremenitev prebivalca Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju kot posledica cernobilske kontaminacije in bombnih poskusov nekaj µSv letno. Dolocene letne variacije v oceni doze so posledica posameznih vzorcev z vecjimi ali manjšimi koncentracijami radionuklidov ter seveda negotovosti meritev. V letu 2018 so bile specificne aktivnosti umetnih radionuklidov v hrani in zraku okrog 1 % od mejnih izpeljanih koncentracij, predpisanih v Uredbi o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2, Ur. l. RS, št. 18/18). Letne efektivne doze zaradi ingestije umetnih radionuklidov in letne doze zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju so v okviru povprecnih svetovnih vrednosti, navedenih v priporocilih UNESCAR 2000 in UNESCAR 2006. Podoben velikostni razred vrednosti prejetih doz zaradi globalne radioaktivne kontaminacije ocenjujejo tudi v sosednjih državah. Vir: [25]. 3.3 OBRATOVALNI MONITORING JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV 3.3.1 Nadzor radioaktivnosti v okolju nuklearne elektrarne Krško Jedrska elektrarna med rednim obratovanjem izpušca radioaktivne snovi v ozracje in v površinske vode, razen tega pa lahko viri v objektih sevajo v okolico. Da bi zajeli vplive sevanja na prebivalstvo, se izvaja program meritev v okolici elektrarne, ki obsega meritve zunanjega sevanja (sevanja radionuklidov v zraku in iz tal ter sevanje neposredno iz elektrarne) in meritve koncentracij radioaktivnih snovi v zraku, tleh, vodi in hrani, ki z vnosom v telo povzrocijo notranje obsevanje. Osnova za izvajanje obratovalnega monitoringa je Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Ur. l. RS, št. 27/18), ki navaja smernice za program meritev v okolici jedrske elektrarne. Podroben program meritev je dolocen v delu Tehnicnih specifikacij NEK, ki dolocajo omejitve radioaktivnih izpustov v okolje (dokument RETS). 3.3.1.1 Obseg nadzora Vpliv objektov, ki v okolje spušcajo radioaktivne snovi, se nadzira na dva nacina. Na samem viru izpustov se merijo emisije, le-te predstavljajo sestavo radionuklidov in izpušceno aktivnost. Z modelom transporta snovi v okolju pa se ocenjuje dozne obremenitve prebivalstva v okolici objektov. Po drugi strani pa se z neposrednimi meritvami ugotavlja vnos radioaktivnih snovi v okolje, kar omogoca neposredno oceno izpostavljenosti prebivalstva. Slednje meritve omogocajo tudi oceno izpostavljenosti prebivalstva naravnemu sevanju in vplivom širšega okolja, kot so bile jedrske eksplozije in cernobilska nesreca. Zunanje sevanje se meri z elektronskimi merilniki hitrosti doze, ki se uporabljajo pri sprotnem spremljanju zunanjega sevanja (MFM-203) ter s pasivnimi termo luminiscencnimi dozimetri (TLD). Radioaktivnost v zraku se doloca iz vzorcev, dobljenih s crpanjem zraka skozi aerosolne filtre in filtre, ki zadržijo jod iz zraka, ter iz vzorcev deževnice in suhega useda. Radioaktivnost v reki Savi, kamor se iztekajo tekocinski izpusti, se doloca iz meritev vzorcev vode, sedimentov in rib, radioaktivnost podzemnih vod pa iz vzorcev podtalnice in vzorcev vodovodne vode iz zajetij in crpališc. Vzorci hrane, ki so pridelani v okolici elektrarne in v katerih se meri vsebnost radionuklidov, so izbrani tako, da se lahko oceni celotni prispevek radioaktivnosti hrane k dozi. Poleg tega se doloca še vsebnost radionuklidov v zemlji. Izvajalce meritev v letu 2018 so predstavljali Institut »Jožef Stefan« (IJS), Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (ZVD) in Institut Ruder Boškovic (IRB). Emisijske meritve znotraj ograje Nuklearne elektrarne Krško so izvedli sodelavci NEK. Na osnovi izvedenih meritev in delnih porocil IJS, ZVD in IRB je bilo pripravljeno porocilo »Nadzor radioaktivnosti v okolici NEK za leto 2018«. Porocilo obravnava radioaktivnost v okolju po locenih sklopih okolja, kot so podani zgoraj. V vsakem poglavju so posebej ovrednoteni rezultati samih meritev in ocenjeni vplivi na okolje, podana pa je tudi pripadajoca delna efektivna doza za referencno osebo. V posebnem poglavju so podani tudi rezultati primerjalnih meritev, ki so namenjene nadzoru kakovosti meritev in so jih opravili vsi pooblašceni izvajalci obratovalnega monitoringa. Za evalvacijo merskih podatkov in oceno doznih obremenitev so bili kot dopolnilni ali vzporedni podatki uporabljeni tudi: - mesecna porocila NEK o tekocinskih in zracnih emisijah v letu 2018, - mesecni izracuni zracnih razredcitvenih faktorjev Agencije Republike Slovenije za okolje za okolico NEK v letu 2018, - mesecni izracuni zracnih razredcitvenih faktorjev MEIS storitve za okolje, d. o. o., za okolico NEK v letu 2018, - mesecna porocila o meritvah koncentracije 3H v podtalnici na dodatnih lokacijah v okolici NEK (vrtine VOP-1/06, V 12/77 in V-7/77), - mesecna porocila o meritvah savske vode, sedimentov in biote iz Dodatnega programa nadzora radioaktivnosti v okolici NEK zaradi HE Brežice in - nekateri merski podatki iz Programa nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju Republike Slovenije in posebnih meritev IJS. 3.3.1.2 Rezultati meritev v okolju Ob normalnem delovanju jedrske elektrarne so koncentracije aktivnosti izpušcenih radionuklidov, razen 3H, v okolju znatno pod detekcijskimi mejami oziroma je morebitni prispevek teh radionuklidov težko lociti od naravnega ozadja (14C, 137Cs). Zato se njihov vpliv na cloveka in okolje posredno ovrednoti iz podatkov o izpustih. Z uporabo modelov, ki opisujejo razširjanje radionuklidov po raznih prenosnih poteh v okolju, pa se ocenjuje izpostavljenost prebivalstva. Zaradi izgradnje HE Brežice in nastanka akumulacijskega jezera, je prišlo do sprememb pri nacinih in poteh izpostavitve prebivalstva. Spremenjen je tudi program meritev ter dodane nekatere vzorcevalne lokacije vode, sedimentov in rib med jezoma pri NEK in HE Brežice. Vzorcenja na teh lokacijah so se zacela izvajati v drugi polovici leta 2017. V okviru programa vrednotenja vpliva tekocinskih izpustov so potekale meritve savske vode, sedimentov in vodne biote (ribe) ter meritve pitne vode iz vodovodov Krško in Brežice in vode iz crpališc in podtalnice. Meritve 3H so edine, pri katerih se lahko neposredno zazna vpliv NEK v okolju. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti 3H nad jezom HE Brežice 2,6 kBq/m3 je višja od referencnega odvzemnega mesta Krško 0,63 kBq/m3. V Brežicah je bila povprecna mesecna koncentracija aktivnosti 1,6 kBq/m3. Povprecna koncentracija aktivnosti je nižja od dolgoletnega povprecja 4,1 kBq/m3 zadnjih 15 let, kar je pricakovano, glede na nižje vrednosti izpustov. Rezultati mesecnih meritev iz vzorcevalnih postaj HE Brežice in Brežice se bistveno razlikujejo in kažejo precej višje koncentracije nad jezom kot pod jezom. Izmerjene koncentracije pod jezom (Brežice) so primerljive z meritvami v Jesenicah na Dolenjskem (letno povprecje 1,3 kBq/m3), kar ni razumljivo, saj so obicajno koncentracije v Jesenicah na Dolenjskem nižje zaradi dodatnega redcenja Save s Krko in Sotlo. To je posebej izrazito v mesecu marcu, ko je NEK opravil najvecji izpust in je bila tudi koncentracija aktivnosti izmerjenih mesecnih povprecij najvišja (HE Brežice: 11 kBq/m3, Brežice: 3,3 kBq/m3 in Jesenice na Dolenjskem: 4,1 kBq/m3). Izvajalec je zaznal tudi povecanje koncentracije aktivnosti 3H pri enkratnih vzorcih nefiltrirane vode v februarju in marcu na lokaciji HE Brežice na desnem bregu akumulacijskega jeza. Najvecja izmerjena mesecna koncentracija je bila v februarju 34 kBq/m3. V istem obdobju je bila koncentracija 3H na levem bregu povsem obicajna (0,89 kBq/m3). Višje koncentracije na desnem bregu v primerjavi z levim bregom so zaznali že v preteklem letu. Glede na dosedanji model redcenja tekocinskih izpustov bi pricakovali vecje izmerjene vrednosti na levem bregu kot na desnem, saj je kanal za izpušcanje radioaktivnih tekocin iz NEK na levem bregu nad jezom NEK. Tudi kontinuirni vzorcevalni postaji HE Brežice in Brežice, ki se uporabljata za vrednotenje mesecnih in letnih vplivov, zajemata vodo na levem bregu. Meritve enkratnih vzorcev vode nad HE Brežice nakazujejo na možnost, da vpliv novih hidrodinamskih razmer na mešanje izpustov v reki Savi še ni dobro poznan, predvsem v akumulacijskem jezeru. Nove razmere bo potrebno nekaj casa spremljati in na podlagi ugotovitev prilagoditi modelne izracune. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti v vodi iz crpališca Brege je bila v letu 2018 2,0 ± 0,1 kBq/m3, kar je primerljivo s prejšnjim letom in ustreza povprecju zadnjih 16 let, ki je 1,6 kBq/m3. V vodovodu v Spodnjem Starem Gradu je bila izmerjena podobna povprecna koncentracija aktivnosti, tako da se predpostavlja, da se je vodovod Spodnji Stari Grad v letu 2018, podobno kot v 2017, napajal predvsem z vodo, nacrpano v Bregah. To sta tudi dve lokaciji na katerih je možno zaznati vpliv NEK. V vodi na crpališcu Rore je bila povprecna koncentracija aktivnosti 0,58 ± 0,02 kBq/m3. V letu 2017 je bilo razvidno, da se crpališce Glogov Brod in vodovod Brežice napajata iz istega vodonosnika, kjer prevladuje starejša voda z nizkimi koncentracijami aktivnosti 3H (povprecno 0,13 kBq/m3). V letu 2018 vrednosti za vodovod Brežice ostajajo nizke, meritve za Glogov Brod pa nakazujejo, da je pri zajemu vode prišlo do sprememb, kar je skrbnik crpališca tudi potrdil, saj je vkljucena nova vrtina, ki ima koncentracijo aktivnosti 3H podobno crpališcu Rore. V krškem vodovodu (bencinski servis Petrol) je bila izracunana povprecna koncentracija aktivnosti 3H 0,62 kBq/m3, na bencinskem servisu Petrol v Brežicah pa je bila povprecna koncentracija aktivnosti 3H 0,05 kBq/m3. Vrednosti so v okviru stresanja podatkov primerljive s prejšnjimi leti, kot referencno vrednost se lahko vzame v letu 2018 izmerjena koncentracija aktivnosti 3H v ljubljanskem vodovodu 0,42 ± 0,04 kBq/m3. Zaradi nadzora izmenjave vode med Savo in podzemno vodo na krško-brežiškem polju, se že od zacetka obratovalnega merilnega nadzora radioaktivnosti v okolici NEK preverja stanje 3H v vrtinah. Vrednosti za vrtino VOP-4, najbližjo NEK, so obcutno nižje kot prejšnja leta, z najvišjo koncentracijo aktivnosti 6.660 Bq/m3 in povprecno vrednostjo okrog 2 400 Bq/m3, medtem ko je bila povprecna vrednost v letu 2017 12.000 Bq/m3. Vrednosti v vrtini Šibice so zelo podobne kot prejšnje leto in ostajajo na ravni okrog 500 Bq/m3. Zaradi izgradnje HE Brežice se od junija 2016 vzorcujejo tudi vrtine VOP-1, V-7/77 in V-12/77. Pri vecini vrtin opazimo padajoc trend. V letu 2017 so bila opravljena intenzivna zemeljska dela v bližini NEK in VOP-4 zaradi priprave terena na akumulacijsko jezero HE Brežice. Iz vecletnega pregleda rezultatov meritev koncentracij aktivnosti 3H v pitni in podzemni vodi je razvidno, da je bil vodonosnik nekako do junija 2017 dovzetnejši za priliv Save, medtem ko so se že v 14 dneh po zakljucku polnjenja akumulacijskega jezera koncentracije aktivnosti 3H znižale na razmeroma nizke vrednosti, ceprav je to obdobje, ko se tekocinski izpusti iz NEK povecajo. Skupna letna izpušcena aktivnost 14C v Savo v letu 2018 je bila 0,04 GBq, kar je bistveno manj kot v preteklem letu. Kljub remontu so to do sedaj najnižji letni izpusti in so za dva velikostna reda nižji kot je dolgoletno povprecje (2,2 GBq) od leta 2013. 14C je bil v letu 2018 merjen v savski vodi in v ribah. Na lokacijah na levem in desnem bregu akumulacijskega jezera HE Brežice so bili odvzeti enkratni kvartalni vzorci vode. Povprecna koncentracija aktivnosti 14C na desni obali akumulacijskega jezera je bila enaka povprecni koncentraciji na levi obali in sicer 87 pMC (9,8 Bq/m3 vode). Izmerjena relativna specificna aktivnost 14C v ribi, ki je bila ulovljena v akumulacijskem jezeru HE Brežice, je bila 95 pMC. Vse vrednosti so nižje od navadne atmosferske aktivnosti 14C, ki je ˜ 103 pMC. Iz teh meritev je razvidno, da ni mogoce lociti vpliva NEK od naravnega ozadja, kar je razumljivo, saj je glede na letne izpuste v Savo pricakovati, da bi povprecna koncentracija aktivnosti 14C v Brežicah narasla le okrog 0,01 Bq/m3 (~ 0,09 pMC). 131I je redno prisoten na vseh nadzornih mestih reke Save, tako gorvodno od elektrarne kot nizvodno v Brežicah in Jesenicah na Dolenjskem. Povprecna koncentracija aktivnosti 131I v enkratnih vzorcih je bila od 1,8 Bq/m3 do 4,7 Bq/m3 in je bila najvišja na odvzemnem mestu Brežice. Najvišja posamicna vrednost 8,7 Bq/m3 je bila izmerjena na akumulacijskem jezeru HE Brežice in se ni bistveno odmikala od najvišje posamicne izmerjene vrednost na referencnem mestu v Krškem (8,6 Bq/m3). V okviru nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju v Republiki Sloveniji so bile meritve koncentracije 131I v reki Savi v Ljubljani (7,1 Bq/m3) podobne kot v okviru obratovalnega nadzora radioaktivnosti v okolici NEK in so tudi primerljive z dolgoletnim povprecjem 4,6 Bq/m3. V tem letu je bil jod v talnem sedimentu zaznan samo v enem vzorcu na referencni lokaciji Krško (1,2 Bq/kg). V vzorcih rib iz referencnega odvzema (v Krškem nad jezom) in tudi v vzorcih iz nadzornih odvzemnih mest pod jezom NEK ni bila zaznana prisotnost 131I, kar je enako kot v preteklih letih. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti 137Cs v vodi (suhi ostanek po izparevanju vzorca vode) je bila na referencnem mestu v Krškem 0,15 Bq/m3, kar je podobno kot v Brežicah 0,21 Bq/m3 ali na HE Brežice 0,31 Bq/m3. Na vecini odvzemnih mest so bili rezultati meritev 137Cs v savski vodi pod spodnjo mejo detekcije. Letni izpust 137Cs iz NEK je bil 2,0 MBq, kar je podobno kot v preteklih letih. Ce se upošteva letni izpust, povprecni pretok Save in privzamemo razredcitveno razmerje na levem bregu v Brežicah, se lahko oceni prirastek koncentracije aktivnosti 137Cs v Brežicah na okrog 0,5 mBq/m3. Ocenjeni prirastek koncentracije aktivnosti je dalec pod mejo detekcije oziroma je tri velikostne rede nižja od izmerjenih vrednosti, zaradi cesar tega prispevka ni mogoce lociti od globalne kontaminacije. 90Sr se pojavlja v vodi na referencnem mestu Krško v podobni letni povprecni koncentraciji aktivnosti 1,4 Bq/m3 kot v nadzornem mestu HE Brežice 2,0 Bq/m3, v Brežicah 2,4 Bq/m3 ali v Jesenicah na Dolenjskem 2,3 Bq/m3. Povprecne koncentracije aktivnosti 90Sr v drugih rekah po Sloveniji so podobne, kot jih lahko izmerimo v Savi v okolici NEK. Koncentracije aktivnosti 90Sr v savski vodi so v okviru merskih in vzorcevalnih negotovosti podobne rezultatom iz zadnjih nekaj let. Med meritvami 90Sr v vodovodih in crpališcih izstopa novembrska meritev crpališca Rore, in sicer 5,7 ± 0,3 Bq/m3 kar je za velikostni red vecje od siceršnjega konstantnega povprecja. Rezultat je preverjen v laboratoriju in ga ocenjevalci niso znali razložiti. Že naslednji mesecni vzorec je kazal obicajne vrednosti. Tako kot za 137Cs, tudi za 90Sr velja, da prispevka iz NEK ni mogoce lociti od nehomogeno porazdeljene globalne kontaminacije. Vplivi atmosferskih izpustov Pri ovrednotenju vpliva atmosferskih izpustov se upošteva naslednje skupine radionuklidov: - žlahtni plini, ki so izkljucno pomembni za zunanjo izpostavitev ob prehodu oblaka, - cisti sevalci beta, kot sta 3H in 14C, ki sta biološko pomembna le v primeru vnosa v organizem zaradi inhalacije (3H, 14C) in ingestije (14C), - sevalci beta/gama v aerosolih (radionuklidi Co, Cs, Sr itd.) s prenosnimi potmi: inhalacija, zunanje sevanje iz useda, ingestija na rastline usedlih radionuklidov in - izotopi joda v raznih fizikalnih in kemijskih oblikah, pomembnih pri inhalaciji ob prehodu oblaka in zaradi vnosa v telo z mlekom. Izracuni doz temeljijo na modelskih izracunih, na podlagi razredcitvenih faktorjev za zunanje sevanje iz oblaka in inhalacijo, ki se od leta 2007 ocenjujejo z Lagrangeevim modelom, ki upošteva znacilnosti terena v okolici NEK in vecji nabor meteoroloških spremenljivk. Prispevek sevanja iz useda je bil do leta 2010 ocenjen še z Gaussovim modelom z upoštevanjem talnega izpusta. V okviru programa vrednotenja vpliva atmosferskih izpustov so potekale meritve aerosolnih in jodovih filtrov za dolocanje koncentracij radionuklidov v zraku, meritve suhega in mokrega useda (na vazelinskih plošcah in v vzorcevalnikih padavin), hrane rastlinskega in živalskega izvora, vkljucno z mlekom, zemlje na obdelanem in neobdelanem zemljišcu ter doze zunanjega sevanja na številnih lokacijah, razporejenih okoli NEK. V letu 2018 je bila kolicina padavin na letni ravni primerljiva s kolicino padavin v letu 2017. Kolicina padavin v Bregah, Krškem in Dobovi je primerljiva, razlika je bila kvecjemu 10 %. Najvec dežja je padlo v Krškem, najmanj v Dobovi. V celem letu je najvec padavin padlo v Ljubljani (1 377 mm), približno 30 % vec od povprecja v okolici NEK. Mesec december je bil izrazito suh na vseh vzorcevalnih mestih. Kljub temu, da je 3H prakticno edini radionuklid, ki se ga v naravi v okolici NEK lahko deloma pripiše izpustom jedrske elektrarne, v splošnem velja, da je stanje v Ljubljani in v okolici NEK precej podobno. Povprecne mesecne koncentracije aktivnosti so bile med 19 % in 49 % vecje kot v letu 2017 in primerljive z izmerjenimi koncentracijami v letu 2016. Zracni izpusti so bili malo nižji kot v prejšnjem letu. Najvecji zracni izpust 3H je bil v mesecu aprilu. Koncentracija aktivnosti 3H v padavinah mocno variira in le koncentracije aktivnosti nad 2 kBq/m3 bi lahko pripisali izpustom iz NEK (slika 127). V letu 2018 je bila koncentracija aktivnosti 3H v padavinah višja od 2 kBq/m3 šest krat, in sicer v Bregah in Krškem, kar sovpada z najvecjimi zracnimi izpusti. Slika 127: Mesecne koncentracije aktivnosti 3H v padavinah v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani Povprecne mesecne koncentracije aktivnosti 137Cs v zraku na lokacijah v okolici NEK v letu 2018 so bile nižje od dolgoletnih povprecij ter dvakrat nižje kot drugod po Sloveniji. V izmerjenih povprecnih koncentracijah aktivnosti je samo majhen del posledica resuspenzije 137Cs iz zemlje, bolj pa h koncentraciji aktivnosti v zraku v hladnih mesecih prispeva uporaba trdih goriv (predvsem lesa, briketov in peletov). Konec septembra leta 2017 je bil zrak nad jugovzhodno Evropo onesnažen z radionuklidoma 103Ru in 106Ru. Medtem ko je bila vsebnost prvega radionuklida v zraku le v sledovih, so raven onesnaženja zraka z drugim radionuklidom v letu 2017 lahko natancno ugotovili. V letu 2018 je bil 106Ru zaznan v mesecu februarju in sicer v vzorcih padavin na vseh vzorcevalnih mestih. Razlog za to je verjetno resuspenzija delcev iz tal. Radionuklid 131I v letu 2018 ni bil zaznan na nobenem od sedmih merilnih mest v okolici NEK. Primerjave meritev v vzorcih iz okolice NEK in Dobove so v preteklih letih pokazale, da dodatni 14C iz NEK poveca specificno aktivnost 14C v rastlinah v bližnji okolici ograje NEK, predvsem takrat, ko je remont in s tem vecji izpusti potekajo neposredno pred oziroma med vegetacijo, kot na primer v letih 2012 in 2015. Meritve 14C so bile v letu 2018 izvedene na vzorcih jabolk, pšenici, koruze in obrezanih vejah jablan, in sicer v juliju in septembru na Institutu Ruder Boškovic v Zagrebu. Rezultati meritev kažejo pricakovano rahlo povišanje specificne aktivnosti 14C v vzorcih na razdalji do 1 km od osi reaktorja glede na vzorce, vzete na referencni tocki v Dobovi. Povprecne vsebnosti 14C v živilih, vzorcenih v okolici NEK (na razdalji do 1 km od osi reaktorja), so, skladno z modelsko napovedjo, bile najvecje na lokacijah kjer so izracunani najvišji razredcitveni faktorji. Najvišja izmerjena specificna aktivnost 14C je bila izmerjena v jabolkih (jugozahodno od osi reaktorja) v juliju (273 ± 6) Bq na kilogram ogljika, kar je trend ki se ponavlja vsako leto. V številnih vzorcih sta bila izmerjena 137Cs in 90Sr, ki pa izvirata iz splošne kontaminacije okolja zaradi cernobilske nesrece in poskusnih jedrskih eksplozij. Specificne aktivnosti 137Cs v hrani z leti nihajo, vendar je opazna težnja zniževanja vrednosti, v vecini živil (npr. v mleku) je že na ravni predcernobilskega obdobja, porazdelitev koncentracij 90Sr v razlicnih živilih v okolici NEK se sklada z rezultati meritev drugod po Sloveniji. 3.3.1.3 Dozne obremenitve prebivalstva Vplivi tekocinskih izpustov Za tekocinske izpuste je bil razvit model, ki kot referencne osebe upošteva ribice in njihove otroke. Ribici lovijo tudi 350 m nizvodno od jeza NEK, preživijo dolocen cas na obrežju in uživajo savske ribe. Modelni izracun, ki temelji na tekocinskih izpustih, podatkih o letnem pretoku reke Save in upoštevajoc znacilnosti omenjenih referencnih oseb, je pokazal, da je efektivna doza za odraslega zaradi izpustov v reko Savo v letu 2018 v Brežicah 0,004 µSv na leto (zadrževanje na obrežju in ingestija rib). Na referencni lokaciji 350 m pod jezom NEK je izracunana letna efektivna doza za odraslega 0,008 µSv. Letna efektivna doza je nižja kot prejšnje leto, predvsem zaradi za red velikosti nižjih tekocinskih izpustov 14C. K celotni efektivni dozi tako najvec prispeva 3H (50 %), pri cemer je prevladujoca prenosna pot ingestija rib. Ce se upošteva samo zadrževanje na bregu, je vecina celotne obremenitve zaradi izpustov 60Co in 58Co (preglednica 23). Sedanja ocena vplivov izpušcenih radionuklidov temelji na starih predpostavkah in ne vkljucuje novega stanja, ki je nastalo zaradi izgradnje HE Brežice. Izvajalci tako predlagajo, da se revidira obstojeci model izpostavitve referencnih oseb sevanju zaradi tekocinskih izpustov NEK v reko Savo. Preglednica 23: Izpostavitve sevanju referencnih oseb 350 m pod jezom NEK zaradi tekocinskih izpustov iz NEK v letu 2018 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši Letna doza (mSv) zunanje sevanje zadrževanje na obrežju 58Co, 60Co <2.10-6 ingestija ribe 14C 6.10-6 Preglednica 24 in preglednica 25 prikazujeta ovrednotenje zracnih emisij z modelnim izracunom razredcitvenih koeficientov v ozracju za leto 2018 in za posamezne skupine radionuklidov za najpomembnejše prenosne poti za prebivalce v naselju Spodnji Stari Grad, ki je najbližje naselje zunaj ograje NEK (preglednica 24) in ob ograji NEK (preglednica 25). Zahtevana omejitev dodatne izpostavitve prebivalstva na robu ožje varstvene cone (500 m od osi reaktorja) in dalje je, da celotna letna efektivna doza prispevkov vseh prenosnih poti na posameznika iz prebivalstva ne sme presegati 50 µSv. Ta omejitev je bila po zacetku obratovanja dopolnjena še z omejitvijo letne efektivne doze zunanjega sevanja na ograji objekta (200 µSv na leto) ter omejitvijo aktivnosti radionuklidov v tekocih in plinastih izpustih. Preglednica 24: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) v naselju Spodnji Stari Grad zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2018 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radionuklidi Letna doza zunanje sevanje - imerzija (oblak) - sevanje iz useda - žlahtni plini (41Ar, radionuklidi Xe) - aerosoli (Co, 137Cs) 4,6.10-7 2,6.10-13 inhalacija oblak 3H, 14C 1,4.10-5 ingestija rastlinska hrana 14C 0* * Rezultat je manjši od negotovosti meritve. Preglednica 25: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) ob ograji NEK zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2018 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši Letna doza zunanje sevanje - imerzija (oblak) - sevanje iz useda - žlahtni plini (41Ar, radionuklidi Xe) - aerosoli (izotopi I in Co, 137Cs) 9,4.10-7 2,1.10-12 inhalacija oblak 3H, 14C 3,0.10-5 ingestija rastlinska hrana 14C 0,8.10-4 Ocena za zracno imerzijo v letu 2018 je enaka kot v letu 2017 in je v okviru stresanja podatkov primerljiva za zadnjih 5 let. Ocenjena letna efektivna doza zaradi ingestije 14C je tako v okolici NEK (do 1 km) za 0,08 µSv višja kot na kontrolni tocki v Dobovi. Pri izracunu doze, prejete zaradi 14C v okolici NEK, je konzervativno privzeto, da prebivalci uživajo hrano iz neposredne bližine NEK dva meseca v letu, drugih 10 mesecev pa hrano od drugod (Dobova). Izpusti 14C najvec prispevajo skupni dozi zaradi atmosferskih izpustov, tako preko inhalacijske kot tudi ingestijske prenosne poti, 3H pa predvsem prispeva k inhalacijski dozi. Podatki kažejo, da so bili vsi nacini izpostavitev prebivalstva zanemarljivi v primerjavi z naravnim sevanjem, doznimi omejitvami in avtoriziranimi mejami. Neposredno obsevanje V neposredni okolici nekaterih objektov znotraj ograje NEK je raven zunanjega sevanja nekoliko povišana, avtorizirana meja na ograji je 0,2 mSv/leto. Vpliv teh objektov na izpostavitev prebivalstva sevanju na ograji NEK ali na vecjih razdaljah je nemerljiv in po oceni izvajalcev nadzornih meritev zanemarljiv. Naravno sevanje Meritve zunanjega sevanja v okolici NEK so tudi v letu 2018 potrdile ugotovitve iz preteklosti, da gre za znacilno naravno okolje, ki ga najdemo tudi drugje v Sloveniji in v svetu. Letna efektivna doza (ob upoštevanju pretvorbenih faktorjev iz publikacije Radiation Protection 106, EC, 1999) je 0,79 mSv na leto, kar je nižje od podatka za svetovno povprecje (0,87 mSv na leto). Meritve specificne aktivnosti naravnih radionuklidov v hrani pokažejo vrednosti, ki so primerljive s povprecnimi vrednostmi v svetu, zato se za ingestijsko efektivno dozo privzema sklepe iz UNSCEAR 2000. Posamezni prispevki k dozi naravnega sevanja so zbrani v preglednici 26. Skupna letna efektivna doza je ocenjena na 2,36 mSv, kar je nižje, a v okviru stresanja vrednosti primerljivo s prejšnjimi leti ter s svetovnim povprecjem, ki je 2,4 mSv na leto. Preglednica 26: Efektivne doze E zaradi naravnih virov sevanja v okolici NEK v letu 2018 Vir Letna efektivna doza E (mSv) sevanje gama in neposredno ionizirajoce kozmicno sevanje* kozmicni nevtroni 0,70 0,09 ingestija (K, U, Th, efektivna doza) 0,27 inhalacija (kratkoživi potomci 222Rn, efektivna doza)** 1,3 Skupaj 2,36 * Ocena efektivne doze zunanjega sevanja iz okoljskega doznega ekvivalenta doze H*(10) z upoštevanjem pretvorbenega faktorja E/H*(10) = 0,84 za fotone 600 keV (Radiation Protection 106, EC, 1999). Pretvorbeni faktorji v obmocju od 100 keV do 6 MeV so v obmocju med 0,84 in 0,89. ** Znacilni prispevek kratkoživih radonovih potomcev k efektivni dozi je bil ocenjen v porocilu za leto 2000 (IJS-DP-8340, #3 na strani 7). Globalna kontaminacija V letu 2018 sta bila, podobno kot v preteklih letih, od antropogenih radionuklidov v zemlji merljiva še 137Cs in 90Sr, ki izvirata iz cernobilske nesrece in poskusnih jedrskih eksplozij. Radionuklidov, ki so ušli v ozracje po nesreci v japonski jedrski elektrarni v Fukušimi leta 2011, v letu 2018 ni bilo zaznati. Prispevek 137Cs k zunanjemu sevanju je bil ocenjen na manj kot 0,023 mSv na leto, kar je 1 % povprecne letne zunanje doze zaradi naravnega sevanja v okolici NEK. Ocena je primerljiva z ocenami v preteklih letih. Predvidena efektivna doza zaradi inhalacije radionuklidov, ki so posledica splošne kontaminacije (137Cs in 90Sr), je za odraslega posameznika ocenjena na 0,46 nSv na leto. 137Cs in 90Sr iz jedrskih poskusov in cernobilske nesrece sta bila izmerjena v sledeh v posameznih vrstah hrane. Efektivna doza zaradi uživanja te hrane je bila za leto 2018 ocenjena na 0,1 µSv na leto za 137Cs in 1,4 µSv na leto za 90Sr, kar je skupaj 1,1 % letne efektivne doze zaradi naravnih radionuklidov (brez 40K) v hrani. Ocenjena doza je primerljiva s tistimi iz prejšnjih let. K letni efektivni dozi v hrani najvec prispeva 14C, ki je v prehransko verigo prišel po naravni poti in zaradi nadzemnih jedrskih poskusov v 60-letih prejšnjega stoletja. 3.3.1.4 Zakljucki Povzetek izpostavitve prebivalstva v okolici NEK za leto 2018 je v preglednici 27, kjer so navedeni vplivi NEK ob ograji NEK, preostali vplivi cernobilske kontaminacije in poskusnih jedrskih eksplozij ter prispevki naravnega sevanja: - v letu 2018 so bili vsi sevalni vplivi NEK-a ob ograji NEK in 350 m nizvodno od jezu NEK na prebivalstvo v okolici ocenjeni na manj kot 0,12 µSv na leto, - ocenjena vrednost je majhna v primerjavi z avtoriziranima mejnima dozama za prebivalstvo v okolici NEK (efektivna doza 50 µSv na leto na razdalji 500 m (ograja NEK) za prispevke po vseh prenosnih poteh in doza zunanjega sevanja 200 µSv na leto na ograji NEK) in - ocenjena vrednost sevalnih vplivov NEK-a ob ograji NEK je približno 0,005 % znacilnega neizogibnega naravnega ozadja. Preglednica 27: Povzetek letnih izpostavitev prebivalstva v okolici NEK za leto 2018 Vir Prenosna pot Letna efektivna NEK neposredno sevanje ob ograji NEK neposredno sevanje iz objektov NEK nedolocljivo NEK atmosferski izpusti* (ob ograji NEK) zunanje sevanje iz oblaka zunanje sevanje iz useda (izotopi I in Co, 137Cs) inhalacija iz oblaka (3H, 14C) ingestija (14C) 9,4.10-7 2,1.10-12 3,0.10-5 0,8.10-4 NEK tekocinski izpusti (Sava)* referencna skupina (350 m pod jezom NEK) odrasla oseba, Brežice 8,0 .10-6 4,0 .10-6 cernobilska kontaminacija, jedrski poskusi zunanje sevanje** ingestija rastlinske in živalske hrane (brez 14C) ingestija rastlinske hrane (14C) ingestija rib < 0,023*** 1,5.10-3 1,5 .10-2 7,5 .10-4 naravno sevanje gama in ionizirajoce kozmicno sevanje kozmicni nevtroni 0,60** 0,09 ingestija (K, U, Th) 0,27 inhalacija (kratkoživi potomci 222Rn) 1,30 skupaj naravno sevanje 2,36 * Skupne vsote prispevkov NEK ne navajamo, saj vsi prispevki niso aditivni, ker ne gre za iste skupine prebivalstva. ** Ocena efektivne doze zunanjega sevanja iz okoljskega doznega ekvivalenta doze H*(10) z upoštevanjem pretvorbenega faktorja E/H*(10) = 0,84 za fotone 600 keV (Radiation Protection 106, EC, 1999). *** V tej oceni ni upoštevano, da se prebivalec zadržuje 20 % casa na prostem in da je faktor šcitenja pri zadrževanju v hiši 0,1. Gre za konzervativno oceno. 3.3.1.5 Neodvisni nadzor pooblašcenih izvajalcev URSJV je leta 2008 skladno s 33. clenom Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (JV10) prvic uvedla neodvisne nadzorne meritve, ki jih je že predhodno priporocila evropska verifikacijska komisija po 35. clenu pogodbe Euratom. Namen teh meritev je potrditi in preveriti rezultate rednega monitoringa, ki ga opravljajo NEK in njeni pogodbeni izvajalci, pooblašceni za izvajanje monitoringa. Meritve sme izvajati pooblašcena organizacija, ki ne opravlja meritev iz istega sklopa rednega obratovalnega monitoringa. Program neodvisnih meritev, ki se izvajajo vzporedno z rednimi meritvami obratovalnega monitoringa in je manjšega obsega. Pri vzorcenju je bil vedno navzoc predstavnik URSJV. Ocena primerjave rezultatov meritev iz programa neodvisnega nadzora obratovalnega nadzora med laboratoriji NEK, IJS in ZVD za leto 2018 je bila opravljena za izbrane vzorce tekocinskih izpustov iz odpadnih merilnih rezervoarjev WMT in plinastih izpustov iz dimnika izza RM-24 ter za vzorce iz okolja – meritve enkratnih vzorcev savske vode in sedimentov na lokacijah Krško in Brežice. Poleg tega je bila opravljena statisticna primerjava vseh rezultatov imisijskih meritev v obdobju 2010 – 2018. Glede na kompleksnost postopkov, lahko kljub vsemu trdimo, da so ujemanja med izvajalci obratovalnega monitoringa in neodvisnega nadzora pri imisijskih meritvah zadovoljiva, saj gre tu za obravnavo razlicnih realnih vzorcev, ki so bili sicer odvzeti na istem mestu ob istem casu, vendar se postopki vzorcenja, priprave za analizo in analiz razlikujejo v obeh laboratorijih. Opažena neskladja med porocanimi rezultati pooblašcenih izvajalcev pri neodvisnem nadzoru imisij v okolju lahko v veliki meri pripišemo vzorcenju in nehomogenosti vzorcevanega materiala. Na podlagi teh primerjav se lahko sklepa, da vzorcenje kljucno prispeva k razpršenosti in razlicnosti merskih rezultatov, pri merilni negotovosti pa ta prispevek ni upoštevan. Ena od pomembnih sprememb v novi izdaji standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2017 je, da bodo morali preskusni laboratoriji oceniti in upoštevati tudi prispevek vzorcenja k skupni merilni negotovosti porocanega rezultata. Za izboljšanje kakovosti primerjav pooblašceni izvajalci meritev predlagajo, da bi v okviru neodvisnega merilnega nadzora obe sodelujoci instituciji (IJS in ZVD) izmerili tudi specificne aktivnosti istih vzorcev sedimenta, saj se lahko le tako oceni vpliv vzorcenja na koncni rezultat. Dodatno tudi predlagajo spremembo programa in ukinitev primerjave plinastih efluentov. Namesto tega bi oba laboratorija (IJS in ZVD) sodelovala pri neodvisnem nadzoru tekocinskih emisij (WMT). Tako bi pridobili dodatno primerjavo med IJS in ZVD pri vzorcih, ki imajo povišane vsebnosti radionuklidov, s tem pa bi oba laboratorija pridobila dodatne izkušnje pri analizi spektrov s povišano vsebnostjo umetnih radionuklidov in izboljšala usposobljenost in pripravljenost na morebitne izredne dogodke. Nepojasnjene so tudi razlike pri dolocitvi vsebnosti 7Be tako v vzorcih sedimentov kot v vzorcih recnih vod. Zato URSJV predlaga, da obe sodelujoci inštituciji (IJS in ZVD) primerjata svoje postopke vzorcenja, priprave vzorcev in meritev ter poišceta in ovrednotita morebitne vzroke za ta razhajanja. Vira: [26], [27]. 3.3.2 Nadzor radioaktivnosti v okolici rudnika Žirovski vrh 3.3.2.1 Obseg nadzora Redni nadzor nad radioaktivnostjo v okolju nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu (RŽV) poteka neprekinjeno že poltretje desetletje in je bil vzpostavljen na zacetku poskusne proizvodnje uranovega koncentrata (1985), nadaljeval pa se je tudi v fazi zapiralnih del (1990–2010). Za osnovo programa nadzornih meritev so bile uporabljene ameriške smernice NRC Regulatory Guide 4.14 (1980), ki so bile nadalje tudi osnova smernicam za okoljski monitoring rudnika urana v Pravilniku o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS, št. 20/07, 97/09). Program nadzornih meritev RŽV je bil med rudarjenjem od leta 1985 do leta 1990 prilagojen takratnim karakteristikam rudnika in predelave uranove rude ter posebnostim njegovega okolja. Po prenehanju rudarjenja je prišlo v programu nadzora nad radioaktivnostjo do sprememb, tako da je po letu 2005 je program nadzora radioaktivnosti v okolici usklajen z »Letnim programom nadzora radioaktivnosti okolja RUŽV med izvajanjem koncne ureditve odlagališc Jazbec in Boršt«, h kateremu je URSJV dala soglasje. V letu 2015 je ARAO prevzel v upravljanje odlagališce Jazbec v skladu z Uredbo o nacinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkorišcanju jedrskih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 76/15), medtem, ko odlagališce Boršt upravlja RŽV d. o. o. Odlagališce Jazbec ni vec sevalni objekt. Trenutno sta za izvajanje programa monitoringa okolja odgovorna oba upravljavca odlagališc. Program monitoringa radioaktivnosti okolja Rudnika Žirovski vrh je iz dokumenta »Dopolnitev varnostnega porocila za odlagališce rudarske jalovine Jazbec, št. elaborata UZJVOP/01A, številka projekta UJZV-B103/048, september 2012«. URSJV je v dovoljenju za izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec št. 3570-7/2015/2 z dne 03. 06. 2015 upravljalcu ARAO odredila, da mora izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje po programu monitoringa in nacrta dolgorocnega nadzora, ki je sestavni del Dopolnitve varnostnega porocila, Re. A, UZVJ – OP/01A in sicer za (zadnje) peto leto prehodnega obdobja. Upravljalcu odlagališca Boršt Rudniku Žirovski vrh d. o. o. pa je URSJV z dopisom št. 3540-1/2015/38 z dne 13. 01. 2016 naložila izvajanje programa monitoringa za peto leto prehodnega obdobja. Okoljski monitoring, predvsem ko se govori o odgovornosti upravljavca odlagališca Jazbec, ni bil v izveden v celoti. Poleg tega, da ni upoštevan program za peto leto prehodnega obdobja, niso izvedene niti minimalne meritve, ki jih v predlaganem programu dolgorocnega nadzora okolja predvideva dokument »Dopolnitev varnostnega porocila za odlagališce rudarske jalovine Jazbec«. Proces definiranja programa dolgorocnega nadzora je bil sprožen leta 2017 vendar upravljavec ARAO v letu 2018 ni priložil ustreznega strokovnega mnenja pooblašcenca za sevalno in jedrsko varnost in varstvo pred sevanji. URSJV je tudi v letu 2018 nadaljevala inšpekcijski nadzor izvajanja monitoringa odlagališca Jazbec. Meritve v letu 2018 so izvajali Institut »Jožef Stefan«, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. in ERICo Velenje d. o. o. ZVD je kot pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji ocenil vplive na okolje ter izracunal dozno obremenjenost prebivalstva zaradi izvajanja koncne ureditve odlagališc. Celotni program zajema meritve zraka (222Rn in bioindikatorji), vode (elementi uranove razpadne verige v bližnjih vodotokih in v podtalnici), sedimentov (238U, 226Ra, 210Pb), rib in vzorcev hrane (226Ra in 210Pb) ter zunanjega sevanja. 3.3.2.2 Rezultati meritev v okolju Med rednim obratovanjem je bila radioaktivnost v neposredni okolici rudnika opazno višja kot na oddaljenih primerjalnih mestih, kjer vplivov rudnika ni mogoce zaznati. Po prenehanju obratovanja, predvsem pa v sedanji zakljucni fazi zapiranja rudnika, so se zmanjšale skupne emisije radioaktivnih prašnih delcev, radona in tekocih radioaktivnih iztokov v okolje in so se zato tudi imisijske koncentracije radionuklidov v vzorcih posameznih medijev polagoma zniževale. Zrak V letu 2018 meritev koncentracije radona po dolini Brebovšcice ni bilo izvajanih, ceprav so zahtevane v programu (oznaka »/«). Iz preglednice 28 so razvidna povprecja izmerjenih koncentracij 222Rn v okolici rudnika. Z letom 2014 so bile v skladu s programom iz Varnostnega porocila opušcene meritve na lokacijah Bacenski mlin, Brebovnica in Dolenja Dobrava (oznaceno z »-«). Preglednica 28: Povprecne letne koncentracije 222Rn v okolici RŽV v letih 2003–2018 v Bq/m3 Lokacija 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Brebovnica 34 37 26 34 43 39 31 21 22 24 - - - - - Bacenski mlin 43 48 31 34 40 26 39 34 40 21 30 - - - - Todraž 38 42 29 30 40 32 51 27 35 22 21 24 16 / / Gor. Dobrava 27 34 27 31 28 33 41 25 25 24 20 20 24 / / Dol. Dobrava 29 33 22 22 27 26 27 23 21 18 - - - - - Gorenja vas 31 29 19 22 30 22 34 21 21 17 17 17 19 / / Ljubljana 23 17 23 26 26 15 23 19 17 17 17 20 16 17 19 Nižje vrednosti koncentracij radona po letu 2000 v okolju se lahko pripiše zmanjšanju emisij radona iz jame (prenehanje delovanja jamske ventilacije, zrakotesno zaprtje podkopa P-10) ter dodatnemu prekrivnemu nasutju na odlagališcih Jazbec in Boršt. Povprecne koncentracije 222Rn v okolici rudnika, merjene z detektorji jedrskih sledi, so se obicajno gibale med 22 – 39 Bq/m3, medtem ko so bile dolgoletne referencne vrednosti, merjene v Gorenji vasi, okoli 20 Bq/m3. V letih 2013-2016 so vrednosti izmerjene z detektorji sledi v Todražu na najnižji ravni v zadnjih letih. Sploh koncentracija v zimskem obdobju 2015/2016 (oktober 2015 - april 2016) je nenavadno nizka (9 ± 2 Bq/m3). Ustrezne razlage za tako nizko vrednost ni. Dolocevanje rudniškega prispevka radona je v dosedanjem obdobju nadzora potekalo na primerjavah z rezultati meritev na referencnih lokacijah, zunaj vplivnega dosega. Po opravljenih ureditvenih delih na RŽV do konca 2009 se je izkazalo, da so se emisije radona precej znižale, kar je tudi vplivalo na znižanje prispevka radona, tako da ta nacin dolocevanja ni bil vec primeren. Uporablja se nacelo sorazmerja: kolikor so se znižale koncentracije na izvoru radona, za tolikšen faktor se zniža tudi radonski prispevek v dolini Brebovšcice. Iz razmerja koncentracije radona na odlagališcu Jazbec v tekocem letu in v obdobju po zaprtju rudnika, ko se še niso zacela izvajati zapiralna ali ureditvena dela (1991 – 1995) in povprecnega prispevka rudniškega radona na lokaciji v Gorenji Dobravi v tem istem obdobju, se lahko racuna prispevek rudniškega radona v Gorenji Dobravi v tekocem letu. Z uporabo navedene metodologije so izvajalci ocenili za leto 2018 prispevek rudniškega radona na lokaciji Gorenja Dobrava na najvec 3,3±0,9 Bq/m3. Na sliki 128 so razvidni ocenjeni prispevki rudniškega radona v preteklih letih. Povprecna vrednost letnega prispevka RŽV h koncentraciji radona v obdobju po prenehanju obratovanja rudnika leta 1993 do leta 2018 je 5,5 Bq/m3 oziroma v obdobju 1993 do 2007, ko je že bila izvedena vecina zapiralnih del, 7,2 Bq/m3. Izrazit je padec prispevka h koncentraciji radona v okolici RŽV po izvedenih delih na odlagališcih Jazbec in Boršt. Povprecna vrednost povecanja koncentracije radona v obdobju od leta 2008 do leta 2018 je 3,0 Bq/m3 in je skoraj dvakrat nižja kot v obdobju pred 2008. Slika 128: Ocenjeni letni prispevki rudnika h koncentracijam 222Rn v Gorenji Dobravi v letih 2000 - 2018 V letu 2018 se je tako kot v letu 2017, izvedlo meritve ekshalacije na obeh odlagališcih. Glede na dejstvo, da radon še vedno najvec prispeva k obremenjenosti prebivalcev in ker se le z meritvami na viru samem lahko spremlja kakovost prekrivke na odlagališcih, je izostajanje meritev oziroma neizvajanje programa, tako kot je to bilo leta 2016, nesprejemljivo. Izmerjene vrednosti ekshalacije radona 0,02 Bq/m2s na odlagališcu Jazbec in 0,05 Bq/m2s na odlagališcu Boršt so nekajkrat manjše od avtorizirane vrednosti za ekshalacijo radona iz površine odlagališca: (0,1 Bq/m2s za Jazbec in 0,7 Bq/m2s za Boršt). Radioaktivnost površinskih voda Glavni viri onesnaževanja voda, ki so ostali po prenehanju rudarjenja urana na Žirovskem vrhu, so jamska voda in odcedne vode iz odlagališca jamske jalovine Jazbec in odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt. Zaradi razlicne dinamike zapiranja odlagališc Jazbec in Boršt ter omejenih sredstev program meritev radioaktivnost v Todrašcici in Brebovšcici, ni konsistentno izvajan. Program nadzora površinskih voda je v letu 2018 zajemal meritve koncentracij najpomembnejših dolgoživih radionuklidov v kvartalnih vzorcih Todrašcice in Brebovšcice. Meritve kvartalnih vzorcev v Brebovšcici niso bile izvedene. V programu za leto 2018 so bile tudi meritve enkratno odvzetih vzorcev vode v Brebovšcici in Todrašcici, voda iz kanala Jazbec (238U, 226Ra), izcedne vode iz propusta odlagališca Jazbec (238U, 226Ra) ter podtalnica v telesu in v podlagi odlagališca (238U). Podobno so bili v programu meritev imisij odlagališca Jazbec v 2018 vzorci podtalnice v vodnjaku Mrzlek in v vrtini BS-30. Nesistematicen nadzor pomeni težjo interpretacijo prehajanja radionuklidov iz odlagališc v okolje. Glavni onesnaževalec površinske vode z 226Ra je jamska voda. Prispevek odlagališca Boršt se je po izvedenih sanacijskih delih zmanjšal in je podoben kot prispevek odlagališca Jazbec , tako so izpusti 226Ra iz posameznega odlagališca približno desetkrat manjši kot iz jame. V 2018 so bile po 2010 spet izvedene meritve enkratnih vzorcev vode po celotni dolini Brebovšcice. Primerjava rezultatov po lokacijah in po letih, ko so na voljo merski podatki, je na sliki 129. Znacilno je, da so koncentracije urana v Brebovšcici in Todrašcici višje po dotoku voda iz odlagališc Jazbec in Boršt in da bodo nekdanji objekti oziroma odlagališci še vedno predstavljali doloceno obremenitev okolja z radioaktivnimi izpusti. Slika 129: Koncentracije 238U v enkratnih vzorcih vod v okolici nekdanjega rudnika urana in reki Sori (Bq/m3) Koncentracije posameznih merjenih radionuklidov 238U, 226Ra in 210Pb so nizke in dosegajo nekaj odstotkov mejne izpeljane koncentracije za pitno vodo za 238U (IK = 3000 Bq/m3), za 210Pb (IK = 190 Bq/m3) in za 226Ra (IK = 480 Bq/m3). Dodatno kontaminacijo reke Sore zaradi prispevkov RŽV se lahko oceni iz razmerja pretokov Sore in Brebovšcice, ki je približno 9:1. Druge meritve V letu 2018 meritve koncentracije naravnih radionuklidov v sedimentih v Brebovšcici, in Sori niso bile izvedene. Meritve so bile izvedene le v Todrašcici PO in v sedimentih Zahodnega Boršt potoka (nadzor odlagališca Boršt). Ker gre za enkratne vzorce je težko ovrednoti izluževanje oziroma kakovost zapiralnih del. Iz enkratnih vzorcev bi lahko sklepali, da kakšnega vecjega povecanja izlocanja sedimentov iz Boršta ni. Prav tako, niso bile izvedene meritve radioaktivnosti v vzorcih rib in mleka. Meritve vzorcev sena/trave so bile izvedene iz lokacij na Borštu in v Gorenji Dobravi, ne pa iz lokacije Jazbec, ceprav so bile v programu tudi za to lokacijo. Izmerjene hitrosti doze na površini odlagališca Jazbec so v okviru pricakovanih vrednosti. Nadzor v preteklosti je pokazal, da odlagališce Jazbec ne prispeva vec povišane doze gama sevanja v okolici odlagališca, prav tako pa niso presežene avtorizirane vrednosti 0,2 µGy/h. Enako velja za meritve hitrosti doze na odlagališcu Boršt, iz katerih je razvidno da odlagališce ne prispeva k povecanju doze zunanjega sevanja v okolici. 3.3.2.3 Dozne obremenitve prebivalstva Pri oceni efektivne doze za prebivalstvo zaradi virov in emisij RŽV so upoštevane naslednje prenosne poti: - inhalacija dolgoživih radionuklidov, - inhalacija radona 222Rn in njegovih kratkoživih potomcev, - ingestija (vnos z vodo in hrano) po vodni in kopni prehrambeni poti ter - zunanje sevanje gama. Izracuni prejetih doz so opravljeni za vse prenosne poti razširjanja radioaktivnih snovi v okolje, za katere so bili na voljo merski podatki. Upoštevani so zunanje sevanje in notranje obsevanje zaradi vnosa radioaktivnih snovi. Ocena je izdelana za osebo znotraj širše referencne skupine prebivalstva, ki prejema letno najvišje dodatne doze. To so prebivalci iz naselja Gorenja Dobrava, ki leži 1,3 km severno od nekdanjih zunanjih obratov RŽV (porocilo IJS 1990). Ti prejmejo najvecji prispevek zaradi inhalacije radonovih kratkoživih potomcev. Skupna efektivna doza zaradi izpostavljenosti sevanju zaradi nekdanjega rudnika urana je leta 2018 za odraslega prebivalca 0,073 mSv, za 10 let starega otroka 0,069 mSv in za 1 leto starega otroka 0,77 mSv. Vrednosti so vecje kot v letu 2017 na racun vecjega ocenjenega prispevka objektov nekdanjega RŽV koncentraciji radonovih kratkoživih potomcev. Iz preglednice 29 so razvidne efektivne doze za odraslo referencno osebo po razlicnih obsevnih poteh zaradi virov sevanja na RŽV. Preglednica 29: Efektivne doze za referencno odrsalo osebo zaradi virov sevanja na RŽV leta 2018 Nacin Pomembnejši radionuklidi Efektivna doza inhalacija – aerosoli z dolgoživimi radionuklidi (U, 226Ra, 210Pb) – samo 222Rn – Rn – kratkoživi potomci (prenosne poti ni vec) 0,0017 0,070 ingestija – pitna voda (U, 226Ra, 210Pb, 230Th) – ribe (226Ra in 210Pb) – kmetijski pridelki (226Ra in 210Pb) (0,0057)* ni ocenjeno (0,002) ** ni ocenjeno (0,007) ** zunanje sevanje – imerzija in depozicija (sevanje iz oblaka in useda) – depozicija dolgoživih radionuklidov (used) – neposredno sevanje gama z odlagališc 0,0011 - - Skupna efektivna doza (zaokroženo): 0,073 mSv * Dozni prispevek zaradi ingestije vode iz potoka Brebovšcice se ne upošteva v koncni oceni, saj se ta voda ne uporablja za pitje, napajanje ali namakanje. ** V oklepaju so vrednosti izracunane na podlagi zadnjih meritev rib in hrane narejenih leta 2015. Pri oceni skupne efektivne doze niso upoštevane. V koncnem seštevku ni upoštevana doza zaradi potencialnega uživanja vode neposredno iz kontaminiranih potokov Brebovšcice in Todrašcice ali izvirov (Mrzlek). Prebivalci te vode ne uporabljajo niti kot vodo za pitje niti za zalivanje, namakanje ali napajanje živine. Ce se privzame vrednosti iz Porocila za leto 2015 za ingestijo (ribe, kmetijski pridelki, hrana), potem je skupna letna efektivna doza zaradi izpostavljenosti dodatnemu sevanju iz rudnika urana v Žirovskem vrhu v letu 2018 nekoliko višja (82 µSv za odraslega prebivalca, 98 µSv za otroka starega 10 let, 153 µSv za otroka starega 1 leto), vendar še zmeraj manjša od avtorizirane mejne vrednosti 300 µSv na leto. Doze za vse tri predstavnike referencne skupine prebivalstva v letu 2018 so višje od doz v letu 2017 zaradi višje ocenjene koncentracije 222Ra v letu 2018. 3.3.2.4 Zakljucki Obsevna obremenitev odraslega okoliškega prebivalstva je bila leta 2018 ocenjena na 0,073 mSv. Najvecji vir radioaktivnega onesnaževanja v okolju RŽV še vedno ostaja radon 222Rn s svojimi kratkoživimi potomci, ki prispevajo vecino dodatne izpostavljenosti (0,070 mSv na leto) prebivalstva. Zaporedje letnih prispevkov efektivne doze prebivalstva zaradi rudnika urana je prikazano na sliki 130. Izstopajoca ocena doznega prispevka leta 2003 (glej diagram na sliki 130) realno ni pogojena s povecanimi izpusti radioaktivnosti v okolje, temvec je odraz metodologije vrednotenja rezultatov pri merjenju radioaktivnosti v okolju. Ocenjena izpostavljenost je tretjina letne mejne vrednosti doze 0,3 mSv, ki jo je v poprejšnjem soglasju k lokacijski dokumentaciji za RŽV predpisal leta 1996 takratni Zdravstveni inšpektorat. V primerjavi s celotno obsevno obremenitvijo prebivalstva so posledice nekdanjega rudarjenja uranove rude na RŽV okoli 1 % povprecne obsevne obremenitve zaradi naravnega sevanja v tem okolju (po oceni IJS iz leta 1990 okrog 5,5 mSv na leto). Meritve radioaktivnosti v okolju RŽV in dozne ocene v zadnjih letih so pokazale, da so ustavitev rudarjenja in doslej izvedena zapiralna dela precej zmanjšali vplive na okolje in na prebivalstvo. 0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 0,3 0,35 0,4 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 mSv Slika 130: Letni prispevek k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu Vir: [23]. 3.3.3 Nadzor radioaktivnosti v okolici reaktorskega infrastrukturnega centra v Brinju Program nadzora radioaktivnosti okolice Reaktorskega infrastrukturnega centra (v nadaljevanju RIC) Instituta »Jožef Stefan« (IJS) na Brinju leta 2018 je opredeljen v Varnostnem porocilu za TRIGA MARK II (IJS-DP-10675, revizija 7, 2017). Program temelji na starem programu, ki je bil opredeljen v odlocbi Uprave RS za jedrsko varnost št. 391-01/00-5-26546/MK z dne 10. 11. 2000 in je bil v letu 2013 posodobljen in usklajen s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Ur. l. RS št. 27/18 Priloga 5: Zasnova programa obratovalnega monitoringa raziskovalnega jedrskega reaktorja). Nadzorne meritve opravlja Služba za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS (v nadaljevanju SVPIS), razen meritev zunanjega sevanja s TL dozimetri, ki jih opravlja pooblašceni izvajalec monitoringa radioaktivnosti. Program meritev RIC je vsebinsko povsem locen od programa nadzora Centralnega skladišca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na isti lokaciji na Brinju. 3.3.3.1 Obseg nadzora Nadzor radioaktivnosti RIC obsega meritve emisij in meritve koncentracij v okolju. Program meritev radioaktivnih emisij na izvoru zajema atmosferske (aerosole in pline na izpuhu iz reaktorske hale) in tekocinske izpuste (radioaktivne izpustne vode iz Odseka IJS za znanosti o okolju in možne izpuste iz vroce celice). Meteorološke podatke (smer in hitrost vetra, padavine) zagotavlja avtomatska meteorološka postaja, ki je postavljena na kontrolni tocki ob zahodni ograji zemljišca reaktorskega centra. Nadzorne meritve radioaktivnosti v okolju reaktorskega centra obsegajo meritve radioaktivnosti zraka, podtalnice (iz vodnjaka), radioaktivnosti savskega sedimenta, radioaktivno kontaminacijo tal ter meritve zunanjega sevanja (zunanja doza merjena s termoluminiscencnimi dozimetri ter sprotno spremljanje hitrosti doze z avtomatskim merilnikom). 3.3.3.2 Rezultati meritev v okolju Potem, ko so leta 2007 na RIC na Brinju vzpostavili novi vzorcevalni sistem zraka za nadzor atmosferskih izpustov iz reaktorja, so leta 2008 postavili še podoben sistem za nadzor izpustov iz vroce celice. Emisijske meritve radioaktivnosti aerosolov so pokazale le vrednosti, ki so nižje od meje detekcije. Pri atmosferski prenosni poti je najpomembnejše izpušcanje 41Ar v ozracje iz prezracevalnega sistema reaktorja. Atmosferski izpusti žlahtnega plina 41Ar so v neposredni korelaciji s casom obratovanja reaktorja in so za leto 2018 ocenjeni na 1,3 TBq, kar je rahlo vec kot prejšnja leta (2017: 1,2 TBq; 2016: 1,0 TBq; 2015: 0,9 TBq; 2014: 0,7 TBq; 2013: 0,8 TBq; 2012 in 2011: 0,9 TBq). 3.3.3.3 Dozne obremenitve prebivalstva Dozna ograda, ki jo je za obratovanje reaktorja postavila URSJV za referencne osebe, je 50 µSv na leto. Efektivna letna doza za okoliškega prebivalca zaradi atmosferskih izpustov za leto 2018 je bila ocenjena po metodologiji, ki upošteva Gaussov model disperzije 41Ar za talni izpust in obsevanje gama iz koncnega oblaka. Ob predpostavki, da se clovek zadržuje 65 ur/leto ob ograji Reaktorskega centra, je efektivna letna doza 0,03 µSv. V oddaljenosti 500 m (Pšata) je ob celoletnem zadrževanju efektivna letna doza 0,65 µSv. Ocenjuje se, da je efektivna letna doza, prejeta prek te prenosne poti, zanemarljiva. V primeru, da bi reaktor obratoval celo leto na polni moci, bi bila prejeta letna doza na oddaljenosti 500 m okoli 10 µSv. V letu 2018 v tekocinskih izpustih iz cisterne O-2 niso zaznali umetnih radionuklidov, tako je letna ingestijska doza 0 µSv in ni bilo prejete efektivne letne doze preko te prenosne poti. 3.3.3.4 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa Skladno z zahtevami Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Ur. l. RS 27/18) so v letu 2018 izvedli primerjavo z neodvisno meritvijo pooblašcene organizacije (ZVD). Primerjali so meritev zraka iz dimnika reaktorja. Plinasti vzorec so vzorcili v Marinelli posodi in ga zaporedno merili najprej na IJS in nato na ZVD. Rezultate meritev so med seboj statisticno primerjali (u-test) in dokazali, da se rezultati meritev ujemajo. 3.3.3.5 Zakljucki Nadzor nad radioaktivnostjo okolice RIC na Brinju je bil leta 2018 v celoti izvajan v skladu s potrjenim programom nadzora. Obsevna izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva, ocenjena po vseh prenosnih poteh zaradi dejavnosti RIC, je približno 1 % upravno predpisane dozne omejitve (dozne ograde) za prebivalstvo, ki znaša 50 µSv/leto. Vir: [28]. 3.3.4 Nadzor radioaktivnosti v okolici centralnega skladišca RAO v Brinju Program nadzora radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov (v nadaljevanju CSRAO) na Brinju je skladen s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Ur. l. RS, št. 27/18) in je podrobno dolocen v Varnostnem porocilu za CSRAO v Brinju, Poglavje 13, rev. 2, ARAO-04-01-026-001, april 2018. Program nadzora sta izvajali pooblašceni organizaciji IJS in ZVD. 3.3.4.1 Obseg nadzora Centralno skladišce na Brinju je bilo leta 2004 po skoraj dveh desetletjih obratovanja rekonstruirano, kar je vplivalo na zmanjšanje emisij radioaktivnih snovi v ozracje, površinske vode in podtalnico. V letu 2015 je ARAO izvedel zamenjavo lesenih palet s kovinskimi samonosnimi paletnimi okvirji, s cimer so posodobili nacin skladišcenja paketov RAO v skladišcu. Izboljšano je tudi skladišcenje z vidika stabilnosti paketov, požarne varnosti objekta, dostopnosti do paketov in delovnih pogojev iz vidika sevalne varnosti in varnosti pri delu. V letu 2018 ni bilo dejavnosti, ki bi lahko dodatno sevalno obremenjevala okolico objekta CSRAO. V letu 2018 je ARAO v skladišcnem prostoru objekta CSRAO in na ožji lokaciji opravljal rutinska dela, ki vkljucujejo vnos in iznos paketov RAO, izvajanje rednih pregledov in vzdrževanje SSK, izvajanje nadzornih meritev, obiske inšpekcij ter vodenje strokovnih ogledov. V letu 2017 je ARAO pricel z razstavljanjem naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja. V letu 2018 je ARAO nadaljeval dela razstavljanja zaprtih virov sevanja, dela je zakljucil v mesecu februarju. Med izvajanjem del razstavljanja zaprtih virov sevanja je bila možnost kontaminacije delovnega prostora. SVS ARAO je v casu del dosledno preverjal vrednost vezane in nevezane kontaminacije površin in predmetov. V kolikor je bila kontaminacija zaznana, se je takoj izvedla dekontaminacija prostora oz. predmetov. Meritve radioaktivnih emisij leta 2018 so obsegale nadzor zracnih izpustov (radon kot posledica skladišcenja virov 226Ra), odpadnih voda (radioaktivni izotopi v podzemnem zbiralniku, ki je brez iztoka v okolje) in neposredno zunanje sevanje na zunanjih delih skladišca. Program meritev v okolici je obsegal meritve koncentracije radona in njegovih kratkoživih potomcev, radionuklidov v podtalnici iz dveh vrtin, kontinuirane meritve atmosferskih izpustov 222Rn z detektorji sledi na treh tockah v bližini objekta in zunanje sevanje gama na šestih tockah na razlicnih razdaljah od skladišca. Poleg tega so bile kot meritve za vzdrževanje pripravljenosti izvedene tudi meritve kontaminacije tal ter koncentracije radionuklidov v suhem usedu iz zraka v bližini skladišca. Meritve savskega sedimenta se po rekonstrukciji skladišca ne opravljajo vec, saj ni vec tekocih izpustov. Meritve, vezane na vzdrževanje pripravljenosti, zajemajo in-situ gama spektrometrijsko merjenje tal okoli skladišca, na novo pa je bilo leta 2008 uvedeno tudi merjenje suhega useda (zbiranje na vazelinski plošci). Kot v preteklem, je bil tudi v letu 2018 izveden neodvisni nadzor CSRAO. 3.3.4.2 Rezultati meritev v okolju Povišanje koncentracije radona v okolici skladišca zaradi emisij so ocenili na podlagi Gaussovega disperzijskega modela za talni izpust in spremljajocih meteoroloških podatkov na lokaciji Reaktorskega infrastrukturnega centra. Tako naj bi maksimalno povišanje koncentracije radona 222Rn v okolici skladišca, ocenjeno na osnovi modela za povprecne vremenske razmere, znašalo na ograji Reaktorskega centra okrog 0,5 Bq/m3. Vrednost je konservativna, saj velja le, ce bi vetrovi pihali stalno v eni smeri. Dejansko znaša letna povprecna vrednost prispevka 222Rn koncentracij le okrog 30 % zgoraj navedenih vrednosti v najpogostejši smeri vetra. Meritve radona v neposredni okolici objekta CSRAO kažejo obicajne koncentracije v okolju in so primerljive z rezultati meritev iz preteklih let (15 Bq/m3 – 35 Bq/m3). Zaradi majhnih izpustov, ki so skoraj dva velikostna razreda manjši od naravnih vrednosti, vpliva radona v okolju ni mogoce zaznati z obstojecimi merilnimi metodami. Vzorci vode podtalnice so bili vzeti na južni in severni vrtini. Obe lokaciji sta približno 30 m od CSRAO. Podtalnica se giblje od severa proti jugu, tako da je severna vrtina referencna, medtem ko se na južni vrtini meri morebitni vpliv CSRAO. Meritve kažejo obicajne vrednosti naravnih radionuklidov. V vzorcu podtalnice iz obeh vrtin so bili prisotni samo naravni radionuklidi. Izmerjene koncentracije naravnih radionuklidov so na obeh lokacijah podobne in so obicajne za naravno okolje. Mesecne doze zunanjega sevanja gama (okoliškega ekvivalenta doze H*(10)) se merijo na vratih odlagališca in na razdaljah 10, 30 in 50 m. Izmerjena letna doza (okoljski ekvivalent doze H*(10)) na zunanji strani tovornih vrat CSRAO je bila 0,94 mSv in je podobna kot v preteklih letih po prepakiranju RAO v ustreznejšo embalažo in boljšo razmestitev radioaktivnih odpadkov. Izmerjena letna doza 10 m od vrat je bila 0,81 mSv in je bila nižja kot na lokaciji 30 m od vrat ali na referencni lokaciji na ograji Reaktorskega Centra 0,92 mSv. Lahko zakljucimo, da je bil vpliv skladišca iz vidika zunanjega sevanja nemerljiv. Letne doze na ostalih merskih tockah zelo malo odstopajo od preteklih let. Razlike med posameznimi lokacijami so odvisne od sestave tal in s tem povezanega nivoja naravnega sevanja. 3.3.4.3 Dozne obremenitve prebivalstva Pri oceni doze se od obsevnih poti upošteva inhalacija radonovih potomcev in neposredno sevanje iz skladišca za najbolj izpostavljene posameznike. Obsevnih obremenitev zaradi izpustov radioaktivnih tekocin ni, saj ni tekocinskega izpušcanja v okolje. Dozna ograda za posameznika iz referencne skupine prebivalstva je 100 µSv na leto. Ocena prejetih doz je bila izdelana za tri referencne skupine posameznikov iz prebivalstva. Najvišjo dozo prejmejo sodelavci IJS iz vzhodnega krila reaktorskega centra, ki je bila leta 2018 konservativno ocenjena na 1,28 µSv na leto. Precej manj prejme pri svojih rednih obhodih varnostnik (0,61 µSv na leto), medtem ko je bila ocenjena letna doza za kmetovalca pri opravljanju poljskih del ob ograji zavarovanega obmocja (100 m) le okrog 0,03 µSv na leto. Vrednosti so primerljive z letom 2017, ter zaradi manjših emisij radona precej nižje kot v letu 2008. Najvišja zgoraj navedena letna izpostavljenost posameznika pomeni približno 1 % avtorizirane mejne doze za referencno osebo (100 µSv) ali manj kot 0,05 % doze zaradi naravnega ozadja. 3.3.4.4 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa Skladno z zahtevami Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti so bile v letu 2018 izvedene primerjave meritev okoljskih TL dozimetrov z neodvisnimi meritvami ki jih je izvedel neodvisni pooblašcenec za izvajanje monitoringa ZVD. ZVD je izmeril sistematsko višje vrednosti, vendar meritve ne odstopajo za vec kot 20 % in so znotraj kriterijev sprejemljivosti. 3.3.4.5 Zakljucki Nadzor nad radioaktivnostjo okolice Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov na Brinju je ponovno pokazal, da se je vpliv obratovanja skladišca na okolje zmanjšal že leta 2009. Ocena obsevne obremenitve za prebivalstvo kaže, da je prejeta doza za posameznika iz referencne skupine delavcev reaktorskega centra znatno pod predpisanimi doznimi ogradami za prebivalstvo. Vir: [22], [29]. 3.4 PREJETE DOZE SEVANJA PREBIVALCEV V SLOVENIJI 3.4.1 Sevalna obremenjenost prebivalcev zaradi uporabe virov sevanja Med 25 - 40 % celotne doze, ki jo prejme povprecni Evropejec, je posledica medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. Ce se izvzame naravne vire sevanja, na medicinsko uporabo ionizirajocega sevanja odpade skoraj 90 % skupinske doze. Na osnovi študije Dose Datamed 2 iz leta 2011 pri nas povprecen prebivalec zaradi medicinskih preiskav prejme približno 0,7 mSv letno. Vec kot polovico letne efektivne doze, ki jo prebivalci prejmejo od vseh naravnih virov ionizirajocih sevanj, v povprecju prispeva radon s svojimi kratkoživimi radioaktivnimi razpadnimi produkti. Delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni radonu, in drugi posamezniki iz prebivalstva lahko prejmejo doze, ki so znatno višje od povprecne doze zaradi naravnih virov. Njihovo izpostavljenost se ocenjuje v okviru vladnega programa »Sistematicno pregledovanje in izvajanje meritev radona«, ki ga zagotavlja URSVS, izvaja pa ZVD. Na podlagi meritev in casov prisotnosti v prostorih je ZVD ocenil tudi prejete efektivne doze za zaposlene delavce, v šolah in vrtcih pa še za otroke, ki so bili izpostavljeni vrednostim nad 300 Bq/m3. Od skupaj 122 izidov je 5 ocenjenih letnih doz preseglo mejno vrednost 6 mSv za posameznike iz prebivalstva. Najvišja ocenjena doza je bila okrog 21 mSv v igralnici vrtca na Osnovni šoli Toneta Tomšica Knežak zaradi povprecne vsebnosti radona okrog 5000 Bq/m3. V 38 primerih so bile ocenjene letne doze med 2 in 6 mSv, v 39 primerih med 1 in 2 mSv, v 40 primerih pa nižje od 1 mSv. V vecini prostorov in objektov s previsokimi vsebnostmi radona se letos meritve in drugi ukrepi nadaljujejo. URSVS je financirala tudi Radonski zemljevid, ki sta ga izdelala IJS in Center za raziskave atmosfere, Univerza v Novi Gorici. Zemljevid je ena od osnov za nacionalni radonski program, ki ga je Vlada RS sprejela v zacetku leta 2018. Na podrocju ozavešcenosti o škodljivih vplivih radona je URSVS financirala izdajo slikanice, natisnjene na ucne pripomocke, namenjene srednješolcem. Delavci v idrijskem in mežiškem rudniku od leta 2009 niso vec pod dozimetricnim nadzorom kot izpostavljeni delavci. Rudnika sta zaprta, le posamezni rovi so namenjeni turisticnim obiskom. Vodniki v jamah so izpostavljeni obcasno, trenutno pa so obravnavani kot posamezniki iz prebivalstva. Nadzorovani so v sklopu nacionalnega programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi naravnih virov sevanja. V letu 2018 je URSVS nadaljevala financiranje analize skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije. Meritve je izvedel IJS. Analizirano je bilo 130 vzorcev vodovodih vod iz 94 vodovodnih sistemov. Vzorcenje je pokrivalo celotno ozemlje Slovenije, pri cemer je bilo upoštevano število prebivalcev glede na odvzemno mesto ter hidrogeološke znacilnosti voda. Vrednosti za skupno aktivnost sevalcev alfa se pojavljajo v obmocju do 0,15 Bq/kg, s povprecno vrednostjo 0,037 Bq/kg. Vrednosti za skupno aktivnost sevalcev beta so do 0,46 Bq/kg, s povprecno vrednostjo 0,19 Bq/kg. Priporocene ravni za preverjanje skupne aktivnosti beta (1 Bq/kg) niso bile presežene. Vrednosti so tako za sevalce alfa kot beta podobne kot v letu 2017. Dodatno je bilo analizirano pet vodovodov, kjer so vrednosti za skupno aktivnost sevalcev alfa v preteklih letih presegle 80 % ravni za preverjanje skupne aktivnosti alfa ali skupne aktivnosti beta. V nobenem od teh primerov ni bila presežena indikativna doza 0,1 mSv na leto. 3.5 BAZA PODATKOV O MERITVAH RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU IN O IZPUSTIH IZ JEDRSKIH OBJEKTOV (ROKO) ROKO (Radioaktivnost v OKOlju) je ime URSJV baze podatkov o meritvah radioaktivnosti v Sloveniji. Z vstopom v Evropsko unijo je Slovenija prevzela obveznost, ki neposredno izhaja iz 36. clena pogodbe Euratom in posredno iz evropske direktive o temeljnih varstvenih standardih. Tudi 158. clen Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti zahteva spremljanje trendov radioaktivnosti okolja in ocenjevanje prejetih doz prebivalstva. Bazo okoljskih podatkov je URSJV zasnovala leta 2004, leta 2007 pa sta bila baza in prikazovalni program razširjena, vanjo pa so bili vkljuceni tudi podatki o izpustih iz jedrskih objektov. Leta 2018 je bila baza dopolnjena z vsemi razpoložljivimi podatki iz letnih porocil, tako da sedaj vsebuje vec kot 300.000 podatkov o meritvah. Osnova podatkovne baze je upravljalni sistem podatkovnih baz Microsoft SQL Server, vsaka meritev pa vsebuje podatke o: - vrsti monitoringa in lokaciji meritve, - izmerjenem radionuklid in vrednosti oz. meji detekcije, - napaki, - merski enoti, - vrsti vzorcev in nacinu priprave, - zacetku in koncu meritve, - tipu meritve, - instrumentu in izvajalcu meritev ter - viru iz katerega so crpani podatki. V bazo so vpisani podatki monitoringa življenjskega okolja v Republiki Sloveniji od leta 1980 dalje ter vsi podatki obratovalnih monitoringov NEK (meritve v okolju in podatki o izpustih), RŽV, Reaktorskega centra in CSRAO v Brinju, vecinoma s prepisovanjem iz tiskanih dokumentov. Del baze so tudi ocenjeni podatki o izpustih iz bolnišnic. Ti izpusti nastajajo kot posledica uporabe radioaktivnih snovi v zdravstvu in jih je posredovala URSVS. Baza je dostopna vsem na spletnem naslovu http://www.radioaktivnost.si/ in jo lahko uporablja kdorkoli kot pripomocek pri razlicnih študijah in analizah radioaktivnosti v okolju. Po dolocbah pravilnika o monitoringu radioaktivnosti morajo od leta 2008 naprej vsi izvajalci monitoringa, poleg tiskanega letnega porocila, zagotoviti tudi zapise o meritvah v elektronski obliki, ki jo doloci pristojni upravni organ. Takšen nacin porocanja lajša vsakoletno dopolnjevanje baze. Slovenija mora v skladu s 36. clenom pogodbe Euratom Evropski komisiji porocati o rezultatih merjenja radioaktivnosti v okolju in o izpustih iz jedrskih elektrarn in drugih objektov. Ti podatki morajo vsebovati vse parametre, ki jih je Evropska komisija predhodno definirala v svojih priporocilih. Baza je zasnovana tako, da je mogoce vse potrebne podatke s pomocjo orodij enostavno izvoziti v obliki, ki jo je predpisala Evropska komisija. Poleg vpisa rednih vsakoletnih meritev v sklopu monitoringa okolja in obratovalnega monitoringa, je naloga URSJV tudi vpis podatkov iz razpoložljivih raziskovalnih študij iz podrocja merjenja radioaktivnosti okolja v Sloveniji. Baza podatkov vsebuje rezultate meritev razlicnih vzorcev iz vse Slovenije (lokacije so oznacene na karti na sliki 131). Pricakovano, najvec rezultatov je v bližini jedrskih objektov, posebej NE Krško. Slika 131: Lokacije vseh merilnih mest, ki so doslej vnesene v bazo ROKO Kot primer prikaza rezultatov meritev lahko vidimo potek izmerjene specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani, ki nazorno prikaže prispevek zadnjega kitajskega zracnega jedrskega poskusa jeseni leta 1980, cernobilske nesrece leta 1986 ter nezgodne stalitve vira 137Cs v železarni v Španiji leta 1998 (slika 132). Slika 132: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU 4.1 USMERJENI ZDRAVSTVENI PREGLEDI Zdravstvene preglede izpostavljenih delavcev so v letu 2018 izvajali zdravniki iz petih pooblašcenih organizacij: Klinicni inštitut za medicino dela, prometa in športa Ljubljana, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. Ljubljana, Aristotel d. o. o. Krško, Zdravstveni dom Krško in Zdravstveni dom Škofja Loka. Podatki o opravljenih zdravniških pregledih so zbrani v preglednici 30. Preglednica 30: Število opravljenih zdravniških pregledov v letu 2018 Rezulta Moški Ženske Mlajši od 40 let Starejši od 40 let Skupaj izpolnjuje 1455 690 1124 1021 2145 izpolnjuje z omejitvami 244 99 124 219 343 zacasno ne izpolnjuje 21 0 12 9 21 ne izpolnjuje; predlagano drugo delo 3 2 4 1 5 ne izpolnjuje 7 1 3 5 8 ocene ni mogoce podati 17 11 18 10 28 zdravstveni nadzor po koncu dela 0 0 0 0 0 Skupaj 1747 803 1285 1265 2550 4.2 DOZE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV Leta 2018 je URSVS ukrepala v treh primerih, ko je bila prekoracena operativna mesecna doza 1,6 mSv. Zahtevala je pojasnilo od izpostavljenega delavca in od odgovorne osebe za varstvo pred sevanji ter dokazila o izpolnjevanju pogojev za izpostavljenega delavca. V enem primeru je bila opravljena inšpekcije v zdravstveni ustanovi, ker je odcitek dozimetra presegel mejno dozo 20 mSv. URSVS vodi centralno evidenco osebnih doz (CEOD), v katero pooblašceni izvajalci dozimetrije porocajo prejete doze ionizirajocega sevanja za vse izpostavljene delavce. Izmerjene doze zaradi zunanjega obsevanja praviloma porocajo mesecno, doze zaradi notranjega obsevanja pa praviloma porocajo letno. Pooblašceni izvajalci osebne dozimetrije za meritve zunanjih doz za leto 2018 so ZVD, NEK in IJS, pooblašceni izvajalec dozimetrije zaradi izpostavljenosti radonu pa ZVD. Projekt centralne evidence osebnih doz je pricel Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije leta 1999. Leta 2018 sta se nadaljevala razvoj in polnjenje evidence in bosta potekala tudi leta 2018, do zdaj pa je bilo vanj vkljuceno 16.892 oseb (vkljucno z osebami, ki so v obdobju 2000–2018 prenehale delati z viri sevanj). Od leta 2010 so v CEOD vkljucene osebne doze, ki jih prejmejo delavci slovenskih podjetij pri izvajanju remontnih del v nuklearnih elektrarnah v tujini ter osebne doze letalskega osebja podjetja Adria Airways zaradi izpostavljenosti kozmicnemu sevanju med letalskimi poleti. V letu 2015 je v CEOD dodatno vkljuceno približno 960 gasilcev. Upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem delajo delavci zunanjega izvajalca, mora preveriti ali so doze, ki so jih ti delavci prejeli v skladu z mejnimi dozami in doznimi ogradami. Potrdilo o prejetih dozah v preteklem obdobju iz CEOD izda URSVS na podlagi vloge delavca ali odgovorne osebe za varstvo pred sevanji v podjetju, kjer je delavec zaposlen. V letu 2018 je URSVS izdala potrdila za 82 delavcev iz šestih podjetij oziroma institucij. Podatki na podlagi CEOD o prejetih dozah sevanja leta 2018 po UNSCEAR klasifikaciji so zbrani v preglednici 31 in preglednici 32. Preglednica 31: Število izpostavljenih delavcev za posamezni dozni interval Vir sevanja oz. organizacija 0-ND* ND- 0,99 mSv 1-4,99 mSv 5-9,99 mSv 10-14,99 mSv 15-19,99 mSv 20-29,99 mSv = 30 mSv Skupaj zunanje sevanje 4753 2490 500 13 0 0 0 1 7757 NEK(1) 386 698 239 13 0 0 0 0 1336 NEK notranji 188 179 53 6 0 0 0 0 426 NEK zunanji 198 519 186 7 0 0 0 0 910 Reaktor IJS(3) 18 36 0 0 0 0 0 0 54 reaktorji v tujini 6 4 2 0 0 0 0 0 12 industrija(2,3) 556 75 18 0 0 0 0 0 649 industrijska radiografija 113 31 16 0 0 0 0 0 160 industrija ostalo 443 44 2 0 0 0 0 0 489 medicina in veterina 3115 1250 26 0 0 0 0 1 4392 nuklearna medicina(2,3) 72 126 19 0 0 0 0 0 217 interventna radiologija(2,3) 124 78 0 0 0 0 0 0 202 radiologija ostalo(2,3) 2365 858 4 0 0 0 0 0 3227 brahiterapija(3) 22 6 0 0 0 0 0 1 29 radioterapija (3) 153 51 1 0 0 0 0 0 205 zobni(2) 285 78 1 0 0 0 0 0 364 medicina ostalo(2,3) 29 20 0 0 0 0 0 0 49 veterina(2) 65 33 1 0 0 0 0 0 99 ostalo(2,3,8) 672 240 3 0 0 0 0 0 915 letalski prevozi 0 187 212 0 0 0 0 0 399 radon 0 31 70 56 35 4 0 0 196 RŽV(4,5,6) 0 8 0 0 0 0 0 0 8 kraške jame(4,7) 0 23 70 56 35 4 0 0 188 Skupaj 4753 2521 570 69 35 4 0 1 7953 Preglednica 32: Kolektivna doza v clovek mSv po doznih intervalih in povprecna doza za posamezne dejavnosti Vir sevanja oz. organizacija ND*-0,99 mSv 1-4,99 mSv 5-9,99 mSv 10-14,99 mSv 15-19,99 mSv 20-29,99 mSv =30 mSv skupaj (clovek mSv) pov-precna doza (mSv) povpre-cna doza >ND (mSv) zunanje sevanje 550,98 837,03 81,38 0 0 0 35,19 1504,58 0,19 0,50 NEK(1) 228,57 472,84 81,38 0 0 0 0 782,79 0,59 0,82 NEK notranji 53,57 103,62 40,40 0 0 0 0 197,59 0,46 0,83 NEK zunanji 175,00 369,22 40,98 0 0 0 0 585,20 0,64 0,82 reaktor IJS(3) 2,06 0 0 0 0 0 0 2,06 0,04 0,06 reaktorji v tujini 1,19 4,33 0 0 0 0 0 5,52 0,46 0,92 industrija(2,3) 13,51 25,34 0 0 0 0 0 38,85 0,06 0,42 industrijska radiografija 8,15 22,83 0 0 0 0 0 30,98 0,19 0,66 industrija ostalo 5,36 2,51 0 0 0 0 0 7,87 0,02 0,17 medicina in veterina 187,97 41,31 0 0 0 0 35,19 264,47 0,06 0,21 nuklearna medicina(2,3) 43,85 28,50 0 0 0 0 0 72,35 0,33 0,50 interventna radiologija(2,3) 11,78 0 0 0 0 0 0 11,78 0,06 0,15 radiologija ostalo(2,3) 108,40 8,01 0 0 0 0 0 116,41 0,04 0,14 brahiterapija(3) 0,17 0 0 0 0 0 35,19 35,36 1,22 5,05 radioterapija (3) 5,48 1,31 0 0 0 0 0 6,79 0,03 0,13 zobni(2) 10,51 1,69 0 0 0 0 0 12,20 0,03 0,15 medicina ostalo(2,3) 0,49 0 0 0 0 0 0 0,49 0,01 0,02 veterina(2) 7,29 1,80 0 0 0 0 0 9,09 0,09 0,27 ostalo(2,3,8) 27,45 4,90 0 0 0 0 0 32,35 0,04 0,13 letalski prevozi 90,23 288,31 0 0 0 0 0 378,54 0,95 0,95 radon 10,40 214,80 373,08 431,33 63,82 0 0 1093,43 5,58 5,58 RŽV(4,5,6) 0,98 0 0 0 0 0 0 0,98 0,12 0,12 kraške jame(4,7) 9,42 214,80 373,08 431,33 63,82 0 0 1092,45 5,81 5,81 Skupaj 561,38 1051,83 454,46 431,33 63,82 0 35,19 2598,01 0,33 0,81 * ND - nivo detekcije (1) Izvajalec meritev NEK. ND = 0,01 mSv, doze pod ND so upoštevane kot 0 mSv. (2) Izvajalec meritev ZVD. ND = 0,04 mSv, doze pod ND so upoštevane kot 0 mSv. (3) Izvajalec meritev IJS. ND = 0,001 mSv, nedolocenost ozadja je 0,01 mSv/mesec. IJS poroca vsako pozitivno odstopanje od ozadja. (4) Izvajalec dozimetrije je radonski laboratorij ZVD. (5) Skupna efektivna doza zaradi izpostavljenosti radonu in njegovim potomcem in zunanjemu sevanju. (6) Doze zaradi izpostavljenosti radonu so ocenjene po metodologiji iz ICRP 65. (7) Doze zaradi izpostavljenosti radonu so ocenjene po metodologiji iz ICRP 32. (8) Za delavce ARAO je upoštevana tudi notranja doza. V preglednicah 31 in 32 je upoštevan odcitek dozimetra delavke na Ocesni kliniki v Ljubljani 35,19 mSv. Brez upoštevanja tega rezultata bi bila povprecna doza delavcev v medicini 0,18 mSv, v brahiterapiji pa 0,03 mSv. Visoke individualne doze zaradi zunanjega sevanja prejmejo delavci, ki izvajajo remontna dela v nuklearnih elektrarnah v tujini, sodelujejo pri delih v NEK ter izvajajo industrijsko radiografijo. V preglednici 31 in preglednici 32 so njihove doze upoštevane v razlicnih kategorijah, zato skupne individualne doze niso razvidne. Najbolj izpostavljen posameznik v tej skupini je prejel letno dozo 5,5 mSv. Zelo visoke doze v Sloveniji zaradi naravnega notranjega sevanja prejemajo delavci v Postojnski jami (PJ), kjer na podlagi odlocbe URSVS iz leta 2004 zavezanec nadaljuje ukrepe glede varstva svojih delavcev in zacasno zaposlenih študentov, izpostavljenih visokim vsebnostim radona in njegovih potomcev v zraku jame. Nadzorne meritve je v letu 2018 izvajal ZVD, ki je delavcem dolocal tudi sevalne obremenitve. V letu 2018 nihce od delavcev ni presegel dozne omejitev 20 mSv, 4 delavci so prejeli individualne doze med 15 in 20 mSv, 35 delavcev je prejelo doze med 10 in 15 mSv, 41 delavcev je prejelo doze med 5 in 10 mSv, 46 delavcev pa je prejelo doze nižje od 5 mSv. Kolektivna doza je bila 895 cl·mSv, kar je vec kot v letu 2016 (766 cl·mSv). Povprecna prejeta doza na delavca je bila 7,1 mSv, kar je vec kot leta 2017 (6,3 mSv). Ocena doz je negotova, ker se kontinuirane meritve radonovih potomcev zaradi previsoke vlage in cene ne izvajajo stalno, meteorološke razmere (predvsem temperaturna razlika zunaj in znotraj jame) pa imajo zelo mocan ucinek na vsebnosti radona in njegovih potomcev v zraku. Med majem in avgustom so vodniki najvec ur v jami, razlike med trenutnimi in povprecnimi izmerjenimi vrednostmi pa zelo vplivajo na seštevek kolektivne doze. V Škocjanskih jamah v letu 2018 nihce ni prejel doze nad 10 mSv. 62 delavcev je skupaj prejelo 198 cl·mSv, v povprecju pa 3,2 mSv. Tako kolektivna doza kot povprecna individualna doza sta manjši kot leta 2017 (249 cl·mSv in 3,9 mSv). Izsledki projekta ugotavljanja izpostavljenosti posameznikov v turisticnih jamah, ki ga je financirala URSVS, kažejo, da so doze delavcev v kraških jamah zaradi izpostavljenosti radonu, ocenjene po metodologiji ICRP 65 (International Commission for Radiation Protection), podcenjene. Zaradi vecjega deleža nevezanih radonovih potomcev v zraku kraških jam bi morali glede na omenjeno študijo upoštevati približno dvakrat vecji dozni faktor oziroma metodologijo po ICRP 32. V tem porocilu so navedene prejete doze za turisticne delavce v kraških jamah ocenjene po metodologiji ICRP 32. Te so dvakrat višje, kakor bi bile po metodologiji iz ICRP 65. 4.3 USPOSABLJANJE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV Izobrazba delavcev, ki delajo z viri ionizirajocih sevanj, ustreza predpisom. Ugotovljene so bile le manjše nepravilnosti v zvezi z nepravocasnim obnavljanjem znanja iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Usposabljanje, izpopolnjevanje in preverjanje znanja opravljata pooblašceni organizaciji IJS in ZVD. Usposabljanje zunanjih delavcev v NEK opravlja NEK v sodelovanju z IJS. V letu 2018 je usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji opravilo 1983 oseb. V zvezi z izvajanjem usposabljanj so bile ugotovljene nepravilnosti pri izvajalcu usposabljanj IJS. Ta institucija je izvedla dve usposabljanji brez ustreznega pooblastila. Takšnih usposabljanj URSVS ni priznala, zato so morali slušatelji ponovno opraviti usposabljanje in izpit iz varstva pred sevanji pri pooblašcenem izvajalcu usposabljanj. 4.4 DIAGNOSTICNE REFERENCNE RAVNI PRI DIAGNOSTICNIH RADIOLOŠKIH POSEGIH Izvedba rentgenskih preiskav v skladu z dobro radiološko prakso vodi do radiograma, ki vsebuje vse potrebne podatke za postavitev prave diagnoze ob najnižji izpostavljenosti pacientov. Mednarodna komisija za varstvo pred sevanji (ICRP) je leta 1996 predstavila koncept diagnosticnih referencnih ravni (DRR) in s tem spodbudila proces optimizacije radioloških posegov. Raven izpostavljenosti pacientov pri izbrani preiskavi ob uporabi posameznega rentgenskega aparata lahko ocenimo s primerjavo med povprecno izpostavljenostjo na tem aparatu in vrednostjo DRR, pridobljene na podlagi ustreznih regionalnih ali lokalnih podatkov. Uporaba DRR je znatno ucinkovitejša ob uporabi nacionalnih vrednosti DRR. Tako so bile po obsežnem petletnem zbiranju podatkov o izpostavljenosti pacientov pri rentgenskih preiskavah v Sloveniji v letu 2006 predstavljene DRR za petnajst rentgenskih preiskav. Zaradi sprememb v tehnologiji ter strokovnih smernicah pa je potrebno diagnosticne referencne ravno redno posodabljati. To omogocajo podatki o izpostavljenosti pacientov, ki jih morajo izvajalci radioloških posegov ovrednotiti vsaj vsakih pet let, hkrati pa ti podatki omogocajo dober vpogled na stanje optimizacije radioloških posegov v Sloveniji. Ob tem Slovenija sodeluje v projektih Mednarodne agencije za atomsko energijo z oznakama RER-9-147 in RER-6-038, ki sta namenjena varstvu pacientov pri zdravstvenih posegih z uporabo ionizirajocega sevanja in dvigu kakovosti pri teh posegih. Uporaba DRR omogoca identifikacijo rentgenskih aparatov, pri katerih tipicna izpostavljenost pacientov znatno presega pricakovane vrednosti. Osredotocenje na optimizacijo posegov na teh aparatih vodi do izboljšanja radiološke prakse in znižanja izpostavljenosti pacientov. Raven izpostavljenosti za posamezno rentgensko napravo ali skupino le teh se v procesu izdaje potrebnih dovoljenj in potrdil za izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo virov sevanja v zdravstvu primerja z DRR. V primeru, da povprecna izpostavljenost pacientov za posamezno preiskavo presega DRR, upravni organ zahteva optimizacijo protokolov za izvedbo te preiskave. Ceprav je ta proces pomemben pri vseh radioloških posegih, se posebno pozornost posveca posegom, ki vodijo do visoke izpostavljenosti pacientov, med katerimi izstopajo intervencijski posegi ter racunalniška tomografija. Ti podrocji radiologije namrec prispevata okoli 70 % celotne izpostavljenosti, ki je posledica medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. URSVS je zato pricela z aktivnostmi za obsežnejše sistematicno zbiranje podatkov o izpostavljenosti pacientov pri teh posegih, ki bi temeljilo na avtomatskem zbiranju podatkov za vse paciente. Tako pridobljen nabor podatkov bi omogocil bolj kakovostno in podrobnejšo vrednotenje optimizacije ter oceno izpostavljenosti prebivalstva tudi po spolu in starosti. V letu 2018 je URSVS financirala študijo o izpostavljenosti pacientov pri diagnosticnih radioloških posegih, katere namen je vzpostaviti metodologijo rednega zbiranja podatkov o dozah pacientov in pripraviti predlog oblike porocanja o tem. Zbirka podatkov bo uporabljena za optimizacijo radioloških posegov ter oceno izpostavljenosti prebivalstva kot celote ali posameznih skupin prebivalstva. Podatki se zbirajo anonimizirano, vsebujejo pa informacijo o spolu in starosti pacienta ter vse potrebne parametre za oceno doze. V okviru študije je potekalo avtomatsko zbiranje podatkov na 18 napravah, skupno pa so bili zbrani podatki za vec kot 350.000 radioloških posegov v diagnosticni radiologiji. Tovrstno sledenje izpostavljenosti ni namenjeno individualni oceni doze pri radioloških posegih za posameznega pacienta. Podatke o prejeti dozi zaradi radiološkega posega lahko namrec vsak pacient ali njegov zakoniti zastopnik pridobi pri zdravniku, odgovornem za radiološki poseg. V nuklearni medicini se namesto diagnosticnih referencnih ravni uporabljajo priporocene aktivnosti apliciranega radioizotopa. Zaradi majhnega števila oddelkov nuklearne medicine v Sloveniji razvoj nacionalnih vrednosti ni smiseln, temvec se uporabljajo mednarodna priporocila (pretežno priporocila Evropske zveze za nuklearno medicino, ENMA) ob upoštevanju tehnicnih znacilnosti posamezne slikovne naprave. URSVS tipicne vrednosti aplicirane aktivnosti preverja v postopku odobritve programa radioloških posegov, v letu 2011 pa je v okviru projekta Dose DataMed 2 izvedla tudi sistematicen pregled tipicnih vrednosti aplicirane aktivnosti za vse pomembnejše preiskave na vseh sedmih oddelkih nuklearne medicine. 4.5 IZPOSTAVLJENOST PACIENTOV PRI RADIOLOŠKIH POSEGIH Uporaba virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu prispeva najvecji delež k izpostavljenosti prebivalstva zaradi uporabe umetnih virov ionizirajocih sevanj. Slovenija je v letih 2010 in 2011 v okviru projekta Dose DataMed2, ki je potekal pod okriljem Evropske komisije, ocenila prispevek k skupni dozi, ki jo prejmejo pacienti pri diagnosticnih posegih v medicini. Rezultatov študije kažejo, da povprecen prebivalec Slovenija zaradi medicinskih preiskav prejme približno 0,7 mSv letno. Pri tem je najpomembnejši prispevek preiskav z racunalniško tomografijo (CT), ki prispevajo približno 60 % skupne doze, klasicna rentgenska diagnostika prispeva okoli 20 %, intervencijski posegi in preiskave v nuklearni medicini pa po približno 10 %. Rezultati kažejo, da je izpostavljenost prebivalstva v Sloveniji nekoliko pod evropskim povprecjem, ki je 1 mSv letno na prebivalca. Zaradi narašcajoce vloge rentgenske diagnostike v sodobni medicini in na podlagi trendov v drugih razvitih državah pricakujemo nadaljnje narašcanje izpostavljenosti prebivalstva zaradi medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. Zato URSVS izvaja aktivnosti za doslednejše uveljavljanje nacel upravicenosti in optimizacije, pri cemer posebno pozornost posveca preiskavam z racunalniško tomografijo in intervencijskih posegom. Kljucne aktivnosti, povezane z optimizacijo radioloških posegov so predstavljene v poglavju 4.4, posvecenemu izpostavljenosti pacientov. Drugo kljucno nacelo uporabe ionizirajocega sevanja v medicini je nacelo upravicenosti. Številne mednarodne študije kažejo, da je lahko neupravicenih ali neustreznih tudi vec deset odstotkov diagnosticnih radioloških posegov. To vodi do nepotrebne izpostavljenosti pacientov, hkrati pa predstavlja dodatno ekonomsko obremenitev zdravstvenega sistema. Tako se v zadnjih letih izvajanju nacela upravicenosti posveca narašcajoca pozornost. Kot najustreznejša rešitev se kaže uporaba napotnih kriterijev, še posebej v povezavi s sistemom elektronskega narocanja in digitalnimi sistemi za klinicno podporo pri narocanju. Žal napotni kriteriji in omenjeni podporni sistemi v Sloveniji še niso uveljavljeni. Da bi ocenili nivo izvajanja nacela upravicenosti v praksi, je URSVS v novembru 2016 v okviru koordinirane akciji pristojnih upravnih organov številnih evropskih držav izvedla sistematicen nadzor v petih slovenskih zdravstvenih ustanovah. Ugotovitve kažejo, da vsaj v primeru napotitev na dozno najbolj obremenjujoce posege (slikanje z racunalniško tomografijo in intervencijski posegi) vse napotitve pred izvedbo posega pregledajo zdravniki, ki lahko nosijo klinicno odgovornost za radiološki poseg. To predstavlja dobro podlago za zagotavljanje upravicenosti napotitev, žal pa resno oviro boljšemu izvajanju predstavljajo pogosto zelo pomanjkljive klinicne informacije s strani napotnih zdravnikov. Tako bi k boljšemu izvajanju nacela upravicenosti lahko bistveno pripomoglo bolj popolno izpolnjevanje napotnic in/ali enoten zdravstveni informacijski sistem, kakršnega že uporabljajo številne evropske regije in države. Zato se je URSVS aktivno vkljucila v pobudo za oblikovanje smernic za napotitve na radiološke preiskave, pripravljene na podlagi napotnih kriterijev Evropskega združenja za radiologijo, in vpeljavo elektronskega sistema za podporo napotnim zdravnikom pri izboru najprimernejših radioloških preiskav. 4.6 POROCILO O DELU ZVD, ZAVODA ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. 4.6.1 Varstvo pred sevanji v delovnem okolju Laboratorij za dozimetrijo (LDOZ) na ZVD je leta 2018 deloval na osnovi pooblastil (preglednica 33), ki jih je pridobil na URSVS pri Ministrstvu za zdravje. Preglednica 33: Podrocja pooblastitve Laboratorija za dozimetrijo na ZVD Podrocje pooblastitve Datum veljavnosti Pregled virov v zdravstvu in veterini (RTG in zaprti viri) 25. 8. 2022 Pregled virov v zdravstvu in veterini (odprti viri) 25. 8. 2022 Pregled virov v industriji 25. 8. 2022 Varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih 25. 8. 2022 Izpostavljenost zaradi naravnih radionuklidov 25. 8. 2022 Zunanje obsevanje 19. 5. 2022 Notranje obsevanje - odprti viri 19. 5. 2022 Izpostavljenost zaradi radona in torona 19. 5. 2022 Potrjen program usposabljanja 13. 9. 2019 Pooblastilo za usposabljanje 13. 9. 2019 LDOZ je izvajal nadzor nad dejavnostmi, ki zajemajo uporabo ionizirajocega sevanja, predvsem reden strokovni nadzor virov ionizirajocega sevanja in postopkov dela s temi viri ter osebno dozimetrijo. Pri uporabi sevanja v zdravstvu vsebuje strokovni nadzor tudi elemente preverjanja kakovosti radiološke opreme s poudarkom na sprejemljivosti opreme za namen, za katerega se uporablja. Skupno število virov, ki jih sicer nadzira Zavod za varstvo pri delu d. o. o., ni natancno enako številu opravljenih pregledov v posameznem letu, saj se nekateri viri zaradi npr. okvare trenutno ne uporabljajo, nekaj virov pa je zaradi vecjih sprememb (servisov, zamenjave bistvenih delov,...) pregledanih veckrat. Vsa porocila o pregledih je poleg uporabnika dobila tudi URSVS ali URSJV. 4.6.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih V letu 2018 je bilo v osebno dozimetrijo na Zavod za varstvo pri delu d. o. o. okoli 4.000 oseb, zaposlenih v okrog 700 delovnih organizacijah. Zavod za varstvo pri delu d. o. o. porocila o izmerjenih dozah pošilja uporabnikom dozimetrije in Upravi RS za varstvo pred sevanji, ki vodi centralni dozimetricni register Republike Slovenije. V letu 2018 so enemu delavcu izmeril dozo nad letno dozno omejitvijo 20 mSv. V skladu z Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti je URSVS nadaljevala z izdelavo »Ocen varstva pred sevanji«. 4.6.3 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji V letu 2018 je Zavod za varstvo pri delu d. o. o organiziral vec seminarjev s podrocja usposabljanja za varno delo z viri ionizirajocih sevanj. Kot vsako leto so organizirali tri splošne seminarje (na Zavodu za varstvo pri delu d. o. o.) in vec prilagojenih seminarjev pri uporabnikih virov. Za usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji so znacilne petletne periode, saj pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti zahteva, da delavci z viri sevanja vsakih pet let opravijo izpit iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Vir: [30]. 4.7 POROCILO O DELU INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« 4.7.1 Meritve sevanja na delovnih mestih in pregled virov sevanja Nadzor izpostavljenosti na delovnih mestih je leta 2018 obsegal 25 nadzornih pregledov pri zunanjih narocnikih v industriji, medicini in znanstvenih organizacijah. 4.7.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih Laboratorij je leta 2018 opravljal meritve osebnih doz s TL-dozimetri pri 2.190 izpostavljenih delavcih, izpostavljenih zunanjemu ionizirajocem sevanju, od tega na inštitutu pri 169 delavcih. Po njihovi delni statistiki letnih efektivnih doz so bile v letu 2018 izmerjene naslednje doze: 3 doze v obmocju nad 5,01 mSv, 23 doz v obmocju 1,01–5,00 mSv, 45 doz v obmocju 0,21–1,00 mSv, 40 doz v obmocju 0,10–0,20 mSv, vse ostale doze pa so bile manj kot 0,10 mSv. Podatke redno pošiljajo na URSVS v centralni register prejetih doz sevanja. 4.7.3 Preverjanje pravilnosti delovanja merilnikov sevanja V letu 2018 je potekalo ocenjevanje Slovenske akreditacije (3. 4. in 4. 4. 2018). Laboratoriji niso prejeli nobene vecje neskladnosti, ki bi lahko bistveno vplivala na merske rezultate. Na podlagi njihovih rezultatov pri interkomparacijah najvišjega nivoja ima NDS vpisane najboljše kalibracijske zmogljivosti v bazo KCDB pri BIPM, in sicer 5 CMC-jev za Hp(10) pri rentgenskih N serijah, 137Cs, 60Co in 241Am in 4 CMC za kermo v zraku pri rentgenskih N serijah in pri kvalitetah RQR in RQA. Podrobni podatki so dosegljivi tukaj. V okviru ocenjevanja Slovenske akreditacije so širili obseg akreditacije na dolocitev vsebnosti 14C s tekocinskoscintilacijsko spektrometrijo. Širitev je bila potrjena v novi akreditacijski listini, ki so jo prejeli 6. 8. 2018. Laboratorij za dozimetricne standarde na IJS je leta 2018 opravil 252 kalibracij (od tega 187 kalibracij merilnikov hitrosti doze, 24 kalibracij osebnih elektronskih dozimetrov in 41 kalibracij merilnikov kontaminacije). Poleg tega so izdali 89 porocil o obsevanju dozimetrov (TLD, OSL ...). Laboratorij za dozimetricne standarde je nosilec slovenskega nacionalnega etalona za dozimetricno velicino Ka, za velicine v varstvu pred ionizirajocimi sevanji Hp(10) in H*(10) ter za površinsko kontaminacijo s sevalci alfa in beta. 4.7.4 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo je leta 2006 pridobil certifikat kakovosti ISO 9001:2000 za usposabljanje in izdelavo strokovne ocene na podrocju jedrske tehnologije in varstva pred sevanji. Ob vsakoletnih zunanjih presojah v obdobju 2007–2015 je bil ta certifikat obnovljen, leta 2009 pa je bil ta certifikat tudi posodobljen v ISO 9001:2008. V Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo IJS so leta 2018 iz varstva pred sevanji izvedli skupno 25 tecajev za medicinsko, industrijsko in raziskovalno uporabo zaprtih ali odprtih virov ionizirajocega sevanja, dva tecaja OTJE, tri druge tecaje za potrebe NEK in en mednarodni tecaj. Vir: [31]. 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM 5.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM Do konca leta 2015 je v Republiki Sloveniji veljala Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom (ReNPROJG), ki je dolocila cilje in naloge za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje od 2006 do 2015. Dne 22. aprila 2016 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel novo ReNPRRO 16-25. Resolucija vsebuje tako politiko ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom kot tudi programe (konkretne ukrepe) za dosego zastavljenih ciljev. Glavni cilj strategije je zašcita ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi ucinki ionizirajocih sevanj zaradi ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Koncni cilj je odlaganje tovrstnih odpadkov v odlagališca, ki bodo varna za vse bodoce generacije. ReNPRRO 16-25 s tem ciljem, kot glavnim vodilom, postavlja okvirje za ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, z izrabljenim jedrskim gorivom oziroma visoko radioaktivnimi odpadki, usmerja dejavnosti glavnih jedrskih in sevalnih objektov na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki, se dotakne potrebne znanstveno raziskovalne dejavnosti, financiranja in komunikacije z javnostmi. Ena izmed temeljnih zavez te resolucije je tudi transparentnost in sledljivost realizacije zastavljenih ciljev. Potrebne informacije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom bodo tako dostopne delavcem in prebivalstvu. Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG je podano v preglednici 34. Preglednica 34: Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG NP Aktivnost Ukrepi za dosego Nosilec Izvajanje v letu 2018 4.1 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki med obratovanjem jedrskih in sevalnih objektov U1/1 NEK skladišci RAO v obstojecem skladišcu z uporabo že uveljavljenih nacinov skladišcenja ter meril sprejemljivosti za odlaganje, spremenjenih postopkov optimizacije ravnanja z RAO in postopkov zmanjševanja prostornine že nastalih RAO ter uporabo prostora za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov med pomožno stavbo in zacasnim skladišcem NSRAO – stalno do odvoza NSRAO z lokacije. NEK Skladišcenje poteka skladno z odobrenim Varnostnim porocilom. U1/2 Zgraditev objekta za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov med pomožno stavbo in zacasnim skladišcem RAO v NEK do leta 2016. Gradnja se je pricela v letu 2016 in je bila ob koncu leta 2017 zakljucena. V letu 2018 so potekala zakljucna gradbena, instalacijska in obrtniška dela. Izveden je bil tehnicni pregled skladno z gradbeno zakonodajo in izdano uporabno dovoljenje. V prostore je bila namešcena netehnološka oprema in del predvidene tehnološke opreme. U1/3 Priprava na odlaganje NSRAO iz NEK in NSRAO drugih imetnikov med obratovanjem odlagališca (predvidoma v letih 2020–2025 ali 2028 v primeru razširjenega scenarija odlaganja) lahko za potrebe izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki poteka tudi v NEK. NEK, ARAO, IJS Predvideno kasneje. U1/4 Z radioaktivnimi snovmi, ki nastajajo med obratovanjem reaktorja TRIGA Mark II, upravljavec reaktorja ravna v skladu z dosedanjo prakso zbiranja, sortiranja, locevanja, opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo in zacasnega shranjevanja v objektu vroce celice ter oddaje izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki z namenom skladišcenja v CSRAO in koncnega odlaganja radioaktivnih odpadkov – stalno. IJS Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS zbira izrabljene radioaktivne snovi v zacasni hrambi v OVC. Po prepakiranju, obdelavi (stiskanju) in podrobnejši karakterizaciji se jih opredeli kot radioaktivni odpadek. Letno IJS proizvede do 2 soda (< 0,5 m3) trdnih RAO, ki jih preda ARAO. 4.2 Ravnanje z RAO, nastalimi zaradi rabe radioaktivnih virov v industriji in raziskavah U2/1 Primarno je treba vire sevanja vracati dobaviteljem oziroma proizvajalcem. Ce to ni mogoce, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki jih ustrezno obdelajo in pripravijo ter uskladišcijo v CSRAO – stalno. Imetniki RAO Poteka. Viri, ki se uporabljajo za industrijsko radiografijo in viri, ki se uporabljajo v plinskih kromatografih (63Ni) ter manjši delež izrabljenih ionizacijskih javljalnikov požara, se vracajo dobaviteljem. U2/2 Upravljavec CSRAO poskrbi za izvedbo obcasnega varnostnega pregleda in podaljšanje ter razširitev obratovalnega dovoljenja za CSRAO za nadaljnjih 10 let – do konca leta 2018. ARAO Obcasni varnostni pregled je potekal po nacrtu odobrenem z odlocbo URSJV z dne 26.1.2016 in se zakljucil v oktobru 2017 ko je bilo pripravljeno koncno porocilo in posredovano URSJV v odobritev. Februarja 2018 je URSJV izdala odlocbo o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu ter s tem naložila upravljavcu implementacijo nacrta izvedbe ukrepov v naslednjih treh letih. Odlocba o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu je bila tudi podlaga za podaljšanje obratovalnega dovoljenja v aprilu 2018. U2/3 Država zagotavlja pogoje za redno izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki od prevzema, prevoza do obdelave, skladišcenja in odlaganja – stalno. MzI Poteka. 4.3 Ravnanje z NSRAO v medicini U3/1 Primarno je treba zaprte vire sevanja vracati dobaviteljem oziroma proizvajalcem. Ce to ni mogoce, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki in uskladišcijo v CSRAO – stalno. Imetniki RAO v medicini Poteka. NP Aktivnost Ukrepi za dosego Nosilec Izvajanje v letu 2018 U3/2 Primarno se nastali trdni RAO shranjujejo v shrambah do možnosti brezpogojne ali pogojne opustitve nadzora. Ce to ni mogoce, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivni odpadki in uskladišcijo v CSRAO – stalno. Poteka. U3/3 Redcenje in disperzija prehodnih tekocih RAO ter izpust v kanalizacijski sistem v skladu z odobrenimi mejnimi vrednostmi za izpuste – stalno. Poteka 4.4 Gradnja in obratovanje odlagališca NSRAO Gradnja in obratovanje odlagališca NSRAO U4/1 Vlada Republike Slovenije izpolni pogoje za redno delovanje meddržavne komisije kot organa za spremljanje meddržavne pogodbe BHRNEK v duhu iskanja varnih, ucinkovitih in gospodarnih skupnih rešitev – stalno. Vlada RS Poteka. Meddržavna komisija je na seji v letu 2015 podprla odlocitev družbenikov NEK za podaljšanje obratovanja do leta 2043. Prav tako je komisija s ciljem trajnega zagotavljanja jedrske varnosti soglašala z izgradnjo suhega skladišca izrabljenega goriva na lokaciji NEK. V letu 2017 je Meddržavna komisija naložila ARAO in FOND-u, da v sodelovanju z NEK izdelata tretjo revizijo programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. ARAO in Fond sta maja 2018 izvedla javno narocanje za izdelavo podpornih študij za izdelavo tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG in v zacetku junija podpisala pogodbe z izbranimi izvajalci IBE d. d. (za študijo odlaganja VRAO in IG) in Enconet Zagreb skupaj z Ekonerg Zagreb (za študijo delitve in prevzema NSRAO). Vec o izdelavi programa razgradnje in programa odlaganja v poglavju 5.6.1. Slovenija je Republiko Hrvaško pozvala za sodelovanje v projektu odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v odlagališcu Vrbina. Meddržavna komisija je ustanovila pogajalsko skupino, katere namen je poiskati skupno rešitev odlaganja radioaktivnih odpadkov na podlagi skupnega lastništva in skupne odgovornosti za ravnanje z radioaktivnimi odpadki iz NEK U4/2 Izdelava meril sprejemljivosti za odlaganje – do leta 2017. ARAO V letu 2017 so bila pripravljena merila sprejemljivosti za odlaganje, ki so v fazi pregleda in bodo potrjena v okviru varnostnega porocila v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja U4/3 Pridobitev gradbenega dovoljenje za odlagališce – do konca leta 2017. V letu 2018 so se nadaljevale aktivnosti v povezavi z izdelavo projektne ter druge dokumentacije. Projektant IBE d.d. je izdelal PGD projekte odlagališca NSRAO in sicer loceno za objekte odlagališca, za pripravljalna dela – nasutja in nasipi ter za infrastrukturne objekte. Opravljena je bila recenzija PGD projektne dokumentacije. U4/4 Posodobitev investicijskega programa za gradnjo in obratovanje odlagališca za NSRAO, v katerem je treba ponovno preveriti prostornino RAO, ki se bodo odložili, in razmerje med posameznimi financerji. Posodobitev se opravi do pridobitve gradbenega dovoljenja – do konca leta 2017. Poteka. Posodobitev investicijskega programa na osnovi ReNPRRO16-25, Racunskega sodišca RS in razvoja projekta odlagališca je bila izdelana konec 2017 in v zacetku 2018 predana v pregled in odobritev Ministrstvu za infrastrukturo, ki je ministrstvo pristojno za investicijo v odlagališce. Njihove pripombe in usmeritve za dopolnitve se pripravljajo v novi reviziji programa. U4/5 Gradnja odlagališca v obdobju 2017–2019. Predvideno kasneje. U4/6 Poskusno obratovanje odlagališca 2020 in 2021. Predvideno kasneje. NP Aktivnost Ukrepi za dosego Nosilec Izvajanje v letu 2018 4.4 U4/7 Skladišcenje radioaktivnih odpadkov malih povzrociteljev na lokaciji odlagališca NSRAO, ce analiza upravicenosti nadaljnjega obratovanja CSRAO v letu 2024 pokaže, da je to najprimernejša rešitev – zacetek skladišcenja v letu 2025. Predvideno kasneje. Osnovni scenarij (brez dogovora z Republiko Hrvaško) U4 O/1 Redno obratovanje odlagališca, na katero se odložijo polovica vseh obratovalnih NSRAO iz NEK in odpadki iz CSRAO – 2022 do 2025. ARAO ARAO Predvideno kasneje. U4 O/2 Mirovanje odlagališca do leta 2050, med tem se ustrezno in po potrebi izvaja operativno skladišcenje NSRAO v NEK in CSRAO ali na lokaciji odlagališca NSRAO (glede na ugotovitve upravicenosti nadaljnjega obratovanja CSRAO iz strategije 8). Predvideno kasneje. U4 O/3 Leta 2050 se odlagališca ponovno odpre, vanj se odložijo preostali NSRAO iz NEK in razgradnje NEK ter preostali radioaktivni odpadki malih povzrociteljev in iz razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA MARK II. Predvideno kasneje. U4 O/4 Odlagališce obratuje do leta 2061. Predvideno kasneje. U4 O/5 Glede na analizo potreb po nadaljnjem odlaganju odlagališce obratuje še po letu 2061, sicer pa se v letu 2062 zapre ter se zacneta izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje. Predvideno kasneje. Razširjen scenarij (dogovor z Republiko Hrvaško do leta 2023) U4 R/1 Mirovanje odlagališca do leta 2050, operativni RAO iz obratovanja NEK se skladišcijo v NEK. ARAO Predvideno kasneje. U4 R/2 Gradnja drugega silosa v letih 2049 in 2050. Predvideno kasneje. U4 R/3 Obratovanje odlagališca od 2051 do 2061, med katerim se odložijo druga polovice odpadkov iz obratovanja NEK, odpadki, ki bodo nastali med razgradnjo NEK, odpadki malih povzrociteljev in iz razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA MARK II. Predvideno kasneje. U4 R/4 Glede na analizo potreb po nadaljnjem odlaganju odlagališce obratuje še po letu 2062 z možnostjo zgraditve dodatnih silosov, sicer pa se v letu 2062 zapre ter se zacneta izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje odlagališca. Predvideno kasneje. 4.5 Skladišcenje in odlaganje IG in VRAO U5/1 Vlada Republike Slovenije izpolni pogoje za redno delovanje meddržavne komisije kot organa za spremljanje meddržavne pogodbe BHRNEK v duhu iskanja varnih, ucinkovitih in gospodarnih skupnih rešitev – stalno. Vlada RS Poteka. Glej U4/1. V 2018 je ARAO nadaljeval izvajanje razvojnih dejavnosti na podrocju možnosti predelave, nacrtovanja odlaganja, priprave na izgradnjo in izgradnje odlagališca IG in VRAO. V okviru priprave tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK je v izdelavi revizija študije geološkega odlaganja IG in VRAO v trdnih kamninah (predviden zakljucek izdelave je februar 2019), izdelan je dopolnjen tehnicno-konceptualni del odlaganja VRAO in IG, ki je v decembru 2018 razširjen še z oceno potrebnih stroškov za iskanje lokacije, potrditev lokacije, gradnjo, obratovanje in zapiranje odlagališca za VRAO in IG in vkljucuje tudi vse odgovore na pripombe in komentarje pregledovalcev na prvi del študije. NP Aktivnost Ukrepi za dosego Nosilec Izvajanje v letu 2018 4.5 4.5 Skladišcenje in odlaganje IG in VRAO U5/2 NEK zgradi suho skladišce za IG v NEK z obratovalno dobo 60 let z možnostjo podaljšanja obratovanja. Zacetek obratovanja do leta 2018. NEK URSJV je junija 2018 izdala soglasje glede izpolnjevanja projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt »Zgradba suhega skladišca z delovno plošcadjo za skladišcenje izrabljenega goriva«. Zaradi usklajevanja izbranih projektnih rešitev za zagotovitev ustreznih varnostnih rezerv, upoštevanja strokovnih mnenj pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost ter tudi zaradi zahteve Agencije RS za okolje, da mora NEK pridobiti okoljevarstveno soglasje za suho skladišcenje goriva v NEK, je projektant IBE v novembru 2018 izdelal revizijo B projektne dokumentacije. NEK je nato v decembru 2018 na URSJV podal vlogo za izdajo mnenja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Do konca leta 2018 mnenje h gradnji še ni bilo izdano. U5/3 NEK kot imetnik IG izdela analizo možnosti ter varnostne in ekonomske upravicenosti predelave izrabljenega goriva. NEK je leta 2012 izdelala dokument »Evaluation of Spent Fuel Storage Options« (NEK ESD-TR-03/12, rev. 0). V dokumentu sta obravnavani dve možnosti ravnanja z IG in sicer predelava in suho skladišcenje. V zvezi s predelavo so podane ugotovitve, da je v dani situaciji kompleksnejša in težko izvedljiva do leta 2019. Ne glede na navedeno, je prestavitev goriva in mokrega v suho skladišce skupen korak pri obeh možnostih. U5/4 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, raziskovalne institucije in pooblašceni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost spremljajo mednarodni razvoj na podrocju ravnanja z IG ter odlaganja IG in VRAO – stalno. ARAO Poteka. V 2018 je ARAO izvajal razvojne dejavnosti na podrocju možnosti predelave, nacrtovanja odlaganja, priprave na izgradnjo in izgradnje odlagališca IG in VRAO. ARAO je, tako kot prejšnja leta, tudi v letu 2018 sodeloval v delovni skupini Evropske organizacije za razvoj geološkega odlagališca – ERDO-WG, ki razvija idejo organizacije skupinskega odlaganja in ki naj bi v perspektivi poskrbela za uresnicitev skupnega odlagališca, vkljucno z izborom lokacije. V letu 2018 je bila placana letna clanarina za udeležbo v delovni skupini ERDO-WG. ARAO je sodeloval tudi v nekaterih aktivnostih evropske tehnološke platforme IGD-TP, ki omogoca pridobivanje znanj in kompetenc za izgradnjo geološkega odlagališca za IG in VRAO, ki je nacrtovano v eni izmed držav EU do leta 2025. V letu 2018 je ARAO nadaljeval delo v mednarodnem združenja za sodelovanje na podrocju jedrske energije (IFNEC – The International Framework For Nuclear Energy Cooperation), kjer je sodeloval pri pripravi delavnice o stroških financiranja multinacionalnih odlagališc in se je decembra tudi udeležil. ARAO se je glede na usmeritve ReNPRRO16–25 in povabilo IAEA aktivno vkljucil v delo IAEA INPRO (The International Project on Innovative Nuclear Reactors and Fuel Cycles), kjer v okviru Collaboration Project Study on Cooperative Approaches to the Back NP Aktivnost Ukrepi za dosego Nosilec Izvajanje v letu 2018 End of the NFC: Drivers and Institutional, Economic and Legal Impediments sodeluje pri pripravi posebnega porocila s pripravo poglavja o mednarodnih odlagališcih. ARAO je kot clan WNA (World Nuclear Association) sodeloval v delu dveh skupin tega združenja na podrocju ravnanja in odlaganja RAO in IG ter razgradnje. Januarja 2018 se je ARAO udeležil sestanka združenja na temo dolgorocnega ravnanja z RAO in IG s poudarkom na regionalnih/multinacionalnih rešitvah odlaganja IG in VRAO. V okviru sestanka je ARAO predstavil strategijo ravnanja z IG in VRAO na podlagi ReNPRRO16-25. Po uspešno zakljucenem projektu PETRUS III je bila ARAO v letu 2018 sprejeta kot polnopravni clan združenja ENEN (European Nuclear Education Network Association). U5/5 Sprejet državni prostorski nacrt za lokacijo odlagališca IG in VRAO do leta 2055. Predvideno kasneje. U5/6 Gradnja odlagališca IG in VRAO v letih 2055–2065. Predvideno kasneje. U5/7 Zacetek obratovanja odlagališca IG in VRAO v letu 2065. Predvideno kasneje. U5/8 Zaprtje odlagališca IG in VRAO ter zacetek institucionalnega nadzora in vzdrževanje odlagališca po letu 2075. Predvideno kasneje. 4.6 Razgradnja NEK U6/1 Program razgradnje NEK in Program odlaganja NSRAO in IG se med veljavnostjo tega dokumenta posodabljata vsakih 5 let – konec leta 2016 in konec leta 2021. NEK, ARAO Poteka. Glej U4/1 U 6/2 Pri izdelavi Program razgradnje NEK in Programa odlaganja NSRAO in IG je treba upoštevati nova in spremenjena dejstva, uvajanje in uporabo novih in izboljšanih metod razstavljanja/demontaže in dekontaminacije ter opraviti analizo pristopov takojšnje in odložene razgradnje. Glej U4/1. U6/3 Ministrstvo, pristojno za energijo, mora poskrbeti, da bodo vplacila v Sklad za razgradnjo NEK trajnostno urejena, da bodo sredstva pravocasno zbrana s preucitvijo vseh vidikov, upoštevaje tudi znižanje nadomestil za omejeno rabo prostora. Rok do konca leta 2016 oziroma do potrditve naslednjega Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja NSRAO in IG. MzI, ARAO Poteka. Glej U4/1. 4.7 Razgradnja raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II U7/1 Upravljavec in lastnik raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II razišceta možnost za podaljšanje dogovora o vracilu IG v državo izvora ZDA do maja 2019. IJS S sklepom znanstvenega sveta z dne 18. 6. 2015 se je obratovanje reaktorja podaljšalo vsaj do zakljucenega naslednjega obcasnega varnostnega pregleda, ki bo predvidoma leta 2026. Predhodno nacrtovani razgovori o vracilu IG v državo izvora ZDA do maja 2019 so zato postali brezpredmetni. Posledicno v letu 2018 ni bilo aktivnosti v zvezi z ukrepom. U7/2 Ce bo mogoce, se IG iz raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II vrne v ZDA dve leti po prenehanju obratovanja reaktorja. Predvideno kasneje. U7/3 Ce vrnitev IG v ZDA ne bo mogoca, upravljavec in lastnik raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II skupaj z izvajalcem obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi Ta možnost bo obravnavana v koncni verziji Programa razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. NP Aktivnost Ukrepi za dosego Nosilec Izvajanje v letu 2018 odpadki poišceta rešitev za skladišcenje IG iz raziskovalnega reaktorja po koncu njegovega obratovanja. Rešitev mora biti znana do konca leta 2022. U7/4 Za raziskovalni reaktor TRIGA Mark II mora upravljavec izdelati podroben program razgradnje do konca leta 2020. V letu 2017 je IJS pripravil osnutek revizije Programa razgradnje in ga v letu 2018 nadgrajeval. IJS je v letu 2018 zaprosil Vlado RS za nakazilo v resoluciji predvidenih namenskih sredstev za izdelavo programa razgradnje. Realizacija nakazila je bila zavrnjena. U7/5 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki išce možnosti preveritve predelave, skladišcenja in odlaganja IG iz raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II hkrati z iskanjem rešitev za IG in VRAO iz NEK – stalno do koncnega odlaganja. ARAO V letu 2015 je bil izdelan prvi del študije analize razlicnih možnosti dolgorocnega ravnanja z IG in VRAO iz NEK in raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II s poudarkom na predelavi in skladišcenju IG in VRAO, ki jo je izdelalo francosko podjetje AREVA s katerim je ARAO podpisal okvirni sporazum o nadaljnjem sodelovanju na podrocju nacrtovanja dolgorocnega ravnanja z VRAO in IG. V aprilu 2016 je ARAO za slovenske deležnike izvedli enodnevno delavnico z namenom predstavitve te študije. Glej tudi U5/4. 4.8 Razgradnja centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov U8/1 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki upravlja CSRAO, pripravi analizo upravicenosti in potreb po nadaljevanju obratovanja CSRAO po letu 2025, ko je predvidena odložitev radioaktivnih odpadkov iz CSRAO v odlagališce. Analiza upravicenosti se naredi do leta 2024. ARAO Predvideno kasneje. U8/2 Glede na izsledke analize upravicenosti nadaljevanja obratovanja CSRAO po letu 2025 se zacnejo postopki dekontaminacije CSRAO ali pa se nadaljuje njegovo obratovanje. Predvideno kasneje. U8/3 Skladišcenje RAO malih povzrociteljev na lokaciji odlagališca NSRAO, ce analiza upravicenosti nadaljnjega obratovanja CSRAO pokaže, da je to najprimernejša rešitev – zacetek skladišcenja v letu 2025. Predvideno kasneje. 4.9 Rudnik Žirovski vrh – odlagališci Jazbec in Boršt U9/1 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki izvaja dolgorocni nadzor in vzdrževanje objekta državne infrastrukture odlagališce rudarske jalovine Jazbec – stalno. ARAO Poteka. U9/2 Rudnik Žirovski vrh, d. o. o., konca sanacijo odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt z ustreznimi rešitvami, s katerimi bodo izpolnjeni pogoji za zaprtje odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt – do konca leta 2017. RŽV V letih 2016 in 2017 so v drenažnem rovu pod odlagališcem izvedli 17 drenažnih vrtin. Vpliv odvodnjavanja zalednih in podtalnih voda z novimi drenažnimi vrtinami na podzemno vodo odlagališca in s tem tudi na hitrost ter obseg letnega premikanja plazu podlage odlagališca se bo pokazal po nekaj padavinskih obdobjih, pricakovati pa je tudi, da se bo dodatno aktivirala še kakšna drenažna vrtina. Trenutno poteka nadzor nad stabilnostjo odlagališca Boršt, saj se kamninska podlaga odlagališca in z njo odlagališce Boršt še vedno premikata s hitrostjo približno 2 cm na leto. RŽV bo pripravil spremembo Varnostnega porocila, v katerega bodo vkljuceni rezultati študij ter rezultati spremljanja stabilnosti odlagališca HMJ Boršt. V njem bodo ovrednotili vsa tveganja, ki izhajajo in pripravili podroben nacrt dolgorocnega nadzora in vzdrževanja z merili, na podlagi katerih se bo glede na rezultate monitoringa radioaktivnosti zaprtega odlagališca odlocalo o izvedbi vzdrževalnih del na zaprtem odlagališcu. NP Aktivnost Ukrepi za dosego Nosilec Izvajanje v letu 2018 U9/3 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki zacne izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanja objekta državne infrastrukture odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt – do leta 2018. ARAO Predvideno kasneje. U9/4 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki izvaja dolgorocni nadzor in vzdrževanje odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt – stalno. Predvideno kasneje. 4.10 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki z naravnimi radionuklidi U10/1 Organ, pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji, izvajata program spremljanja sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja [19] – stalno. URSJV, URSVS Poteka (glej poglavje 2.2.8 Viri naravnega sevanja) U10/2 S programom sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja se zagotovi tudi odkrivanje materialov/dejavnosti, pri katerih se kopicijo materiali/odpadki z naravnimi radionuklidi. Poteka. 4.11 Izpusti radioaktivnih snovi U11/1 Izpušcanje tekocih in plinastih radioaktivnih odpadkov v okolje iz jedrskih in sevalnih objektov in iz izvajanja sevalnih dejavnosti v skladu s predpisanimi mejnimi vrednostmi – stalno. NEK, ARAO, RŽV, izvajalci sevalnih dejavnosti Izpušcanje tekocih in plinastih radioaktivnih odpadkov v okolje iz jedrskih in sevalnih objektov in iz izvajanja sevalnih dejavnosti poteka znotraj predpisanih mejnih vrednosti (glej poglavje 3.3 Obratovalni monitoring jedrskih in sevalnih objektov) U11/2 Imetniki radioaktivnih odpadkov morajo skrbeti za cim manjše in nadzorovano izpušcanje radioaktivnih odpadkov v okolje – stalno. NEK, ARAO, RŽV Poteka v skladu s programi gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki. U11/3 Morebitne spremembe predpisanih mejnih vrednosti je treba izpeljati v skladu s predpisi in na pregleden nacin. URSJV Ni bilo aktivnosti za spremembe predpisanih mejnih vrednosti. 4.12 Vzdrževanje zakonodajnega in institucionalnega okvirja ter raziskav in razvoja za podporo izvajanja resolucije U12/1 Državni organi sproti spremljajo ustreznost zakonodajnih in institucionalnih rešitev ter po potrebi predlagajo njihove spremembe – stalno. URSJV, URSVS, MzI Poteka redno. U12/2 Država poskrbi, da se prek ARAO ali pa kot del širšega raziskovalnega programa, izvajanega v skladu z Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti, izvajajo tudi raziskave in razvoj na podrocju ravnanja z RAO in IG – stalno. ARAO ARAO je z Evropsko komisijo in sorodnimi organizacijami sodeloval pri pripravi skupnega predloga vzpostavitve skupnega evropskega nacrtovanja raziskav in razvoja (EJP) na podrocju ravnanja in odlaganja z RAO na podlagi razpisa Evropske komisije, ki je oktobra objavila razpis za vzpostavitev skupnega programiranja v okviru poziva Euratom WP2018-2020. ARAO je za namen sodelovanja v skupnem evropskem nacrtovanju raziskav in razvoja od ministrstva pristojnega za energijo pridobil mandat za sodelovanje kot organizacija za ravnanje z RAO in IG v Sloveniji. ARAO je sodeloval skupaj z drugimi pooblašcenimi organizacijami iz EU pri pripravi koncnega predloga projekta z naslovom EURAD na osnovi poziva Evropske komisije v okviru NFRP-2018-6. Predlog je bil posredovan Evropski komisiji septembra 2018, odlocitev o sprejemljivosti in potrditvi predloga bo znana do aprila 2019. 5.2 RADIOAKTIVNI ODPADKI IN IZRABLJENO JEDRSKO GORIVO V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO 5.2.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki Med obratovanjem NEK nastajajo razlicni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki v plinastem, tekocem in trdnem stanju, ki se predelajo v sistemu za predelavo radioaktivnih odpadkov. Sistem je konstruiran tako, da omogoca zbiranje, predelavo, shranjevanje in pakiranje odpadkov v primerno obliko za skladišcenje ter minimizira izpust radioaktivnih snovi v okolico. Uporabljajo se trije osnovni sistemi za ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki: sistemi za tekoce, trdne in plinaste radioaktivne odpadke. 5.2.1.1 Uskladišceni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki v letu 2018 V letu 2018 je bilo v skladišce NEK uskladišcenih 29 standardnih sodov s trdnimi nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki. Skupna aktivnost sevalcev gama v standardnih sodih je znašala 1,91.1010 Bq in skupna aktivnost sevalcev alfa 1,24.107 Bq, kar je razvidno iz preglednice 35. Radioaktivni odpadki so shranjeni v razlicnih embalažah (208 l sodi, 320 l sodi itd.) in jih oznacujemo z enotnim izrazom paket. Preglednica 35: Vrsta nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, uskladišcenih leta 2018 Vrsta odpadkov Oznaka Število Aktivnost gama Aktivnost alfa Prostornina posušeni koncentrat DC 5 6,70·108 1,21·105 1,04 ostali odpadki O 2 2,20·107 2,13·103 0,416 posušene primarne smole PR 1 1,71·1010 9,94·106 0,15 Skupaj standardnih sodov 8 vsebniki TTC, v katere so vloženi standardni sodi ST 9* 9,17·108 2,25·106 7,821 TI 1** 3,15·108 3,76·104 0,869 Skupni nastali prirastek aktivnosti in prostornine 1,91·1010 1,24·107 10,296 * V vsebnika je bilo vstavljeno 18 O paketov skladišcenih v letu 2018. ** V vsebnika je bilo vstavljeno 13 DC paketov skladišcenih v letu 2018. Na sliki 133 je prikazana kolicina uskladišcenih radioaktivnih odpadkov po vrstah, od stisljivih odpadkov, koncentrata izparilnika, filtrov, izrabljenih ionskih izmenjalnikov in ostalih odpadkov do pepela, ki ga je NEK v letih 1999, 2004, 2006, 2009, 2013 in 2015 dobila iz Studsvik RadWaste, Švedska, potem ko je v letih poprej tja poslala v sežig vecjo kolicino sodov z gorljivimi radioaktivnimi odpadki. 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Število sodov Leto izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz primarnega kroga obdelane z IDDS tehnologijo (PR) izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga obdelane z IDDS tehnologijo (BR) izrabljene smole ionskih izmenjevalcev obdelane s cementacijo (SR) filtri (F) ostali (O) koncentrat izparilnika obdelan z IDDS tehnologijo (DC) posušene usedline obdelane z IDDS tehnologijo (DS) koncentrat izparilnika (EB) stisljivi odpadki (CW) pepel (A) Slika 133: Letna kolicina uskladišcenih RAO po vrstah v NEK V preteklih letih je bil z metodami redukcije volumna kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje, sežiganje in taljenje, zmanjšan volumen nastalih radioaktivnih odpadkov, tako da je znašal 2.271 m3 ob koncu leta 2018. Na sliki 134 je po letih podana kumulativna bilanca odpadkov v skladišcu nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov NEK. Iz slike 134 je razvidno obcasno zmanjšanje prostornine zaradi stiskanja, superkompaktiranja, taljenja in sežigov. Zmanjšana rast nastajanja radioaktivnih odpadkov po letu 1995 je posledica uvedbe novega sistema za sušenje koncentrata izparilnika in izrabljenih smol ionskih izmenjevalcev. Odpadke, namenjene za sežig in taljenje, izlocijo in zaradi pomanjkanja prostora ob superkompaktorju zacasno premestijo v zgradbo za dekontaminacijo. Konec leta 2018 je bilo 350 paketov stisljivih odpadkov, poslano na sežig na Švedsko. NEK je v letu 2013 zacela nacrtovati objekt za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (WMB – Waste Manipulation Building), saj je zasedenost skladišca radioaktivnih odpadkov v letu 2012 dosegla že 95 % razpoložljivih skladišcnih kapacitet. Nova stavba bo omilila težave zaradi zamud z gradnjo odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). V letu 2018 je bila koncana gradnja objekta. Z novo zgradbo bo omogocen umik merilne opreme in superkompaktorja iz manipulativnega prostora skladišca. S tem ukrepom bo v skladišcu pridobljen dodatni prostor za skladišcenje. S tovrstno reorganizacijo skladišca bo po oceni NEK zagotovljeno dovolj prostora za skladišcenje radioaktivnih odpadkov le do leta 2022. Za normalno obratovanje NEK po letu 2022 je tako nujno, da se aktivnosti za izgradnjo odlagališca NSRAO pospešijo in se zagotovi zacetek prevzema NSRAO odpadkov v letu 2023. V novi stavbi se je konec leta shranjevalo 52 paketov posušenih smol ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga, ki cakajo na nadaljnje pošiljanje na sežig na Švedsko. 0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 prostornina (m3) leto Superkompaktiranje Stiskanje Taljenje Sežig Sežig Slika 134: Kolicina RAO v skladišcu Prikazane so naslednje obdelave odpadkov: - superkompaktiranje paketov v letih 1995/1996 in od 2006 do 2014, - odvoz pripravljenih odpadkov na sežig na Švedsko v letih 1998, 2001, 2005, 2009, 2013, 2015, 2018, - taljenje pripravljenih odpadkov leta 2005, 2013 in - prva kampanja stiskanja radioaktivnih odpadkov leta 1988/89. Preglednica 36 podaja stanje v skladišcu 31. decembra 2018. Navedeni so podatki o vrsti, kolicini, aktivnosti in prostornini radioaktivnih odpadkov. Leta 2006 je NEK pricel s sprotnim stiskanjem z vgrajenim superkompaktorjem v skladišcu. Skupni volumen radioaktivnih odpadkov v skladišcu se je zmanjšal za 13,12 m3 v primerjavi z letom poprej. Trenutno poteka projekt prestavitve opreme v novo stavbo. Preglednica 36: Stanje v skladišcu NEK 31. 12. 2018 Vrsta odpadkov Oznaka Število Aktivnost Aktivnost alfa Prostornina produkti sežiganja A 76** 5,61·109 1,19·108 15,808 posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga BR 2*** 5,92·106 8,11·103 0,400 stisljivi odpadki CW 8 9,26·107 2,50·105 1664 posušeni koncentrat izparilnika DC 5 6,70·108 1,21·105 1000 koncentrat izparilnika EB 2 2,39·108 1,21·105 0,416 izrabljeni filtri F 117 1,21·1011 4,85·107 24,336 drugi odpadki O 7 4,43·108 1,31·106 1,456 posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz primarnega kroga PR 1 1,71·1010 9,94·106 0,150 stisnjeni odpadki leta 1988, 1989 SC 617 1,39·1010 2,14·108 197,440 izrabljeni ionski izmenjevalci SR 689 1,98·1012 3,82·109 143,312 TTC, v katere so vloženi stisnjeni odpadki leta 1994 in 1995, 387 standardnih, nestisnjenih sodov ter stiskanci sprotnega superkompaktiranja 2006, 2007, 2008, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014 in 2017. V letu 2014 so bili v TTC vstavljeni tudi produkti sežiga. ST 2005 5,62·1012 9,32·109 1732,320 TTC, v katere so vloženi standardni sodi z IDDS produkti TI 176 8,13·1012 1,11·1010 152,944 Skupaj 3.705 1,59·1013 2,47·1010 2.271,246 * Aktivnost alfa je dolocena na osnovi razmerja aktivnosti sevalcev alfa in aktivnosti 137Cs, kot je bilo ugotovljeno v referencnih vzorcih. ** 33 paketov s produkti sežiga je bilo vstavljeno v 11 cevastih vsebnikov TTC. 19 paketov je locirano v DB. *** 52 BR paketov je bilo prestavljena v WMB in cakajo kampanjo sežiga. 5.2.1.2 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki Po novem ZVISJV-1 in Uredbi o sevalnih dejavnostih (UV1; Ur. l. RS, št. 19/18; v nadaljevanju uredba) se opusti nadzor nad radioaktivnimi odpadki le s predhodnim dovoljenjem pristojnega upravnega organa, ne glede ali specificna aktivnost presega ali ne vrednosti, ki so navedene v tabeli 1 uredbe. Leta 2018 je URSJV je izdal tri odlocbe o opustitvi nadzora nad radioaktivnimi snovmi. Za nameravane opustitve, ki jih je najavila NEK pred uveljavitvijo nove uredbe, sta dve opustitvi potekali po tedaj veljavni zakonodaji. Laboratorij radiološke zašcite v NEK je v letu 2012 postal akreditiran za merjenje aktivnosti radionuklidov, in sicer za merjenje aktivnosti alfa in beta (skupna aktivnost alfa – proporcionalni detektor), za metodo gama spektrometrije in za gamo spektrometrijo vzorcev oglja in smol. NEK je URSJV obvestila o iznosu skupne prostornine 3 m3 izrabljenih smol, ki izvirajo iz kaluženja uparjalnikov in pol tone kovinskega odpada. URSJV je izdala tudi tri dovoljenja o odpravi nadzora 4.800 kg kovinskega in drugega odpada (betona, elektromotorji,…), 3 m3 izrabljenih smol, ki izvirajo iz kaluženja uparjalnikov in 2.700 kg oglenega granulata. K obvestilom ali vlogam je NEK priložila porocilo o meritvah specificnih aktivnosti, ki sta jih opravila pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji ZVD in z akreditiranimi metodami laboratorij radiološke zašcite v NEK. Vse meritve so pokazale, da se je snovi lahko obravnavalo kot neradioaktivni material. Ves odpadni material je bil predan pooblašcenim podjetjem za ravnanje s takimi odpadki. Viri: [32], [33], [34], [35] in [36]. 5.2.1.3 Radioaktivni odpadki v zgradbi za dekontaminacijo Leta 1999 je bil za skladišcenje starih uparjalnikov NEK zgrajen poseben objekt »Zgradba za dekontaminacijo«, ki se po namenu deli na tri prostore: - prostor za dekontaminacijo, - prostor za urjenje na modelih in - prostor za skladišcenje starih uparjalnikov. Preglednice 37, 38, in 39 prikazujejo stanje materialov v prostoru za dekontaminacijo in prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov 31. decembra 2018. Preglednica 37: Stanje v prostoru za dekontaminacijo na dan 31. 12. 2018 Vrsta materiala Kos Prostornina [m3] Masa Radiološko stanje Embalaža gradbeni oder 76 1 400 sodi s cevlji 8 2 800 100 Bq/dm2 SOD napenjala za Rx vijake 5 5 5.200 100 Bq/dm2 PE folija Rx glava st. -CRDM 4 3 1.200 500 Bq/dm2 PE folija Rx glava st.- DRPI 4 3 600 400 Bq/ dm2 PE folija beton.BLOK- RCP1 4 10 19.000 100 Bq/ dm2 PE folija cavity cleaner RM-1 1 1 1.200 500 Bq/ dm2 Folija hladilnik iz RB 4 25 12.000 1000 Bq/ dm2 folija Skupaj 106 50 40.400 Preglednica 38: Inventar RAO v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2018 Predelava Vrsta odpadkov Število paketov Hitrost doze* [mSv/h] taljenje ingoti 80 < 0,05 vrnjeni s sežiga sodi RAO pepel od sežiga 19 do 2 /sod * hitrost doze je merjenja na kontaktu Preglednica 39: Stanje v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2018 Vrsta materiala Kos Prostornina Masa Aktivnost/ Embalaža SGR # 1 ,2 2 600 6,46·105 < 3,00·1012 Bq N / A Rx GLAVA - stara 1 21 7,00·104 2 mSv/h kontejner moder Betonski BLOKI 3 25 9,00·104 5 microSv/h PE folija KONTEJNER 5 150 4,00·104 6.000 Bq/dm2 zabojniki modri Radlock 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10 10 36 2.500 10.000 Bq/dm2 PE zbiralniki Reg. izmenj. + top. izmenj.WS 2 4 4,50·103 3,5 mSv/h kontejner Oprema TO.VZST + RCP osi 2 2 1,90·103 1 mSv/h zabojnik kovinski Jeklene vrvi 8 1 1,30·103 300 Bq/dm2 zabojnik Orodje za nad. tlaka tesnila pokr. 1 2 1,30·103 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Tesnilo pokrova starih uparjalnikov 4 4 1,30·103 6.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Pokrov Rx posode Al 1 1,4 1,30·103 1.600 Bq/dm2 zabojnik kovinski Oprema Framatom SGR 4 1 1,30·103 4.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Podpore rotorja RCP 1 3 800 3.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Orodje RCP 2 4 1,00·103 4.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Izrabljeni deli RCP 1 2 800 5.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Insert za crpalko CSA5PCH01 1 1 500 6.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Stara dvig. za Rx + dvig. TTC 4 1 300 400 Bq/dm2 PE folija Podporne plošce SGR iz kont. 6 10 1 2.000 400 Bq/dm2 PE folija Stari tesnilni obroc Rx 1 1 500 2 mSv/h PE folija Novi tesnilni obroc Rx 1 1 500 400 Bq/dm2 zabojnik kovinski Potapljaška oprema od SFP 2 2 300 500 Bq/dm2 zabojnik kovinski Pokrov Rx posode 1 16 1.500 500 Bq/dm2 zabojnik kovinski Dvigalo za RCP 1 2 500 300 Bq/dm2 zabojnik kovinski Stiskalnica za CW RAO odpad. 1 2 400 100 Bq/dm2 PE folija Priroc. dvig. za RCP 3 2 200 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Oprema INETEC 2 5 2.500 5.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Cilinder supercomp. 4 1 1.000 20.000 Bq/dm2 PE folija Svinceni šciti 18 18 24.000 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Podstavek za RCP motor 2 2 700 4.000 Bq/ dm2 zabojnik kovinski Kabli od DRPI 4 4 1.000 500 Bq/dm2 zabojnik leseni Vitel rezervni FHSCMCHST 1 0,5 300 500 Bq/dm2 PE folija Oprema za suš. SG 1 1,5 200 N/A zabojnik kovinski Oprema za RCP motor 4 1 300 400 Bq/dm2 zabojnik kovinski Vrsta materiala Kos Prostornina Masa Aktivnost/ Embalaža Oprema SEG za WP 2 6 4.000 5.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Hladil. Olja RCP mot. 1 1 1.000 100 Bq/dm2 N/A Sodi RAO CW za sežig 350 75 29.000 <100 mikroSv/h /sod sodi RAO *Ingoti-kov RAO 80 14 49.700 <0,05 mSv/h odlitki Fe in Al Stator RCP01 motorja 1 4 8.200 500 Bq/dm2 kovinsko stojalo Motor od vent. RB-126 3 3 3.000 100 Bq/dm2 PE folija Izmenj. toplote SS 2 0,5 200 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Izolacija in vent. RTD 7 7 3.400 10 mSv/h zabojnik kovinski Ohišja filtrov iz RB126 35 5 700 Aktivirani N/A Sesalec VAC-PAC elekt. 2 2 500 200 Bq/dm2 N/A Pogoni fisijskih celic st. 3 6 4.000 500 Bq/dm2 IP2 zabojniki Sodi RAO pepel od sežiga 19 5 6.200 do 2 mSv/h/sod sodi RAO Kabli elekt. za meritev v USA 3 3 900 100 Bq/dm2 kov. zaboj Recombiner stara iz RB 2 4 1.200 500 Bq/dm2 PE folija * Material je zacasno shranjen v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov (inventar je podan v prejšnji preglednici). Masa je korigirana na osnovi pridobljene koncne dokumentacije o taljenju. 5.2.2 Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom Vse izrabljeno gorivo v NEK je shranjeno v bazenu za izrabljeno gorivo, ki ima na razpolago 1694 celic. Že v letu 2004 je NEK prešla na daljši gorivni cikel, po katerem premešcanje izrabljenih gorivnih elementov poteka na 18 mesecev. V letu 2018 je potekal redni remont - s tem da je prišla pošiljka (56 elementov, sveže gorivo) v NEK že januarja 2018. Ob koncu leta 2018 je bilo tako v bazenu za izrabljeno gorivo shranjenih skupno 1266 izrabljenih gorivnih elementov, upoštevajoc tudi dva posebna kontejnerja z gorivnimi palicami (»SBFR1« in »FRSB1«), kar je prikazano v preglednici 40. Preglednica 40: Podatki o številu izrabljenih gorivnih elementov v zadnjih desetih letih Leto Iz sredice V bazenu 2009 56 (+1) 929 2010 56 985 2011 0 985 2012 56 1041 2013 56 (+1) 1098 2014 0 1098 2015 56 1154 2016 56 1210 2017 0 1210 2018 56 1266 Na sliki 135 je prikazano število letnih zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK. 40 42 40 32 40 32 40 48 0 44 48 0 36 28 28 32 32 32 36 33 44 56 0 56 53 0 56 56 0 56 56 0 56 56 0 56 0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400 0 10 20 30 40 50 60 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Št. elementnv v bazenu Št. zamenjenih elementov Leto Zamenjani elementi Elementi v bazenu Slika 135: Število letnih zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK 5.2.2.1 Suho skladišcenje izrabljenega goriva URSJV je leta 2011 izdala NEK odlocbo o izvedbi varnostnih rešitev za preprecevanje težkih nesrec in blažitev njihovih posledic, v kateri je zahtevano, da mora NEK preveriti možnosti za zmanjšanje tveganja glede ravnanja z izrabljenim gorivom (IG) s spremembo dolgorocne strategije hranjenja goriva. NEK je glede na razlicne rešitve glede dolgorocne strategije hranjenja IG izbral možnost hranjenja v suhem skladišcu, ki je tehnicno varnejše ter v svetu sprejeto kot najbolj ustrezen in razširjen nacin zacasnega skladišcenja IG. NEK namerava izrabljene gorivne elemente, ki se shranjujejo v bazenu za izrabljeno gorivo, postopoma, v štirih kampanjah, premestiti v suhe zabojnike za izrabljeno gorivo, kar predstavlja prehod od aktivnih k pasivnim rešitvam shranjevanja IG. V postopku izbora izvajalca za izgradnjo suhega skladišca je bilo izbrano podjetje Holtec (ZDA). Izgradnja suhega skladišca je predvidena v sklopu tretje faze »Programa nadgradnje varnosti NEK«. NEK namerava zgraditi suho skladišce do leta 2020-21, obratovanje pa se nacrtuje v letu 2021. V letu 2017 se je že pricel postopek pridobivanja dovoljenj za gradnjo suhega skladišca. URSJV je junija 2018 izdala soglasje h gradnji, vendar pa je bilo potrebno zaradi upoštevanja neodvisnih preracunov doznih obremenitev izvesti dolocene spremembe v projektu. URSJV je po pregledu novega projekta v januarju 2019 izdala pozitivno mnenje za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na zahtevo Agencije RS za okolje je bilo izdelano tudi porocilo o vplivih na okolje za posodobitev tehnologije skladišcenja izrabljenega goriva z uvedbo suhega skladišcenja NEK, ki je potrebno za izdajo gradbenega dovoljenja. 5.3 RADIOAKTIVNI ODPADKI NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« Pri delovanju reaktorja, delu v vrocih celicah in v nadzorovanem obmocju Odseka za znanosti o okolju v povprecju letno nastane na IJS okrog 40 litrov izrabljenih ionskih smol, okrog 200 litrov aktivirane ali kontaminirane eksperimentalne opreme in zašcitnih sredstev ter okrog 100 litrov aluminijastih obsevalnih kontejnerjev. Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS zbira izrabljene radioaktivne snovi v zacasni hrambi v OVC. Po prepakiranju, obdelavi (stiskanju) in podrobnejši karakterizaciji se jih opredeli kot radioaktivni odpadek. Letno IJS proizvede do 2 soda (< 0,5 m3) trdnih RAO. V letu 2018 IJS v Centralno skladišce NSRAO na Brinju ni predal nobenih radioaktivnih odpadkov. Na obmocju RIC v Brinju je shranjenih še 7 sodov kovinskih predmetov in lesa, kontaminiranih z naravnimi radionuklidi, ki so nastali pri dekontaminaciji in razgradnji objektov, namenjenih predelavi uranove rude. Dekontaminacija in razgradnja sta potekali v letih od 2005 do 2007. 5.4 RADIOAKTIVNI ODPADKI V ZDRAVSTVU Onkološki inštitut v Ljubljani ima urejene ustrezne zadrževalnike za zmanjšanje aktivnosti tekocih odpadnih vod. Izpraznijo jih po predhodni meritvi specificne aktivnosti, ki jo opravi pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji. Zadrževalnike izpraznijo približno vsake štiri mesece. Zacasno shranjevanje radioaktivnih odpadkov je ustrezno urejeno tudi v novih prostorih Onkološkega inštituta. Klinika za nuklearno medicino Klinicnega centra Ljubljana nima sistema za zadrževanje odpadnih vod, vendar se po doktrini Mednarodne agencije za atomsko energijo gradnja takih zadrževalnikov zaradi minimalnega vpliva, ki ga imajo izpusti na zdravje ljudi in okolje, ne smatra za upraviceno. Druge bolnišnice v Sloveniji imajo samo ambulantno zdravljenje in bolnik takoj po prejeti terapevtski dozi odide domov, zato zadrževalniki niso potrebni. Zaprte radioaktivne vire, ki jih zdravstvene ustanove prenehajo uporabljati, vrnejo proizvajalcu ali jih oddajo v Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju. Radioaktivne odpadke s kratkoživimi viri sevanja zacasno shranijo v posebnem prostoru do opustitve nadzora, potem pa jih po meritvah odložijo kot navadne odpadke. 5.5 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z RAO 5.5.1 Javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzrociteljev ARAO je v letu 2018 zagotavljal vse aktivnosti za katere je zadolžen, opravljene so bile varno, z upoštevanjem in izpolnjevanjem predpisov in standardov varstva pred ionizirajocim sevanji in jedrske varnosti, varstva okolja, ter varnosti in zdravja pri delu. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo pri uporabi virov sevanja v industriji, medicini, raziskovalni dejavnosti in drugih institucionalnih dejavnosti (t. i. malih povzrociteljih) je obsegal zbiranje radioaktivnih odpadkov pri imetnikih, obdelavo in pripravo za namen skladišcenja ter skladišcenje radioaktivnih odpadkov. Poleg osnovnih nalog ARAO v okviru javne službe upravlja infrastrukturni objekt za skladišcenje radioaktivnih odpadkov. Vec o tem je napisanega v poglavjih 2.1.3 in 5.5.1.1. Sistem vodenja Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (JV5) zahteva, da upravljavec jedrskega objekta zagotavlja sistem vodenja, ki daje prioriteto varnosti in skladnosti z zakonodajo. Upravljavec obstojecega objekta in tudi bodoci upravljavec oziroma izvedbeni predstavnik investitorja mora izvajati stalni nadzor in izboljševanje postopkov in procesov ter s tem zagotavljati primerno kvaliteto in varnost. Sistem vodenja ARAO deli glavne procese prvenstveno na podlagi razlicnih nalog javne službe in temelji na mednarodnem standardu ISO 9001. Sistem prepoznava tudi podporne procese, ki so kljucni za nemoteno izvajanje nalog javne službe. ARAO v svoj sistem vodenja vkljucuje zahteve za jedrsko in sevalno varnost skladno z IAEA GSR Part 2: Leadership and Management for Safety. ARAO je dopolnil integriran sistem vodenja skladno z zahtevami novega standarda ISO 9001:2015 z dodatnim poudarkom na vodenju in varnostni kulturi. Presojevalci Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje, pri certifikacijski presoji, neskladnosti niso ugotovili. Podali so nekaj priporocil za izboljšave in izpostavili naslednje pozitivne ugotovitve: - Opredeljeni so kazalci po programskih skopih in podani graficni prikazi njihovih trendov. - Sistem vodenja temelji na zahtevah sistema vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem in varnosti. - Prenovljeno je bilo Varnostno porocilo in obnovljeno dovoljenje za obratovanje skladišca radioaktivnih odpadkov. Izvedena je bila samoocenitev varnostne kulture. 5.5.1.1 Radioaktivni odpadki v CSRAO V letu 2018 je bilo v 38 prevzemih od 72 razlicnih povzrociteljev prevzetih 108 paketov radioaktivnih odpadkov s skupno bruto prostornino 2,02 m3 (vkljucno z embalažo in ohišji zaprtih virov sevanja), maso 870,5 kg in aktivnostjo 79 GBq. Pri prevzemih zdravje imetnikov odpadkov, splošne populacije in delavcev ni bilo ogroženo zaradi zunanje obsevanosti ali notranje obsevanosti, ki bi jo povzrocil vnos radioaktivnih snovi v telo. Prav tako ni prišlo do onesnaženja okolja z radioaktivnimi snovmi. V preglednici 41 je prikazano število sprejetih odpadkov leta 2018, v preglednici 42 pa so prikazani opravljeni prevzemi leta 2018. Preglednica 41: Pregled radioaktivnih odpadkov, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2018 Število paketov 108 Število paketov z dolgoživimi radionuklidi: 241Am, 241Am/Be, 63Ni, 226Ra, 238U 101 Število paketov s kratkoživimi radionuklidi: 137Cs, 90Sr 7 Prostornina prevzetih odpadkov 2,02 m3 Masa prevzetih odpadkov 870,5 kg Skupna aktivnost prevzetih odpadkov 78 GBq Preglednica 42: Prevzeti paketi radioaktivnih odpadkov od malih povzrociteljev v letu 2018 Št. Povzrocitelj Radioaktivni Radionuklid Aktivnost Datum 2 DOM DANICE VOGRINEC MARIBOR Cufarjeva cesta 9 2000 MARIBOR 141 javljalnikov požara 241Am 10,500 29.01.2018 1 CINKARNA, METALURŠKO KEMICNA INDUSTRIJA CELJE d.d. Kidriceva ulica 26 3000 CELJE 10 javljalnikov požara 241Am 1,200 29.01.2018 1 AVDITORIJ PORTOROŽ-PORTOROSE Sencna pot 10 6320 Portorož 1 javljalnik požara 241Am 0,074 31.03.2018 1 DOMEL IP Invalidsko podjetje, d.o.o. Retece 4 4220 ŠKOFJA LOKA 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 DOMINVEST, d.o.o. (upravnik stavbe) Cesta maršala Tita 18 4270 JESENICE lokacija demontaže: TPC BLED 2 javljalnika požara 241Am 0,148 1 DOM UPOKOJENCEV GRADIŠCE Gradišce nad Prvacino 4 5294 DORNBERK 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 ELEKTRO GORENJSKA, d.d. Ulica Mirka Vadnova 3A 4000 KRANJ 43 javljalnikov požara 241Am 1,290 1 KONUS KONEX, d.o.o. Mestni trg 18 3210 SLOVENSKE KONJICE 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 LEK, d.d. Verovškova ulica 57 1526 LJUBLJANA 2 javljalnika požara 241Am 0,148 1 PLANIKA TURNIŠCE, d.o.o. Prešernova ulica 4 9224 TURNIŠCE 5 javljalnikov požara 241Am 0,370 1 SPB DOMŽALE Ljubljanska cesta 82 1230 DOMŽALE 2 javljalnika požara 241Am 0,148 1 TERME TOPOLŠICA, d.d HOTEL VESNA Topolšica 77 3326 TOPOLŠICA 8 javljalnikov požara 241Am 0,264 Št. Povzrocitelj Radioaktivni Radionuklid Aktivnost Datum 4 ELAN, d.o.o. Begunje 1 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEM 138 javljalnikov požara 241Am 226Ra 231,860 16.02.2018 1 RADECE PAPIR NOVA, d.o.o. Njivice 7 1433 RADECE Naprava METSO IQ PLUS št. FE 1019 55Fe 3700 23.10.2007 1 STREGA, d.o.o. Lendavska ulica 1 9000 MURSKA SOBOTA 14 javljalnikov požara 241Am 1,040 27.02.2018 1 IKETT, d.o.o. Lendavska ulica 1 9000 MURSKA SOBOTA 25 javljalnikov požara 241Am 1,850 1 BONI-MAT, d.o.o. Lendavska ulica 1 9000 MURSKA SOBOTA 6 javljalnikov požara 241Am 0,444 1 ZAVOD ZA KULTURO BLED Cesta svobode 11 4260 BLED 19 javljalnikov požara 241Am 0,570 01.03.2018 2 ISKRA, d.d. Stegne 21 1000 LJUBLJANA 8 javljalnikov požara 241Am 3,455 1 ISKRA ISD - PLAST, d.o.o. Savska loka 4 4000 KRANJ 2 javljalnika požara 241Am 5,400 1 REINA, d.d. Savska loka 1 4000 KRANJ 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 SKB, d.d. Ajdovšcina 4 1000 LJUBLJANA 4 javljalniki požara 241Am 0,120 1 SLOVENSKE ŽELEZNICE, d.o.o. Kolodvorska ulica 11 1000 LJUBLJANA 29 javljalnikov požara 241Am 2,150 4 ŠTORE STEEL, d.o.o. Železarska cesta 3 3220 ŠTORE Naprava BERTHOLD LB 300-2 št. 1125-5-85 137Cs 14800 26.11.1985 Naprava BERTHOLD LB 300-2 št. 1126-5-85 137Cs 14800 Naprava BERTHOLD LB 300-2 št. 1127-5-85 137Cs 14800 Št. Povzrocitelj Radioaktivni Radionuklid Aktivnost Datum Naprava BERTHOLD LB 300-2 št. 1678-7-87 137Cs 14800 25.11.1987 3 SINTAL-EKO, d.o.o. (upravnik stavbe) Litostrojska cesta 38 1000 LJUBLJANA lokacija demontaže: TPC MURGLE, LJUBLJANA 237 javljalnikov požara 241Am 17,400 23.03.2018 1 POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. Dunajska cesta 107 1000 LJUBLJANA 14 javljalnikov požara 241Am 1,040 20.04.2018 1 SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, d.o.o. Gorenjska cesta 46 1215 MEDVODE 6 javljalnikov požara 241Am 0,180 10.05.2018 1 KEMIPLAS, d.o.o. Dekani 3A 6271 DEKANI 34 javljalnikov požara 241Am 92,000 16.05.2018 2 JAVNO PODJETJE VODOVOD-KANALIZACIJA, d.o.o. Vodovodna cesta 90 1001 LJUBLJANA Naprava SHIMADZU SEISAKUSHO, Ltd. št. 0100669 in 4222 63Ni 740,000 01.01.2014 7 javljalnikov požara 241Am 0,518 21.05.2018 1 MUFLON, d.o.o. Titova ulica 99 1433 RADECE 14 javljalnikov požara 241Am 0,420 22.05.2018 1 KEMIPLAS, d.o.o. Dekani 3A 6271 DEKANI 2 javljalnika požara 241Am 5,400 28.05.2018 1 PIVOVARNA LAŠKO UNION, d.o.o. Pivovarniška ulica 2 1000 LJUBLJANA Naprava KRONES CHECKMAT B št. 7467 241Am 1670 01.01.1993 2 NAMA, d.d. Tomšiceva ulica 1 1000 LJUBLJANA 117 javljalnikov požara 241Am 8,660 31.05.2018 1 AQUAFILSLO, d.o.o. Letališka cesta 15 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 2,700 20.06.2018 1 DOMINVEST, d.o.o. (upravnik stavbe) Cesta maršala Tita 18 4270 JESENICE 1 javljalnik požara 241Am 0,074 21.06.2018 Št. Povzrocitelj Radioaktivni Radionuklid Aktivnost Datum lokacija demontaže: TPC BLED 1 ELEKTRO GORENJSKA, d.d. Ulica Mirka Vadnova 3A 4000 KRANJ 3 javljalniki požara 241Am 0,090 1 GORICANE, d.d. Ladja 10 1215 MEDVODE 33 javljalnikov požara 241Am 2,300 1 HELIOS, d.o.o. Kolicevo 65 1230 DOMŽALE 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 HMEZAD EXIM, d.d. Vrecerjeva ulica 14 3310 ŽALEC 14 javljalnikov požara 241Am 1,000 1 KONUS KONEX, d.o.o. Mestni trg 18 3210 SLOVENSKE KONJICE 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 LEK, d.d. Verovškova ulica 57 1526 LJUBLJANA 2 javljalnika požara 241Am 0,148 1 POMURSKI MUZEJ MURSKA SOBOTA Trubarjev drevored 4 9000 MURSKA SOBOTA 2 javljalnika požara 241Am 0,060 1 PLANIKA TURNIŠCE, d.o.o. Prešernova ulica 4 9224 TURNIŠCE 7 javljalnikov požara 241Am 0,518 1 SIJ ACRONI, d.o.o. Cesta Borisa Kidrica 44 4270 JESENICE 57 javljalnikov požara 241Am 1,700 2 SLOVENSKE ŽELEZNICE, d.o.o. Kolodvorska ulica 11 1000 LJUBLJANA 2 javljalnika požara 241Am 2,733 1 TELEKOM SLOVENIJE, d.d. Cigaletova ulica 15 1000 LJUBLJANA 2 javljalnika požara 241Am 0,060 1 TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, d.o.o. Cesta Lole Ribarja 18 3325 ŠOŠTANJ 5 javljalnikov požara 241Am 0,370 1 EM.TRONIC, d.o.o. Pocehova 12 2000 MARIBOR Naprava SMITHS DETECTION GID-3 št. 3590 63Ni 1110 01.01.2012 Št. Povzrocitelj Radioaktivni Radionuklid Aktivnost Datum 2 INTRA LIGHTING, d.o.o. Miren 137B 5291 MIREN 77 javljalnikov požara 241Am 208,000 17.07.2018 1 ISKRA, d.d. Stegne 21 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,555 1 ISKRA ISD - PLAST, d.o.o. Savska loka 4 4000 KRANJ 1 javljalnik požara 241Am 2,700 1 REINA, d.d. Savska loka 1 4000 KRANJ 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 SIP, d.d. Juhartova ulica 2 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 VALINA, d.o.o. (upravnik stavbe) Štepanjska cesta 22 B 1000 LJUBLJANA lokacija demontaže: poslovna stavbe na naslovu Stegne 21CD, LJUBLJANA 3 javljalniki požara 241Am 0,090 1 ZDRAVSTVENI DOM RIBNICA Majnikova ulica 1 1310 RIBNICA 1 javljalnik požara 241Am 2,700 1 KOLICEVO KARTON, d.o.o. Papirniška cesta 1 1230 DOMŽALE Naprava ABB PROCESS AUTOMATION, Inc. S-11 št. K-1182-P 85Kr 9300 01.10.1995 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO - NLZOH Prvomajska ulica 1 2000 MARIBOR Naprava AGILENT TECHNOLOGIES G2397A št. U22618 63Ni 555,000 01.03.2013 1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Smetanova ulica 17 2000 MARIBOR Naprava HEWLETT PACKARD 19233 št. L 3672 63Ni 555,000 01.03.1988 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO - NLZOH Prvomajska ulica 1 2000 MARIBOR Naprava HEWLETT PACKARD G1533A št. K 2752 63Ni 555,000 01.06.1996 1 LESONIT, d.o.o. Ulica Nikola Tesla 11 6250 ILIRSKA BISTRICA Naprava ENDRESS HAUSER QG 020 DH 345 137Cs 111,000 01.03.1993 Št. Povzrocitelj Radioaktivni Radionuklid Aktivnost Datum 1 ADRIATIC SLOVENICA ZAVAROVALNA DRUŽBA, d.d., KOPER - AS POSLOVNA ENOTA KOPER Ljubljanska cesta 3 6503 KOPER 116 javljalnikov požara 241Am 8,600 20.09.2018 1 AKRIPOL, d.o.o. Prijateljeva cesta 11 8210 TREBNJE 58 javljalnikov požara 241Am 1,740 1 DARS, d.d. Ulica XIV. divizije 4 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 DOM STAREJŠIH OBCANOV AJDOVŠCINA Ulica Milana Klemencica 1 5270 AJDOVŠCINA 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 DOM STAREJŠIH OBCANOV POLDE EBERL-JAMSKI Izlake 13 1411 IZLAKE 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 DOM UPOKOJENCEV GRADIŠCE Gradišce nad Prvacino 4 5294 DORNBERK 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 FRAGMAT TIM, d.d. Spodnja Recica 77 3270 LAŠKO 1 javljalnik požara 241Am 0,074 2 HIDRIA, d.o.o. Nazorjeva ulica 6A 1000 LJUBLJANA 7 javljalnikov požara 241Am 16,233 1 KOLPA, d.d. Rosalnice 5 8330 METLIKA 2 javljalnika požara 241Am 0,148 1 LEK, d.d. Verovškova ulica 57 1526 LJUBLJANA 5 javljalnikov požara 241Am 0,370 1 SOLCHEM, d.o.o. Tovarniška ulica 48 1000 LJUBLJANA 7 javljalnikov požara 241Am 0,518 1 TELEKOM SLOVENIJE, d.d. Cigaletova ulica 15 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 VIŠKI VRTCI Jamova cesta 23 1000 LJUBLJANA 23 javljalnikov požara 241Am 12,800 Št. Povzrocitelj Radioaktivni Radionuklid Aktivnost Datum 1 ŽITO, d.o.o. Šmartinska cesta 154 1000 LJUBLJANA 2 javljalnika požara 241Am 0,067 1 ETI, d.o.o Obrezija 5 1411 Izlake 6 javljalnikov požara 241Am 0,444 26.09.2018 1 KIG, d.d. Zagorica 18 1292 IG 99 javljalnikov požara 241Am 2,970 06.11.2018 1 KRKA, d.d. Šmarješka cesta 6 8501 NOVO MESTO 21 javljalnikov požara 241Am 3,300 12.11.2018 1 TELEKOM SLOVENIJE, d.d. Cigaletova ulica 15 1000 LJUBLJANA 22 javljalnikov požara 241Am 1,100 13.11.2018 1 JAVNI ZAVOD ŠPORT LJUBLJANA Celovška cesta 25 1000 LJUBLJANA 27 javljalnikov požara 241Am 2,000 19.11.2018 1 MAGNETI LJUBLJANA, d.d. Stegne 37 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,030 23.11.2018 1 ISKRA, d.d. Stegne 21 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,030 20.11.2018 1 POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI Trg Edvarda Kardelja 3 5000 NOVA GORICA 2 javljalnika požara 241Am 0,060 1 SLOVENSKA KNJIGA, d.o.o. Stegne 3 1000 LJUBLJANA 3 javljalniki požara 241Am 0,090 1 SOS sejemske rešitve, d.o.o. Tržaška cesta 116 1000 LJUBLJANA 15 javljalnikov požara 241Am 40,500 1 TELEKOM SLOVENIJE, d.d. Cigaletova ulica 15 1000 LJUBLJANA 45 javljalnikov požara 241Am 3,330 1 TOSAMA, d.o.o. Šaranoviceva cesta 35 (Vir) 1230 DOMŽALE 1 javljalnik požara 241Am 2,700 1 SAVA TURIZEM, d.d. Dunajska cesta 152 1000 LJUBLJANA 113 javljalnikov požara 241Am 5,900 29.11.2018 Št. Povzrocitelj Radioaktivni Radionuklid Aktivnost Datum 3 ELAN, d.o.o. Begunje 1 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEM 122 javljalnikov požara 241Am 195,500 05.12.2018 1 DINOS, d.d. Šlandrova ulica 6 1231 LJUBLJANA CRNUCE Trdni odpadki T4 1 l v plasticnem vsebniku (1 kos številcnice) 226Ra 0,050 27.11.2018 2 NDT, d.o.o., Ljubljana Litostrojska cesta 40 1000 LJUBLJANA Trdni odpadki T4 4,2 l (originalna ohišja vsebnikov Gammamat TI, št. 1428 in 22-1086) 238U 350,000 07.12.2018 Slika 136 prikazuje število opravljenih prevzemov. 30 65 63 40 40 36 64 58 39 48 37 45 45 37 38 0 10 20 30 40 50 60 70 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Število prevzemov Leto Slika 136: Število opravljenih prevzemov Slika 137 prikazuje delež sprejetih paketov radioaktivnih odpadkov v letu 2018, glede na vrsto radioaktivnega odpadka. Glavnino prevzetih radioaktivnih odpadkov še vedno predstavljajo ionizacijski javljalniki požara. Deleži v kategorijah zaprtih virov se lahko spreminjajo, saj so doloceni z aktivnostjo, ki se zaradi razpada z leti zmanjšuje. 0; 0% 92; 85% 9; 8% 4; 4% 0; 0% 0; 0% 0; 0% 0; 0% 3; 3% 0; 0% ZV0 (javljalnik požara) ZV1(izrabljen zaprti vir z: A=3,7 [GBq]) ZV2 (izrabljen zaprti vir z: 3,7 [GBq] 370 GBq) 3 Skupaj 754 Skupna aktivnost paketov 3,3 TBq Skupna prostornina paketov 90,8 m3 Skupna masa paketov 50,2 t 96; 12,7% 125; 16,6% 28; 3,7% 160; 21,2% 178; 23,6% 122; 16,2% 34; 4,5% 8; 1,1% 3; 0,4% T1 (trden, stisljiv, gorljiv) T2 (trden, stisljiv, negorljiv) T3 (trden, nestisljiv, gorljiv) T4 (trden, nestisljiv, negorljiv) ZV0 (javljalnik požara) ZV1 (izrabljen zaprti vir z: A =3,7 GBq) ZV2 (izrabljen zaprti vir z: 3,7 GBq = A = 37 GBq) ZV3 (izrabljen zaprti vir z: 37 GBq = A = 370 GBq) Slika 140: Deleži posameznih vrst radioaktivnih odpadkov, skladišcenih v CSRAO konec leta 2018 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki V letu 2018 ni bilo obvestil ali vlog za izdajo dovoljenj za opustitev nadzora nad radioaktivnimi odpadki, kot to doloca Uredba o sevalnih dejavnostih. 5.5.2 Odlaganje radioaktivnih odpadkov 5.5.2.1 Odlagališce NSRAO V letu 2018 se je delo na aktivnostih, povezanih s pripravo dokumentov in vsega potrebnega za pridobitev soglasij in dovoljenj za odlagališce NSRAO, odvijalo na vseh podrocjih. Nadaljevalo se je z delom na projektni dokumentaciji, kjer je v zakljucni fazi revizija PGD in priprava PZI, s tehnicnim delom potrebnim za razpis za izvajalca gradnje odlagališca NSRAO. Predvidoma bo projektna dokumentacija zakljucena v letu 2019. Vzporedno z delom na projektni dokumentaciji je potekalo delo na drugih dokumentih, kot so Porocilo o vplivih na okolje, osnutek Varnostnega porocila in Projektne osnove. Omenjena dokumentacija je zahtevana za izvedbo postopka presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja. V letu 2018 so bile pripravljene tri revizije omenjenih dokumentov z namenom pridobitve okoljevarstvenega soglasja. Za dokumente je bilo pridobljene tudi pozitivno mnenje pooblašcenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost. Intenzivnost dela na podrocju nacrtovanja odlagališca NSRAO je tudi v letu 2018 narekovalo financiranje. PDFN ARAO za leto 2018 je bil potrjen v juniju 2018. S Skladom NEK je bil sklenjen aneks k pogodbi o financiranju ARAO za nemoteno izvajanje del v letu 2018 po starem programu dela, pogodba pa je bila sklenjena v juliju 2018. Podrobneje so aktivnosti v letu 2018 opisane v nadaljevanju. Priprava lokacije Cilj aktivnosti je na podlagi DPN za odlagališce NSRAO zagotoviti razpolaganje z zemljišci za namen gradnje odlagališca. Odkup zemljišc na lokaciji DPN za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško se je pricel po pridobitvi pooblastila v juniju 2014. ARAO je na podlagi sklepa Vlade RS upravljavec dveh parcel oziroma zemljišca za gradnjo odlagališca od oktobra 2015 dalje. Od leta 2015 poteka evidentiranje sprememb v zemljiški knjigi. V letu 2017 se je pricelo in v letu 2018 nadaljevalo s pridobitvijo pravic graditi infrastrukturne objekte na podlagi izdelane projektne dokumentacijo PGD. Aktivnosti so potekale ob sodelovanju podizvajalca. Sofinanciranje obnove in širitve obstojecega opticnega omrežja v obcini Krško in placilo odškodnine za uporabo in obrabo cest v casu gradnje v letu 2018 ni bilo realizirano. Terenske raziskave Vecina potrebnih terenskih raziskav za odlagališca NSRAO, je bila že izvedena v preteklih letih. V okviru projekta se še vedno sodeluje z investitorji na širšem obmocju lokacije odlagališca NSRAO in pridobiva podatke o njihovih raziskavah. Pridobljeni podatki bodo uporabljeni pri potencialnih nadgradnjah hidravlicnih, hidroloških in geoloških modelih širšega obmocja lokacije odlagališca NSRAO. Za potrebe monitoringa okolja na obmocju odlagališca NSRAO je ARAO v letu 2018 pripravil projektno nalogo za izvedbo novih vrtin na obmocju odlagališca. Izveden je bil razpis in izbira izvajalca za ta dela, a je pritožba neizbranega ponudnika na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih narocil postopek zaustavila in premaknila predviden zacetek del v leto 2019. ARAO je v letu 2018 izvedel tudi redno pobiranje podatkov monitoringa podzemnih vod in skrbel za izvajanje vzdrževanja sond v piezometrih. V letu 2018 je bila zakljucena nadgradnja hidrogeološke študije širšega obmocja odlagališca NSRAO. Za njeno izvedbo so bili poleg hidrogeoloških podatkov pridobljeni tudi podatki s strani HESS in NEK. Za potrebe geokemicnih raziskav podzemnih vod, po izgradnji HE Brežice, je bilo izvedeno vzorcenje podzemnih vod na lokaciji Vrbina. Projektna in tehnicna dokumentacija V letu 2018 so se nadaljevale aktivnosti v povezavi z izdelavo projektne ter druge dokumentacije, svetovalne storitve s podrocja projektiranja in gradnje. Projektant IBE d. d. je izdelal PGD projekte odlagališca NSRAO in sicer loceno za objekte odlagališca, za pripravljalna dela – nasutja in nasipi ter za infrastrukturne objekte. Opravljena je bila recenzija PGD projektne dokumentacije. Za revizijo PGD projektne dokumentacije odlagališca NSRAO je bilo na podlagi razpisa izbrano kot najugodnejše podjetje DRI upravljanje investicij, d. o. o. Izdelana revizijska mnenja so bila sprotno predajana projektantu. Revizija še ni zakljucena, predvsem na podrocju preveritve kontrolnih preracunov. Za to delo je bilo z UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo sklenjena pogodba za izdelavo neodvisnega strokovnega mnenja o PGD dokumentaciji za odlagališce. Za certificiranje betonskega zabojnika za pakiranje odpadkov je bilo pridobljeno Slovensko tehnicno soglasje (STS) in dokazila o skladnosti z zahtevami prevoza nevarnega blaga v cestnem prometu. V zacetku leta 2018 je bila izdelana nova revizija (D) Investicijskega programa in posredovana v pregled ter potrditev Ministrstvu za infrastrukturo. Njihove pripombe in usmeritve za dopolnitve se pripravljajo v novi reviziji programa. Varnostne analize in vplivi na okolje V letu 2018 se je nadaljevalo z delom na projektu izdelave varnostnih analiz in meril sprejemljivosti. Pripravljen in revidiran je bil Implementacijski plan za leto 2018. V okviru vecfaznega projekta »Safety Analysis (SA) and Waste Acceptance Criteria (WAC) preparation for Low and Intermediate Level Waste Repository in Slovenia« se je nadaljevalo delo za dopolnitev obstojecih meril sprejemljivosti, glede na razvoj projekta za odlagališce NSRAO. Izdelana je bila nova revizija porocila o inventarju RAO v Sloveniji in porocila o oceni možnosti odložitve predvidenega inventarja. Nadaljevalo se je z delom na varnostnih analizah in razvoju meril sprejemljivosti za fazo pridobitve gradbenega dovoljenja in priprave Varnostnega porocila. V letu 2018 je bilo pridobljeno pozitivno mnenje pooblašcenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost na revizijo 1 Projektnih osnov in Porocila o vplivih na okolje, ki vkljucuje tudi osnutek Varnostnega porocila. Pripravljeni sta bili novi 2 reviziji Projektnih osnov za osnutek Varnostnega porocila in osnutka Varnostnega porocila. Nove revizije dokumentov so bile narejene glede na pripombe ARSO in URSJV v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, ki so se je v letu 2018 intenzivno odvijale. Porocilo o vplivih na okolje je bilo izdelano v decembru 2015 in po izvedeni recenziji dopolnjeno v decembru 2016. V letu 2017 je bila izvedena uskladitev dokumenta z osnutkom Varnostnega porocila. Vloga za postopek presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja je bila na ARSO predana 10. maja 2017. Vec o pridobivanju dovoljenj je navedeno v poglavju 5.5.2.2. Za MOP je bil pripravljen izvlecek za cezmejno presojo, ki je bil preveden tudi v angleški in hrvaški jezik. Gradnja odlagališca NSRAO V letu 2018 so se izvajale obcasne kontrole stanja na lokaciji za odlagališce NSRAO, po izvedenih pripravljalnih delih, ki so bila zakljucena v letu 2017. Podana je bila ena reklamacija izvajalcu, ki je delno odnašanje materiala na brežini saniral. Pridobljen je bil zunanji izvajalec, ki je na obmocju lokacije odlagališca izvedel košnjo in zatiranje invazivnih rastlin na nasipu. 5.5.2.2 Pridobivanje dovoljenj za odlagališce NSRAO ARAO je že v letu 2017 podal vlogo na ARSO za izdajo okoljevarstvenega soglasja. V okviru tega postopka je ARSO v maju 2018 podal vlogo na URSJV za izdajo predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti na osnovi 65.b clena ZVISJV. URSJV je pregledala dokumentacijo, ki je obsegala Porocilo o vplivih na okolje, osnutek Varnostnega porocila, Idejno zasnovo, Projektne osnove, strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost ter referencno dokumentacijo in nanjo julija 2018 podala pripombe. ARAO je na pripombe URSJV pripravil odgovore ter revizije dokumentov kjer je bilo potrebno. ARSO je dopolnitve vloge za izdajo predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti posredovala URSJV v novembru 2018. Vecina zahtev je bila s strani ARAO sicer ustrezno izpolnjena oziroma pojasnjena, kljub temu pa so še vedno ostala nekatera odprta vprašanja zato URSJV ob koncu leta še ni mogla izdati omenjenega soglasja. Po izpolnitvi vseh odprtih vprašanj bo URSJV izdala osnutek predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti na osnovi katerega bo potem Porocilo o vplivih na okolje javno razgrnjeno, hkrati pa bo potekala tudi cezmejna presoja vplivov na okolje. 5.5.2.3 Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ARAO je v letu 2018 redno komuniciral o vseh svojih dejavnostih, vkljucno z okoljskimi vidiki, na nacionalni ravni in v lokalnih skupnostih. Komunikacija je potekala zlasti preko spletne strani ARAO (http://www.arao.si/), sporocil in odgovorov medijem (nacionalnim, regionalnim, lokalnim, specializiranim), osebnih stikov vodstva in zaposlenih ARAO s kljucnimi deležniki v lokalnih skupnostih, kjer opravlja svoje dejavnosti. V obcinah Dol pri Ljubljani, Domžale ter Gorenja vas – Poljane se vzdržujejo stiki z županom. V obcini Krško, kjer je lokacija bodocega odlagališca NSRAO, ARAO komunicira neposredno s komisijo za spremljanje odlagališca NSRAO, obcasno tudi z obcinskim svetom in županom. V lokalnem casopisu je bilo objavljenih niz informativnih clankov o dogajanju na projektu odlagališca NSRAO. Dejavnosti na projektu odlagališca NSRAO so bile v letu 2018 predstavljene na vec strokovnih srecanjih, npr. na konferenci NENE, Regional Seminar idr. V 2018 je bila izdano trajnostno porocilo za leto 2017, namenjeno zlasti medijem, politicni ter domaci in tuji strokovni javnosti. Za spremljanje javnega mnenja so bile uporabljene storitve klipinga in izvedena raziskava javnega mnenja. Vprašanjem in pobudam javnosti sta bila namenjena e-mail naslova public.arao@arao.si in gp.arao@arao.si. 5.6 SKLAD NEK 5.6.1 Program razgradnje NEK in odlaganje RAO in IG Na podlagi Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (BHRNEK) in sklepa Vlade RS (50. redna seja, avgust 2015) ARAO sodeluje pri izvajanju vseh aktivnosti za pripravo Programa odlaganja RAO in IG in pripravo Programa razgradnje NEK. ARAO na podlagi ReNPRRO16-25 izvaja: - razvojne dejavnosti na podrocju možnosti predelave, nacrtovanja odlaganja, priprave na izgradnjo in izgradnjo odlagališca IG in VRAO, - pripravo dokumentov na podrocju možnosti in zahtev za trajno neposredno odlaganje IG in VRAO iz NEK ali predelanega IG in VRAO iz raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II in iz NEK v nacionalno, regionalno ali vecnacionalno odlagališce in - preucevanje možnosti za nadaljevanje suhega skladišcenja IG in VRAO po prenehanju obratovanja NEK. Meddržavna komisija za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (meddržavna komisija) je na svoji 11. seji novembra 2017 zadolžila ARAO in Fond za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK iz Hrvaške (Fond) za pripravo nove revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK v skladu z BHRNEK. ARAO in Fond sta maja 2018 izvedla javno narocanje za izdelavo podpornih študij za izdelavo tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG in v zacetku junija podpisala pogodbe z izbranimi izvajalci IBE d. d. (za študijo odlaganja VRAO in IG) in Enconet Zagreb skupaj z Ekonerg Zagreb (za študijo delitve in prevzema NSRAO). Takoj po podpisu pogodb sta bila organizirana uvodna sestanka in zaceto delo priprave študij. V juliju sta izdelovalca predala prvi delni porocili, ki sta jim konec avgusta sledili še delni porocili druge faze. V septembru je ARAO narocil recenzijski pregled obeh študij, recenzijski porocili za prvi del študij sta bili oddani konec septembra. V oktobru so bili izvedeni recenzijski sestanki za obe študiji. Recenzija za zadnji del obeh študij je potekala tudi v decembru. Predvideva se, da bo tretja skupna revizija programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško izdelana v prvem tromesecju leta 2019. Do tega roka morajo biti optimizirani vsi stroški razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in stroški odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško ter odloceno o ustrezni diskontni stopnji. Pri tem je treba vsa izhodišca preverjati najmanj vsakih pet let, višino diskontne stopnje pa še pogosteje. Nadaljevalo se je delo pri pripravi podpornih študij in koncnega dokumenta Programa odlaganja RAO in IG iz NEK, kakor tudi stalno usklajevanje s Fond NEK in s Koordinacijskim odborom Meddržavne komisije za spremljanje priprave tretje revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. V oktobru in novembru so potekale intenzivne priprave na sestanek Meddržavne komisije. V ta namen je ARAO sodeloval z vsemi vpletenimi deležniki in pripravil osnutek ocene stroškov tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. ARAO je z NEK redno sodeloval pri pripravi tretje revizije Programa razgradnje NEK. V ta namen je ARAO pregledal vse verzije dokumenta »6th Revision of the Preliminary Decommissioning Plan NPP Krsko« in študije »Calculation of annuities for the Krsko NPP decommissioning project« ter študijo »Selection and justification of discount parameters for decommissioning project«. ARAO je NEK posredoval vec dopisov s komentarji in predloge za dopolnitve, ki so jih skupaj z NEK in izdelovalci 6. revizije PDP uskladili na sestanku 22. 8. 2018, prav tako so z NEK uskladili spremembo specifikacije za izdelavo 3. revizije Programa razgradnje z izdelovalcem NIS. ARAO je NEK posredoval še dopis s komentarji in predloge za dopolnitve študije 3rd Revision of the NPP Krško Decommissioning Program ter dodaten dopis s prošnjo, da se ponovno preveri nekatere odgovore izdelovalca na komentarje ARAO v zvezi z dopolnitvijo tega dokumenta, da bi zagotovili ustrezno usklajenost tretje revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. 5.6.2 Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljevanju: Sklad) je bil ustanovljen na osnovi Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Sklad je posredni proracunski uporabnik, ki se ne financira iz sredstev proracuna Republike Slovenije. Stroške svojega poslovanja pokriva iz financnih prihodkov ustvarjenih s poslovanjem Sklada. GEN energija d. o. o. vplacuje v Sklad prispevek za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, in sicer v višini 0,003 evra za kWh elektricne energije, proizvedene v NEK in prodane v Sloveniji. Obracun prispevka se izvaja na podlagi obracuna polovice celotne proizvedene kolicine elektricne energije v NEK. Višina prispevka temelji na izracunih iz Programa razgradnje NEK, ki je bil sprejet leta 2004. Na podlagi 3. tocke 10. clena Meddržavne pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK in njenim izkorišcanjem in razgradnjo bi morala biti revizija Programa razgradnje NEK opravljena do konca leta 2009 oz. do konca leta 2014 (vsakih 5 let), vendar do konca leta 2018 še ni bila zakljucena in potrjena. Revizijo je potrebno izvesti cim prej, saj so se od leta 2004 bistveno spremenile osnovne predpostavke in parametri. Na zamude pri izdelavi revizije Programa razgradnje NEK je opozorilo tudi Racunsko sodišce Republike Slovenije. 31. decembra 2018 je knjižno stanje financnega portfelja Sklada znašalo 196,9 milijona evrov. Omenjeni znesek ne upošteva nerazporejenih denarnih sredstev na TRR, natecenih obresti, kupljenih obresti in terjatev za dividendne donose v skupnem znesku 1,7 milijona evrov. Ob upoštevanju tega je portfelj Sklada 31. decembra 2018 znašal 198,7 milijonov evrov. 5.6.2.1 Izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti Sklada in prilivi iz naslova prispevka za razgradnjo V letu 2018 je podjetje GEN energija d. o. o. v Sklad vplacalo za 8,2 milijona evrov prispevka za razgradnjo ter tako v celoti in v dogovorjenih rokih poravnalo vse svoje obveznosti do Sklada v letu 2018. V obdobju od 1995 do 2018 sta NEK in GEN energija d. o. o. Skladu nakazala predpisani prispevek za razgradnjo v višini 194,6 milijonov evrov. Sklad je zavezan financirati delovanje družbe ARAO in nadomestila Obcini Krško zaradi omejene rabe prostora. V letu 2018 je Sklad financiral dejavnosti, ki jih izvaja družba ARAO, v višini 1,2 milijona evrov, v obdobju od 1998 do konca leta 2018 pa je za izvajanje aktivnosti družbe ARAO placal 43 milijonov evrov. Od tega je nadomestilo za omejeno rabo prostora Obcini Krško, ki ga je ARAO placevala lokalni skupnosti, znašalo 14,9 milijonov evrov. V letu 2015 je pricela veljati nova Uredba o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta, ki je nadomestila Uredbo iz leta 2008. Sklad je postal zavezanec za placilo nadomestila za omejeno rabo prostora le obcini Krško, na ozemlju katere bo zgrajeno odlagališce radioaktivnih odpadkov. V letih 2004 do 2018 je bilo obcinam iz naslova nadomestila placano skupaj 49,5 milijonov evrov. V obdobju od leta 1995 do konca leta 2018 je skupna vrednost transferjev, ki jih je Sklad nakazal za delovanje družbe ARAO in obcinam (sredstva, vplacana za namen sofinanciranja del ARAO in nadomestil obcinam za omejeno rabo prostora niso valorizirana), znašala 92,5 milijona evrov. Omenjeni znesek transferjev za obcine in ARAO pomeni kar 46,98 % vrednosti financnega portfelja Sklada z 31. decembra 2018, ko je slednji znašal 196,9 milijonov evrov (knjižno stanje) (slika 141). Slika 141: Prikaz sredstev Sklada 31. decembra 2018 v milijonih evrov 5.6.2.2 Naložbe in poslovanje v letu 2018 31. decembra 2018 je bilo 87,43 % portfelja naloženega v dolžniških vrednostnih papirjih, 12,57 % pa v lastniških vrednostnih papirjih, kar je tako rekoc nespremenjeno glede na konec leta 2017. Osrednji naložbeni razred portfelja so predstavljale državne obveznice, ki so 31. decembra 2018 obsegale 43 % vrednosti portfelja Sklada. Delež tega razreda v portfelju se je v zadnjih letih postopno zniževal, predvsem na racun odprodaje obveznic z negativno donosnostjo do dospetja in obveznic dolgega trajanja, s cimer se je znižala izpostavljenost portfelja obrestnemu tveganju. Državnim obveznicam je sledil naložbeni razred podjetniških obveznic s 25,83 odstotnim deležem v portfelju. Z izpostavljenostjo do podjetniških obveznic se ohranja izpostavljenost portfelja do razvitih držav, katerih državne obveznice še tudi globoko v srednjerocnem obdobju izkazujejo negativne donosnosti do dospetja. V letu 2018 se je še posebej okrepil segment obveznic financnih izdajateljev, in sicer z evrskimi izdajami ameriških financnih inštitucij. Segment lastniških vrednostnih papirjev sestoji pretežno iz naložb v vzajemne in ETF sklade priznanih svetovnih upravljavcev premoženja, ki preko razpršenosti naložb prinašajo nižje tveganje in vecjo likvidnost. Naložbene aktivnosti v letu 2018 so bile izvedene v skladu z Naložbeno politiko Sklada in v okviru ciljnih zahtev Naložbene politike. V letu 2018 je Sklad nadaljeval z zniževanjem tveganosti portfelja z namenom omejevanja tržnega tveganja. Najpomembnejše vrste tveganja so tržno, obrestno in kreditno tveganje, medtem ko je v letu 2017 Sklad zacel podrobneje spremljati tudi tveganje razmika (spread risk). Za oceno tržnega tveganja se uporablja metoda tvegane vrednosti, oziroma VaR (Value-at-Risk). 31. decembra 2017 je portfelj Sklada izkazoval enodnevni 95-odstotni VaR v višini 331,8 tisoc evrov, kar pomeni 0,17 % vrednosti portfelja, ob koncu leta 2018 pa 318,8 tisoc evrov (0,16 % vrednosti portfelja) (slika 142). Slika 142: VaR po mesecih (enodnevni, 95-odstotni interval zaupanja) Obrestno tveganje portfelja obravnava vplive sprememb obrestnih mer na portfelj. Obrestno tveganje se ocenjuje in upravlja preko upravljanja trajanja obvezniških naložb. Trenutno se nahajamo v obdobju nizkih in tudi negativnih obrestnih mer, še posebej v letu 2018 pa smo videli povecanje volatilnosti na trgu. Cetudi lahko v prihodnje pricakujemo rast obrestnih mer, pa bi se volatilnost utegnila ohraniti nekoliko dlje. Upravljanje kreditnega tveganja portfelja se izvaja na podlagi bonitetnih ocen vodilnih svetovnih ocenjevalcev (Moody's, Standard & Poor's, Fitch), skladno z naložbeno politiko pa investira v naložbe iz investicijskega naložbenega razreda. V letu 2018 je Sklad ustvaril 12,5 milijona evrov prihodkov, kar je na ravni leta 2017. V letu 2018 je Sklad ustvaril 4,3 milijona evrov financnih prihodkov, v letu 2017 pa 3,7 milijona evrov. V financnih prihodkih so zajete vse izplacane obresti, dividende in druga izplacila, niso pa upoštevane natecene obresti. Celotni odhodki Sklada so leta 2018 znašali 7,6 milijona evrov in so bili za 17,85 % nižji kot leta 2017. V letu 2018 je bil realiziran presežek prihodkov nad odhodki v višini 4,9 milijonov evrov. Uresnicitev presežka prihodkov nad odhodki za leto 2018 je za 45,95 % višja kot leta 2017, predvsem zaradi nižjih realiziranih odhodkov v letu 2018. Konec leta 2018 je delež stroškov poslovanja Sklada glede na vrednost financnega portfelja znašal vsega 0,22 %. Še leta 2001 so ti znašali 0,44 % vrednosti portfelja financnih naložb. Ne glede na uspešnost upravljanja portfelja ostajajo stroški služb Sklada vsa zadnja leta glede na stanje financnega portfelja konec posameznega leta na podobnih ravneh. Leta 2018 je imel Sklad za 70,9 milijona evrov zapadlih naložb in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. Sredstva, plasirana v nove naložbe so znašala 75,8 milijona evrov, kar je za 4,9 milijona evrov vec, kot je bilo zapadlih naložb in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. Ce je še vse do konca polletja kazalo na pozitiven donos portfelja, pa so se razmere na trgih v drugi polovici leta mocno obrnile. Delniški trgi so samo v decembru v povprecju izgubili 8,6 % vrednosti, v zadnjem cetrtletju pa kar 12,4 %. Vse to je vplivalo na donos portfelja Sklada, ki je v letu 2018 znašal -0,94 %. Dolžniški vrednostni papirji so v letu 2018 zrasli za 0,1 %, segment lastniških vrednostnih papirjev pa je zabeležil upad -7,94 %. Sklad je dosegal negativen donos predvsem v naložbenih razredih z višjim naložbenim tveganjem znotraj posameznega naložbenega razreda (obvezniški skladi, delniški skladi, podjetniške obveznice), cetudi je delež teh naložb v portfelju, še posebej delniških naložb, razmeroma nizek. Lastniški vrednostni papirji so v letu 2018 izgubili 7,94 %, znotraj tega razreda je najvecjo izgubo realiziral podrazred vzajemnih skladov in sicer -9,08 %. Na sliki 143 je prikazana letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2018 v odstotkih. V prvih treh mesecih leta 2019 je prišlo do rasti tecajev na trgih, kar se je odrazilo v rasti vrednosti portfelja. Na dan 31. marec 2019 je knjižno stanje portfelja Sklada znašalo 203,2 milijonov evrov, medtem ko je portfelj Sklada dosegel donos v višini 2,23 %. A zavedati se je treba, da se v zadnjih letih srecujemo z donosnostmi, ki so pri nekaterih državah negativne tudi še v 10-letnem obdobju, kar je bistveno drugace od stanja na trgu v preteklosti, ko so donosnosti presegale mejo 4 %. Slika 143: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2018 v odstotkih Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2018 v odstotkih1 1 V skladu s spremembami Pravilnika o razclenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (v nadaljevanju Pravilnik) iz leta 2007, je Sklad za leto 2008 vse lastniške vrednostne papirje, investicijske in vzajemne sklade, ki kotirajo na borzi ali je za njih mogoce pridobiti javno objavljeno tržno ceno, ovrednotil po pošteni vrednosti v skladu z Zakonom o racunovodstvu. Za leto 2010 pa je v skladu s spremembami Pravilnika prvic ovrednotil tudi dolžniške vrednostne papirje. Povprecni letni donos portfelja Sklada v srednjerocnem obdobju presega 3 % in se giblje skladno z gibanjem evrskih obvezniških indeksov. V zadnjih petih letih je povprecni letni donos portfelja Sklada znašal 3,07 %, kar je povsem primerljivo s povprecnim letnim donosom indeksa (3,20 %). V zadnjih petnajstih letih pa je bila stopnja donosa enaka 3,11 %, kar je nekoliko manj od indeksa (4,07 %). Tudi v triletnem obdobju je povprecni letni donos Sklada (1,24 %) primerljiv s povprecnim letnim donosom indeksa v triletnem obdobju (1,42 %). Na sliki 144 je prikazan povprecni letni donos portfelja Sklada v razlicnih obdobjih. Slika 144: Povprecni letni donos portfelja Sklada v razlicnih obdobjih (v %) V obdobju od leta 2012 do 2018 je povprecni letni donos portfelja Sklada obcutno presegel povprecni letni donos pokojninskih skladov z zajamcenim donosom. V letu 2018 je bil ustvarjen donos portfelja Sklada nekoliko nižji od donosa benchmarka, ki je prav tako realiziral negativni donos (-0,67 %). V letu 2018 se je ponovno pokazalo, da je doseganje ciljnega donosa v višini 4,29 %, kot izhaja iz Programa razgradnje NEK, v trenutnih razmerah, ko na trgu prevladujejo nizke in negativne obrestne mere, nedosegljivo in ne odraža dejanskega stanja na kapitalskih trgih. Nenazadnje se je zahtevana donosnost 10-letnih državnih obveznic v državah z evrom, ki jih Program razgradnje NEK postavi kot kriterij, v letu 2018 v povprecju nahajala pri vrednosti 0,46 % in leto sklenila pri donosnosti 0,24 %, na dan 31. marec 2019 pa celo dosegla raven -0,07 %. Vrednost portfelja Sklada je pogojena z vplacili v Sklad s strani GEN energije, izplacili za transferje, stroški poslovanja in ustvarjenim donosom. V obdobju od leta 1995 do leta 2018 je bilo v Sklad vplacanih 194,6 milijonov evrov sredstev, medtem ko so izplacila za transferje (ARAO in obcine) v istem obdobju znašala 92,5 milijonov evrov. Razlika med vplacanimi zneski in izplacili, tj. znesek neto prilivov, tako znaša 102,1 milijon evrov. 31. decembra 2018 je knjižna vrednost portfelja Sklada znašala 196,9 milijonov evrov, kar pomeni, da je bil prirast portfelja iz naslova upravljanja »prostih« sredstev 94,9 milijonov evrov. Ob upoštevanju tržne vrednosti portfelja v višini 198,7 milijonov evrov pa je prirast iz upravljanja znašal 96,6 milijonov evrov. V zadnjih letih je rast portfelja v veliki vecini odvisna od upravljanja, saj znesek vplacil komaj zadošca za poplacilo vseh obveznosti. Vir: [37], [38]. 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE Bistven del zagotavljanja jedrske in sevalne varnosti je pripravljenost na izredne dogodke. Zato morajo biti vse pristojne organizacije v državi v primeru jedrskega ali sevalnega izrednega dogodka sposobne ukrepati po vnaprej pripravljenih nacrtih ukrepanja. Jedrske in radiološke nesrece so izredni dogodki, ki neposredno ogrožajo prebivalce in okolje ter zahtevajo zašcitne ukrepe. Vsak izredni dogodek v splošnem še ne pomeni nastanka nesrece. Lahko gre tudi le za zmanjšanje jedrske ali sevalne varnosti, ki pa ravno tako zahteva ustrezen odziv pristojnih. Odziv oz. ukrepanje pristojnih organizacij in organov v Sloveniji doloca Državni nacrt zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci. Glavni nosilec državnega nacrta je Uprava RS za zašcito in reševanje (URSZR), Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) pa ima svetovalno vlogo. 6.1 UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST Za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih na URSJV skrbi Sektor za pripravljenost na izredne dogodke, katerega osnovne naloge so: - zagotavljanje usposobljenosti, kadrovske zasedenosti in odzivnosti Skupine za obvladovanje izrednega dogodka (SID), - zagotavljanje aktualnosti in celovitosti postopkov SID in - zagotavljanje operativnosti opreme, prostorov in dokumentacije za potrebe SID. V primeru izrednega dogodka se na URSJV aktivira SID, ki jo vodi direktor za obvladovanje izrednega dogodka. Zagotavljanje sposobnosti ukrepanja URSJV za primer izrednega dogodka poteka z rednim usposabljanjem clanov SID, z rednim vzdrževanjem in preverjanjem delovanja programske in ostale opreme, z rednimi pregledi vseh pripadajocih organizacijskih predpisov in navodil, s sodelovanjem v mednarodnih dejavnostih, s preverjanjem odzivnosti ter s preverjanjem celotne pripravljenosti sistema z domacimi in mednarodnimi vajami. Ker se naloge med izrednim dogodkom vecinoma bistveno razlikujejo od rednega dela, je usposabljanje clanov SID zelo pomembno. Tako je URSJV v letu 2018 izvedla 75 individualnih in skupinskih usposabljanj, preizkusov in vaj v skupnem obsegu 216 ur z 99 udeležbami clanov SID. URSJV je sodelovala tudi na dveh rednih letnih vajah NEK 2018, na vec mednarodnih vajah MAAE »ConvEx« in na letni vaji držav clanic EU na tem podrocju (»ECUREX«). Primer dobre prakse je bila vecdnevna vaja ConvEx-2b na kateri so države vadile prejemanje oziroma ponujanje pomoci preko sistema RANET (Response Assistance Network). RANET deluje v okviru MAAE ali na dvostranski ravni ter obsega storitve strokovnjakov, reševalnih enot in služb; zdravljenje obsevanih oseb; zašcitno in reševalno opremo; materialno pomoc (živila, pitna voda, obleka, obutev, zdravila in druga sredstva, ki so namenjena brezplacni razdelitvi ogroženemu prebivalstvu kot pomoc za lajšanje posledic nesrece, krma za živino) ter uporabo letališc, prometnih sredstev in drugih možnosti na ozemlju in v zracnem prostoru druge države v okviru zagotavljanja mednarodne pomoci. Slovenija je na vaji sodelovala kot ponudnica pomoci. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti sta URSJV in URSZR po vaji uskladili in posodobili organizacijska navodila za ponujanje pomoci, s katerimi sta predvsem natancneje opredelili naloge, vlogo in odgovornosti obeh organizacij na tem podrocju. Marca 2018 je v veljavo stopil novi Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti, usklajen s predlogom Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), ki zagotavlja prenos dolocil nove Direktive o osnovnih varnostnih standardih BSS v slovenski pravni red. Dolocila nove direktive, ki se med drugimi nanašajo tudi na izvajanje programov monitoringa okolja, so dopolnjena s spoznanji in izkušnjami iz njenega desetletnega izvajanja. V novem pravilniku so dopolnjena vodila za izdelavo programov izrednega monitoringa v primeru izrednih dogodkov, prav tako tudi programi zagotavljanja pripravljenosti na izredne dogodke. Na podrocju tehnicne izvedbe meritev se na nov nacin doloca standarde kakovosti, in sicer z definicijo najmanjših kolicin radioaktivnih snovi, ki jih morajo biti izvajalci meritev sposobni izmeriti. URSJV na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke redno sodeluje tudi z ostalimi organizacijami v državi in v tujini. Na ta nacin se prenašajo nova znanja in dobra praksa, tako da se pripravljenost venomer izboljšuje. 6.1.1 Komunikacija med izrednim dogodkom KID Komunikacija med izrednim dogodkom (KID) je spletno orodje za komuniciranje med organi vodenja na državni ravni. Clani Skupine za obvladovanje izrednega dogodka (SID) v casu aktiviranosti URSJV med izrednim dogodkom komunicirajo preko iKID (interna komunikacija med izrednim dogodkom). Prva verzija komunikacijskega sistema je bila preizkušena med vajo NEK decembra 2008 in se je imenovala M/KSID (Medresorski komunikacijski sistem med izrednim dogodkom). Ob sprejemu državnega nacrta leta 2010 je M/KSID tudi uradno postal orodje za komunikacijo med vsemi organizacijami, ki ukrepajo ob jedrski ali radiološki nesreci. Leta 2018 je URSJV komunikacijski sistem preimenovala v KID. V letu 2018 se je nabor organizacij, ki dostopajo do KID, še razširil in sedaj zajema naslednje uporabnike: - PCZRS (Poveljnik Civilne zašcite Republike Slovenije) - CZ Posavje (Štab Civilne zašcite posavske regije) - CZ Zasavje (Štab Civilne zašcite zasavske regije) - CZ Dolenjska (Štab Civilne zašcite dolenjske regije) - CZ V. Štajerska (Štab Civilne zašcite vzhodno-štajerske regije) - CZ Z. Štajerska (Štab Civilne zašcite zahodno-štajerske regije) - CZ Ljubljana (Štab Civilne zašcite ljubljanske regije) - CZ Krško (Štab Civilne zašcite obcine Krško) - CZ Brežice (Štab Civilne zašcite obcine Brežice) - CZ Sevnica (Štab Civilne zašcite obcine Sevnica) - CZ Kostanjevica (Štab Civilne zašcite obcine Kostanjevica na Krki) - CORS (Center za obvešcanje Republike Slovenije) - ReCO Brežice (Regijski center za obvešcanje Brežice) - ReCO Novo mesto (Regijski center za obvešcanje Novo mesto) - ReCO Trbovlje (Regijski center za obvešcanje Trbovlje) - ReCO Celje (Regijski center za obvešcanje Celje) - ReCO Maribor (Regijski center za obvešcanje Maribor) - ReCO Ljubljana (Regijski center za obvešcanje Ljubljana) - URSJV (Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost) - URSZR (Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje) - UKOM (Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje) - ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) - NEK TPC (Nuklearna elektrarna Krško, Tehnicni podporni center, Krško) - NEK ZPC (Nuklearna elektrarna Krško, Zunanji podporni center, Ljubljana) - EHI (Enota za hitre reševalne intervencije) - ELME (Mobilna enota Instituta Jožef Stefan) - ZVD (Mobilna enota Zavoda za varstvo pri delu) - MZ (Ministrstvo za zdravje) - MZI (Ministrstvo za infrastrukturo) - DZRNS Hrvaška (Državni zavod za radiološku i nuklearnu sigurnost, Hrvaška) - MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve) - Policija (Generalna policijska uprava Ljubljana, Policijska uprava Novo Mesto, Operativno komunikacijski center) - MOP (Ministrstvo za okolje in prostor) - MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) - MZZ (Ministrstvo za zunanje zadeve) - ARAO (Agencija za radioaktivne odpadke) URSJV KID redno vzdržuje in posodablja ter izvaja usposabljanja za zunanje uporabnike. Enkrat letno se izvede tudi vaja KID na kateri sodelujejo vsi uporabniki komunikacijskega sistema. Komunikacija med izrednim dogodkom (KID) predstavlja eno od najboljših prepoznanih rešitev na tem podrocju, tako v Evropi kot v svetu, saj v primeru odziva na jedrsko ali radiološko nesreco predstavlja varno, hitro, zanesljivo, kontrolirano in pregledno orodje za komunikacijo in koordinacijo zašcitnih ukrepov vseh deležnikov v državi, prav tako pa omogoca ucinkovito in hitro cezmejno komunikacijo in harmonizacijo s hrvaškim upravnim organom za jedrsko varnost, kar je kljucnega pomena glede na lokacijo nuklearne elektrarne v bližini meje. Tako je hrvaški upravni organ sodeloval tudi na zadnji vaji NEK2018-2, kjer se je vadila medsebojna komunikacija preko KID. 6.2 UPRAVA RS ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje (URSZR) je leta 2018, skladno z zakonskimi pristojnostmi, vzdrževala, razvijala in zagotavljala pripravljenost za ucinkovit odziv sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami na jedrske in radiološke nesrece. Leta 2018 so se nadaljevale aktivnosti v zvezi s predhodno delitvijo tablet kalijevega jodida na obmocju polmera 10 km okrog NEK, za primer jedrske nesrece v NEK. URSZR je tablete kalijevega jodida razdelila na lokacije obcin Krško in Brežice, le-te pa na lokacije šol, vrtcev, obcinskih štabov civilne zašcite, obcinama Krško in Brežice za nakljucne obiskovalce in drugim ter delu intervencijskega osebja na celotnem obmocju države, skladno z Nacrtom razdelitve tablet kalijevega jodida. Predhodna delitvi tablet kalijevega jodida prebivalcem Posavja s kartico zdravstvenega zavarovanja pa se ne izvaja, kar rešuje Ministrstvo za zdravje. URSZR še naprej vzdržuje spletno stran www.kalijevjodid.si, kjer lahko obiskovalci dobijo informacije o znacilnostih tablet, zaužitju tablet kalijevega jodida, zamenjavi tablet in nadaljevanju predhodne delitve tablet. V URSZR je potekalo usklajevanje prenovljenega Državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci. V postopku sprejetja pa je tudi predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi nacrtov zašcite in reševanja, ki se nanašajo na dodatne vsebine nacrtov zašcite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreci, prenesene iz Direktive Sveta 2013759/EURATOM o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja – EU BSS direktive. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci je nadaljevala z delom. Pripravila je Akcijski nacrt po misiji EPREV, ki ima 31 akcij vezanih na porocilo misije EPREV. Vlada Republike Slovenije ga je sprejela in s sklepom številka 36010-2/2018/3 z dne 26. 4. 2018 naložila ministrstvom in vladnim službam ter organom v sestavi izvedbo nalog. Izvajalci nalog so že izvedli dolocene naloge skladno z roki za realizacijo in o tem porocali. URSZR je izvajala naloge iz Akcijskega nacrta po misiji EPREV. Poleg drugih nalog je sodelovala tudi v mednarodni vaji ConvEx-2b, kjer je z URSJV preverjala postopke v zvezi z nudenjem mednarodne pomoci ob jedrski nesreci preko sistema RANET. Vir: [39]. 6.3 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO Dejavnosti Nuklearne elektrarne Krško (NEK) na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke so v letu 2018 obsegale: - usposabljanja, urjenja in vaje, - vzdrževanje podpornih centrov, opreme in zvez, - posodabljanje Nacrta zašcite in reševanja NEK (NZiR NEK), postopkov in druge dokumentacije ter - kadrovske popolnitve in zamenjave v organizaciji za primer izrednega dogodka (uvajalnega usposabljanja ob vstopu v sestav organizacije NUID so se udeležile 3 osebe). Stalnega usposabljanja, ki je vezano na NZiR NEK, se je v letu 2018 udeležilo 586 udeležencev iz NEK in 164 udeležencev zunanjih izvajalcev del. Izvedeni sta bili dve skupni letni vaji organizacije NZiR. Na nivoju NEK je skupaj v vajah sodelovalo 506 vadbencev. Celotna organizacija NEK za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov trenutno šteje 360 oseb, vkljucno z varnostniki in obratovalnim osebjem. NEK je tudi v 2018 aktivno sodelovala z nacrtovalci in izvajalci nalog zašcite in reševanja na lokalni in državni ravni ter z upravnimi organi (URSJV in URSZR). 6.4 AKCIJSKI NACRT PO MISIJI EPREV Misija EPREV (»Emergency Preparedness Review«), ki so jo sestavljali strokovnjaki Mednarodne agencije za atomsko energijo, je potekala v mesecu novembru 2017. Tekom svojega dela je prepoznala vec podrocij, kjer so možne vecje ali manjše izboljšave. V svojem porocilu je izpostavila 19 priporocil (»recommendations«), ki pomenijo ukrepe za odpravo neskladja z MAAE zahtevami ali standardi ter 12 predlogov (»suggestions«), ki predstavljajo ukrepe za ucinkovitejše izvajanje zahtev in standardov. Na podlagi navedenih priporocil in predlogov so vsi udeleženci pripravili akcijski nacrt, ki vsebuje 31 akcij za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma za izboljšave na dolocenem podrocju. Vsaka akcija sestoji iz ugotovitev misije, njenega priporocila oziroma predloga, besedila akcije (naloge), njenih izvajalcev (nosilec naloge in sodelujoci) ter roka za izvedbo. Vlada RS se je s porocilom misije EPREV seznanila na redni seji meseca aprila 2018. Na isti seji je sprejela Akcijski nacrt po misiji EPREV in naložila ministrstvom in vladnim službam ter organom v sestavi izvedbo nalog iz Akcijskega nacrta. Vecina akcij naj bi se izvedle do konca leta 2019. Z izvedbo akcijskega nacrta se bo v Sloveniji izboljšala pripravljenost na jedrske in radiološke nesrece, obenem pa bodo izpolnjeni tudi pogoji za t. i. pregledovalno misijo EPREV (»follow up« mission), ki bo cez nekaj let pregledala napredek na tem podrocju ter na novo ocenila pripravljenost naše države na jedrsko in radiološko nesreco po izvedenih izboljšavah in spremembah. URSJV bo o izvedbi Akcijskega nacrta po misiji EPREV porocala vladi najkasneje do 31. januarja 2020. V letu 2018 so že bile realizirane nekatere od nalog in sicer: dopolnjena je bila ocena ogroženosti ob jedrski in radiološki nesreci v Republiki Sloveniji; narejene so bile analize sistema obvešcanja in aktiviranja URSJV; izboljšane so bile vsebine sporocil za javnost; izvedena so bila usposabljanja za delavce URSJV v pripravljenosti glede »svetovanja na klic« in dopolnjeni so bili postopki za zaprošanje mednarodne pomoci v primeru radiološkega ali jedrskega izrednega dogodka. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci spremlja izvajanje Akcijskega nacrta ter po potrebi opozarja pristojne organe na ucinkovito izvajanje predpisanih nalog. O izvedbi Akcijskega nacrta bo URSJV porocala Vladi Republike Slovenije v za to dolocenem roku. 6.5 VAJA CONVEX-2B 17. in 18. oktobra 2018 je URSJV sodelovala na mednarodni vaji ConvEx-2b. Njen namen je bil vaditi nudenje pomoci Slovenije državi, v kateri je prišlo do jedrske ali radiološke nesrece in je zaprosila za mednarodno pomoc preko sistema Mednarodne agencije za atomsko energijo RANET (Response Assistance Network). Z vajo se je preverjalo ustrezne postopke nudenja pomoci (Offer of Assistance), komunikacijo in usklajevanje dokumentacije nudenja pomoci z URSZR. Slovenija si je na vaji zastavila vec ciljev, med drugim ucinkovito komunikacijo ter usklajevanje med URSJV, URSZR, poveljnikom CZ in MAAE, uporabo ustreznih postopkov, komunikacijskih kanalov in obrazcev, ki so za to na voljo, ucinkovito pripravo gradiv kot podlago za izdajo sklepa Vlade RS za nudenje pomoci in pripravo akcijskega nacrta pomoci (Assistance Action Plan). Na vaji sta bila prvic prisotna tudi dva opazovalca z URSZR. Na podlagi analize vaje sta URSZR in URSJV po vaji uskladili in posodobili svoje postopke za nudenje pomoci, s katerimi sta predvsem natancneje opredelili naloge, vlogo in odgovornosti obeh organizacij na tem podrocju. 6.6 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI Cilj 10 Pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji je primerno poskrbljeno za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih, da bi v takih primerih kar najbolj zmanjšali posledice za ljudi in okolje. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Na podlagi zgoraj povzetih aktivnosti v letu 2018 URSJV pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji primerno skrbi za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci se redno sestaja ter s tem usmerja in koordinira pripravljenost na državni ravni. 7 NADZOR NAD JEDRSKO IN SEVALNO VARNOSTJO 7.1 IZOBRAŽEVANJE, RAZISKAVE, RAZVOJ Tudi leto 2018 je bilo za jedrsko in sevalno varnost v državi na podrocju izobraževanja, raziskav in razvoja stabilno. 7.1.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Cilji, ki naj bi se na podrocju izobraževanja, raziskovanja in razvoja dosegli v obdobju 2013-2023, kot to predvideva resolucija, so naslednji: Cilj 9 Sistem pooblašcenih izvedencev omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti, pri cemer je zagotovljeno, da povzrocitelj oziroma vložnik krije stroške priprave strokovnega mnenja. Ukrep za doseganje cilja S spodbujanjem in financiranjem usmerjenih razvojnih nalog je zagotovljena pokritost vseh podrocij jedrske in sevalne varnosti s pooblašcenimi izvedenci iz Slovenije in neodvisnost njihovega obstoja od upravljavcev jedrskih ali sevalnih objektov ali izvajalcev sevalnih dejavnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Sistem pooblašcenih izvedencev v Sloveniji omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti. V letu 2017 spremenjeni zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-1, je ohranil enako rešitev kot je veljala v preteklosti: Stranka, ki je sprožila upravni postopek, pri katerem je potrebno pridobiti strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, mora kriti stroške priprave takega strokovnega mnenja. Konec leta 2018 je bilo pooblašcenih 11 izvedencev iz Republike Slovenije, ki so sposobni pokrivati vsa podrocja jedrske in sevalne varnosti. Še nadalje zakon omogoca tudi pooblastitev tujih strokovnih organizacij (konec leta 2018 je imela veljavno pooblastilo ena organizacija iz Avstrije in pet iz Hrvaške), kar zagotavlja vecjo pokritost strokovnih podrocij. Zakon prav tako še nadalje vsebuje dolocila o zagotavljanju neodvisnosti pooblašcenih izvedencev od upravljavcev jedrskih ali sevalnih objektov ali izvajalcev sevalnih dejavnosti. Poleg neposrednega financiranja izdelave strokovnih mnenj so pooblašceni izvedenci financirani tudi skozi raziskovalne in razvojne projekte, kar je opisano v nadaljevanju pri doseganju cilja 12. Cilj 11 V slovenskih izobraževalnih ustanovah obstajajo študijski programi, katerih diplomanti po ustreznem dodatnem usposabljanju lahko prevzemajo pomembne položaje v delovnih organizacijah, na katerih bodo lahko zagotavljali jedrsko varnost. Ukrepi za doseganje cilja Slovenske izobraževalne ustanove zagotovijo ustrezne študijske programe, pri cemer država neposredno financno podpira tiste, ki so mednarodno primerljivi in priznani. Upravljavci sevalnih in jedrskih objektov, izvajalci sevalnih dejavnosti in državni organi, pristojni za jedrsko in sevalno varnost, podpirajo izobraževalne programe s podrocij fizike, reaktorske tehnike, jedrske varnosti, obvladovanja težkih nezgod s taljenjem sredice, tehnologij razgradnje jedrskih objektov ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki in pri teh programih tudi sodelujejo. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Vecjih sprememb na tem podrocju v letu 2018 ni bilo. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani se v okviru Oddelka za fiziko izvaja 2. stopenjski magistrski program »Jedrska tehnika«. V študijskem letu 2018/19 se je v program vpisalo pet študentov, ki skupaj z dvema, ki ponavljata in dvema študentoma 2. letnika poslušajo štiri strokovne predmete programa Jedrska tehnika, približno polovico dodatnih kreditnih tock pa pridobijo s predmeti drugih študijskih programov. Nekaj študentov je vpisanih v dodatno leto. Zaradi varcevanja in financne podhranjenosti programa potekajo predavanja le pri osmih strokovnih predmetih in še pri teh v ciklicnem nacinu: izvajajo se vsako drugo leto. Magistrski študij jedrske tehnike je v letu 2018 koncal en diplomant. Študijski program izvajajo ucitelji - sodelavci Instituta »Jožef Stefan« ter Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za strojništvo. Vsi v programu sodelujejo v okviru dodatnih zaposlitev oziroma pogodb s Fakulteto za matematiko in fiziko. Stalnega mesta za ucitelja jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani ni. Na doktorskem programu »Matematika in fizika« v okviru modula Jedrska tehnika je trenutno 15 študentov, v letu 2018 se je v 1. letnik vpisal en študent. Vecina jih je zaposlenih na IJS. V letu 2018 so doktorirali trije študenti. V letu 2016 je Slovenija (Institut Jožef Stefan) prevzela predsedovanje povezavi ENEN (European Nuclear Education Network), ki združuje vecino evropskih univerz in institutov, ki se ukvarjajo z visokošolskim izobraževanjem na podrocju jedrske tehnike in spodbuja izmenjavo študentov in uciteljev med evropskimi institucijami. V letu 2018 je Univerza v Ljubljani s konzorcijem treh drugih evropskih univerz uspešno kandidirala za sredstva EU razpisa Erasmus Mundus za mednarodni študijski programa jedrske tehnike. Ime programa je SARENA (SAfe and REliable Nuclear Applications), prvih (pricakovano) 15 študentov se bo v program vpisalo v letu 2019/20. Ocenjujemo, da v trenutnih okolišcinah v Sloveniji obseg študija in število študentov približno ustrezata potrebam stroke. Pri tem velja omeniti, da na podrocje jedrske tehnike vsako leto pride tudi nekaj inženirjev z drugih tehnicnih in naravoslovnih fakultet, ki jedrsko znanje pridobijo izven fakultet z usposabljanjem po zaposlitvi. Cilj 12 V Republiki Sloveniji so vzpostavljene stabilne razmere za financiranje in izvajanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti na podrocju jedrske in sevalne varnosti, s katerimi je zagotovljena »kriticna masa« strokovnjakov za kompetentno pokrivanje vseh kljucnih vidikov varne uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Ukrepi za doseganje cilja - Država aktivno podpira in sofinancira sodelovanje slovenskih znanstvenih in raziskovalnih organizacij v mednarodnih raziskovalnih projektih in programih pod okriljem EU, OECD/NEA, US NRC in podobnih uveljavljenih organizacij. - Raziskovalni programi, financirani iz državnega proracuna ali drugih virov, omogocajo temeljne raziskave na podrocjih jedrske in sevalne varnosti. - Sredstva, zbrana od upravljavcev jedrskih in sevalnih objektov in oplemenitena s sredstvi državnega proracuna, omogocajo uporabne raziskave in razvoj za podporo reševanju sprotnih izzivov na podrocju jedrske in sevalne varnosti v gospodarstvu. URSJV v sodelovanju z uporabniki pripravi program teh raziskav in razvoja. - Zagotoviti je treba motivacijo raziskovalnih organizacij za udeležbo na aplikativnih raziskavah za gospodarstvo. Uresnicevanje cilja v letu 2018 URSJV redno zbira podatke o tem koliko sredstev je bilo izplacanih slovenskim organizacijam izven glavnih jedrskih objektov in državnih organov, predvsem pooblašcenim izvedencem na podrocju jedrske in sevalne stroke. Skupna vsota za aplikativne projekte in raziskovalo dejavnost je bila v letu 2014 nekaj pod 5 milijonov evrov, v letih 2015 in 2016 je poskocila na vec kot 7 milijonov evrov, predvsem zaradi del na projektu odlagališca radioaktivnih odpadkov v Vrbini, medtem ko je vrednost v letu 2017 znašala okoli 6,2 milijona evrov. Od tega so se sredstva, porabljena neposredno za raziskovalno dejavnost iz povprecno 1,5 milijona evrov minulih letih dvignila na 1,8 milijona evrov v letu 2017. Ker se povprecna cena enega strokovnjaka (1 FTE) giblje okoli 65.000 evrov na leto, zgornji zneski pomenijo, da jedrska stroka izven jedrskih objektov in državnih organov prejema dovolj sredstev za financiranje okoli 100 strokovnjakov, od tega okoli 28 neposredno za raziskovalno dejavnost. Tolikšen obseg financiranja prispeva k vzdrževanju strokovnih kompetenc v državi kot pomoc pri sprejemanju pomembnih odlocitev na podrocju jedrske varnosti. Financiranje je prepušceno trgu in individualnim pogodbam med investitorji in izvajalci. Da bi zagotovili enakomerno in zadostno pokritost vseh podrocij jedrske in sevalne varnosti v državi, bi bilo smiselno pripraviti širšo strategijo raziskav in razvoja na podrocju jedrske varnosti, ki bi bila podlaga za izbiro raziskovalnih podrocij pri razpisih ARRS in oporna tocka pri sklepanju individualnih pogodb za razvojne potrebe posameznih narocnikov. 7.2 ZAKONODAJA NA PODROCJU JEDRSKE IN SEVALNE VARNOSTI Najpomembnejši predpis s podrocja jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. Sprejet je bil leta 2002 (ZVISJV, Ur. l. RS, št. 67/02), prvic je bil dopolnjen leta 2003 (ZVISJV-A, Ur. l. RS, št. 24/03), drugic leta 2004 (ZVISJV-B, Ur. l. RS, št. 46/04), tretjic leta 2011 (ZVISJV-C, Ur. l. RS, št. 60/11) in cetrtic leta 2015 (ZVISJV-D, Ur. l. RS, št. 74/15). Po vrsti novel zakona iz leta 2002 je bil cas, da podrocje uredimo na novo, posebej še zato, ker je bilo v slovenski pravni red potrebno prenesti zahteve Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja, ki je strokovni javnosti bolj znana kot t. i. EU BSS direktiva (Basic Safety Standards). Ker so spremembe na podrocju varstva pred sevanji precej obširne, poglavja zakona, ki urejajo ta podrocja pa predstavljajo pomemben del zakona, se je URSJV v sodelovanju z URSVS odlocila za pripravo novega zakona, ne pa za novelo obstojecega. To še toliko bolj, ker se z novim zakonom uvajajo tudi nekatere manjše spremembe na podrocju jedrske varnosti, ki izhajajo iz dolocil Direktive Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (t. i. spremenjena direktiva o jedrski varnosti), ki je bila izdana v casu pofukušimskih akcij v EU. Novi Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 76 dne 22. decembra 2017, je zacel veljati 6. januarja 2018. Na ta nacin se nadaljuje kontinuirani postopek prilagajanja slovenske zakonodaje najnovejšim mednarodnim spoznanjem na podrocju urejanja varstva pred sevanji in jedrske varnosti. V letu 2018 se je nadaljevalo zelo intenzivno delo na pripravi podzakonskih (izvršilnih) predpisov s podrocja jedrske in sevalne varnosti, za izdajo katerih je novi ZVISJV-1 v svojih prehodnih in koncnih dolocbah predvidel rok devetih mesecev od uveljavitve zakona. Izvršilni predpisi, ki sta jih URSJV in URSVS pripravljali vzporedno s pripravo ZVISJV-1 že v letu 2017, so bili v letu 2018 tudi sprejeti in objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Mednje sodijo naslednje uredbe, sprejete na nivoju vlade: - Uredba o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2; Uradni list RS, št. 18/18), - Uredba o nacionalnem radonskem programu (UV4; Uradni list RS, št. 18/18 in 86/18), - Uredba o sevalnih dejavnostih (UV1; Uradni list RS, št. 19/18), - Uredba o zmanjšanju izpostavljenosti zaradi naravnih radionuklidov in preteklih dejavnosti ali dogodkov (UV5; Uradni list RS, št. 38/18). Ministrica za okolje in prostor je skupaj z ministrico za zdravje in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10; Ur. l. RS, št. 27/18), medtem ko je Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti (JV/SV2; Ur. l. RS, št. 27/18) sprejela skupaj z ministrico za zdravje. Ministrica za zdravje pa je v letu 2018 s podrocja varstva pred sevanji sprejela naslednje pravilnike (pri cemer so zadnji trije navedeni sprejeti v soglasju z ministrico za okolje in prostor): - Pravilnik o pogojih za uporabo virov ionizirajocih sevanj v zdravstvene namene in pri namerni izpostavljenosti ljudi v nemedicinske namene (SV3; Uradni list RS, št. 33/18), - Pravilnik o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (SV7; Uradni list RS, št. 39/18), - Pravilnik o posebnih zahtevah varstva pred sevanji in nacinu ocene doz (SV5; Uradni list RS, št. 47/18), - Pravilnik o pooblašcanju izvedencev varstva pred sevanji (SV7A; Uradni list RS, št. 47/18), - Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajocih sevanj (SV8; Uradni list RS, št. 43/18) in - Pravilnik o ukrepih varstva pred sevanji na nadzorovanih in opazovanih obmocjih (SV8A; Uradni list RS, št. 47/18). Tako so bili v letu 2018 sprejeti vsi izvedbeni predpisi, katerih sprejem je nalagal ZVISJV-1, in s katerimi se je v slovenski pravni red prevzela predvsem EU BSS direktiva (Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013). Zaradi prenosa EU direktiv v nacionalni pravni red je bilo potrebno vsak osnutek navedenega predpisa poslati v presojo Evropski komisiji v skladu s 33. clenom Pogodbe Euratom. Zaradi tega ter zaradi nekoliko kasnejšega sprejema ZVISJV-1, kot je bilo prvotno nacrtovano, se celoviti prenos navedene direktive ni izvedel do predvidenega roka (6. februar 2018), vendar je bila Slovenija kljub temu pri prenosu EU BSS direktive med uspešnejšimi in hitrejšimi državami clanicami. Res pa je, da prenos še ni povsem koncan, saj v letu 2018 nista bili sprejeti naslednji uredbi, s katerih sprejemom bo prenos tudi zakljucen, in sicer: - Uredba o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora in - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi nacrtov zašcite in reševanja. Prvo omenjena uredba (UV11) je bila koncem leta 2018 v zakljucni fazi sprejema, saj je bilo medresorsko usklajevanje uspešno zakljuceno in se je vodilo le še usklajevanje s Službo Vlade RS za zakonodajo, pripravljen pa je bil tudi osnutek sprememb in dopolnitev UVINZR. Podrobnejši prikaz že sprejetih podzakonskih aktov in aktov, ki so v pripravi, je podan na spletni strani URSJV. Po manj kot pol leta od zacetka veljavnosti novega ZVISJV-1 je bila URSJV prisiljena priceti s pripravami na spremembo zakona. Povod za to je bil dopis Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov (UVTP), s katerim je obvestil URSJV, Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in NEK o problemih pri izvajanju dolocb ZVISJV-1 glede varnostnega preverjanja tujih državljanov, ki opravljajo ali bo opravljali dela v kontroliranem objektu ali prostoru, fizicno nadzorovanem objektu ali obmocju in vitalnem objektu ali obmocju jedrskega objekta, pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi in prevozu jedrskih snovi. UVTP je opozoril na dejstvo, da zakon doloca, da varnostno preverjanje tujih državljanov opravi na podlagi zaprosila delodajalca nacionalni varnostni organ države delodajalca, pri cemer pa je UVTP opredeljen kot nacionalni varnostni organ zgolj v zakonu o tajnih podatkih in to izkljucno za podrocje tajnih podatkov; poleg tega predstavlja problem tudi veliko število vloženih zahtevkov, zlasti neopravicenih (ker niso v skladu s predpisi, ki urejajo podrocje tajnih podatkov) ter dolgotrajnost postopka s strani tujega nacionalnega varnostnega organa. Nenazadnje pa je motece tudi dejstvo, da UVTP nima zagotovila niti s strani NEK niti s strani tujega delodajalca, da bo oseba, za katero delodajalec sproži postopek varnostnega preverjanja, dejansko delo tudi opravlja v NEK. Po vrsti sestankov, ki so se zvrstili v nadaljevanju, je na podlagi sklepov zadnjega sestanka (19. 06. 2018) URSJV na MNZ dne 17. 07. 2018 poslala zajeten spisek povezav na primerjalno zakonodajo s podrocja fizicnega varovanja oz. varnostnega preverjanja nekaterih držav (ZDA, Kanada, Finska, velika Britanija, Madžarska, Švedska) ter delovno verzijo spremembe 155. clena, ki jo je dne 18. 09. 2018 dopolnila na podlagi internega osnutka MNZ). MNZ, ki je prevzel vlogo usklajevalca in predlagatelja sprememb ZVISJV-1 iz naslova varnostnega preverjanja tujih državljanov, je dne 10. 10. 2018 poslal na URSJV (in na Slovensko obvešcevalno varnostno agencijo – SOVA) svoj predlog spremembe 155. clena, 12. 11. 2018 pa je organizirala nov sestanek, ki so se ga poleg MNZ in URSJV udeležili tudi predstavniki NEK, SOVE UVTP, policije in obvešcevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo (OVS MORS). Na tem sestanku je bil predlog spremembe 155. clena (ter posledicno še nekaterih clenov ZVISJV-1, ki so povezani s to problematiko, tj. 3., 150. in 151. clen) obravnavani, sprejet pa je bil sklep, da »…MNZ pripravi dopolnitve clenov in jih posreduje v pregled in dopolnitev prisotnim na sestanku, URSJV pa pripravi predlog vladnega gradiva (za spremembo in dopolnitev ZVISJV-1), kamor bo MNZ dopolnil obrazložitve za nujnost postopka in obrazložitve spremembe clenov«. Vsega štiri dni po zadnjem sestanku, torej 16. 11. 2018 je URSJV na MNZ poslala vladno gradivo za zakon o spremembo in dopolnitev Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (v nadaljevanju ZVISJV-1A), v katerega so bili, poleg navedenih sprememb in dopolnitev 155. clena ter tistih clenov, ki so povezani z vprašanjem varnostnega preverjanja tujih državljanov, vkljuceni tudi predlogi sprememb ali dopolnitev nekaterih drugih clenov (41., 42., 130., 139., 159., 162., in 181. clena), ki predstavljajo predvsem redakcijske popravke ter terminološko uskladitev besedila zakona. Po neformalnem usklajevanju besedila predloga ZVISJV-1A je bil na pobudo Uprave RS za varstvo pred sevanji v predlog vladnega gradiva vkljucen tudi popravek 178. clena, do 18. 12. 2018, ko je preko MOP besedilo predloga ZVISJV-1A bilo poslano v medresorsko usklajevanje (katerega rok se je zakljucil 08. 01. 2019) pa je potekalo intenzivno neformalno usklajevanje predloga še z MNZ (in posredno z NEK). Ker je bila v gradivu za predlog ZVISJV-1A, v skladu s prevladujocim mnenjem udeležencev zadnjega sestanka na MNZ (12. 11. 2018), predvidena obravnava zakona po hitrem postopku, javna obravnava ni bila predvidena. Naknadno pa je se minister za okolje in prostor odlocil, da gre zakon v obravnavo po skrajšanem postopku, zato je URSJV zagotovila objavo predloga zakona na e-Demokraciji in na svoji spletni strani, ter predvidela njen zakljucek z dnem 04. 01. 2019. Glede zacetka veljavnosti Protokola h Konvenciji o odgovornosti tretjim na podrocju jedrske energije (t. i. Pariška konvenciji) in Protokola h Konvenciji z dne 31. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo (t. i. Bruseljska dopolnilna konvencija) ter zacetka celovite uporabe Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo, se je v letu 2014 zacelo sodelovanje Uprave RS za jedrsko varnost, Ministrstva za finance, Nuklearne elektrarne Krško, Jedrskega poola – GIZ, Ministrstva za infrastrukturo ter Ministrstva za zunanje zadeve z namenom, da bi dorekli stališce do odprtih problemov glede: - državne pomoci v primeru tistih držav pogodbenic Pariške konvencije, ki v delu nezavarovanih rizikov vstopajo v zavarovalno shemo s t. i. državnim premijskim zavarovanjem/jamstvom, - možnega odstopa od zahteve Sklepa Sveta iz leta 2004 po simultani predaji ratifikacijskih listin depozitarju, - elementov pogodbe, ki jo po 23. clenu ZZOJed-1 za ureditev razmerij iz naslova jamstva RS za odklonjeno zavarovalno kritje sklene Ministrstvo za finance z NEK, - metodologije za izracun premije, ki bi jo država zaracunala NEK ter - nekaterih drugih odprtih vprašanj. Sodelovanje, ki je po letu dni skoraj povsem zamrlo, se je v letu 2017 sicer obudilo. Po nekaj neuspelih pobudah predstavnikov URSJV (e-pošta z dne 10. novembra in 1. decembra 2016) so se na pobudo ministrice za okolje in prostor dne 3. julija 2017 sestali predstavniki URSJV in kar petclanska delegacija Ministrstva za finance, o cemer je URSJV pripravila tudi zapisnik. Vse naloge, za katere se je URSJV na sestanku zavezala, so bile opravljene do 22. avgusta 2017 in posredovane na MF. Ker s strani predstavnikov MF ni bilo nobene reakcije na poslana gradiva, je URSJV intenzivirala prizadevanja za sklic novega sestanka, kot je bilo to predvideno z dogovorom na julijskem sestanku. Do novega sestanka je res prišlo, in sicer 19. decembra 2017, tokrat v še bolj razširjeni udeležbi, s predstavnikom Jedrskega poola, Agencije za zavarovalni nadzor in Ministrstva za infrastrukturo. Dogovorjeno je bilo, da URSJV poskuša zagotoviti kontaktne naslove strokovnjakov za podrocje zavarovalništva, ki so v Belgiji in Veliki Britaniji pripravili metodologijo za izracun premije za jamstvo države za t. i. odklonjeno zavarovalno kritje. URSJV je kontaktne podatke posredovala s svojo e-pošto dne 22. decembra 2017. Ministrstvo za finance, ki je bilo sklicatelj zadnjega sestanka, žal beležke ni zagotovilo, zato je URSJV dne 5. junija 2018 na Ministrstvo za finance naslovila dopis (št. 007-2/2014/14), s katerim je prosilo za informacijo o morebitnem reševanju odprtih zadev v skladu z dogovori z decembra 2017 ter obenem Ministrstvo za finance tudi obvestilo, da je bilo na marcnem sestanku pogodbenic Pariške konvencije Nuclear Energy Agency v Parizu nakazano, da bi znala Italija, kot zadnja med pogodbenicami Pariške konvencije, do konca leta 2018 izvesti vse potrebno za sprejem svoje zakonodaje s podrocja odgovornosti za jedrsko škodo. To bi omogocilo simultano predajo ratifikacijskih listin depozitarju Pariške konvencije in Bruseljske dopolnilne konvencije, kar bi za naše domace razmere pomenilo, da z zacetkom veljavnosti obeh protokolov k navedenima konvencijama zacne teci šestmesecni rok (v skladu s prvim odstavkom 31. clena ZOJed-1), po katerega preteku se zacnejo uporabljati tudi tisti cleni ZOJed-1, ki se od zacetka veljavnosti zakona še niso, med drugim tudi dolocbe od 22. do 24. clena , ki se nanašajo na jamstvo Republike Slovenije na odklonjeno zavarovalno kritje. Kljub temu, da od Ministrstva za finance URSJV ni prejela nobenega odgovora, je URSJV dne 7. septembra 2018 z elektronsko pošto poskušala pospešiti nadaljevanje internih prizadevanj za reševanje problema v zvezi z odklonjenim zavarovalnim kritjem in v ta namen poslala zapisnik sestanka pogodbenic Pariške konvencije (z dne 14. marca 2018, ki ga je URSJV prejela pred tem) in posebej opozorila na porocilo belgijskega predstavnika, ki je pogodbenice obvestil o dejstvu, da je EK/DG Competition belgijsko metodologijo pregledal in meni, da belgijska državna garancija ne predstavlja državne pomoci. Ker tudi na to elektronsko sporocilo Ministrstvo za finance ni reagiralo, je minister za okolje in prostor Jure Leben dne 17. oktobra 2018 na pobudo URSJV poslal na Ministrstvo za finance dopis (št. 092-60/2018/8), s katerim je opozoril na dejstvo, da se od leta 2017 na navedeni problematiki ni nic naredilo, še enkrat opozoril na posledice (ki v skrajnem primeru lahko privedejo do tocke, ko bi inšpekcija URSJV na podlagi tretjega odstavka 25. clena ZOJed-1 ugotovila, da NEK nima sklenjenega zavarovanja odgovornosti za jedrsko škodo v skladu s 27. in 28. clenom ZOJed-1 in bi morala pravno osebo kaznovati z globo v višini 750.000 EUR, odgovorno osebo pravne osebe pa za isti prekršek še z globo v višini 15.000 EUR. V izogib temu scenariju je minister predlagal, da MF sklice sestanek, kjer bi ocenili napredek pri reševanju zadeve ter izmenjali informacije o izpolnjevanju dogovorjenega z zadnjega sestanka v decembru 2017. Ministrstvo za finance je na dopis ministra Lebna odgovorilo (dopis št. 080-2/2013-35 z dne 27. 11. 2018, vendar pa ga na Upravo RS za jedrsko varnost niso prejeli, po poizvedovanju pa so na Ministrstvu za okolje in prostor tudi jasno potrdili, da odgovora niso prejeli. V svojem odgovoru (ki ga je URSJV prejela šele v juliju 2019) je Ministrstvo za finance pojasnilo, da je bilo v tem casu v delovnih stikih z Agencijo za zavarovalni nadzor in Jedrskim poolom, pogodbe za t. i. odklonjeno zavarovalno kritje pa ne namerava sklepati z Nuklearno elektrarno Krško vnaprej (tudi zaracunavanja provizije za omenjeno jamstvo), saj po navedbah Jedrskega poola obstaja velika verjetnost, da do zacetka veljavnosti Protokola k Pariški konvenciji (predvidoma v zacetku leta 2020) tržne vrzeli ne bo vec in jo bodo pokrile zavarovalnice same, prav tako pa bo pogodba, ki jo bo pripravilo Ministrstvo za finance letna in vezana na vsako letno pogodbo o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo med Jedrskim poolom in NEK. Leta 2018 je bilo zelo intenzivno tudi glede priprave podzakonskih predpisov s podrocja varstva pred sevanji. URSVS je samostojno ali v sodelovanju s URSJV pripravila vec podzakonskih predpisov, ki so stopili v veljavo v letu 2018: - Uredba o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (Uradni list RS, št. 18/18), - Uredba o nacionalnem radonskem programu (Uradni list RS, št. 18/18), - Pravilnik o pogojih za uporabo virov ionizirajocih sevanj v zdravstvene namene in pri namerni izpostavljenosti ljudi v nemedicinske namene (Uradni list RS, št. 33/18), - Pravilnik o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (Uradni list RS, št. 39/18), - Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajocih sevanj (Uradni list RS, št. 43/18), - Pravilnik o posebnih zahtevah varstva pred sevanji in nacinu ocene doz (Uradni list RS, št. 47/18), - Pravilnik o ukrepih varstva pred sevanji na nadzorovanih in opazovanih obmocjih (Uradni list RS, št. 47/18), - Pravilnik o pooblašcanju izvedencev varstva pred sevanji (Uradni list RS, št. 47/18). 7.2.1 Doseganje ciljev iz Resolucije Na podrocju zakonodajnega in institucionalnega okvira si Resolucija zastavlja dva cilja. Cilj 7 Republika Slovenija vzdržuje svojo zakonodajo na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v skladu z najboljšo mednarodno prakso. Zakonodaja zagotavlja prednost jedrski in sevalni varnosti ob hkratnem omogocanju glavnega namena uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Ukrep za doseganje cilja Državni organi iz 6.1 podpoglavja Resolucije redno spremljajo mednarodni razvoj na podrocju jedrske in sevalne varnosti, ga primerjajo z domaco zakonodajo in po potrebi predlagajo njene spremembe. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Kot je opisano zgoraj, si Uprava RS za jedrsko varnost prizadeva na podrocju jedrske in sevalne varnosti, v pravni sistem Republike Slovenije v najvecji meri tekoce in pravocasno prenašati EU pravni red (direktive), sproti usklajevati domace predpise z WENRA sprejetimi standardi ter pravocasno izpolnjevati sprejete zaveze po vseh relevantnih mednarodnih pogodbah, katerih pogodbenica je država. Tudi v letu 2018 opravljeno delo na tem podrocju je v veliki meri pogojeno s prizadevanji po usklajenosti domace zakonodaje z mednarodnim razvojem in najboljšo prakso, predvsem pa že uveljavljenimi mednarodnimi zavezami in standardi. V poglavju 7.2 so podrobno opisani realizirani cilji, ki so povezani z mednarodnimi zavezami, predvsem evropskim pravnim redom. Je pa bilo že konec leta 2017 jasno, da kljub pravocasno sprejetemu ZVISJV-1 nova EU BSS v celoti ne bo prenešena v naš pravni red, saj vsi podzakonski akti (uredbe in pravilniki, izdani na podlagi zakona) ne bodo sprejeti do dne 6. februarja 2018, ko bi morale države clanice EU prenos opraviti. Cilj 8 Republika Slovenija vzdržuje ustrezno locenost in neodvisnost upravnih organov, pristojnih za nadzor jedrske in sevalne varnosti, od tistih subjektov, katerih primarna naloga je promocija uporabe jedrske energije ali virov ionizirajocega sevanja. Nadzorni organi imajo zadostna financna sredstva in ustrezen kader za opravljanje svojih nalog. Ukrepi za doseganje cilja Ureditev upravnega nadzora varstva pred sevanji in jedrske varnosti se bo statusno in organizacijsko prilagodila zaradi optimalne ureditve za ucinkovito in smotrno opravljanje upravnih, razvojnih ali strokovnih nalog na tem segmentu državne pristojnosti. S prilagoditvami bo razbremenjen državni proracun in bodo doseženi financna stabilnost upravnega organa, gospodarnejše poslovanje in odprava administrativnih ovir, neodvisnost od vpliva na odlocanje o upravnih zadevah ter ucinkovita kadrovska in financna prilagodljivost. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Organiziranost upravnih organov na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je ustrezna in se v letu 2018 ni spreminjala, saj za to ni bilo potrebe. 7.3 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Uredba o organih v sestavi ministrstev (Ur. list RS, št. 35/15, 62/15, 84/16, 41/17, 53/17, 52/18 in 84/18) doloca, da Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost opravlja upravne in razvojne naloge na podrocjih sevalne in jedrske varnosti, izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanja, z izjemo v zdravstvu ali veterinarstvu, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, neširjenja jedrskega orožja in varovanja jedrskega blaga, spremljanja stanja radioaktivnosti okolja in odgovornosti za jedrsko škodo, opravlja tudi naloge inšpekcijskega nadzora na naštetih podrocjih in ob izrednih radioloških ali jedrskih dogodkih sodeluje Štabom Civilne Zašcite Republike Slovenije pri dolocanju zašcitnih ukrepov za prebivalstvo in obvešcanju. Pravno osnovo za upravne in strokovne naloge s podrocja jedrske varnosti in varstva pred sevanji in za inšpekcijski nadzor na tem podrocju dajejo ZVISJV-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo (Ur. l. SFRJ, št. 22/78 in 34/79) in Zakon o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo (Ur. l. SRS, št. 12/80), ki oba še veljata do popolne uveljavitve novega Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1, Ur. l. RS, št. 77/10), Zakon o prevozu nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 33/06 -UPB1, 41/09, 97/10 in 56/15) ter podzakonski akti s širšega podrocja jedrske in sevalne varnosti in ratificirane ter objavljene mednarodne pogodbe s podrocja jedrske energije in jedrske ter sevalne varnosti. Podrobnejši prikaz veljavne zakonodaje se nahaja na spletnih straneh URSJV. 7.3.1 Organigram URSJV V zacetku leta 2018 je bilo v URSJV zaposlenih 44 javnih uslužbencev. Med letom so se na novo zaposlili 4 javni uslužbenci, delovno razmerje pa je prekinil 1 javni uslužbenec, zato je imela URSJV konec leta 2018 zaposlenih 47 javnih uslužbencev. V številu zaposlenih so zajeti vsi zaposleni, ki so v delovnem razmerju za dolocen in nedolocen cas, ne glede na vir financiranja. To pomeni, da so v številu zaposlenih upoštevani tudi tisti, katerih place se financirajo iz drugih virov. Iz naslova projektnih zaposlitev, ki niso financirane iz proracunskih integralnih sredstev, so bili na dan 31. 12. 2018 zaposleni štirje javni uslužbenci, kar ne šteje v kadrovski nacrt, ki URSJV doloca kvoto 41 zaposlenih. Za strokovna dela, ki se organizirajo kot projekti z omejenim casom trajanja za izvrševanje javnih nalog v primeru zacasno povecanega obsega dela, ki po svoji naravi traja dolocen cas in ga ni mogoce izvrševati z obstojecim številom javnih uslužbencev, je bil na dan 31. 12. 2018 zaposlen en javni uslužbenec. Za opravljanje pripravništva je URSJV na podlagi razpoložljivih sredstev v državnem proracunu objavila razpis za zaposlitev na pripravniškem delovnem mestu. Pripravništvo je ena od oblik pridobivanja ustreznih delovnih izkušenj, ki so obvezne za zaposlitev na ostalih delovnih mestih. Pripravnik je oseba s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na pripravniškem mestu, na katero ga na podlagi razpisa pripravniških mest razporedi ministrstvo z namenom, da se pod vodstvom mentorja usposobi za samostojno opravljanje dela. V URSJV je bil konec leta 2018 zaposlen en javni uslužbenec na pripravniškem delovnem mestu. Prvic po letu 2010 so javni uslužbenci v letu 2018 napredovali po treh (3) letih, seveda, ce so izpolnjevali pogoje, kot so doloceni v Zakonu o sistemu plac v javnem sektorju in v Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v placne razrede. Interventni ukrepi v letu 2018 so se izvajali samo še kot zamik pravice do višje place, ki je bila preložena iz 1. aprila 2018 na 1. december 2018. Ukrepe na podrocju napredovanja javnih uslužbencev doloca Zakon o ukrepih na podrocju plac in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17) (Uradni list RS, št. 88/16). Sestava zaposlenih na zadnji dan leta 2018 je bila sledeca: - 45 uradnikov in 2 strokovno-tehnicna delavca, - število zaposlenih za dolocen cas: 7, - spol: število žensk: 20 oz. 43 %, moških: 27 oz. 57 %, - starost: povprecna starost zaposlenih: 50,3 let; razpon od 29 do 69 let. Demografskemu trendu staranja prebivalstva posledicno sledi tudi staranje delovne populacije, kar nakazujejo tudi podatki o starostni strukturi zaposlenih v URSJV. Stopnja strokovne usposobljenosti 47 zaposlenih v URSJV je prikazana v preglednici 44. Preglednica 44: Stopnja strokovne usposobljenosti zaposlenih na URSJV Stopnja izobrazbe Število Delež (%) srednja izobrazba 1 2 % visoka izobrazba 4 9 % univerzitetna izobrazba 20 43 % magisterij 11 23 % doktorat znanosti 11 23 % URSJV opravlja svoje naloge v notranjih organizacijskih enotah, kot so razvidne s slike 145. Slika 145: Organigram URSJV Omeniti velja, da je konec leta 2018 zacela veljati tudi delna kadrovska sprememba, saj je bil dosedanji Direktor inšpekcije premešcen na delovno mesto Inšpektor svetnik v Inšpekciji za sevalno in jedrsko varnost, dosedanji Vodja oddelka za spremljanje obratovanja v Sektorju za jedrsko varnost pa je bil premešcen na delovno mesto Direktorja inšpekcije v Inšpekciji za sevalno in jedrsko varnost; na tako izpraznjeno mesto Vodje oddelka za spremljanje obratovanja v Sektorju za jedrsko varnost pa je bil istocasno premešcen sodelavec tega oddelka. 7.3.2 Financna sredstva Že v prejšnjih letih je URSJV porocala, da se je umirjanje gospodarske krize poznalo tudi pri financnem poslovanju URSJV. Iz preglednice 45 je razvidna višina sredstev, ki jih je imela URSJV na razpolago v letu 2018. Poleg tistih, ki jih je imela zagotovljene s proracunom (t. i. integralna sredstva) prikazujemo tudi sredstva, ki jih ima na postavkah, kamor se knjižijo prilivi iz naslova sodelovanja URSJV v mednarodnih projektih (t. i. projektna sredstva). Višina integralnih sredstev se je med letom nekoliko spreminjala, tako da je s prerazporeditvami med proracunskimi uporabniki veljavni proracun za leto 2018 znašal 2.624.935 evrov, upoštevaje tudi projektna sredstva. Preglednica 45: Proracunska sredstva po postavkah med leti 2012 in 2018 Proracunska postavka 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 7911 Projekt EURANOS 85.598 153360 Projekt IPA (sodelovanje URSJV v projektih pomoci EK in MAAE) 40.905 273.680 74.000 7.324 153361 PREPARE projekt 8.400 9.677 8.280 4.320 0 153362 PREPARE projekt 3.200 2.560 2.760 1.200 0 160295 Projekt »Nadaljnja krepitev strokovnosti jedrskih upravnih organov zahodnega Balkana« 90.000 71.498 153354 Place 1.522.550 1.416.855 1.381.010 1.378.652 1.360.516 1.607.791 1.540.651 335510 (153355) Materialni stroški 295.037 342.819 502.523 539.624 540.000 276.500 117.129 502010 (153357) Jedrska varnost 75.558 50.330 32.902 69.991 58.800 80.000 110.668 781810 (153358) Radiološka varnost 138.445 100.965 128.133 100.965 101.000 101.000 136.803 782110 (153356) Investicije in vzdrževanje 7.917 8.090 15.790 20.090 20.000 21.000 66.500 574810 (153359) Clanarine 248.415 348.415 348.415 150.000 290.827 280.827 401.461 180097 (Izvajanje projektov URSJV – projekti) 105.000 Proracunska postavka 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 180102 (Iranski projekt) 65.300 150011 Prevozna sredstva – sredstva odškodnin 15,60 150010 Stvarno premoženje – sredstva kupnin 2.585 Skupaj 2.287.922 2.099.476 2.506.608 2.311.267 2.650.343 2.531.118 2.624.935 7.3.3 Izobraževanje Leta 2018 je URSJV, tako kot vsa prejšnja leta, namenjala veliko pozornosti izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, z namenom spremljanja in razvijanja kariere javnih uslužbencev in ustvarjanja pogojev za izboljšanje strokovne usposobljenosti vseh zaposlenih. Posebno pozornost se namenja usposabljanju na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji. Vecje število delavcev (predvsem vsi inšpektorji) ima opravljen poseben tecaj in izpit v okviru izobraževalnega in izpopolnjevalnega programa sorodnega upravnega organa ZDA (US NRC), pa tudi izpite na ustreznem simulatorju (replika komandne sobe v NE Krško). Usposabljanje in šolanje sta zelo intenzivna tudi v tujini, saj lahko URSJV le tako strokovno pokriva podrocje, ki se nenehno razvija. Javni uslužbenci URSJV se med drugim udeležujejo razlicnih oblik usposabljanj, ki jih organizirajo MAAE, OECD/NEA in EU. Za pridobitev specificnih znanj in dodatno usposabljanje na ožjih podrocjih dela je URSJV organizirala in izvedla tudi t. i. interna izobraževanja. Te oblike so primerne predvsem na podrocjih, kjer izvajalec izobraževanja oziroma usposabljanja program prilagodi zahtevam in potrebam narocnika (URSJV), izvaja se najpogosteje na sedežu URSJV, kar tudi omogoca udeležbo vecjega števila udeležencev/slušateljev. V letu 2018 je bilo izvedenih skoraj 40 razlicnih vsebin pomembnejših usposabljanj in to pretežno v tujini, nekaj pa tudi v domovini, za kar je bilo porabljenih preko 180 delovnih dni. V ta usposabljanja in izobraževanja je bilo vkljucenih preko 20 sodelavcev, pri cemer seveda sem niso vkljucena sodelovanja v najrazlicnejših delovnih skupinah, odborih in združenjih, o cemer se podrobneje poroca v nadaljevanju tega porocila (poglavja 9.2 do 9.5). Posebej velja omeniti, da so stroški usposabljanj in izobraževanj v tujini minimalni, saj so izbrane skoraj izkljucno take oblike, katerih stroške v celoti pokriva organizator. Najštevilcnejša pa so interna usposabljanja s podrocja pripravljenosti na izredni dogodek, ki jih je bilo v letu 2018 še vec kot v preteklih letih in niso zajeta v zgornjo statistiko. Prakticno vsi sodelavci URSJV, ki so po internem nacrtu ukrepov predvideni za sodelovanje pri ukrepanju v primeru izrednega dogodka, so bili tudi v letu 2018 intenzivno vkljuceni v proces usposabljanja. Organiziranih je bilo preko 100 razlicnih usposabljanj na tem podrocju, udeležili pa so se jih vsi sodelavci URSJV, ki so za to porabili skoraj 1200 clovek ur. Prav tako v zgornjo statistiko ni zajeto izobraževanje treh sodelavcev URSJV na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milan Copic IJS, ki so se udeležili prvega in drugega dela dvomesecnega tecaja »Osnove tehnologij jedrskih elektrarn« (OTJE) in še dveh sodelavk, ki sta se udeležili samo drugega dela istega tecaja. Posebej velja omeniti tudi udeležbo sodelavca URSJV na intenzivnem in skoraj dva meseca trajajocem tecaju v ZDA, ki ga organizira Westinghouse za svoje tipe elektrarn. URSJV ima na podlagi ustrezne izobrazbe oziroma dodatnega usposabljanja imenovano: - odgovorno osebo za varstvo pred sevanji, ki je na podlagi 52. clena ZVISJV-1 odgovorna za izvajanje in nacrtovanje ukrepov varstva pred ionizirajocimi sevanji v skladu z omenjenim zakonom, - delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11), - pooblašceno osebo za varstvo osebnih podatkov v skladu s 37. clenom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES, - pooblašcenca za napotitev sodelavcev URSJV na obdobne preventivne zdravstvene preglede, - svetovalko za pomoc in informacije o ukrepih, ki so na voljo v zvezi z varstvom pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpincenjem v skladu z Uredbo o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (Ur. l. RS, št. 36/09 in 21/13 – ZDR-1). V letu 2018 je URSJV nadaljevala z uvajanjem sistema za zagotavljanje kompetenc in optimizacijo notranje organiziranosti URSJV na podlagi priporocil Mednarodne agencije za atomsko energijo. Nabor vec stotih podrobnih kompetenc sodelavcev URSJV je bil zožen na 196 širših kompetenc, ki so bile pripravljene za vkljucitev v vprašalnik, ki se je prvic v letu 2014, uporabil pri izvedbi letnih razgovorov tudi v letu 2018. 7.3.4 Delo strokovnih komisij 7.3.4.1 Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje V letu 2018 je imela Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje (v nadaljevanju Komisija) skupno osem sej. Prva seja Komisije je bila namenjena organizacijskim pripravam izpitov, s katerimi se preverja strokovna usposobljenost obratovalnega osebja NEK, to so glavni operaterji reaktorja, operaterji reaktorja in inženirji izmene. Preostalih sedem sej je bilo namenjenih izvajanju teh izpitov. Komisija je v decembru 2018 izvedla izpit za prvo pridobitev dovoljenja za operaterja reaktorja NEK in sicer so se izpita udeležili trije kandidati. Vsi so uspešno opravili preverjanje strokovne usposobljenosti ter tako pridobili prvo dovoljenje za operaterja reaktorja. Jeseni 2018 je Komisija organizirala šest izpitnih rokov za obratovalno osebje NEK in sicer za 25 kandidatov. Za delovno mesto operaterja reaktorja je uspešno opravilo izpit 5 kandidatov, za delovno mesto glavnega operaterja reaktorja 7 kandidatov, ter za delovno mesto inženirja izmene 8 kandidatov. Vsi ti so obnovili dovoljenja. Dva kandidata za glavnega operaterja reaktorja in trije kandidati za inženirja izmene pa so v tem obdobju uspešno opravili preverjanje usposobljenosti za prvo pridobitev dovoljenja. Na raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II v letu 2018 ni bilo preverjanj usposobljenosti za operaterje raziskovalnega reaktorja. Prav tako v letu 2018 ni bilo preverjanja usposobljenosti za obnovitev dovoljenja za vodjo skladišca radioaktivnih odpadkov v CSRAO. Vsem kandidatom NEK, ki so uspešno pridobili ali obnovili dovoljenje, je URSJV na osnovi predloga Komisije izdala dovoljenja. 7.3.4.2 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost (SSSJV) strokovno pomaga ministrstvu, pristojnemu za okolje, in URSJV na podrocju sevalne in jedrske varnosti, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, varovanja jedrskega blaga, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, intervencijskega ukrepanja ter sanacije posledic izrednih dogodkov in virov sevanja, ki se ne uporabljajo v zdravstvu in veterini. Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost se je v letu 2018 sestal na eni redni seji, dve seji pa sta potekali v korespondencni obliki. Poleg rednega porocanja direktorja URSJV o stanju na podrocju jedrske in sevalne varnosti, je Svet obravnaval stanje v Sloveniji na podrocju pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost, stanje na zakonodajnem podrocju še zlasti pri pripravi Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti, obravnaval je naslednje podzakonske akte: Uredbo o zmanjšanju izpostavljenosti zaradi naravnih radionuklidov in preteklih dejavnosti ali dogodkov (UV5), Uredbo o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (UV11), Odlok o ustanovitvi javnega podjetja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, Prakticno smernico PS 1.02 Obravnava sprememb v sevalnem ali jedrskem objektu. Svet je nadalje obravnaval in potrdil Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2017. Na korespondencni seji pa je obravnaval in potrdil porocilo o izvajanju Direktive Sveta 2011/70/Euratom o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki. 7.3.5 Uporaba tujih obratovalnih izkušenj URSJV je v svoje delo leta 2018 z novo izdajo organizacijskega navodila ON 2.1.2 vpeljala izpopolnjen proces pregleda in obravnave tujih obratovalnih izkušenj z namenom uciti se iz tujih izkušenj in napak ter prepreciti ponavljanje enakih napak v slovenskih jedrskih objektih ter tako povecati varnost in zanesljivost obratovanja le-teh. Sodelavci URSJV, predvsem pa skrbnik procesa tujih obratovalnih izkušenj, spremljajo informacije o obratovalnih izkušnjah jedrskih in tudi sevalnih objektov po svetu. Po preliminarnem pregledu posamezne informacije v smislu pregleda uporabnosti informacije za slovenske jedrske objekte ali za URSJV, se zanimive informacije podrobneje analizira. Na podlagi predhodno ugotovljenega stanja v jedrskih objektih na URSJV ter analiz, se predlagajo primerni ukrepi in zadolžitve za nadaljnje izboljšanje jedrske varnosti, kot so predlogi sprememb v jedrskem objektu, dodatne analize, spremembe v postopkih ali predlog spremembe zakonodaje. Spremljanje in obravnava tujih obratovalnih izkušenj in upravnih zahtev je podprto z organizacijskim navodilom ON 2.1.2, ki doloca proces iskanja informacij, presejanje in analiziranje dogodka, odgovornosti in podrocja dela, ki jih pokrivajo sodelavci URSJV. Tuje obratovalne izkušnje so dokumentirane v podatkovni bazi URSJV, ki služi kot pregledovalno in urejevalno orodje, prav tako pa tudi kot orodje za obvešcanje o ukrepih, ki jih je potrebno izvesti. Podatkovna baza tujih obratovalnih izkušenj je na voljo sodelavcem URSJV iz sektorjev za jedrsko varnost, inšpekcijo, sevalno varnost, službi za mednarodne zadeve in vodstvu ter glede na naravo dela tudi drugim sodelavcem URSJV. Od vpeljave procesa pa do konca leta 2018 je bilo obravnavanih 516 izkušenj, od tega je bilo opravljenih 443 podrobnejših analiz. V letu 2018 je bilo za analizo izbranih 31 izkušenj. Od tega je bilo 20 izkušenj zakljucenih, 11 jih je še v obravnavi in nic ni bilo opredeljenih kot ''ni zanimiva''. Iz opravljenih podrobnejših analiz tujih izkušenj so sledile naslednje aktivnosti URSJV: izvedle so se tematske inšpekcije (požarna ogroženost, modifikacije, kvalifikacija opreme, pripravljenost na remontna dela ipd.), dopolnjevanje jedrske zakonodaje (vkljucitev clenov o poneverbah v ZVISJV) in poslala številna vprašanja v NEK. Na pobudo URSJV NEK vkljucuje izkušnje/vprašanja v že odprte korektivne programe oz. izdelajo zahtevek za korektivni program ter pripravljajo številne analize. Vir: [40]. 7.3.6 Projektne naloge URSJV URSJV je v letu 2018 razpisala dve projektni nalogi s podrocja jedrske varnosti. Prva naloga z naslovom »Karakterizacija izrabljenega goriva NEK za namen shranjevanja v suhih zabojnikih« obravnava podrocje skladišcenja izrabljenega jedrskega goriva. Za varno in optimalno polnjenje suhih zabojnikov z izrabljenim jedrskim gorivom je namrec pomembno cimbolj natancno poznati zakasnelo toploto in aktivnost izrabljenega jedrskega goriva, ki ju doloca izotopska sestava goriva. V projektni nalogi so bili doloceni vplivi najpomembnejših fizikalnih parametrov na izracun izotopske sestave izrabljenega goriva. Na podlagi teh dognanj je pripravljeno neodvisno racunsko orodje oz. model, ki omogoca casovno sprejemljiv natancen izracun izotopske sestave, zakasnele toplote in aktivnosti za gorivo, namenjeno za hrambo v suhih zabojnikih v NEK. Nalogo je izvedel IJS, Odsek za reaktorsko fiziko. Druga projektna naloga je s podrocja analiz težkih nesrec. Namen projektne naloge z naslovom »Analiza vpliva nadgradnje varnosti NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec z uporabo racunalniškega programa MELCOR 2.2« je z uporabo najnovejše verzije programa MELCOR oceniti sposobnost NEK za obvladovanje težkih nesrec po izvedbi tretje faze programa nadgradnje varnosti (PNV). V nalogi je ovrednoten vpliv nove opreme oz. sistemov, kot jo predvideva PNV, na preprecevanje in blaženje posledic težkih nesrec. Z racunalniško simulacijo je preverjena ustreznost obstojecih smernic NEK za obvladovanje težkih nesrec. Projektno nalogo je izvedel IJS, Odsek za reaktorsko tehniko. 7.3.7 Sistem vodenja v URSJV 7.3.7.1 Uvod Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) izvaja vse svoje dejavnosti v skladu z vpeljanim sistemom vodenja, ki je zasnovan na osnovi: - Standarda ISO 9001:2008 »Sistemi vodenja kakovosti – zahteve«, - IAEA Safety Standards No. GS-R-3 »The Management System for Facilities and Activities«, Dunaj, julij 2006 in - IAEA Safety Standards No. GS-G-3.1 »Application of the Management System for Facilities and Activities«, Dunaj, julij 2006. Cilj sistema vodenja je zagotavljanje izvajanja poslanstva URSJV in doseganje njene vizije z upoštevanjem vrednot ob optimalni izkorišcenosti vseh razpoložljivih sredstev. Sistem vodenja URSJV je opisan v »Poslovniku Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in ostali dokumentaciji sistema vodenja, predvsem v organizacijskih predpisih in organizacijskih navodilih. Poslovnik je vodilo za delo in razvoj URSJV. URSJV je 20. decembra 2007 pridobila certifikat skladnosti sistema vodenja po standardu ISO 9001:2000 »Sistemi vodenja kakovosti – zahteve« in kasneje v letu 2009 s posodobljenim standardom ISO 9001:2008. Sistem vodenja URSJV je bil istocasno usklajen tudi z varnostnimi standardi IAEA in sicer: - IAEA Safety Standards No. GS-R-3 »The Management System for Facilities and Activities«, Dunaj, julij 2006 in - IAEA Safety Standards No. GS-G-3.1 »Application of the Management System for Facilities and Activities«, Dunaj, julij 2006. S certifikacijsko presojo, recertifikacijsko presojo in kontrolnimi presojami, ki jih je izvajala certifikacijska hiša Bureau Veritas Certification, je URSJV redno obnavljala certifikat sistema vodenja vse do konca leta 2013. Zaradi pomanjkanja financnih sredstev se URSJV ni odlocila izvesti druge recertifikacjske presoje, ki bi morala biti v decembru 2013 in je tako izgubila certifikat skladnosti sistema vodenja s standardom ISO 9001:2008. Kljub temu, da URSJV nima vec formalnega certifikata skladnosti sistema vodenja po standardu ISO 9001:2008 pa še naprej izvaja vse aktivnosti v skladu z zahtevami standardov serije ISO 9000 kakor tudi z zahtevami IAEA standardov, ki se nanašajo na sistem vodenja. URSJV skrbi za nenehno izboljševanje uspešnosti in ucinkovitosti svojega delovanja. Vsekakor pa bi vsakoletne zunanje presoje in nenazadnje koristni nasveti zunanjih presojevalcev še dodatno pripomogli k še doslednejšemu spoštovanju nacel, dolocenih v standardih sistemov vodenja in uveljavljanju stalnih izboljšav sistema vodenja. Na vodstvenem pregledu za leto 2016 je bilo sklenjeno, da se v letu 2017 sistem vodenja uskladi z novimi izdajami standardov, ki se nanašajo na sistem vodenja in sicer z: - ISO 9001:2015 »Sistemi vodenja kakovosti – zahteve« in - IAEA Safety Standards No. GSR Part 2 »Leadership and Management for Safety«, Dunaj, 2016. Ta aktivnost se žal tudi v letu 2018 ni v celoti realizirala, bo pa realizirana v letu 2019. Pripravljen je že osnutek poslovnika, ki je usklajen z zgoraj navedenimi standardi. Poslovnik prav tako upošteva nove IAEA smernice ki se nanašajo na sisteme vodenja v regulatornih organih: - IAEA General Safety Guide No. GSG-12 »Organization, Management and Staffing of the Regulatory Body for Safety, Dunaj 2018 in - IAEA General Safety Guide No. GSG-13 »Functions and Processes of the Regulatory Body«. Vsi zaposleni na URSJV so redno seznanjeni s statusom sistema vodenja in sicer: - direktor enkrat letno predstavi zaposlenim vizijo, poslanstvo, vrednote in politiko vodenja URSJV ter poziva zaposlene, da predlagajo izboljšave oziroma spremembe, - direktor na mesecnih porocanjih seznanja sodelavce s spremembami in izboljšavami sistema vodenja, - direktor na mesecnih porocanjih predstavi in obravnava mnenja strank, - vse predstavitve direktorja so objavljene na URSJV intranetnih straneh pod »Za zaposlene«, - predstavnica vodstva za sistem vodenja sproti obvešca zaposlene o novih izdajah postopkov in njihovih revizijah, - predstavnica vodstva za sistem vodenja na URSJV intranetnih straneh objavi letni plan notranjih presoj in zapisnik vodstvenega pregleda. 7.3.7.2 Dokumentacija sistema vodenja URSJV V letu 2018 so zaposleni v URSJV v skladu z ON 1.21.7 »Obvladovanje organizacijskih postopkov (OP) in organizacijskih navodil (ON)« redno pregledovali dokumentacijo sistema vodenja. Ce je bilo potrebno, so dokumentacijo tudi revidirali. Modul InfoURSJV »Opomniki« redno opominja skrbnike postopkov, kdaj zaceti in kdaj zakljuciti izvajanje posameznih periodicnih dejavnosti, kot npr. pregledovanje OP in ON, pregledovanje Opomnikov NUID, pregledovanje prakticnih smernic in pregledovanje zakonodaje. V tem obdobju je URSJV izdala štiri nove postopke in sicer: - ON 1.30.6 »Nadurno delo na URSJV«, - OP 2.1 »Fizicno in jedrsko varovanje – pristopi, odgovornosti in delo uslužbencev URSJV«, - ON 2.3.4 »Pecatenje in odpecatenje rentgenskih naprav«, - ON 3.1.5 »Prekrškovni postopek«. Na podlagi rednih pregledov dokumentacije je URSJV objavila 69 novih posodobljenih izdaj OP in ON ali Opomnikov. Poleg tega so bili izdelani v zacetku leta 2018 še naslednji dokumenti: - Letni plan dela URSJV za leto 2018, - Letni plan inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost za leto 2018 in - Register tveganj za leto 2018. S sklepom direktorja je bilo v letu 2018 ukinjenih 6 postopkov: - ON 5.5.9 »Delo meteorologa med izrednim dogodkom«. Postopek se je prenehal uporabljati že septembra 2016, ko je bilo ukinjeno mesto meteorologa med izrednim dogodkom in prav tako vsa informacijska oprema. Podatki se sedaj prejemajo neposredno od ARSO, kar je opredeljeno v postopku ON 5.5.4 »Prirocnik SSOD« in ON 5.5.6 »Monitoring radioaktivnosti okolja med izrednim dogodkom«. - ON 6.6.1 »Priprava dnevnega in tedenskega porocila dežurnega URSJV«. Zahteve za pripravo dnevnih in tedenskih porocil so vkljucene v postopek ON 6.1.3 »Uporaba modula porocila RM v InfoURSJV«. - ON 9.1.1 »Enotno programsko okolje na URSJV namiznih in prenosnih racunalnikih«, - ON 9.1.2 »Organizacija varnega kopiranja«, - ON 9.1.3 »Upravljanje SOPHOS protivirusne zašcite«, - ON 9.1.4 »Upravljanje in uporaba datotecne strege«. Vsebine navedenih postopkov so pokrite z novo izdajo OP 9.1 »Upravljanje informacijsko komunikacijske opreme«. Vsa dokumentacija sistema vodenja se dokumentira v bazi InfoURSJV in je objavljena tudi na IntraURSJV. Zadnji reviziji »Poslovnika Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in »Poslovne politike URSJV« sta objavljeni še dodatno na internetnih straneh URSJV, prav tako je na internetni strani tudi objavljena angleška verzija poslovnika »Management Manual of the Slovenian Nuclear Safety Administration«. 7.3.7.3 Merjenja, analize in izboljšave sistema vodenja URSJV URSJV je v letu 2018 izvajala številne aktivnosti v zvezi z izvajanjem sistema vodenja in uvajala izboljšave. V skladu s »Planom presoj« so bile v dneh 22. 11. 2018, 23. 11. 2018, 26. 11. 2018, 29. 11. 2018 in 03. 12. 2018 izvedene notranje presoje celotnega sistema vodenja URSJV, ki so pokrile vecino podrocij dela URSJV, opisanih v »Poslovniku Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in vse zahteve standarda ISO 9001:2008 kot tudi zahteve IAEA standarda No. GS-R-3 »The Management System for Facilities and Activities«. Na notranji presoji je bilo danih 12 priporocil, ugotovljeni sta bili tudi dve dobri praksi. Zakljucki presoje so se obravnavali na zakljucnem sestanku dne 05. 12. 2018. Notranje presoje URSJV je izvajalo šest usposobljenih notranjih presojevalcev sistema vodenja. Kot to zahtevata standarda ISO 9001 in IAEA GS-R-3, URSJV vsako leto izvede vodstveni pregled. Za leto 2018 je bil izveden 10. januarja 2019 in je trajal cel dan. Na vodstvenem pregledu so bili prisotni direktor in vodje sektorjev oziroma njihovi namestniki ter vodje služb kot skrbniki procesov ter vodje oddelkov, predstavnica vodstva za sistem vodenja in še dodatno ena notranja presojevalka, ki bo predvidoma nadomestila dosedanjo predstavnico vodstva za sistem vodenja. Na vodstvenem pregledu se je obravnavalo naslednje: - porocila skrbnikov procesov, vkljucno z izpolnjenjem zahtev z lanskega vodstvenega pregleda in iz lanskega letnega plana, - porocilo predstavnice vodstva za sistem vodenja, - pregled in potrditev letnega plana 2019, - sklepi in ugotovitve. Pred pripravo porocil so bili skrbniki procesov naprošeni, da v porocilih še posebej poudarijo predvidena tveganja, ki se lahko pojavijo pri izvajanju posameznih procesov. Predvidena tveganja in ukrepi za njihovo zmanjšanje bodo vkljucena v register tveganj. Na vodstvenem pregledu je bilo ugotovljeno, da je bilo na prejšnjem vodstvenem pregledu sprejetih pet sklepov; dva sklepa sta bila realizirana, dva sklepa sta bila delno realizirana, en sklep pa ni bil realiziran. Nerealiziran sklep je povezan s prenovo InfoURSJV in bo predvidoma realiziran do konca leta 2019. V letu 2018 so vsake štiri mesece spremljali in evidentirali realizacijo letnih temeljnih ciljev in letnih izvedbenih ciljev, dolocenih v »Letnem planu Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost za leto 2018«. V zvezi s tem bo v letu 2019 izdelan dokument »Realizacija Letnega plana Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost za leto 2018, stanje 31. 12. 2018«. Realizacija izvedbenih ciljev je razvidna iz preglednice 46, primerjava realizacije ciljev s preteklimi leti pa je predstavljena v preglednici 47. Preglednica 46: Realizacija izvedbenih ciljev URSJV v letu 2018 Skupno število ciljev (temeljnih in izvedbenih): 230 100,00 % število doseženih ciljev: 196 85,22 % število nedoseženih ciljev (zunanji vzroki): 12 5,22 % število nedoseženih ciljev (vzrok URSJV): 17 7,39 % odpovedani cilji (cilji ni bil vec aktualen): 5 2,17 % Preglednica 47: Primerjava realizacije ciljev s preteklimi leti Realiziran cilj/leto 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 zakljucen/dosežen letni cilj 80,4 79,6 84,4 78 91,03 87,8 85,65 84,68 88,43 85,22 delno realizirani pomožni cilji 10,8 9,9 6,5 10,5 1,28 0 0 0 0 / zamuda/nedosežen letni cilj – vzrok URSJV 3,4 0,6 4 0 0,64 3,05 10,53 8,51 7,85 7,39 neizpolnjen/nedosežen letni cilj – zunanji vzrok 5,4 9,9 4,5 6,5 0,64 0,64 1,44 5,11 2,07 5,22 odpovedan letni cilj 0 0 4 5 6, 41 0 2,38 1,7 1,65 2,17 V skladu z zahtevami 1. clena »Uredbe o spremembah Uredbe o upravnem poslovanju« (Ur. l. RS, št. 101/2010) in 14., 15. in 16. clena »Uredbe o upravnem poslovanju« (Ur. l. RS, št. 9/2018), ki je pricela veljati dne 17.aprila 2018, URSJV še naprej redno izvaja mesecno anketiranje zadovoljstva strank na podlagi izpolnjenih vprašalnikov strank. V letu 2018 so prejeli 153 vprašalnikov od 284 poslanih. Povprecna ocena za leto 2018 je 4,77 in je nekoliko višja kot v preteklem letu, ki je bila 4,67. Povprecna ocena je v okviru zastavljenega letnega cilja iz »Letnega plana URSJV za l. 2018«, ki je 4,50. Do 31. 12. 2018 so z vprašalniki dobili 46 mnenj strank kot odgovore na vprašalnike. Stranke v vecini hvalijo delo URSJV. Nekatere stranke si želijo hitrejšega reševanja vlog (tu beležijo tudi najnižje ocene iz vprašalnika). Vsa mnenja strank so tudi objavljena na njihovi internetni strani. V letu 2017 so zaceli še dodatno zbirati povratne informacije strank od drugih državnih organov in mednarodnih institucij s cimer skušajo dobiti popolnejšo podobo o zadovoljstvu vseh njihovih deležnikov in ne samo strank v upravnih postopkih. Podatke zbira predstavnica vodstva za sistem vodenja. Te informacije prejemajo predvsem preko predvsem e-mailov. V letu 2018 so zaposleni na upravi dobili številne pohvale, tudi iz tujine. V letu 2018 so ponovno izvedli anketo o zadovoljstvu zaposlenih. Rezultati ankete kažejo, da je od prejšnjega leta zadovoljstvo zaposlenih nekoliko naraslo. 7.3.7.4 Usposabljanja za sistem vodenja Usposabljanja za sistem vodenja so na URSJV potekala v okviru danih možnosti. Presojevalci so svoje znanje izpolnjevali v okviru izvajanja notranjih presoj. Zaposleni so se usposabljali tudi na IAEA tecajih in delavnicah, placljivih usposabljanj v tudi letu 2018 prakticno ni bilo. URSJV ima trenutno usposobljenih 6 notranjih presojevalcev sistema vodenja. V letu 2018 je opravila izpit za notranjo presojevalko še ena sodelavka URSJV (iz službe za mednarodne zadeve). Vseh šest notranjih presojevalcev je sodelovalo pri izvedbi notranjih presoj, ki so bile izvedene v novembru in decembru 2018. V letu 2018 ponovno ugotavljajo, da bi bilo treba za izboljšanje kakovosti notranjih presoj in ucinkovitejšega izvajanja notranjih presoj kot tudi drugih dejavnosti v zvezi s sistemi vodenja na URSJV vec pozornosti posvetiti usposabljanju s podrocja sistemov vodenja, integriranih sistemov in seznanitvi z novimi dognanji na tem podrocju. Žal pa so dolocena zelo kakovostna usposabljanja placljiva. Predvsem vec usposabljanj s podrocja pregledovanja in izvajanja inšpekcij sistemov vodenja pri strankah bi pripomoglo, da bi bile inšpekcije s podrocja kakovosti in sistemov vodenja ucinkovitejše, kar bi posledicno tudi doprineslo k zagotavljanju in vzdrževanju sevalne in jedrske varnosti. Na vodstvenem pregledu za leto 2018 je bilo dogovorjeno, da se bodo notranji presojevalci udeležili osvežitvenih usposabljanj iz sistemov vodenja. Predstavnica vodstva za sistem vodenja je na povabilo IAEA sodelovala kot ekspert za sisteme vodenja v naslednjih misijah: - IRRS /ARTEMIS Mission, 14. - 26. 10. 2018, Madrid, Španija, - IAEA National Training Course on IMS to National Nuclear Regulation (NNR), 15. - 19. 01. 2018, Centurion, Južna Afrika; - IAEA Consultancy Meeting to Review Exemplary Materials on Leadership and Management of the Regulatory Body, 12. - 16. 03. 2018, Dunaj, Avstrija; - IAEA Regional Workshop on Establishing a Management System in the Regulatory Body, 24. - 28. 09. 2018, Hurgada, Egipt; - Znanstveni obisk, g. Goran Bijelica, Support of Implementation of Recommendations and Suggestions of IRRS Mission, 27. 08. - 21. 09. 2018, Ljubljana, Slovenija. Predstavnica vodstva za sistem vodenja je v letu 2018 nadaljevala delo na EU projektu »Further Enhancement of the Technical Capacity of Nuclear Regulatory Bodies in Albania, Bosnia and Herzegovina, the Former Yugoslav Republic of Macedonia, Montenegro and Serbia, as well as Kosovo« kot vodja izvedbe naloge 2.5 »Strategic Plan and Management System« in sicer se je udeležila sestanka »Final meeting«, ki je potekal 24. - 25. 05. 2018 v Belgiji v Bruslju, ter v sodelovanju z ekspertinjo iz URSJV pregledala koncne verzije dokumentacije sistema vodenja albanskega, makedonskega, srbskega in bosansko hercegovskega upravnega organa in pripravila koncno porocilo. Predstavnica vodstva za sistem vodenja je v letu 2018 tudi sodelovala na obeh iranskih projektih. Pri prvem projektu Enhancing the Capabilities of the Iranian Nuclear Regulatory Authority (INRA); EUROPAID/138091/DH/SER/IR – Ref: IRN3.01/16 Lot 1, je sodelovala pri pripravi »Feasibility Study on Establishment of the Nuclear Safety Centre as the Technical Support Organisation of the Iranian Nuclear Regulatory Authority« v delu, ki se nanaša na sistem vodenja in izvedba delavnice »Training Courses No. 46 Working Level Training on Safety Culture and INRA Management System Application, Focusing on Management System Application in Day-to-Day Work«, 03. - 05. 09. 2018, Teheran, Iran. Pri drugem iranskem projektu Support to the Iranian Nuclear Regulatory Authority (INRA) EUROPEAID/139516/DH/SER/IR – Ref: IRN3.01/17 Lot 2, se je v Teheranu udeležila najprej »Technical Meeting«, ki je potekal 10. - 12. 11. 2018 in nato še 13. 11. 2018 »Kick-off Meeting«. 7.3.8 Obvešcanje javnosti Interni akti URSJV, predvsem Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v URSJV in Poslovnik URSJV, dolocajo, da javnost dela zagotavlja direktor, predvsem z dajanjem uradnih sporocil ter na druge nacine, ki omogocajo javnosti, da se seznani z delom URSJV in reševanjem vprašanj z njenega delovnega podrocja. URSJV javnost obvešca predvsem z objavo informacij preko svojih spletnih strani. Le-te so v stalnem posodabljanju, pri cemer je vsebina podana pregledno in bralcu prijazno. Tako je posebna stran namenjena t.i. »Info središcu«, kjer objavljajo prispevke v razlicnih tematskih sklopih (porocila, knjižnica, Sevalne novice, INES dogodki, sporocila za medije, koledar dogodkov, clanki in uporabne povezave). Pod sklopom »Posamezne zadeve« so povezave do informacij o posameznih zadevah (dosjejih), ki jih vodi URSJV in v javnosti zbujajo posebno zanimanje. V letu 2018 so poleg »dosjejev«, ki so jih objavili v prejšnjih letih, na tem mestu objavili odgovore na vprašalnik združenja evropskih organizacij za tehnicno varnost (European Technical Safety Organisations Network – ETSON) na temo izpolnjevanja 8.a do 8.c clena Direktive 2014/87/Euratom (o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov). Rubrika »Novice« je namenjena aktualnim dogodkom, povezanim z delom uprave, za katero se URSJV trudi, da je sveža in informativna. V letu 2018 je bilo objavljenih 52 takih novic, povprecno torej nekaj vec kot štiri na mesec. Pomembno mesto zavzema katalog informacij javnega znacaja, oblikovan po zahtevah Zakona o dostopu do informacij javnega znacaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno precišceno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18) ter pripadajoce EU uredbe. Na tej osnovi je URSJV v letu 2018 prejela en zahtevek za ponovno uporabo informacij javnega znacaja. URSJV je tudi v letu 2018 nadaljevala s prakso izdajanja Sevalnih novic, s katero je zacela že pred petnajstimi leti. Pripravljeni sta bili dve številki (46 in 47), ki sta objavljeni tudi na spletnih straneh URSJV. Številka 46 sevalnih novic je tematska, saj je skoraj v celoti posvecena primerom »intervencij« inšpekcije URSJV v letu 2017; manjši del te številke pa obravnava spremljanje varnostne kulture pri izvajalcih sevalnih dejavnosti. Tudi številka 47 sevalnih novic je tematska, v celoti je posvecena predstavitvi pomembnejših novosti, ki jih prinašajo novi podzakonski predpisi s podrocja sevalne varnosti, sprejeti v letu 2018 na podlagi ZVISJV-1. URSJV za tujino, predvsem za tuje upravne organe s podrocja jedrske in sevalne varnosti, pripravlja tudi t. i. »News from Nuclear Slovenia« s standardizirano vsebinsko zasnovo, ki se jo dvakrat letno aktualizira. Obe publikaciji, tako Sevalne novice, kot tudi »News from Nuclear Slovenia«, se objavljajta na spletni strani URSJV. V sklop obvešcanja javnosti nedvomno sodi tudi vsakoletna priprava Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji, katerega pripravo doloca ZVISJV-1. Porocilo za leto 2017 je obravnavala in sprejela Vlada RS na 252. dopisni seji dne 27. junija 2018 in ga posredovala v Državni zbor Republike Slovenije. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je porocilo obravnavala na svoji 14. seji dne 24. septembra 2018, Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor pa se je kot maticno delovno telo s porocilom seznanil na svoji 2. seji dne 16. oktobra 2018. Obenem porocilo predstavlja osnovni nacin obvešcanja širše javnosti o stanju na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državi, kateri je, v prvi vrsti, tudi namenjeno. 7.4 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PRED SEVANJI Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) je organ v sestavi Ministrstva za zdravje. URSVS opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na podrocju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu, varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajocih sevanj, sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajocih sevanj, izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode, omejevanja, zmanjševanja in preprecevanja zdravju škodljivih vplivov neionizirajocih sevanj, presojanja ustreznosti in pooblašcanja izvedencev varstva pred sevanji. Organiziranost URSVS je prikazana na sliki 146. Slika 146: Organiziranost Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji V okviru URSVS deluje kot posebna organizacijska enota inšpekcija za varstvo pred sevanji, ki je pristojna za nadzor virov ionizirajocih sevanj v medicini in veterini ter izvajanja predpisov na podrocju varstva ljudi pred ionizirajocimi sevanji. Na URSVS je bilo v letu 2018 pet stalno zaposlenih sodelavcev ter ena sodelavka, zaposlena za dolocen cas. Težišce delovanja URSVS je bilo tudi v letu 2018 izvajanje nalog na podrocju varstva pred sevanji in utrditev sistema varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi sevanj v Republiki Sloveniji. Pri tem je uprava izvajala naslednje naloge: - izvajanje dolocil ZVISJV in sprejetih podzakonskih predpisov, - izdajanje dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo virov ionizirajocih sevanj, ter izdajanje dovoljenj za uvoz in prevoz radioaktivnih snovi, - izdajanje pooblastil izvedencem s podrocja varstva pred sevanji, - izvajanje inšpekcijskega nadzora, - obvešcanje javnosti in osvešcanje o postopkih varovanja zdravja pred škodljivimi ucinki sevanja ter - mednarodno sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) in drugimi mednarodnimi institucijami. Predstavnik URSVS je clan Odbora za standarde sevalne varnosti (Radiation Safety Standards Committee - RASSC) pri MAAE in clan Odbora za varstvo pred sevanji in javno zdravje (Committee on Radiological Protection and Public Health - CRPPH) pri OECD-NEA. V letu 2018 je URSVS posodabljala svoje spletne strani ter se vkljucila v projekt celostne prenove spletnih strani javne uprave (gov.si). V okviru projekta je URSVS posodobila, precistila in poenostavila vsebine za splet ter jih prenesla na novo platformo. Spletna urednika na URSVS sta se udeležila vec usposabljanj iz urednikovanja in pisanja za splet ter uporabe nove platforme. Uporabnikom bodo prenovljene spletne strani URSVS na voljo, ko bo zaživelo skupno prenovljeno spletišce javne uprave. URSVS je v letu 2018 je URSVS v sodelovanju z URSJV zakljucila pripravo vec podzakonskih aktov, ki so bili sprejeti na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17 – ZVISJV-1): - Uredbo o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (Uradni list RS, št. 18/18), - Uredbo o nacionalnem radonskem programu (Uradni list RS, št. 18/18), - Pravilnik o pogojih za uporabo virov ionizirajocih sevanj v zdravstvene namene in pri namerni izpostavljenosti ljudi v nemedicinske namene (Uradni list RS, št. 33/18), - Pravilnik o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (Uradni list RS, št. 39/18), - Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajocih sevanj (Uradni list RS, št. 43/18), - Pravilnik o posebnih zahtevah varstva pred sevanji in nacinu ocene doz (Uradni list RS, št. 47/18), - Pravilnik o ukrepih varstva pred sevanji na nadzorovanih in opazovanih obmocjih (Uradni list RS, št. 47/18) in - Pravilnik o pooblašcanju izvedencev varstva pred sevanji (Uradni list RS, št. 47/18) Navedeni podzakonski predpisi skupaj z UVISJV-1 v slovenski pravni red v celoti prenašajo dolocbe Direktive Evropske unije EURATOM 2013/59, ki se nanašajo na podrocje dela URSVS. Ostale aktivnosti Sodelavci URSVS so v letu 2018 sodelovali na naslednjih dogodkih: - delovni sestanek ob pricetku regionalnega projekta MAAE RER-9-147 (Enhancing Member State Capabilities for Ensuring Radiation Protection of Individuals Undergoing Medical Exposure), 23. – 27. 4. 2018, Dunaj, Avstrija, - koordinacijski sestanek regionalnega projekta MAAE RER-6-038 (Applying Best Practices for Quality and Safety in Diagnostic Radiology), 6. – 8. 6. 2018, Praga, Ceška, - redni sestanek delovne skupine za medicinsko uporabo ionizirajocega sevanja evropske mreže HERCA, 12. - 14. 09. 2018, Atene, Grcija, - delavnice mreže HERCA s podrocja inšpekcijskega nadzora na podrocju nuklearne medicine (HERCA MedInspector 2018), 5. – 8. 11. 2018, Stockholm, Švedska, - sestanek ISOE Management Board 5. – 7. 12. 2018, Pariz, Francija, - IAEA Regional Workshop on Role, Duties and Qualifications on radiation Protection Officers and Experts: Building their Competence within a National Strategy for Education and Training in Radiation Safety 17. – 19. 10. 2018, Sliema, Malta, - delavnica Workshop ESOREX Platform 10. – 11. 10. 2018, Pariz, Francija, - IAEA 44th RASSC Meeting 6. – 8. 6. 2018, Dunaj, Avstrija, - SCK CEN: zakljucni sestanek ENETRAP III, 15. 5. 2018, Bruselj, Belgija, - HERCA 21st Meeting of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities 17. – 18. 5. 2018, Praga, Ceška, - HERCA 22th Meeting of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities 30. – 31. 10. 2018, - konferenca European Commision: Addresing Societal Challenges through Advancing The Medical, Industrial and Research Applications of Nuclear and Radiation Technology 20. – 21. 3. 2018, Bruselj, Belgija, - sestanek IPA – nadaljnja krepitev strokovnosti jedrskih upravnih organov za pomoc Zahodnemu Balkanu (Albanija, BIH, Makedonija, Crna Gora, Srbija in Kosovo) 12. 3. – 13. 3. 2018, Sarajevo, BIH, - WHO Meeting on Non-ionizing Radiation 20. – 22. 6. 2018 Portorož, Slovenija, - BioEM 2018 mednarodni strokovni seminar z naslovom: Elektromagnetna sevanja nove 5. generacije mobilne telefonije (5G) 24. 6. 2018, Piran, Slovenija, - Workshop on National Transposition and Implementation of the EURATOM, 4. – 5. 10. 2018, Bruselj, Belgija, - usposabljanje na regionalnem tecaju MAAE s podrocja varstva pred sevanji v medicini za delavce upravnih organov »Regional Training Course on Radiation Protection in X-Ray Imaging and Nuclear Medicine for Regulatory Bodies”, 19. – 23. 11. 2018, Tirana, Albanija. 7.4.1 Povzetek Tudi v letu 2018 je bil poudarek dela URSVS na podrocju ucinkovitega izvajanja upravnih nalog in inšpekcijskega nadzora skladno z dolocili ZVISJV-1 in priprave zakonskih aktov. URSVS je nadaljevala s spremljanjem ravni radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode ter z izvajanjem vladnega programa sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona. Zagotovljena je bila primerna varnost pri izvajanju posameznih sevalnih dejavnosti in pri uporabi virov sevanj. V letu 2018 je URSVS izvedla skupno 180 inšpekcijskih postopkov. Inšpekcija URSVS je opravila 17 poglobljenih inšpekcijskih pregledov na podrocju izpostavljenosti radonu in izdala 15 opozoril z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti. V zdravstvu in veterinarstvu je bilo opravljenih 17 poglobljenih inšpekcijskih pregledov ter na podlagi njihovih ugotovitev izdanih 6 odlocb z zahtevami po uskladitvi z veljavnimi predpisi ter ena odlocba o prepovedi uporabe naprave za racunalniško tomografijo. Izdanih je bilo 9 zahtev za predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 38 zahtev za predložitev dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave ter 96 zahtev po uskladitvi z veljavno zakonodajo. URSVS je ukrepala dvakrat, ko je bila presežena operativna mesecna osebna doza 1,6 mSv. Celovit nadzor je bil zagotovljen s sodelovanjem strokovnih institucij, ki redno preverjajo stanje na tem podrocju. V letu porocanja je URSVS izdala 80 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 201 dovoljenje za uporabo virov sevanj, 82 potrdil o prejetih dozah in 32 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi. Izdano je bilo 11 pooblastil izvajalcem strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj. Nadaljevalo se je vodenje evidence virov sevanj, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu ter razvoj in polnjenje centralne evidence osebnih doz izpostavljenih delavcev. Pricelo se je vzpostavljanje evidence meritev radona. URSVS je izvajala program sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona, ki je razširjen glede na prejšnja leta. Povecan je obseg meritev v šolah in vrtcih, program pa je leta 2018 prvic razširjen tudi na bivalne prostore. V letu 2018 je URSVS financirala analizo skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije, ki je podlaga za zasnovo monitoringa pitne vode v Sloveniji v prihodnih letih Na podrocju izpostavljenosti radonu je URSVS financirala še izdajo slikanice, natisnjene na ucne pripomocke, namenjene srednješolcem, na podrocju izpostavljenosti pacientov pa študijo o izpostavljenosti pacientov pri diagnosticnih radioloških posegih. Vsi navedeni podatki govorijo o velikem obsegu in številu opravljenih nalog tudi v letu 2018. 7.5 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO - JEDRSKI POOL GIZ Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ (v nadaljevanju: Jedrski Pool GIZ) zavaruje in pozavaruje jedrske nevarnosti. Jedrski Pool GIZ je bil ustanovljen leta 1994, ko je osem clanic (zavarovalnice in pozavarovalnica s sedežem v R Sloveniji) podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Pool-a za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti. V letu 2018 so bile clanice Jedrskega Pool-a GIZ naslednje (po)zavarovalnice: - Zavarovalnica Triglav, d. d., - Pozavarovalnica Sava, d. d., - Adriatic Slovenica, d. d., - Pozavarovalnica Triglav Re, d. d., - Zavarovalnica Sava, d. d., - Merkur zavarovalnica, d. d. Jedrski Pool GIZ deluje kot gospodarsko interesno združenje. V Jedrskem Pool-u GIZ so imele v letu 2018 najvecje deleže naslednje clanice: - Zavarovalnica Triglav, d. d., - Pozavarovalnica Sava, d. d., - Pozavarovalnica Triglav Re, d. d. Jedrski Pool GIZ ima sedež v prostorih Zavarovalnice Triglav d. d., Miklošiceva 19, Ljubljana. Jedrski Pool GIZ zavaruje domaci jedrski objekt in pozavaruje tuje jedrske naprave v okviru kapacitet in deležev, ki jih zagotavljajo clanice Jedrskega Pool-a GIZ za vsako leto posebej. Odgovornost uporabnika jedrskega naprave s sedežem v Republiki Sloveniji je zavarovana v skladu z veljavnim Zakonom o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1), ki je zacel veljati 4. aprila 2011. Po tej polici Jedrski Pool GIZ krije v zakonu predpisane nevarnosti in s tem zagotavlja poplacilo oškodovancev v primeru jedrske nesrece, kriti pa so tudi stroški, obresti in izdatki, ki jih je sklenitelj zavarovanja dolžan povrniti tožniku v zvezi z jedrsko nesreco. Zavarovanje krije zakonsko odgovornost, ki izhaja iz zavarovancevega delovanja in njegove posesti premoženja, ce škodo povzroci nesreca na jedrskih napravah med trajanjem zavarovanja. Tudi v letu 2017 še ni zacel veljati protokol k Pariški konvenciji o odgovornosti za jedrsko škodo iz leta 2004, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. Omenjeni protokol bo prinesel bistveno višje limite odgovornosti in vecji nabor nevarnosti za katere obstaja odgovornost uporabnika jedrske naprave in katero mora imeti zavarovano. Jedrski Pool GIZ je pri zavarovanju odgovornosti za jedrske škode sodeloval na riziku do višine svojih kapacitet, presežek pa je bil pozavarovan pri tujih (po)zavarovalnih pool-ih. 8 NEŠIRJENJE IN JEDRSKO VAROVANJE 8.1 POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (v nadaljevanju NPT) je bila podpisana leta 1968 in je stopila v veljavo dve leti kasneje. Ima tri prepoznavne »stebre«, in sicer razoroževanje, neširjenje in miroljubno uporabo jedrske energije. Cilji NPT so ustavitev nadaljnjega širjenja jedrskega orožja, zagotovitev varnosti državam, ki so se odlocile, da ne bodo razvijale jedrskega orožja, zagotovitev pogojev za miroljubno uporabo jedrske energije in spodbuda nadaljnjih pogajanj, ki bi v prihodnosti vodila k odpravi jedrskega orožja. Na podlagi NPT države sklepajo sporazum o varovanju (t. i. »safeguards« sporazum; v prevodih dokumentov EU se pojavlja tudi izraz »nadzorni ukrepi«), ki pa se je v preteklem desetletju predvsem v zvezi z iraškimi jedrskimi ambicijami pokazal za pomanjkljivega, zato je bil nadgrajen z Dodatnim protokolom k temu sporazumu. Vsakih pet let je sklicana pregledna konferenca NPT, kjer so obravnavana uspešnost izvajanja konvencije ter politicna in varnostna vprašanja, povezana z neširjenjem jedrskega orožja. Mednarodna skupnost namenja neširjenju jedrskega orožja posebno pozornost. Pozicija Slovenije je skladna s pozicijo EU, ki se nanaša na vse tri stebre NPT, na nastanek prostega obmocja na Bližnjem vzhodu glede orožja za množicno unicevanje, da bi CTBT (Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov) vstopila v veljavo in univerzalnost NPT. Naslednja pomembna konferenca bo zlasti 10. pregledna konferenca v letu 2020 (RevCon – Review Conference; predhodna je potekala od 27. 4. do 22. 5. 2015 v New Yorku), za pripravo le-te pa še trije sestanki (PrepCom - Preparatory Committees) v letih 2017 - 2019. Naslednje obdobje bo pomembno tudi kot obletno, saj je minilo že pol stoletja od podpisa pogodbe NPT. Drugi sestanek PrepCom je potekal od 23. aprila do 4. maja 2018 na Dunaju. EU je pripravila vec izjav (po posameznih sklopih), ki so odražale skupne poglede clanic EU, in s tem tudi Slovenije. Obenem je Slovenija v govoru na 2. sekciji PrepCom med drugim poudarila pomembnost neširjenja in razoroževanja, pomembnost mednarodnih pogodb NPT in CTBT, pomembni vlogi MAAE, delu na podrocju jedrskega varovanja, resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1540/2004 in prizadevanj k uspehu naslednje RevCon v letu 2020. Termin naslednjega sestanka PrepCom, ki bo tradicionalno potekal v New Yorku, je že znan, in sicer od 29. aprila do 10. maja 2019. Predvsem MZZ in pa tudi URSJV bosta ustrezno spremljala tematiko. Viri: [41], [42]. 8.2 UKREPI VAROVANJA JEDRSKEGA BLAGA V REPUBLIKI SLOVENIJI (»SAFEGUARDS«) Preden je Slovenija vstopila v Evropsko skupnost, je nadzor nad jedrskimi snovmi izvajala le MAAE. Po letu 2004 pa se je situacija spremenila, saj je pristojnosti dobil tudi Euratom. Slovenija je s pravnega stališca odpovedala svoj sporazum in protokol z MAAE ter pristopila k sporazumu in protokolu med državami clanicami Evropske skupnosti, Euratomom in MAAE: Sporazum med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemcijo, Irsko, Republiko Italijo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o izvajanju clena III (1) in (4) Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (Ur. l. RS-MP, št. 82/04). 1. 9. 2006 je za Republiko Slovenijo formalno stopil v veljavo omenjeni Sporazum o varovanju med državami clanicami, Euratomom in MAAE. Istocasno je stopil v veljavo tudi nov Dodatni protokol in sicer Dodatni protokol k Sporazumu med Republiko Avstrijo, Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Republiko Finsko, Zvezno republiko Nemcijo, Grcijo, Irsko, Republiko Italijo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Portugalsko, Kraljevino Španijo, Kraljevino Švedsko, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo pri izvajanju clena III (1) in (4) Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (Ur. l. RS-MP, št. 82/04). V Sloveniji so pod mednarodnim inšpekcijskim nadzorom jedrske snovi v NEK, na IJS, ki upravlja raziskovalni reaktor TRIGA Mark II, v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov, ki ga upravlja ARAO ter jedrske snovi pri t. i. »malih imetnikih jedrskih snovi«. Nekateri mali imetniki jedrskih snovi so leta 2018 predali del svojega inventarja v CSRAO ali iznesli v tujino. URSJV ugotavlja, da se izven jedrskih objektov uporabljajo zelo majhne kolicine jedrskih snovi, ki so majhnega pomena s stališca neširjenja jedrskega orožja in blaga; trenutno je aktivnih osem takih obmocij MBA (material balance area), ki imajo ustrezne kodne znake, vsi razen enega pa imajo olajšavo letnega porocanja (namesto vsakomesecnega) ter porocanja ob spremembah jedrskega inventarja. Porocanje o jedrskih snoveh poteka na nacin in v formatu, ki je bil podan v Uredbi Komisiji (Euratom) št. 302/2005 z dne 8. februarja 2005 o uporabi dolocb Euratom o nadzornih ukrepih. Obenem se od leta 2008 uporablja tudi slovenska Uredba o varovanju jedrskih snovi, ki doloca nacin in obliko prenosa podatkov o jedrskih snoveh v centralno evidenco jedrskih snovi, prenosa podatkov in informacij, ki se nanašajo na izvajanje varovanja jedrskih snovi ter pristojni organ – URSJV. Za veliko vecino malih imetnikov jedrskih snovi je v veljavi olajšava oziroma poenostavljeno porocanje (t. i. »derogacija«) v skladu z njihovo predhodno zahtevo za odstopanje objekta od pravil, ki urejajo obliko in pogostnost porocil. Leta 2018 je bilo osem inšpekcij MAAE in Evropske komisije (od omenjenih inšpekcij je tri samostojno izvedla Evropska komisija), kar je razvidno iz preglednice 48. URSJV je sodelovala na vecini mednarodnih inšpekcijah, ki so potekale v vseh treh jedrskih objektih. Pri malih imetnikih jedrskih snovi v letu 2018 ni bilo inšpekcij. Inšpekcija 18. 10. 2018 (WVEC, NEK) je bila edina v Sloveniji v jedrskem objektu v letu 2018, ki je bila opravljena po Dodatnem protokolu. Preglednica 48: Podatki o inšpekcijah MAAE in/ali Euratom v Republiki Sloveniji leta 2018 Od Do Prisotni Lokacija 27. 2. 2018 27. 2. 2018 EURATOM WVEC 20. 3. 2018 20. 3. 2018 MAAE, EURATOM WVEC 1. 4. 2018 1. 4. 2018 MAAE, EURATOM WVEC 28. 4. 2018 28. 4. 2018 MAAE, EURATOM WVEC 8. 8. 2018 8. 8. 2018 MAAE, EURATOM WVEC 5. 8. 2018 5. 8. 2018 EURATOM WVEF 6. 9. 2018 6. 9. 2018 EURATOM WVEA 18.10.2018 18.10.2018 MAAE, EURATOM WVEC Evropska komisija je marca 2018 izpeljala obdobni sestanek s predstavniki držav clanic, zadolženih za podrocje »safeguards«, v Luksemburgu, in sicer glede izvajanja nadzornih ukrepov (»Meeting with Member States on EURATOM Safeguards Implementation«). Razprava se je dotikala vec podrocij, med drugim pristopov do »negativnih zakljuckov«, prihodnjih dejavnostih – tudi v navezavi z MAAE, nekatere države (med njimi) Slovenija pa so kratko porocale o domacih dejavnostih na zadevnem podrocju. Pošiljanje podatkov na MAAE v zvezi z Dodatnim protokolom poteka zdaj na tri nacine: - podatki, ki jih pripravi in pošlje URSJV – po clenu 2.a. (i), 2.a. (iv), 2.a. (ix)(a), 2.a. (x) in 2.b. (i), - podatki, ki jih pripravi URSJV in pošlje na Euratom – po clenu 2.a. (iii) in 2.a. (viii), - podatki, ki jih pripravi in pošlje Euratom – po clenu 2.a. (v), 2.a. (vi), 2.a. (vii). Od zgoraj omenjenih podatkov je najbolj obširno (in pomembno) porocanje po clenu 2.a. (iii); URSJV je podatke uskladila z NEK in IJS ter jih marca 2018 posredovala na Euratom. Težišce omenjenih podatkov – letnega porocila je bilo v opisu sprememb zgradb, namembnosti ipd. na lokacijah jedrskih objektov. URSJV je porocala tudi o statusu nacrtovanega suhega skladišc(enj)a izrabljenega jedrskega goriva v NEK (po clenu 2.a. (x)). MAAE je že 9. 9. 2005 obvestila URSJV (Republiko Slovenijo), da s 15. 9. 2005 zacenja z izvajanjem t.i. integriranega varovanja (»integrated safeguards«), ki je nadgradnja obstojecega sistema varovanja, obenem pa je bil leta 2006 opazen spremenjeni nacin inšpekcijskega nadzora – nekoliko manjša pogostost samih inšpekcij ter možnost nenapovedanih inšpekcij. Dodati velja, da je MAAE po pregledu in intenzivnih posvetovanjih z Evropsko komisijo sprejela sporazum o integriranemu varovanju v vseh clanicah EU, ki niso države z jedrskim orožjem, a imajo »pomembne jedrske dejavnosti«. Tako je sistem integriranega varovanja vpeljan že v vec kot 50 državah po svetu. MAAE je decembra 2016 obvestila Euratom in URSJV o statusu »pristopa do varovanja na ravni države« za Slovenijo – t. i. »State-level safeguards approach – SLA«, za države s celovitim pristopom do varovanja (»comprehensive safeguards agreement – CSA«), kar Slovenija je. MAAE je zakljucila s postopkom posodobitve SLA za Slovenijo, pri cemer gre za nadaljevanje ukrepov »safeguardsa«, upoštevajoc mednarodne predpise in Dopolnilne dogovore (t. i. Subsidiary Arrangements«). URSJV/Slovenija je v letu 2018 na kratko porocala na MAAE o svojih pogledih in pobudah glede omenjenega pristopa SLA. Viri: [43], [44], [45], [46] in [47]. 8.3 POGODBA O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) prepoveduje vse poskusne eksplozije jedrskega orožja. CTBTO uvaja globalni kontrolni sistem s pomocjo številnih merilnih postaj, katerih podatki se preko komunikacijskih satelitov pošiljajo v obdelavo v podatkovni center. Slovenija je pogodbo podpisala leta 1996 in ratificirala v letu 1999. Trenutno je 184 držav podpisnic pogodbe, od tega je že 167 držav pogodbo tudi ratificiralo. Poleg zaznave jedrskih poskusov lahko merilne postaje uporabljajo tudi v civilne namene, npr. pri zaznavi cunamijev. Glavni izziv organizacije, katere izvršni sekretar je Lassina Zerbo, je, da Pogodba še ni stopila v veljavo. Ta bo stopila v veljavo, ko jo bo ratificiralo še preostalih 8 od 44 držav, ki so navedene v aneksu 2 k Pogodbi: Egipt, Indija, Iran, Izrael, Kitajska, Pakistan, Severna Koreja in ZDA. Seznam v aneksu 2 zajema, ob petih jedrskih silah, še države s sposobnostmi izdelave jedrskega orožja. Kljub temu, da Pogodba še ni veljavna, je doslej pozitivno vplivala na zmanjšanje jedrskih poskusov. Slovenija bilateralno in v okviru multilateralnih srecanj aktivno sodeluje pri opozarjanju na pomen uveljavitve Pogodbe in poziva države, ki k njej še niso pristopile, da to storijo cim prej. Le tako bo dosežen njen cilj - popolna prepoved jedrskih poskusov. Izvršni sekretar CTBTO, Lassina Zerbo je v minulih letih, nazadnje leta 2017, veckrat obiskal Slovenijo oziroma sodeloval npr. na Blejskem strateškem forumu (BSF - Bled Strategic Forum). V letu 2018 ni bilo »neobicajnih seizmicnih dogodkov« oziroma jedrskih poskusov (ovrednotenih kot cloveški dejavnik/eksplozija). Viri: [48], [49], [50]. 8.4 NADZOR NAD IZVOZOM BLAGA Z DVOJNO RABO Slovenija je že vse od leta 2000 clanica v mednarodnih nadzornih režimih Skupina jedrskih dobaviteljic (Nuclear Suppliers Group – NSG) in v Zanggerjevem odboru (Zangger Committee). Izmenjava informacij med obema mednarodnima režimoma in Slovenijo (URSJV) poteka preko MZZ ali Stalnega predstavništva Republike Slovenije na Dunaju. Slovenija se je udeleževala le dela obicajnih sestankov. V zacetku leta 2018 je bil kot obicajno poslan t. i. »Annual Return« (letno porocilo na Zanggerjev odbor), v katerem je bilo sporoceno, da v minulem letu ni bilo izvozov blaga s t. i. »Trigger« seznama v države, ki niso države z jedrskim orožjem. Plenarni teden NSG, na katerem sta sodelovala predstavnika URSJV in MZZ, je potekal junija 2018 v latvijskem mestu Jurmala. Clanice NSG so v okviru plenarnega zasedanja (plenuma) med drugim: - izmenjale informacije o izzivih globalne jedrske proliferacije in izrazile cvrsto podporo pogodbi NPT, - glede Severne Koreje ponovile spoštovanje mednarodnih resolucij, prepoved dobav kontroliranega blaga, obenem pa opazile razvoj dogodkov – povezanih s sestanki mednarodnih kljucnih deležnikov, - glede Irana seznanile z izvajanjem Celovitega skupnega nacrta dejavnosti (»JCPOA - Joint Comprehensive Plan of Action«), - pozdravile pristope vec drugih držav, ki so uskladile svoje izvozne sisteme s smernicami NSG in njenimi seznami, - razpravljale o vidikih sodelovanja držav, ki niso ratificirale NPT v okviru NSG, ter razpravljale o prejetih prošnjah vec držav za clanstvo v NSG, - izrazili podporo nadaljnjim sodelovanjem z neclanicami (»outreach«), - izmenjale pristope in nacionalne prakse glede dviganja ozavešcenosti in stika z industrijo, akademskimi krogi in raziskovalnimi institucijami, ko gre za blago na seznamih NSG, - dale nadaljnji poudarek izboljšanim pristopom do transparentnosti in hkrati zaupnosti podatkov v okviru NSG, - obravnavale pomembnost posodobitev smernic NSG, da se ohranja stik z razvijajoco se globalno varnostjo in hitrim napredkom v jedrski industriji in industriji, povezani z njo, - clanice NSG so povabile vse (ostale) države, ki so jedrske dobaviteljice, da odgovorno pristopajo do jedrskih izvozov in delujejo po principih, ki so opredeljeni v smernicah NSG. Že od 1. 5. 2004 se v Sloveniji uporablja Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (ZNIBDR), v letu 2010 pa je zacel veljati še Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (ZNIBDR-A; Ur. l. RS, št. 8/2010). Leta 2010 je vstopila v veljavo tudi Uredba o nacinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (Ur. l. RS, št. 34/2010), ki je bila dopolnjena leta 2012 (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o nacinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (Ur. l. RS, št. 42/2012)). Že od 27. 8. 2009 velja uredba EU (Svet EU je sprejel Uredbo št. 428/2009, ki vzpostavlja v Skupnosti nadzor izvoza, transferjev, posredništva in tranzita blaga z dvojno rabo), ki je bila veckrat dopolnjena, nazadnje decembra 2017 (Commission Delegated Regulation (EU) 2017/2268 of 12 December 2017 amending Council Regulation (EC) No 428/2009 setting up a Community regime for the control of exports, transfer, brokering and transit of dual-use items). V skladu z omenjenimi predpisi mora izvoznik/dobavitelj za prenos dolocenega blaga znotraj Evropske skupnosti ali za izvoz blaga z dvojno rabo pridobiti dovoljenje Ministrstva za gospodarske dejavnosti in tehnologijo (MGRT), ki ga izda na podlagi predhodnega mnenja Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo. V komisiji so predstavniki MG, MZZ, MO, MNZ in Policije, Urada za kemikalije (URSK), Financne uprave (Uprave za carine), Slovenske obvešcevalno-varnostne agencije (SOVA) in URSJV. V skladu s poslovnikom omenjene komisije so seje vecinoma dopisne. Leta 2018 je bilo devet rednih in 13 dopisnih sej komisije glede nameravanega izvoza blaga. Obravnavano blago z dvojno rabo so bili med drugim (medicinski) laserji, kemikalije (prekurzorji), programska oprema in razlicni obdelovalni stroji. Vlada RS je v letu 2018 potrdila letno porocilo komisije za leto 2017. V zacetku septembra 2018 je potekalo usposabljanje (»outreach«) za crnogorske predstavnike glede izvoza strateškega blaga, v Ljubljani in Kopru – pri cemer je slovenske dejavnosti usklajevalo MZZ, zadeva pa je potekala pod okriljem ameriškega programa EXBS (»Export Control and Related Border Security Program«). Viri: [51], [52], [53], [54] in [55]. 8.5 FIZICNO VAROVANJE JEDRSKIH OBJEKTOV TER JEDRSKIH IN RADIOAKTIVNIH SNOVI Upravljavci jedrskih objektov in prevozniki jedrskih snovi so fizicno varovanje objektov in prevozov opravljali v skladu z nacrti, ki jih je potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Za usklajevanje in spremljanje nalog s podrocja fizicnega varovanja deluje Komisija za fizicno varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi (Komisija). Komisija podaja mnenja o oceni ogroženosti, spremlja in usklajuje izvajanje ukrepov fizicnega varovanja, podaja priporocila za izboljšanje ukrepov fizicnega varovanja in predloge pri pripravi predpisov s podrocja fizicnega varovanja. V letu 2018 se je Komisija sestala dvakrat na svoji redni seji, na katerih je obravnavala predloge ocen ogroženosti za jedrske objekte v Republiki Sloveniji za leto 2018 in oceno ogroženost za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (Vrbina) za leto 2018. MNZ je izdala dve odlocbi, in sicer odlocbo o potrditvi Nacrta fizicnega varovanja za objekt CSRAO in odlocbo o potrditvi Nacrta fizicnega varovanja za NEK. Inšpektorat RS za notranje zadeve za leto 2018 ni imel nacrtovanih inšpekcijskih nadzorov na podrocju fizicnega varovanja jedrskih objektov. V zacetku leta 2018 je bilo opravljeno policijsko spremstvo prevoza jedrskega goriva iz Luke Koper v NEK. V letu 2018 Policija ni obravnavala primera ogrožanja jedrskih objektov in dogodkov, ki bi bili neposredno povezani z varnostjo jedrskih objektov. Prav tako ni bilo zasledenih podatkov o kriminalnih združbah oz. posameznikih, ki bi ogrožali varnost jedrskih objektov oz. skušali nepooblašceno priti do radioaktivnih snovi. Septembra je bil v NEK izveden posvet Delovne skupine za evalvacijo ukrepov za zagotavljanje fizicne varnosti NEK v razširjeni sestavi, dogovorjene so bile oblike operativnega sodelovanja enot policijskih specialnosti z izvajalcem varovanja NEK z namenom izboljšane ucinkovitosti v primerih ogrožanja fizicne varnosti NEK. V decembru je bila predstavnica MNZ udeležena na sestanku držav podpisnic konvencije CPPNM-A na Dunaju. Imenovana je bila tudi kontaktna tocka na MNZ. MNZ je sodeloval pri pripravi sprememb 155. clena Zakona o varstvu pred ionizirajocim sevanji in jedrski varnosti. Sodelovanje med MNZ, Policijo, Upravo za jedrsko varnost, upravljavci jedrskih objektov ter ostalimi organizacijami, s katerimi MNZ in Policija sodelujeta pri fizicnem varovanju jedrskih objektov, je bilo v letu 2018 dobro in korektno. 8.6 PREPRECEVANJE NEDOVOLJENEGA PROMETA Z JEDRSKIMI IN DRUGIMI RADIOAKTIVNIMI SNOVMI 8.6.1 Aktivnosti v Republiki Sloveniji Od 1. januarja 2008 velja Uredba o preverjanju radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin (UV 11), v pripravi pa je nova izdaja ki bo stopila v veljavo v letu 2019. Ta doloca zahteve in pravila ravnanja glede ukrepov varstva pred sevanji, ki jih morata upoštevati prejemnik in organizator prevoza pri uvozu ali vnosu odpadnih kovin v Republiko Slovenijo. Njen namen je preprecevanje cezmerne izpostavljenost delavcev in prebivalstva zaradi nezadostnega nadzora nad viri sevanja neznanega izvora ter da se prepreci veliko premoženjsko škodo zaradi odpravljanja posledic kontaminacije. Marca 2018 je bil sprejet nov Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV 10) z veljavnostjo od 5. maja 2018, ki med drugim doloca tudi pogoje za pridobitev in izdajo pooblastila za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Z novim pravilnikom se veljavnost pooblastila podaljšuje z dosedanjih dveh na najvec pet let. V letu 2018 je bilo skupaj 22 pooblašcenih izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin, od katerih je eden prenehal obratovati in nadaljeval z novim imenom in na novem naslovu. Seznam pooblašcenih izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk se skupaj z veljavnostjo njihovega pooblastila nahaja na spletni strani URSJV. V letu 2018 je bilo po prejetih podatkih opravljenih 75965 meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin (odpadnih kovin); v letu 2017: 70579, 2016: 52.267, 2015: 52.467, 2014: 44.451, 2013: 37.497, 2012: 41.661 v letu 2011 pa 27.274, kar kaže na trend postopnega zviševanja števila opravljenih meritev v zadnjih letih. 21 izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin je porocalo v predpisanem roku iz omenjene uredbe. Podatki o meritvah po posameznih organizacijah so podani na sliki 147. Iz poslanih porocil izvajalcev meritev je razvidno, da je bilo v letu 2018 zaznano povišano sevanje, ki za vec kot 50 % presega hitrost doze naravnega sevanja le v SIJ Acroni d. o. o., kjer so zavrnili štiri pošiljke odpadnih kovin in v DINOS d. d., kjer so izmerili eno takšno pošiljko. Slika 147: Število meritev radioaktivnosti odpadnih kovin leta 2018 8.6.2 Aktivnosti v svetu 8.6.2.1 Regionalno sodelovanje in sodelovanje z bližnjimi državami Na obmocju bivše Jugoslavije je vzpostavljeno neformalno sodelovanje organov, ki so pristojni za sevalno varnost ter carinske zadeve. Do zdaj sta bila organizirana dva sestanka in sicer leta 2006 v Zagrebu in leta 2007 v Beogradu. Rezultat dosedanjega dela je izboljšano komuniciranje in obvešcanje med državami, za kar so vzpostavljene kontaktne tocke v posameznih državah. Informacije o izgubljenih in najdenih virih sevanja (ali detekciji povišanega sevanja) se izmenjujejo po elektronski pošti. MAAE je kot zanimivost to sodelovanje že pred leti ocenila kot pomembno in »vzorcno«, gledano skozi prizmo trenutnega dogajanja po svetu in nujnosti potreb po sodelovanju. Omeniti velja še druge podobne pobude glede detekcije, nedovoljenega prometa ipd., ki obcasno potekajo v razlicnih soorganizacijah (MAAE, veleposlaništev ZDA,…). URSJV sodeluje z osebjem MAAE (Division of Nuclear Security) tudi v okviru šole jedrskega varovanja (Nuclear Security School), ki poteka v Trstu v sosednji Italiji in v luki Koper (spomladi 2018). Posamezniki iz URSJV sodelujejo v Trstu praviloma v okviru modulov ITDB (Incident and Trafficking Database), v Kopru pa skupaj s predstavniki Financne uprave RS (»carine«) pri prakticnemu pregledu slovenskih pristopov k jedrskemu varovanju, nedovoljenemu prometu z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi in detekciji opremi za odkrivanje povišanega sevanja. Naslednja šola jedrskega varovanja je predvidena spomladi 2019. Viri: [56], [57] in [58]. 8.6.2.2 Porocanje držav clanic na MAAE (»Incident and Trafficking Database – ITDB«) in problematika nedovoljenega prometa Podatkovna zbirka ITDB vkljucuje med drugim nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi – dogodke, ki so povezani z nedovoljeno pridobitvijo (npr. s krajo), dobavo, posestjo, uporabo, prenosom ali odlaganjem – z ali brez preckanja meje. Zbirka vkljucuje tudi dogodke, ko gre za neuspešne akcije ali preprecena dejanja omenjena zgoraj, izgubo snovi in najdbo nenadzorovanih snovi. ITDB je vsebovala do konca leta 2018 (podatek iz platforme NUSEC, na kateri tece e-baza) vec kot 3350 potrjenih dogodkov, pri cemer je število sporocenih dogodkov na leto okrog 150, lahko tudi vec. Gre za tri vrste dogodkov: - potrjena ali verjetna dejanja tihotapljenja ali zlonamerne uporabe ali prevar (vkljucno s poskusi), - nedolocena dejanja tihotapljenja ali zlonamerne uporabe (vkljucno s poskusi), - potrjena ali verjetna odsotnost dejanja tihotapljenja ali zlonamerne uporabe (vkljucno s poskusi). Iz analize porocanja na MAAE je razvidno, da se nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi nadaljuje, kažejo se »ranljiva mesta« v zvezi z varovanjem, evidencami, zmožnostjo detekcije in v nadzoru, ki ga izvajajo upravni organi. Informacije o dogodkih, sporocenih v ITDB, nakazujejo, da: - obstajajo jedrske in druge radioaktivne snovi, ki niso ustrezno varovane, - ucinkovit nadzor meje pripomore k detekciji nedovoljenega prometa, cetudi ucinkovitost nadzora ni porazdeljena enakomerno na mednarodnih mejnih prehodih, - so se posamezniki in skupine pripravljeni ukvarjati z nedovoljenim prometom s temi snovmi, - številni dogodki v zvezi z nedovoljenim ali neprijavljenim shranjevanjem radioaktivnih snovi nakazujejo, da države nimajo celovitega upravnega nadzora nad tovrstnimi snovmi. URSJV v letu 2018 ni porocala v MAAE ITDB. URSJV je sicer že decembra 2015 prešla na elektronsko porocanje v MAAE ITDB preko varnega spletnega portala NUSEC. To porocanje je bilo posodobljeno konec leta 2017. Predstavniki FURS (Uprave za carine), MNZ/Policije, Tržnega inšpektorata, Javne Agencije za civilno letalstvo, URSJV ter Pošte Slovenije d. o. o. in Aerodroma Ljubljana d. d., so se sestali v zacetku oktobra 2018 in pregledali stanje na podrocju nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. Poleg pregleda dogajanja na zadevnem podrocju in pristopov ter dobrih praks iz tujine je bila rdeca nit sestanka nadgradnja detekcijskih sposobnosti na glavnih slovenskih vozlišcih. Predstavnik URSJV - kontaktna oseba za MAAE ITDB - se je udeležila obdobnega (plenarnega, triletnega) sestanka v zvezi z omenjeno bazo, ki je potekal maja na Dunaju. MAAE je v zadnjih letih vložila znatne napore k promociji ITDB, v kateri je trenutno že 136 držav. Sestanek je prinesel niz zelo dobrih nacionalnih dobrih praks in pristopov, ki jih lahko manj izkušeni/razviti s pridom preslikajo. MAAE skrbno analizira prejeta porocila držav in izdaja obdobne analize. Viri: [59], [60]. 8.6.2.3 Nacrt MAAE o jedrskem varovanju (»MAAE Nuclear Security Plan 2018 – 2021«) Že v letu 2013 je bil potrjen 4-letni nacrt jedrskega varovanja (tj. za obdobje 2014 – 2017), ki ga je generalni direktor predstavil Svetu guvernerjev in v okviru Generalne konference MAAE. Trenutni nacrt jedrskega varovanja, ki je bil predstavljen in potrjen leta 2017 zajema domala vse vidike jedrskega varovanja. Omenjeni nacrt izhaja iz programa jedrskega varovanja in ciljev: - pristop v globalnem smislu, da se vzpostavi ucinkovito jedrsko varovanje, - pomoc pri pristopanju in izvajanju relevantnih mednarodnih pravnih instrumentov in okrepitev mednarodnega sodelovanja ter pomoci, - voditi osrednjo vlogo in krepitev vlogo MAAE kot osrednje organizacije za mednarodno sodelovanje na tem podrocju. MAAE se zaveda kljucnih podrocij – »stebrov«, tudi medsebojnih vplivov (»cross-cutting issues«), tako da izpostavlja niz akcij in aranžmajev na podrocjih: - upravljanja z informacijami (op.: sem sodi tudi ITDB), - jedrskega varovanja snovi in objektov v zvezi z njimi, - jedrsko varovanje v zvezi s snovmi, ki so izven upravnega nadzora, - razvoj programov in mednarodno sodelovanje. Junija 2018 je generalni direktor MAAE predstavil na Svetu guvernerjev »Nuclear Security Report 2018« – letno porocilo o jedrskem varovanju, ki se nanaša na obdobje 1. 7. 2017 - 30. 6. 2018. V njem so podane glavne aktivnosti MAAE, vkljucno z (zunanjo) uporabo ITDB, minulimi in nacrtovanimi dejavnostmi glede usposabljanja, sodelovanja in mrež; navedeni so bili tudi dosežki iz minulih let v povezavi z nacrtom MAAE o jedrskem varovanju in nakazani programski cilji in prednostne naloge v naslednjem letu. MAAE izvaja orjaški paket pomoci, tecajev in izdaja smernice (vodice); Slovenija v omenjenem porocilu eksplicitno ni omenjena, sodelovanje pa je bilo v okviru prepoznane Nuclear Security School. Slovenija je v okviru sestanka Sveta guvernerjev septembra 2018 podala tudi izjavo glede jedrskega varovanja. Pri tem se je navezala na osrednjo vlogo MAAE, številnih doprinosov, kot so pregledne misije, vodici in drugi dokumenti, usposabljanja in e-platforme. Poleg tega je omenila niz vzporednih forumov, kjer je aktivna ali so bile v minulih letih narejene izboljšave oziroma koraki naprej (med drugim ITDB, NSGC, NSCG, ENSRA in pristop k pobudam INFCIRC/910 in 918). Viri: [61], [62], [63]. 8.6.2.4 Spremembe h konvenciji o fizicnem varovanju jedrskega materiala - CPPNM Z ratifikacijo Sprememb h Konvencije o fizicnem varovanju jedrskega materiala (CPPNM), ki je mednarodno priznani in obvezni (od maja 2016 na globalni ravni) pravni akt, se je zacelo novo poglavje tudi na tem podrocju. MAAE organizira na Dunaju obdobne tehnicne sestanke - Technical Meeting of the Representatives of States Parties to the Convention on the Physical Protection of Nuclear Material (CPPNM) and the CPPNM Amendment. V Sloveniji je kontaktna tocka MNZ, ki je v letu 2018 sodeloval na tehnicnem sestanku v 5-letnem ciklu. Med drugih je potekala razprava o sestankih v naslednjih letih, sprejet je bil tudi okvirni nacrt (»draft roadmap«). Neposredno iz sprememb h konvenciji izhaja, da se sklice konferenco držav pogodbenic pet let po zacetku veljavnosti sprememb (torej 2021), da se preverita izvajanje konvencije in njena ustreznost (kar zadeva preambulo, celoten izvedbeni del in priloge z vidika takratnih razmer). URSJV bo nudila vso strokovno podporo v predvidenem pregledovalnem procesu. O spremembah konvencije je potekala razprava med drugim tudi v okviru Nuclear Security Contact Group (podrobneje o tej skupini v tocki 9.5.6 Letnega porocila). Omeniti velja, da je Slovenija pripravila prvo porocilo po clenu 14 omenjene konvencije in ga posredovala marca 2018 na MAAE v objavo (NUSEC). Vira: [64], [65]. 8.6.2.5 MAAE in misije IPPAS ter slovenski doprinos MAAE organizira obdobno tudi misije IPPAS – International Physical Protection Advisory Service (IPPAS), ki so eden najbolj prepoznavnih »orodij« za preverjanje ustreznosti pristopov k fizicnemu in jedrskemu varovanju. Slovenija je gostila tovrstni misiji leta 1996 (usklajevala URSJV) in 2010 (usklajevala MNZ, strokovno sodelovanje predstavnikov URSJV). V skladu s sprejeto Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti v Sloveniji za obdobje 2013-2023 povabi MNZ v razmiku najvec 10 let mednarodno skupino IPPAS na pregled ukrepov za fizicno varovanje jedrskih objektov in dejavnosti. To je tudi eden od ukrepov v cilju št. 4 omenjene resolucije. Trenutno vsebujejo misije IPPAS pet modulov (država, ki povabi misijo, odloci, katere module bo sprejela), dotaknejo pa se tudi drugih povezanih podrocij (npr. varovanje in jedrsko knjigovodstvo). V letu 2018 se predstavniki URSJV niso udeleževali tujih misij IPPAS. 8.6.2.6 MAAE: Portal NUSEC in odbor NSCG NUSEC (»Nuclear Security Information Portal«) je varen spletni portal MAAE, v uporabi od leta 2010. Za omenjeni portal skrbi osebje Urada za jedrsko varovanje (prenovljeni Division of Nuclear Security; »NUSEC Team«). Vseh skupaj je sicer trenutno že preko 5200 uporabnikov tega portala v preko 160 državah clanicah, vkljucno z nekaj mednarodnimi partnerskimi organizacijami. V Sloveniji je trenutno že 14 dostopov do portala NUSEC. V okviru portala NUSEC se nahaja vec podrocij z omejenim dostopom. Na portalu se nahajajo tudi nekateri osnutki novih priporocil in drugih dokumentov MAAE s tega podrocja. Leta 2012 je bila ustanovljena (in v letih 2015 in 2018 ponovno potrjena) skupina – Odbor za pregledovanje dokumentov (priporocil in drugih) s podrocja varovanja - »Nuclear Security Guidance Committee« (NSGC). Slovenija je tako kot številne druge clanice MAAE predlagala svoja predstavnika v NSGC. Omenjena skupina se je leta 2018 sestala dvakrat. MAAE skupaj z drugimi deležniki posodablja ali pripravlja na novo številne dokumente s podrocja jedrskega varovanja, med drugim glede kulture varovanja, notranjih (»insajderskih«) groženj in varovanja med prevozom radioaktivnih snovi. V letu 2018 je bilo objavljenih vec tematskih dokumentov/vodicev iz serije NSS, med njimi glede trajnih pristopov k jedrskemu varovanju (Sustaining a Nuclear Security Regime, Implementing Guide). Viri: [66], [67], [68]. 8.6.2.7 EU in neširjenje orožja za množicno unicevanje ter CBRN Že leta 2003 je bila sprejeta strategija EU za preprecevanje širjenja orožja za množicno unicevanje (»Strategy against the Proliferation of Weapons of Mass Destruction«). V naslednjih letih je bilo izdanih še vec dokumentov, med njimi leta 2008 Nove smernice za delovanje EU (»New lines for actions by the European Union in combating the proliferation of weapons of mass destruction and their delivery system«). Omenjene smernice so namenjene povecanju ucinkovitosti in pristopa EU k neširjenju, z željo vecje uporabnosti ter usklajevanja znotraj EU. Decembra 2009 je Svet za pravne in notranje zadeve EU (Justice and Home Affairs Council) sprejel obširen dokument in sicer Akcijski nacrt »Council conclusions on strengthening chemical, biological, radiological and nuclear (CBRN) security in the European Union«. Krovni cilj Akcijskega nacrta je zmanjšanje ogroženosti in škode v primeru kemijskih, bioloških, radioloških ali jedrskih dogodkov, kot posledice nesrec, bodisi naravnega bodisi namernega izvora. URSJV je v letih 2008 – 2016 spremljala dogajanje glede tematike, ob koncu omenjenega nacrta je prišlo do upocasnitve ritma s strani Evropske komisije in prizadevanj za pripravo nove platforme, ki bi gradila naprej na doseženemu, obenem pa ne bi bila tako razpršena, kot je bil s svojimi 124 predvidenimi akcijami stari nacrt. Sredi oktobra 2017 je Evropska komisija izdala dolgo pricakovani dokument – komunikacijo (COM(2017) 610 final), »Action Plan to enhance preparedness against chemical, biological, radiological and nuclear security risks«. Opredeljeni akcijski nacrt za prihodnje temelji na štirih stebrih, in sicer: - zmanjšanje dostopnosti do snovi v zvezi s CBRN, - zagotovitev vecje robustnosti pri pripravljenosti in ukrepanju v zvezi z dogodki in CBRN, - gradnja mocnih notranjih in zunanjih povezav v zvezi s CBRN – s kljucnimi regionalnimi in mednarodnimi partnerji EU, - povecanju znanja o tveganjih v zvezi s CBRN. Države EU bo vecinoma imenovale nacionalne usklajevalce za dejavnosti CBRN. Sistem sicer predvideva tudi »podkoordinatorje« za podrocja C-, B-, R- in N. Predstavniki iz URSJV se v letu 2018 niso udeleževali sestankov v Bruslju (sestankov delovne Podskupine za radiološke in jedrske zadeve – »RN Subgroup« niti ni bilo), predstavniki slovenske Stalne misije v Bruslju pa so se udeležili nekaterih obdobnih sestankov Svetovalne skupine – »Advisory Group«, ki poteka v novem formatu. Razprava se je dotikala vecine zgoraj omenjenih štirih stebrov; eden zelo dobro ocenjenih pristopov Evropske komisije je obdobno usposabljanje carinskih delavcev glede detekcije (RN) snovi. V letu 2019 bo potekalo tudi vec tematskih sestankov. Viri: [69], [70], [71] in [72]. 8.6.2.8 Globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu (GICNT) in nekatere druge aktivnosti GICNT (Global Initiative to Combat Nuclear Terrorism) je nastala v sodelovanju med ZDA in Rusko federacijo (pobuda Bush/Putin – 2006). Pobuda vkljucuje že 88 držav in pet organizacij. Poziva države, da pospešijo in okrepijo svoje zmogljivosti za boj proti jedrskemu terorizmu v skladu z nacionalno zakonodajo in z obveznostmi, ki jih imajo v mednarodnih pravnih okvirih, kot so Konvencija ZN o zatiranju dejanj jedrskega terorizma, Konvencija o fizicnem varovanju jedrskega materiala ter njena dopolnitev iz leta 2005 ter resoluciji Varnostnega sveta ZN št. 1373(2001) in 1540(2004). Globalna pobuda pomembno prispeva k naporom mednarodne skupnosti za preprecevanje dejanja jedrskega terorizma. Vlada Republike Slovenije je že leta 2007 sprejela izjavo o nacelih GICNT. Slovenija kot pristopnica h GICNT je imenovala kontaktne osebe na MZZ, MNZ in URSJV. URSJV je že leta 2008 pridobila dostop do varnega informacijskega portala, preko katerega pregleduje relevantne objavljene dokumente in porocila. V letu 2018 ni bilo plenarnega sestanka GICNT, naslednji (11. po vrsti) je predviden v zacetku junija 2019 v Buenos Airesu (Argentina). Delo GICNT je osredotoceno preko treh delovnih skupin, v originalu: »Nuclear Detection«, »Nuclear Forensics« in »Response and Mitigation«. V letu 2018 je bilo še vec pomembnejših tematskih sestankov v okviru GICNT, med drugim (v Evropi): v Litvi (Sentinel II, razvoj nacionalnih programov za vaje pri varnostnih dogodkih), na Finskem (sestanek IAG - Implementation and Assessment Group) in na Madžarskem (»Fierce Falcon«, delavnica na temo varovanja radioaktivnih snovi in ukrepanja v primeru kraje). Viri: [73], [74]. 8.6.2.9 Indeks jedrskega varovanja (»Nuclear Security Index«) 5. septembra 2018 sta mednarodni organizaciji Nuclear Threat Initiative in Economist Intelligence Unit že cetrtic po letu 2012 objavili indeks jedrskega varovanja (Nuclear Security Index) za vecino svetovnih držav. Ovrednoteni sta bili možnosti potencialne kraje in potencialne sabotaže – predvsem z vidika pripravljenosti nanju v okviru režima jedrskega varovanja posamezne države. V primeru kraje so bile države razdeljene v dve skupini glede na kolicine jedrskih snovi. Slovenija je v drugi skupini držav, ki zajema tiste brez oziroma z majhnimi kolicinami jedrskih snovi, primernih za jedrsko orožje. Slovenija glede na metodologijo in rezultate tokrat deli sedmo mesto in je rahlo nazadovala. V prvi skupini držav z vecjimi kolicinami jedrskih snovi, primernih za jedrsko orožje, so najvišja mesta tokrat zasedle Avstralija, Švica in Kanada, v drugi skupini pa Finska, Nova Zelandija in Švedska. V primeru sabotaže so bile ovrednotene vse države s pomembnejšim jedrskim programom (45 držav, med njimi tudi Slovenija). Najboljše ocene so dobile Finska, Avstralija in Kanada; Slovenija pa je tokrat na 16. mestu. Slovenija se je glede pripravljenosti na krajo solidno odrezala, v smislu pripravljenosti na potencialno sabotažo pa so možnosti za izboljšave – glede na metodologijo indeksa in tuje zakljucke – predvsem na podpodrocjih programa opravljenih testiranj sistemov tehnicnega varovanja v jedrskih objektih, pri bolj pogostem varnostnem preverjanju (povecanje »odpornosti« na insajderske grožnje, porocanju o sumljivem obnašanju/ravnanju (na pristojni/upravni organ), in pri zahtevi za nadzor varovanih obmocij, da se zmanjša možnost insajderskih groženj. Podkazalnik glede tveganj iz okolja (»Risk Environment«) je rahlo nazadoval v zadnjih dveh letih, a ne na racun prepoznanih tveganja zaradi skupin, ki bi se zanimale za izpeljavo dejanj jedrskega terorizma ali nedovoljenega tihotapljenja jedrskih (in drugi radioaktivnih) snovi. Šlo je za »minus tocke« pri zagotavljanju ucinkovite vlade (»Effective Governance«). Iz navedenega ni jasno, kako so ocenjevalci ugotovili ne najboljše stanje pri »zahtevi za nadzor varovanih obmocij«. Zlasti za jedrski objekt I. kategorije (NE Krško) velja, da je v skladu s pravilnikom in na podlagi inšpekcijskega nadzora, ter v skladu z nacrtom fizicnega varovanja, poskrbljeno za fizicno varovanje – na nacin, ki je primerljiv z najboljšimi primeri dobrih praks v državah EU. Vir: [75]. 9 MEDNARODNO SODELOVANJE 9.1 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE Slovenija se trudi tudi na podrocju mednarodnega sodelovanja uspešno in racionalno dosegati cilje iz Resolucije. Cilj 2 Republika Slovenija se naceloma pridružuje mednarodnim konvencijam, sporazumom, pogodbam ali drugim vrstam sodelovanja, ki spodbujajo in omogocajo hitro ter enakopravno izmenjavo informacij ali medsebojno pomoc za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti in zmanjšanje tveganj za ljudi in okolje tako na ozemlju Republike Slovenije kakor tudi drugje. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Slovenski državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti ter fizicnega varovanja so bili dejavni v mednarodnih združenjih glede na potrebe in prednosti, ki jih daje tovrstno clanstvo, in sicer v združenjih in institucijah WENRA, ENSRA, HERCA in tudi v njihovih delovnih skupinah. Prav tako so sodelovali v posvetovalnem odboru raziskovalnega programa Euratom - Cepitev in spremljali delo odbora Instrumenta za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti. Republika Slovenija ali slovenski državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti sklepajo dvostranske sporazume o sodelovanju, ce tako olajšajo doseganje zastavljenih ciljev ter krepijo visoko raven jedrske in sevalne varnosti. Taki sporazumi so pomembni predvsem, ce Sloveniji omogocijo hiter dostop do informacij ob morebitni radiološki nesreci na obmocju druge države. V letu 2018 so potekali obicajni dvostranski stiki in izmenjava informacij po teh sporazumih. Slovenija je izpolnila vse obveznosti in sodelovala na pregledovalnem sestanku po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Cilj 3 Republika Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala v vseh dejavnostih znotraj EU, kjer je njena prisotnost obvezna, t. pri predlaganju, sprejemanju in izvajanju skupne evropske zakonodaje, in tistih, v katerih lahko uveljavlja svoje posebne dolgorocne interese. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Republika Slovenija je bila dejavna v skupini Sveta EU za jedrsko varnost, in v skupini, ki je bila ustanovljena po 31. clenu pogodbe Euratom, medtem ko je spremljala delo skupin, ustanovljenih po 35. in 36. clenu ter 37. clenu pogodbe Euratom. Slovenski predstavniki so se udeleževali sestankov ENSREG, kjer so tvorno sodelovali, prav tako pa so aktivno sodelovali pri izvajanju pomoci tretjim državam, ki jo podpira Evropska komisija, v letu 2018 pa so zaceli sodelovati tudi pri drugem projektu pomoci iranskemu upravnemu organu. Cilj 4 Republika Slovenija je in ostaja aktivna clanica MAAE. Kot clanica te agencije prispeva obvezno clanarino, v skladu s svojimi možnostmi pa tudi dodatne kadrovske in financne prispevke predvsem na podrocjih, kjer lahko pricakuje posredno ali neposredno uveljavljanje svojih interesov. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Slovenija redno poravnava clanarino do MAAE in prispevek za tehnicno sodelovanje, kar prispeva k stabilnemu financiranju MAAE in nemotenemu izvajanju njenih projektov. Pri tehnicnem sodelovanju je Slovenija podpirala projekte, ki imajo velike razvojne možnosti, predvsem v državah, ki so ji geografsko blizu, in v državah, ki imajo sorodne programe ali tehnologije, in sicer predvsem na podrocjih, na katerih so slovenski strokovnjaki sposobni ponuditi pomoc. V letu 2018 je zacel teci nov cikel tehnicne pomoci 2018 - 2019, kjer ima Slovenija zagotovljeno financiranje za dva projekta, v katerih sodelujejo štiri organizacije URSJV, ARAO, KNM in OI. Prav tako bo še naprej spodbujala svoje strokovnjake za delo v tretjih državah v sklopu Mednarodne agencije za atomsko energijo, obenem bo omogocala izobraževanje tujim štipendistom MAAE, organizirala tecaje in delavnice MAAE ter vabila mednarodne strokovne skupine na obcasne svetovalne preglede slovenskih objektov in institucij, da bi neodvisno preverili domace sposobnosti. Predvsem pa bo vabila pregledovalne misije, ki jih je zavezana povabiti. V letu 2018 je v oktobru v NEK potekala nadaljevalna misija OSART, ki je preverila izpolnjevanje priporocil iz misije, ki je bila leta 2017. Cilj 5 Republika Slovenija ostaja aktivna clanica v Agenciji za jedrsko energijo (NEA) pri OECD. Za njeno delovanje prispeva izracunani znesek clanarine. V skladu s svojimi kadrovskimi in financnimi možnostmi sodeluje v delu njenih odborov, NEA Data bank in tistih pododborov, ki so pomembni za zagotavljanje visoke ravni jedrske in sevalne varnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Znesek clanarine do NEA je bil poravnan v celoti, prav tako pa slovenski predstavniki dejavno sodelujejo pri delu odborov in delovnih skupin NEA, še posebej na podrocju dejavnosti upravnih organov, varnosti jedrskih naprav, varstva pred sevanji, ravnanje z RAO in IG, jedrskega prava in raziskav. 9.2 SODELOVANJE Z EU 9.2.1 Delovna skupina Sveta za jedrska vprašanja (ATO) V prvi polovici leta je Svetu Evropske unije predsedovala Bolgarija. Skladno s programom predsedovanja se je ATO ukvarjala s pripravami na šesti pregledovalni sestanek Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki, obravnavala je porocila o pošiljanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva po t. i. »shipment« direktivi (Direktiva 2006/117/EURATOM o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva). Seznanili so se s porocilom o izvajanju programa pomoci za razgradnjo jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem. Clanom sta bila predstavljena predloga dveh novih uredb, in sicer uredbe za vzpostavitev programa za pomoc pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi ter uredbe za vzpostavitev financnega programa za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Obravnavali in odobrili so tudi predlog za podaljšanje clanstva Euratoma v Organizaciji za energetski razvoj Korejskega polotoka (Korean Peninsula Energy Development Organization, KEDO), ustanovljeni v letu 1995 z namenom izgradnje jedrskega reaktorja v Severni Koreji. Evropska komisija je na sestankih ATO porocala še delovanju instrumenta za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti (Instrument for Nuclear Safety Cooperation, INSC), preiskovanju vzrokov za povecane koncentracije rutenija-106 v ozracju jeseni 2017 ter o poteku zasedanj skupine ENSREG in seje Sveta guvernerjev MAAE. V juniju se je ATO sestala tudi na neformalnem srecanju v Bolgariji, kjer so se udeleženci seznanili z napredkom pri razgradnji jedrske elektrarne Kozloduj in gradnji odlagališca za nizko in srednje radioaktivne odpadke na obmocju te elektrarne; omenjena razgradnja je bila namrec del dogovora o pristopu Bolgarije k EU in tako delno sofinancirana s strani EU. V drugi polovici leta 2018 je Svetu EU predsedovala Avstrija. Glavni poudarki programa dela ATO so bili na tehnicno vsebinskih vprašanjih o razgradnji, nameravanem zakljucku pogajanj s KEDO, tematskih strokovnih pregledih v okviru ENSREG, stresnih testih v Belorusiji, pripravi skupnih stališc za organizacijski sestanek po Konvenciji o jedrski varnosti in pripravah na prvi pregledovalni sestanek za Konvencijo o fizicnem varovanju jedrskega materiala. Nadaljevale so se razprave o treh zakonodajnih predlogih, in sicer: uredbi za vzpostavitev instrumenta za jedrsko varnost kot dopolnitev k instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, uredbi za vzpostavitev programa za pomoc pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi in uredbi za vzpostavitev financnega programa za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Del septembrskega sestanka je potekal tudi v Avstriji, kjer se je udeležencem predstavila nova zdravstvena ustanova MedAustron, ki se ukvarja z uporabo protonskih curkov za zdravljenje tumorjev, organiziran pa je bil še obisk ustanove Nuclear Engineering Seibersdorf, ki je na državni ravni odgovorna za ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. Zadnji sestanek je bil vecinoma posvecen predstavitvi predloga dolgorocne strategije Evropske komisije za uspešno, sodobno, konkurencno in podnebno nevtralno gospodarstvo, s posebnim poudarkom na preprecevanju nadaljnjega segrevanja ozracja in na globalni vlogi EU kot vodilne sile v boju proti podnebnim spremembam. 9.2.2 Visoka skupina predstavnikov za jedrsko varnost (ENSREG) Skupina ENSREG (European Nuclear Safety Regulators Group) je neodvisno strokovno telo, ustanovljeno leta 2007 s sklepom Evropske komisije. Sestavljena je iz najvišjih predstavnikov upravnih organov, pristojnih za jedrsko varnost, varstvo pred sevanji in varnost radioaktivnih odpadkov iz vseh držav clanic Evropske unije, v njej pa enakopravno sodelujejo tudi predstavniki Evropske komisije. Vloga ENSREG je pomagati vzpostaviti razmere za stalno izboljševanje in doseganje skupnega soglasja na podrocju jedrske varnosti ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki. V letu 2018 so bili pod okriljem ENSREG izvedeni strokovni pregledi (Topical Peer Review, TPR) o nadzoru staranja jedrskih elektrarn v Evropi. Pripravili so skupno porocilo o teh pregledih, ki je bilo javno objavljeno konec oktobra. Poleg tega so udeleženci razpravljali tudi o programu dela v prihodnjih dveh letih. Vanj so bile vkljucene dejavnosti glede izvajanja direktive o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, direktive o jedrski varnosti, izvajanje in dokoncanje nacionalnih pofukušimskih akcijskih nacrtov ter spodbujanje odprtosti pri vseh procesih. Izpostavljene tocke delovnega programa so bile izvajanje clenov 8a - 8c direktive o jedrski varnosti (jedrski varnostni cilj za nove jedrske objekte, zacetna ocena in redni varnostni pregledi novih objektov), koordinacija v zvezi z dolgorocnim obratovanjem jedrskih elektrarn in razgradnjo, ukrepi ob izrednem dogodku in nadzor izvajanja HERCA-WENRA pristopa ter stresni testi v Belorusiji in Turciji. Stresni testi v Turciji se še niso zaceli, ker država ustanavlja nov upravni organ, so se pa seznanili s porocilom o izvedenih stresnih testih v Belorusiji. Sklenili so tudi, da sodelovanje z Veliko Britanijo podaljšajo tudi po nacrtovanem izstopu te države iz Evropske unije, pri cemer bodo dolocene vloge njenih delegatov omejene. Na sestanku v oktobru se je nadaljevala razprava v zvezi s porocilom o izvedenem tematskem strokovnem pregledu (TPR) in njegovo javno objavo, pri cemer dolocene države z vsebino porocila niso bile zadovoljne, druge pa so zagovarjale njegovo cim prejšnjo objavo. Udeleženci so nato dosegli dogovor, da se porocilo objavi konec novembra. Znotraj ENSREG delujejo posamezne delovne skupine. Slovenski predstavniki sodelujejo v prvi in v drugi delovni skupini. Prva delovna skupina se ukvarja z jedrsko varnostjo. Pripravila je indikativni program za pregledovalne misije IRRS in ARTEMIS in organizirala izobraževalne tecaje, pregleduje smernice za nacionalna porocila po direktivi o jedrski varnosti in spremlja izvajanja državnih akcijskih nacrtov. Druga delovna skupina za razgradnjo in ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom je pripravila smernice za porocanje po direktivi o ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Ukvarjali so se še s seznamom ekspertov za TPR, zbirali so tudi informacije o potencialnih prihodnjih misijah in s tem v zvezi je Slovenija zaprosila za izvedbo kombinirane misije IRRS/ARTEMIS v letu 2021. Pripravljajo stališca o programih in porocilih glede direktive o jedrski varnosti in o podatkih, ki jih je treba posredovati glede inventarjev radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Tretja delovna skupina za transparentnost delovanja se je ukvarjala z vkljucevanjem javnosti v odlocanje o dolgorocnem obratovanju jedrskih elektrarn in razgradnji, s komunikacijskim nacrtom in posodobitvijo smernic o odprtosti. Pregledala je tudi sporocilo ENSREG za javnost glede povecanih koncentracij rutenija-106 v zraku in dodala svojo izjavo, da je dejstvo, da je izvor neznan, velik udarec transparentnosti in da spodkopava zaupanje v jedrsko varnost ter pozvala MAAE, naj pri analizi tega dogodka zavzame bolj proaktivno vlogo, glede na to, da je depozitar Konvencije o zgodnjem obvešcanju o jedrskih nesrecah. 9.2.3 Posvetovalni odbori v okviru Pogodbe Euratom V okviru pogodbe Euratom, ki je del pravnega reda EU, deluje vec tehnicnih posvetovalnih odborov. URJSV svoje obveznosti izvršuje v treh takšnih odborih: v odboru po 31. clenu Euratom, odboru po 35. clenu Euratom in odboru po 37. clenu Euratom. Odbor po 31. clenu pripravlja priporocila Evropski komisiji za pravne akte, ki se navezujejo na varstvo pred sevanjem in javno zdravje. Slovenska predstavnica predseduje delovni skupini tega odbora, ki se ukvarja z naravnimi radionuklidi. Marcevski sestanek skupine je bil vecinoma posvecen pripravi vsebine dokumenta o radonu na delovnih mestih na podlagi zahtev Direktive o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja (BSS). Pristopi držav k urejanju te problematike so zelo razlicni. Ker je izpostavljenost radonu v Evropski uniji povezana s številnimi smrtnimi žrtvami, bodo clanice za obremenitve vsaj nad 300 Bq/m3 vzpostavile kompleksen sistem nadzora. O svojem delu na tem podrocju sta clane delovne skupine seznanila tudi predstavnika MAAE in Evropske zveze za radon (European Radon Association, ERA). MAAE na to temo vodi štiriletni regionalni projekt v evropskih državah, ERA pa predvsem organizira delavnice in sodeluje v programu monitoringa Metroradon. Poleg dokumenta o radonu na delovnem mestu je skupina zadolžena še za pripravo teksta o radionuklidih v gradbenih materialih. Marca se je sestala tudi delovna skupina, ki se ukvarja z vplivi raziskav na zdravstvene in varnostne standarde. Udeleženci so pred izdajo pregledali osnutke dveh zbornikov: »Emerging issues with regard to organ doses« in »Epigenetic effects – potential impact on radiation protection« ter pripravljali program in seznam predavateljev prihajajocega znanstvenega seminarja na temo obvladovanja dolgorocne izpostavljenosti po jedrski ali radiološki nesreci. Junija sta hkrati potekala skupni sestanek odbora in sestanek delovne skupine za naravne radionuklide. Precejšen del razprave je bil posvecen implementaciji dolocil direktive BSS, predstavljen je bil projekt SAMIRA (Strategic Agenda for Medical, Industrial and Research Applications of Nuclear and Radiation Technology), ki se ukvarja z uporabo radioizotopov v medicini, industriji in v raziskovalnih dejavnostih. MAAE je predstavila študijo o prisotnosti radionuklidov v hrani in vodi, ki je nastala kot posledica nesrece v Fukušimi. Izpostavljena je bila potreba po usklajenosti ukrepov pripravljenosti na nesrece. Usklajenega ukrepanja na nivoju EU sicer ni pricakovati, bi pa bilo smiselno zagotoviti usklajeno ukrepanje med sosednjimi državami, kar pa temelji na bilateralnih dogovorih. Države clanice imajo na sestankih tudi možnost predstaviti odprte teme. Tako je predstavnik Danske porocal o razgradnji raziskovalnega reaktorja in izpustih klora-36 zaradi visokih temperatur pri plazemskem rezanju grafita. Finska je porocala o velikem projektu ocenjevanja usposobljenosti oseb, ki izvajajo meritve po jedrski nesreci. Projekt bo koncan v letu 2019. Delovna skupina za naravne radionuklide se je sestala še v oktobru, kjer so nadaljevali z razpravo o vsebini dokumenta o radonu na delovnih mestih in poslušali predavanje predstavnika Znanstvenega odbora Združenih narodov za ucinke jedrskega sevanja (United Nations Scientific Committee on the Effects of Atomic Radiation, UNSCEAR) o doznih koeficientih, ki jih ta odbor uporablja pri ocenjevanju tveganj zaradi virov sevanj. Delo odbora po 35. clenu se nanaša na zahteve pogodbe Euratom, da države clanice EU na svojem ozemlju vzpostavijo sistem za merjenje radioaktivnosti v okolju, ki ga ima Evropska komisija pravico verificirati, in sicer, ali je tak sistem vzpostavljen in ali je usklajen s postavljenimi zahtevami (35. clen) ter da o rezultatih redno porocajo Evropski komisiji (36. clen). Odbor se je sestal v letu 2018, slovenski predstavniki se tega sestanka niso udeležili. Odbor po 37. clenu pregleduje podatke o vsakem nacrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki jih morajo države clanice poslati Evropski komisiji, preden ta nacrt dobi dovoljenje, da tako Komisija lahko ugotovi prihodnje ucinke takšnega nacrta na okolje v drugi državi clanici. Odbor se sestaja v glavnem dopisno, kadar je potrebno, da Evropska komisija poda mnenje o vecjih rekonstrukcijah oziroma gradnji novih jedrskih objektov. V letu 2018 slovenski predstavniki niso sodelovali na sestankih delovne skupine po tem clenu. 9.2.4 Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) je svetovalno telo, ki svetuje Komisiji glede programa in uresnicevanja pomoci na podrocju jedrske in sevalne varnosti tretjim državam. Posvetovalni odbor INSC je bil ustanovljen leta 2007 in je deloval celotno obdobje prejšnje financne perspektive. V letu 2013 je bil za obdobje 2014 - 2020 INSC ponovno vzpostavljen z uredbo Sveta (Euratom) 237/2014 z dne 13. decembra 2013. Posvetovalni odbor INSC predpisuje tudi prej omenjena uredba Euratoma, odbor pa je ustanovljen in deluje skladno z dolocili uredbe (EU) št. 182/2011 kot t. i. komitološki odbor. V letu 2018 je bil en sestanek posvetovalnega odbora INSC, in sicer 5. junija. Odbor INSC je dal soglasno mnenje brez formalnega glasovanja o naslednjih tockah dnevnega reda o letnem akcijskem programu 2018. V zvezi s pomocjo upravnim organom sta Francija in Avstrija obžalovali, da predlogi, ki so jih clanice podale med sestankom strokovne skupine v januarju 2018, niso bili upoštevani. Predvsem bi morala EK bolj vztrajati pri neodvisnosti ukrajinskega upravnega organa in Ukrajini tudi sporociti zakljucke Sveta EU, ki so bili podani v zvezi s tem. EK je odgovorila, da bo bolj ustrezno upoštevala predloge strokovne skupine. EK je glede projekta ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki je namenjen Iraku, pojasnila, da bodo ukrepi za Irak predlagani naslednje leto, ker razmere v Iraku še niso primerne. Predsedujoci je opozoril države clanice na donatorsko konferenco za Srednjo Azijo, ki je bila nacrtovana konec leta 2018, in je pozval države clanice, da se je udeležijo in tudi prispevajo. EK je tudi napovedala, da bo izboljšala spletno stran projektov INSC. V zvezi z ukrepi varovanja jedrskih snovi (safeguards) iz letnega akcijskega nacrta 2017 je Komisija pojasnila, da bosta Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE) in Znanstveni in tehnološki center v Ukrajini (STCU) nadomestila dozdajšnjo vlogo Skupnega raziskovalnega središca (JRC) kot izvajalskega partnerja. MAAE bi pomagala v Iranu, STCU pa v Armeniji in Srbiji. Avstrija se je strinjala za vlogo MAAE, nekoliko pa je dvomila o sposobnosti STCU. EK je pojasnila, da STCU že dolgo sodeluje z EK, tako da meni, da je tudi STCU primeren. Litva je ponovno izpostavila vprašanje sodelovanja z beloruskim upravnim organom za jedrsko varnost (»Gosatomnadzor«). EK je poudarila, da rezultate stresnih testov za belorusko jedrsko elektrarno pregleduje ENSREG, ki bo o tem objavil porocilo, ki bo javno dostopno. V okviru tocke razno je Francija zahtevala vec informacij o novem vecletnem financnem okviru. Predsedujoci je odgovoril, da poteka razmislek o tem, da se s pravnega vidika preveri, ali je mogoce instrument za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti (INSC) vkljuciti v nov instrument za enotno zunanje sodelovanje (external cooperation instrument). 9.2.5 Sodelovanje v komitološkem odboru Euratom – Cepitev Z zacetkom raziskovalnega programa Obzorje 2020, tj. od leta 2014, je bil ustanovljen komitološki odbor Euratom, ki mu predseduje EK. Clani sestavljajo dve konfiguraciji, in sicer »cepitev« in »zlitje«. V letu 2018 je komitološki odbor Euratom deloval v glavnem v obeh konfiguracijah »cepitev« in »zlitje«, in sicer na treh sestankih 8. in 9. oktobra, 5. in 6. novembra in 20. novembra 2018. Vsi trije sestanki so imeli eno glavno temo, ki je bila pregled in dokoncanje delovnega programa Euratom za zadnje dveletno obdobje v okviru programa Obzorje 2020, tj. delovni program Euratom za obdobje 2019 - 2020. Komisija je pripravila delovni program Euratom za obdobje 2019 - 2020, ki obsega naslednja podrocja: - jedrsko varnost, ki vsebuje (i) povecano varnost in zanesljivost reaktorjev generacije I in II, (ii) inovacije za reaktorje III generacije, (iii) podporo raziskavam majhnih modularnih reaktorjev, (iv) raziskave varnosti naprednih jedrskih sistemov, (v) raziskave varnosti in inovacij za izlocevanje (partitioning) in transmutacijo, in (vi) skupni evropski pristop na podrocju jedrskih snovi, - razgradnjo in vrnitev okolja v prvotno stanje vsebuje krepitev razvoja inovacij pri razgradnji jedrskih objektov, - ravnanje z radioaktivnimi odpadki vsebuje razvoj dejavnosti pred odlaganjem, ki jih je identificiral evropski program za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, - izobraževanje in usposabljanje vsebuje inovacije na podrocju jedrskega izobraževanja, - varstvo pred sevanji in uporaba sevanja v medicini vsebujejo (i) nadaljnji integracijo raziskav iz varstva pred sevanji v EU, (ii) optimizacijo goriva in cilje pri proizvodnji medicinskih radioizotopov, (iii) raziskave medicinske uporabe ionizirajocega sevanja, in (iv) izboljšanje ocene tveganja v medicini, - raziskovalna infrastruktura vsebuje (i) nacrt za dodelitev pravic uporabe raziskovalnega reaktorja Jules Horowitz, in (ii) optimizirano izrabo evropskih raziskovalnih reaktorjev, - druge dejavnosti pa vsebujejo (i) prispevek NEA (sekretariat za mednarodni forum za reaktorje IV generacije), (ii) zunanjo ekspertizo, (iii) študije post-evaluacije Euratomovih raziskovalnih programov, (iv) ukrepe za ohranjanje znanja na podrocju jedrske varnosti, (v) dejavnosti za dostop do evropske raziskovalne infrastrukture, (vi) združeni program zlitja (fuzije), (vii) nagrade za inovacije, (viii) obratovanje naprave JET (Joint European Torus), in (ix) zagotavljanje sposobnosti industrije pri zacetnih konstrukcijskih dejavnostih evropskega fuzijskega demonstracijskega reaktorja. Komisija je na sestanku v oktobru predstavila osnutek delovnega programa Euratom. Clanice so nato do naslednjega sestanka, ki je bil v novembru, podale pripombe, med njimi tudi Slovenija. Slovenske dopolnitve so se nanašale na varnostno oceno in projektne osnove v zvezi s projektnimi nesrecami povecano varnost in zanesljivost reaktorjev generacije I in II; na preveliko porabo denarja za program »razvoj dejavnosti pred odlaganjem radioaktivnih odpadkov«, ki ovira in zmanjšuje obseg raziskav na drugih podrocjih; bolj ciljano jedrsko izobraževanje, ki naj pritegne mlade strokovnjake in preseže negativen vtis, ki ga jedrske energija ima v dolocenem delu javnosti. Slovenija je izrazila tudi mnenje, da program »optimizacija goriva in cilji pri proizvodnji medicinskih radioizotopov« nekoliko odstopa glede na ostale raziskovalne teme na tem podrocju. Na drugem sestanku, ki je bil v zacetku novembra, je Komisija vecinoma upoštevala predloge držav clanic. Francija je naknadno izrazila predlog, da bi rada vec denarja za reaktor Jules Horowitz (skupaj 16 milijonov €), ce to ne bo bistveno okrnilo drugih programov. V drugem krogu je Slovenija komentirala, da je treba skrbno formulirati pomen inovacij v izobraževanju na podrocju jedrske tehnologije, da ne bi popolnoma zanemarili tradicionalnih metod, kjer se uporabljajo tudi obstojeci, morda že nekoliko stari, raziskovalni reaktorji na racun virtualnih simulacij reaktorjev. Prav tako je izrazila podporo povecanemu financiranju reaktorja Jules Horowitz, ki pa naj ostane znotraj »NFRP-07: Fostering innovation in decommissioning of nuclear facilities«, in naj ne jemlje denarja z drugih raziskovalnih podrocij. 9.2.6 Sodelovanje v projektih EU Pri projektu »Krepitev in izboljšanje ucinkovitosti tajskega upravnega organa za jedrsko varnost in izdelava nacionalne strategije ravnanja z radioaktivnimi odpadki« URSJV sodeluje v konzorciju s podjetjem Enconet iz Avstrije in belgijskima podjetjema BEL-V in IRE-Elit. Vecina nalog in obveznosti do prejemnika pomoci je bila zakljucena do konca leta 2017. V letu 2018 je potekalo zakljucevanje porocil, ki so pogodbena obveznost do narocnika projekta, tj. Evropske komisije. Izdelavo vseh porocil je koordiniral vodilni konzorcijski partner Enconet, ostali partnerji pa so pripravili prispevke za zbirno porocilo in za porocila po posameznih nalogah. Projekt »Usposabljanje in mentorstvo za strokovnjake jedrskih upravnih organov in njihovih tehnicnih podpornih organizacij za razvoj in krepitev njihovih tehnicnih kompetenc« izvaja URSJV skupaj s konzorcijem, ki ga vodi italijansko podjetje ITER. URSJV sodeluje predvsem z zagotavljanjem mentorstva (tutoring) za osebje upravnih organov za jedrsko in/ali sevalno varnost iz partnerskih držav, obcasno pa se vkljucuje v pripravo tecajev in delavnic, ki jih organizirajo clani konzorcija. V letu 2018 so strokovnjaki URSJV sodelovali na tecaju »Ocenjevanje varnosti, izdajanje dovoljenj in nadzor raziskovalnih reaktorjev«, ki ga je organiziral IJS na ICJT v Podgorici oktobra 2018. Po tecaju sta se dva tutoriranca iz Ukrajine in Tadžikistana dva tedna prakticno izobraževala na URSJV, in sicer s podrocja dela upravnega organa pri izdaji dovoljenj in nadzora raziskovalnih reaktorjev. URSJV sodeluje v okviru triletnega projekta predpristopne pomoci IPA (Instrument for Pre-Accession) »Nadaljnja krepitev strokovnosti jedrskih upravnih organov zahodnega Balkana«, katerega cilj je pospešiti prenos evropskega pravnega reda (EU Acquis) v zakonodajo držav prejemnic in dvigniti raven delovanja njihovih upravnih organov, da bo primerljiva z delovanjem sorodnih institucij v EU. URSJV sodeluje na nalogah, ki nanašajo na prenos evropskega pravnega reda, izdelavo postopkov za delo upravnega organa, izobraževanje osebja, izdelavo strategije in uvedbo sistema vodenja. V letu 2018 je URSJV sodelovala pri pripravi in izvedbi delavnice za izdelavo in pisanje postopkov za Crno Goro in izvedla sestanke za preverjanje usklajenosti s pravnim redom EU za Bosno in Hercegovino, Crno Goro, Kosovo, Makedonijo in Srbijo. Pregledala je tudi osnutke dokumentacije za sistem vodenja v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Srbiji ter izvedla delavnico iz sistema vodenja v Sarajevu za bošnjaški upravni organ. Do junija 2018 so bile zakljucene vse dejavnosti v državah prejemnicah pomoci. Preostale dejavnosti so obsegale pripravo porocil za posamezne naloge, usklajevanje porocil s prejemnicami pomoci in tudi znotraj konzorcija ter izdelavo zbirnega porocila. Od leta 2017 URSJV sodeluje na projektu Evropske komisije »INSC – Krepitev strokovnosti iranskega upravnega organa za jedrsko varnost in podpora izvedbi stresnih testov za JE Bušer, EuropeAid/138091/DH/SER/IR)«, iz t. i. instrumenta za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti (INSC – Instrument for Nuclear Safety Cooperation). Cilj tega projekta je pomagati iranskemu upravnemu organu za jedrsko in sevalno varnost, da bi okrepil znanje in strokovnost svojih sodelavcev, posodobil upravno infrastrukturo, ki bi postala cim bolj skladna z mednarodnimi standardi, in delovanje upravnega organa tudi cim bolj približal praksi podobnih upravnih organov držav z dolgoletnimi izkušnjami na podrocju jedrske varnosti. URSJV sodeluje v konzorciju, ki ga sestavljajo upravni organi za jedrsko varnost iz Ceške, Slovaške in Madžarske ter avstrijsko podjetje ENCO. Projekt je sestavljen iz štirih sklopov (Tasks), in sicer: - izdelave idejne zasnove centra za jedrsko varnost, kjer ima vodilno vlogo URSJV, - prenosa zakonodaje in metodologije, ki vsebuje pomoc pri pisanju predpisov, kjer bodo sodelovali Madžari, ter prenos znanja iz verjetnostnih in deterministicnih varnostnih analiz, kjer so glavni Cehi, - izdelave specifikacij za stresne teste za JE Bušer je v domeni Slovakov, in - usposabljanja predstavnikov iranske uprave za jedrsko varnost (INRA), kar pa bodo prevzeli in koordinirali iz podjetja ENCO. URSJV je v letu 2018 dokoncala osnutek idejne zasnove centra za jedrsko varnost, ki bo deloval kot tehnicna podporna organizacija za iranski upravni organ za jedrsko varnost. Idejna zasnova obsega center za varnostne analize, center za varstvo pred sevanji, center za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, razgradnjo, remediacijo in prevoz, dokumentacijski center in center za ukrepanje v primeru izrednega dogodka. Osnutek idejne zasnove je bil junija predstavljen v Bruslju predstavnikom iranskega upravnega organa in Evropske komisije. Septembra je URSJV v Teheranu organizirala dva tecaja iz sistema vodenja. V letu 2018 je konzorcij, ki sodeluje v t. i. prvem iranskem projektu, ki je opisan zgoraj, zmagal še na razpisu za drugi iranski projekt z naslovom »INSC – Podpora iranskemu upravnemu organu INRA, EuropeAid/139516/DH/SER/IR«. Pri drugem projektu je konzorcij okrepljen še z nemškim podjetjem TÜV Nord. Projekt je sestavljen iz šestih sklopov (Tasks), in sicer: - izdelava predpisov in navodil, - nadaljnji razvoj sistema vodenja INRA, - ocenjevanje in preverjanje varnosti jedrskih objektov, - nacrt razvoja cloveških virov, - pripravljenost in ukrepanje ob izrednem dogodku, in - varnostna ocena teheranskega raziskovalnega reaktorja (TRR). URSJV je zadolžena za nadaljnji razvoj sistema vodenja iranskega upravnega organa, ki naj bi se bližnji prihodnosti okrepil s centrom za jedrsko varnost, za katerega je izdelala študijo izvedljivosti v okviru prvega projekta pomoci Iranu. Poleg tega bo URSJV dejavna tudi pri sklopu pripravljenost in ukrepanje ob izrednem dogodku, kjer bo sodelovala pri pregledu nacionalnega nacrta ukrepov v primeru jedrske nesrece, izdelavi strategije in nacrta nadaljnje krepitve (t. i. akcijskega nacrta) tega podrocja v INRA, pripravo navodil za pregled nacrta ukrepov jedrskega objekta (tj. jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja) in pripravo navodil za ocenjevanje vaj, ki se izvajajo za preverjanje nacrta ukrepov ob izrednem dogodku. URSJV bo organizirala tudi obiske v Sloveniji za prakticno usposabljanje predstavnikov iranskega upravnega organa. V letu 2018 je bil v novembru opravljen t. i. zacetni (kick-off) sestanek. Vecina dela pa bo opravljena med leti 2019 in 2021, saj projekt traja 42 mesecev. 9.3 SODELOVANJE Z MAAE 9.3.1 Splošno o MAAE Mednarodna agencija za atomsko energijo (v nadaljevanju MAAE) je specializirana mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1957 s sklepom Generalne skupšcine Organizacije združenih narodov. Naloge, kot jih definira statut MAAE, so razširiti in povecati prispevek jedrske energije k miru, zdravju in napredku v celotnem svetu, predvsem pa tudi pospešiti raziskave in razvoj na podrocju miroljubne uporabe jedrske energije in izmenjava znanstvenih in tehnicnih informacij, vzpostavitev in vzdrževanje sistema nadzora nad jedrskimi materiali ter pripraviti in sprejeti zdravstvene in varnostne standarde v zvezi z uporabo jedrske energije. Republika Slovenija je bila sprejeta v clanstvo MAAE leta 1992. Od februarja 2019 je v MAAE vkljucenih 171 držav clanic. 9.3.2 Generalna konferenca in svet guvernerjev MAAE 9.3.2.1 Generalna konferenca Redno 62. zasedanje generalne konference Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) je potekalo na Dunaju od 17. do 21. septembra 2018. Zasedanja se je udeležilo vec kakor 2500 predstavnikov iz 153 držav clanic, vecje število opazovalk ter predstavnikov mednarodnih in medvladnih organizacij. Delegacijo Republike Slovenije na 62. zasedanju GK MAAE je vodil veleposlanik Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah Andrej Benedejcic. Delegacija je dejavno sodelovala pri delu generalne konference tako na skupnih zasedanjih kot na sestankih v odboru vseh. Prav tako je kot clanica EU sodelovala kot sopredlagateljica pri oblikovanju resolucij. Za predsednico konference je bila soglasno izvoljena predsednica slovaškega upravnega organa Marta Žiakova. Generalni direktor MAAE Yukiya Amana je prisotne na zasedanju nagovoril po videu. V govoru je izpostavil pomen celovitega skupnega akcijskega nacrta (v nadaljevanju JCPOA) in izpolnjevanje jedrskih zavez Irana v okviru tega nacrta. Jedrski program Severne Koreje še ostaja zaskrbljujoc. MAAE ves cas krepi svojo pripravljenost za verifikacijo severnokorejskega jedrskega programa, ko bodo politicne razmere to omogocale. Poudaril je tudi izvajanje nadzornih ukrepov, program tehnicnega sodelovanja, program PACT, odprtje obnovljenih laboratorijev v Seibersdorfu (t. i. projekt ReNuAL), vlogo jedrske energije pri reševanju podnebnih sprememb, jedrsko varnost in varovanje ter vprašanje zastopanosti žensk v sekretariatu MAAE. V imenu delegacije Republike Slovenije je izjavo na plenarnem zasedanju podal veleposlanik Andrej Benedejcic, v kateri je predstavil slovenska stališca do aktualnih dogajanj v MAAE kot tudi dejavnosti Slovenije na podrocju jedrske energije. Izpostavil je pomembnost nadaljevanja skupnega celovitega akcijskega nacrta (JCPOA) in dobro delo MAAE pri verifikaciji iranskega jedrskega programa. Zavzel se je za odprtost sklada za tehnicno sodelovanje za vse države clanice in pomembnost stabilnega vplacevanja v ta sklad. V zvezi z nacionalnimi dejavnostmi je omenil sprejem zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti, varno obratovanje jedrske elektrarne Krško in posodobitve v okviru nacrta nadgradnje varnosti, ki poteka brez zastojev. Poudaril je tudi dejavnosti na podrocju jedrskega varovanja in pomembnost sodelovanja med razlicnimi mednarodnimi organizacijami. Izpostavil je stalno slovensko podporo pri krepitvi vloge žensk in enakosti spolov na vseh podrocjih delovanja MAAE vkljucno z vodstvenimi položaji. Prispevek Slovenije v sklad za pomoc in tehnicno sodelovanje MAAE je 0,081 odstotka. Naša država se je zavezala, da bo za leto 2019 vanj prispevala celotno vsoto, ki znaša 69.794 evrov. Sledila je splošna razprava in letno porocilo MAAE za leto 2018, v katerem prijavljene delegacije ocenijo delo MAAE v preteklem obdobju ter porocajo o svojih dosežkih in stališcih. Redni program MAAE je bil predstavljen generalni konferenci v dokumentu GC(62)/4, in sicer za leto 2019. MAAE je s statutom zavezana, da vsako leto predloži letni proracun v odobritev. Proracun za leto 2019 v dokumentu GC(62)/2 je bil predhoden in je bil pri tej tocki dopolnjen oziroma posodobljen. Z dokumenti GC(62)/RES/2, GC(62)/RES/3 in GC(62)/RES/4 je bil sprejet redni proracun MAAE za leto 2018, ki znaša 375,2 milijonov evrov. Celoten proracun MAAE sestavljata poleg rednega proracuna še sklad za tehnicno sodelovanje (katerega ciljna vrednost v višini 86.200 milijonov evrov se oblikuje s t. i. »prostovoljnimi prispevki« držav clanic) in sklad za obratna sredstva. Prispevek Slovenije v redni proracun za leto 2019 je v višini 0,081 % celotnega proracuna, kar je 266.494 evrov in 40.698 ameriških dolarjev. Na generalni konferenci je bilo sprejetih 13 resolucij in 3 odlocitve. Ob robu zasedanja generalne konference so potekali številni stranski dogodki. Na dogodku, ki je potekal v organizaciji Argentine in IFNEC, je kot udeleženec omizja sodeloval tudi slovenski strokovnjak. Razprava se je osredotocala na vlogo vodstva in drugih zaposlenih pri uresnicevanju enakosti spolov. Vzporedno z delom generalne konference je potekal poseben znanstveni program t. i. znanstveni forum z naslovom »Uporaba jedrske tehnologije pri blaženju, spremljanju in prilagajanju podnebnim spremembam«, kjer so predstavili dejstva o podnebnih spremembah in vplivih na vodne vire v Kostariki, pridelavo riža na Filipinih, zavezi Finske, da z uporabo jedrske energije izpolni zaveze do pariškega sporazuma. Nekateri predavatelji so menili, da so zaveze do neke mere nasprotujoce, saj ciljev ni mogoce doseci, ne da bi najprej presegli omejitev pri dvigu temperature. Nekaj predavateljev je bilo mnenja, da se cas izteka, saj samo obnovljivi viri ne bodo dovolj za doseganje zastavljenih ciljev, saj je to predrago in prepocasi. Ciljev prakticno ni moc doseci brez jedrske energije. Eden od predavateljev je predstavil zanimiv pogled na sprejemljivost javnosti glede jedrske energije. Izpostavil je radiofobijo oziroma strah pred jedrsko industrijo, vendar naj bi bil ta strah bistveno manjši, ko gre za sevanje zaradi naravnih virov in medicine. Ob robu generalne konference so potekali tudi srecanje visokih predstavnikov jedrskih upravnih organov, tradicionalni sestanek vseh upravnih organov za jedrsko varnost, sestanek evropske regionalne skupine programa tehnicnega sodelovanja in druga srecanja. Na sestanku vodij upravnih organov (Senior Regulator's Meeting) so obravnavali upravni okvir za varno uporabo sevanja in za ucinkovito ukrepanje ob izrednih dogodkih. Kvadrilateralni sestanek z delovnim kosilom Kot vsako leto so se Slovenija, Ceška, Slovaška in Madžarska sestale na kvadrilateralnem delovnem kosilu jedrskih regulatorjev, kjer so se seznanili z novostmi v upravnih organih in z aktualnimi vprašanji in usklajenim pristopom glede mednarodnih dogodkov, kot npr. priprava porocila o tematskem pregledu jedrskih elektrarn in pripravah na pregledovalni sestanek po Konvenciji o jedrski varnosti, ki bo leta 2019. Ceška je poudarila, da tokrat prvic ni bilo nobenih dogodkov, o katerih bi lahko porocali. Madžari so napovedali dveletno zamudo pri gradnji jedrske elektrarne Paks 2, ki je posledica postopka Evropske komisije zaradi nespoštovanja nacela javnih narocil. Slovaki imajo težave s curljanjem negativnih informacij in slabega dela upravnega organa pri pripravah na zagon jedrske elektrarne Mochovce 3 in 4. Slovenija je porocala o remontu v jedrski elektrarni Krško, kjer so izvedli tudi modifikacije v zvezi z nadgradnjo varnosti ter o pripravah na gradnjo suhega skladišca za izrabljeno gorivo. Slovenski predstavniki jedrske upravnega organa so se srecali z beloruskimi kolegi, da bi se dogovorili o zadnjih korakih pred podpisom sporazuma o soglasju o izmenjavi informacij med obema upravnima organoma. Sestanek TCEU Oddelek za tehnicno sodelovanje MAAE je pripravil sestanek za evropsko regijo. Glavni poudarek sestanka so bile priprave projektov za nov cikel programa tehnicnega sodelovanja in pomoci 2020 - 2021. Predstavniki MAAE so podali informacije o predlogih projektov, predstavljen je bil laboratorij za meritve sevanja v okolju, ki se ukvarja z ocenami okolja in zagotavlja analiticne meritve radiološkega, industrijskega ali drugega onesnaženja v laboratorijih držav clanic, tako da izvaja primerjalne meritve in dobavlja referencne materiale ter hidrološki laboratorij, kjer z merjenjem razlicnih stabilnih izotopov v vodi in tudi radioaktivnih, ki jih dež spere v vodo iz ozracja, spremljajo pot vode, dolocajo njeno starost in podobno. Bilateralni sestanek z direktorico za tehnicno sodelovanje za Evropo, kjer je bilo poudarjeno že tradicionalno dobro sodelovanje Slovenije z MAAE. Drugi stranski dogodki Predstavitev sodelovanja pri projektu ITER, kjer gre za komercialno uporabo fuzijske energije za pridobivanje elektrike. Gre za kompleksen projekt na podlagi šestdesetletnih raziskav in izjemnih tehnoloških izzivov od nekaj sto milijonov kelvinov temperature v plazmi do hlajenja magnetov blizu absolutne nicle. Plenarno zasedanje mreže globalne varnosti in varovanja (»Global Safety and Security Network«), kjer so izpostavili, da je prednostna naloga mreže identifikacija clenov v standardih MAAE, kjer prihaja do prekrivanja pojmov varnost (»safety«) in varovanje (»security«). 9.3.2.2 Svet guvernerjev MAAE Slovenija je bila med 60. generalno konferenco Mednarodne agencije za atomsko energijo izvoljena v svet guvernerjev za obdobje 2016 - 2018. Septembra 2018 se je clanstvo v svetu guvernerjev izteklo. Septembra 2018 so bile v svet guvernerjev po regionalnih skupinah izvoljene Azerbajdžan, Brazilija, Egipt, Ekvador, Italija, Maroko, Niger, Pakistan, Švedska, Tajska, Urugvaj, Cile, Venezuela, Belgija, Portugalska, Armenija, Srbija, Kenija, Sudan, Jordanija, Republika Koreja in Indonezija. Celoten svet guvernerjev za obdobje do naslednjega zasedanja generalne konference, ki bo septembra 2019 sestavljajo še Argentina, Armenija, Avstralija, Belgija, Cile, Francija, Indija, Indonezija, Japonska, Jordanija, Južna Afrika, Južna Koreja, Kanada, Kitajska, Kenija, Nemcija, Nizozemska, Ruska federacija, Srbija, Sudan, Velika Britanija, Venezuela in ZDA. Leta 2018 se je svet guvernerjev sestal na svojih rednih zasedanjih marca, junija, septembra in novembra. Maja je zasedal v sestavi programskega in proracunskega odbora in novembra v sestavi odbora za tehnicno pomoc in sodelovanje. Veleposlanik Andrej Benedejcic je leta 2018 zacasno prevzel vlogo predsedujocega svetu guvernerjev. Februarja je vodil je zasedanje odbora za program in proracun, ki je bilo namenjeno razpravi o osnutku proracuna MAAE za leto 2019. Svet guvernerjev je med drugim obravnaval: - program in predlog proracuna MAAE za leto 2019. Potrjen je bil proracun v višini 375.2 milijonov evrov; - letno porocilo MAAE, v okviru razprave so države clanice o dejavnostih MAAE predstavile svoje komentarje ter izpostavile številne nacionalne napore pomembne pri delu MAAE na podrocjih, kot so promocija in razvoj jedrske energije, razlicna podrocja jedrskih aplikacij, jedrska varnost in aktivnosti na podrocju jedrskega varovanja, jedrska verifikacija in nadzorni ukrepi ter tehnicno sodelovanje. Vecina držav je izpostavila, da se v celoti strinjajo z vsebino letnega porocila; - porocilo o tehnicnem sodelovanju je vecina držav clanic pohvalila. V prihodnjih nekaj letih lahko program tehnicnega sodelovanja skupaj z vsemi glavnimi programi, vkljucno z jedrsko varnostjo in varovanjem, na konkreten nacin prispevajo k uresnicevanju ciljev trajnostnega razvoja ter Istanbulskega programa ukrepov za najmanj razvite države. V programu je zlasti pomembno zagotavljanje ustreznih cloveških in financnih virov za ucinkovito uresnicevanje programa tehnicnega sodelovanja in primerno reševanje narašcajocih potreb držav. Vecina držav je poudarila, da je zagotavljanje ucinkovitosti in transparentnosti pri nacrtovanju, oblikovanju in upravljanju projektov, vkljucno z enotnim pristopom in zgodnjo objavo projektov v okviru novega programskega cikla, kljucno. Izpostavile so tudi pomen krepitve upravljanja na podlagi rednih, zanesljivih in sistematicnih evalvacij za doseganje vecje ucinkovitosti in transparentnosti ter rezultatov in monitoringa koncnih rezultatov za oceno projektov. Evalvacije morajo biti sestavni del projektnega cikla. Države so ponovno izpostavile pomen okrepitve mehanizma za pravocasno in celotno placilo obveznosti v sklad tehnicnega sodelovanja. MAAE je države pozvala, da nadaljujejo z uresnicevanjem visoke stopnje vplacil v sklad, saj so izvenproracunski viri nepredvidljivi in ne morejo nadomestiti virov iz sklada tehnicnega sodelovanja. Nekatere države so se zavzele za okrepitev obstojecih smernic glede uporabe racunskega mehanizma (»DAM – Due Account Mechanism«), ki se mora izvajati tako, da ne ogroža programa tehnicnega sodelovanja. Ta mehanizem se uporablja samo za zagotavljanje placil v sklad. Uporaba mehanizma bi spodbudila države pri vecjem vplacevanju prispevkov v sklad in ne velja za najmanj razvite in nove države clanice MAAE ter za projekte, ki se jih financira z izvenproracunskimi sredstvi. Pri tem morajo biti upoštevana nacela pravicnosti, nevtralnosti in univerzalnosti. Države so zopet izrazile skrb v zvezi z narašcajocimi nerazporejenimi sredstvi pri izvajanju projektov. Predstavljeno je bilo porocilo v zvezi s pregledom programa za boj proti raku (PACT). Program PACT je vodilni pri uvajanju strategij za boj proti raku, vendar se že dlje casa pojavljajo pomanjkljivosti pri upravljanju programa, notranje kontrole in upravljanja s tveganji v okviru PACT-a. V razpravi so države predstavile komentarje v zvezi z dejavnostmi MAAE na podrocju tehnicnega sodelovanja in nacionalne napore pri izboljševanju razmer na razlicnih podrocjih (npr. clovekovo zdravje, prehranska varnost in kmetijstvo, povecanje zmogljivosti in cloveških virov, vzpostavljanje in okrepitev partnerstev znotraj sistema OZN, vkljucno z organizacijami kot so WHO, UNEP in FAO in zunanjimi netradicionalnimi partnerji), okrepitve sodelovanja najmanj razvitih držav v programu tehnicnega sodelovanja, enakost spolov v povezavi s projekti, sodelovanja MAAE v UNDAF in prispevek MAAE k uresnicevanju ciljev trajnostnega razvoja; - porocilo o varovanju jedrskega materiala, v katerem je za leto 2018 izražena primarna odgovornost držav za oblikovanje ukrepov na podrocju jedrskega varovanja. Gre za uveljavljanje in vzdrževanje najvišjih standardov varovanja in fizicne zašcite jedrskih materialov in objektov v posameznih državah. Eno od kljucnih sporocil na tem podrocju je krepitev jedrskega varovanja, ki ne sme ogroziti pravice držav do uporabe jedrske tehnologije v miroljubne namene. Ucinkovito jedrsko varovanje mora biti obravnavano na celovit nacin in v kontekstu mednarodnih naporov za promocijo razoroževanja predvsem krepiti ter podpirati njeno miroljubno uporabo. Vloga MAAE pri krepitvi podrocja jedrskega varovanja je kljucnega pomena, pri cemer pa mora biti obseg aktivnosti MAAE dolocen, kot izhaja iz odlocitev sveta guvernerjev in resolucij generalne konference, ob hkratnem zagotavljanju ustreznega ravnotežja med promocijskimi in nepromocijskimi dejavnostmi. Po napornih in dolgotrajnih posvetovanjih je bil sprejet Akcijski nacrt za jedrsko varovanje za obdobje 2018 – 2021. Države so v razpravi obravnavale gradnjo kapacitet na podrocju jedrskega varovanja, obcasne preglede, svetovalne storitve MAAE, ravnanje z opušcenimi radioaktivnimi viri, jedrski terorizem, varnost informacij in racunalniško varnost, kibernetske grožnje, zmanjševanje uporabe visoko obogatenega urana, delo usmerjevalnega odbora in kontaktne skupine za jedrsko varovanje, priprave na ministrsko konferenco o jedrskem varovanju leta 2020 in na pregledno konferenco leta 2021. Pomembno je zanesljivo zagotavljanje zadostnih financnih sredstev, ki jih MAAE potrebuje za izvajanje aktivnosti na podrocju jedrskega varovanja, vkljucno preko sklada za jedrsko varnost (»Nuclear Security Fund«) in rednega proracuna; - informacijo o 6. preglednem srecanju držav pogodbenic Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki ostaja edini pravno zavezujoci mednarodni instrument na tem podrocju; - porocilo o jedrski varnosti za leto 2018 in predpisi za varen prevoz radioaktivnega materiala ter pregled in revizija obstojecih varnostnih standardov s podrocja jedrske varnosti, nudenje pomoci državam clanicam v obliki svetovalnih in preglednih agencijskih misij, pomoc pri vzpostavitvi upravne infrastrukture. V razpravi so države poudarile pomen varnostne kulture na podrocju jedrske varnosti, primarno odgovornost držav za jedrsko varnost, predstavile so nacionalne in regionalne politike in aktivnosti na podrocju jedrske varnosti, spomnile so na porocilo MAAE o jedrski nesreci v Fukušimi, koncno porocilo o implementaciji akcijskega nacrta MAAE za jedrsko varnost ter na Dunajsko deklaracijo o jedrski varnosti iz leta 2015. Razvidno je bilo povecano zanimanje za prenosne modularne reaktorje, za projekte razgradnje jedrskih naprav in potrebo po vecjem pregledu transportnih aktivnosti s podrocja jedrskih materialov; - porocilo o pregledu jedrske tehnologije za leto 2018. V porocilu so podrobno opisane naslednja podrocja uporabe jedrske tehnologije: fuzija, pospeševalniki in raziskovalni reaktorji, inovativne tehnologije jedrske energije, vkljucno z manjšimi in srednje velikimi ali modularnimi reaktorji in naprednimi gorivnimi cikli, hrana in kmetijstvo, clovekovo zdravje, zgodnje diagnosticiranja raka, vkljucno z novimi dognanji v radioterapiji in nevropsihiatriji, radioafarmacevtski izdelki, vodni viri, onesnaževanje oceanov s plastiko, vremenske in podnebne znanosti, okolje ter uporaba jedrskih tehnik pri ohranjanju kulturne dedišcine. Izpostavljeni so bili glavni programi: mocnostni reaktorji, agencijska banka za jedrsko gorivo, fuzija, pospeševalniki ter raziskovalni reaktorji. Najvec pozornosti je bilo namenjene podatkom o mocnostnih reaktorjih. Na svetu obratuje 448 jedrskih reaktorjev, 56 se jih gradi, vecina v Aziji. V porocilu je opisan tudi projekt mednarodnega centra raziskovalnih reaktorjev (ICERR), ki predstavlja pomemben okvir za izobraževanje ter skupne raziskovalne in razvojne projekte na podrocju jedrske energije, v katerem sodeluje tudi IJS; - Iran in sodelovanje z MAAE, pri cemer je odmeval izstop ZDA iz akcijskega nacrta JCPoA. Države so prepoznale dosedanje ucinkovito delo MAAE, saj je iz porocila razvidno, da Iran sodeluje z MAAE v kontekstu njegovih jedrskih zavez iz JCPoA in te zaveze tudi izpolnjuje. Morebitni neuspeh JCPoA bi pomenil veliko izgubo za jedrsko verifikacijo in multilateralizem. Ratifikacija dodatnega protokola bi pomenila zavezo Irana do nacrta in zagotavljanje dolgorocne transparentnosti ter nadaljevanje sodelovanja z MAAE. MAAE je Iran zaprosil za dodatna pojasnila glede nacrtov razvoja jedrskega gorivnega cikla v zvezi jedrskim pogonskim reaktorjem. Agencija ima dostop do vseh lokacij za preverjanje izvajanja sporazuma o nadzornih ukrepih; - informacijo o sklepanju sporazuma o varovanju jedrskega materiala, ki velja v 182 državah. Generalni direktor Amano je poudaril, da ima MAAE sklenjenih 174 celovitih sporazumov o varovanju jedrskih snovi (»Comprehensive Safeguards Agreements«), dodatni protokol je uveljavljen že s 128 državami; - informacijo o ministrski konferenci MAAE o jedrski znanosti in tehnologiji, ki je potekala od 28. do 30. novembra 2018 na Dunaju; - sodelovanje Sirije z MAAE v zvezi z neširjenjem jedrskih snovi; - stanje v Severni Koreji in zadnji politicni razvoj dogodkov in dialog med Severno in Južno Korejo ter drugimi državami so vlili previdni optimizem, ki se izraža v podpori pri nadaljevanju dialoga s Severno Korejo. Generalni direktor je porocal o spremembah infrastrukture za hlajenje 5MW(e) reaktorja in lahkovodnega reaktorja. Izpostavil je, da zaradi odsotnosti dostopa do teh objektov MAAE ne more potrditi narave in namena aktivnosti. Severno Korejo so pozvali, da spoštuje obveznosti po resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov in sodeluje z MAAE pri reševanju odprtih vprašanj, tudi tistih, ki so nastala zaradi odsotnosti inšpektorjev na terenu. MAAE sicer nadaljuje s spremljanjem jedrskega programa Severne Koreje tudi s pomocjo satelitskih posnetkov. Južna Koreja je sporocila, da je njen cilj oblikovanje prakticnih ukrepov za konkretno denuklearizacijo na korejskem polotoku. Severna Koreja mora zato izkazati pripravljenost za izvedbo konkretnih korakov k denuklearizaciji, vendar dokler se to ne bo zgodilo, sankcije OZN ne morejo biti odpravljene. MAAE je še naprej pripravljena prispevati k miroljubni rešitvi jedrskega vprašanja v Severni Koreji; - sklenitev sporazuma o nadzornih ukrepih s Palestino, kar potrjuje zavezanost Palestine do pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (pogodba NPT) in njegove univerzalizacije, posebej na Bližnjem vzhodu. Vse države Bližnjega vzhoda, ki so pogodbenice pogodbe NPT so sprejele sporazum o nadzornih ukrepih. Univerzalizacija režima nadzornih ukrepov in pogodba NPT sta instrumentalnega pomena za vzpostavitev Bližnjega vzhoda kot obmocja brez orožja za množicno unicevanje. V regiji ostajajo ovire zaradi razlik v pogledih o nadzoru nad orožjem in vprašanju regionalne varnosti; - izraelske jedrske zmogljivosti; - preprecevanje jedrskega terorizma in krepitev dejavnosti, ki so povezane s preprecevanjem kibernetskih napadov na informacijske sisteme; - delovanje banke z nizko obogatenim uranom v Kazahstanu, ki je bila ustanovljena leta 2015. Skladišce je bilo zgrajeno leta 2017. Poteka priprava nacrta ukrepov za primer radiološke nesrece, ki mora biti pripravljen pred zacetkom obratovanja banke oz. pred dobavo urana. 29. avgusta 2018 so v Kazahstanu potekale otvoritvene slovesnosti; - projekt z imenom ReNUAL, ki je namenjen obnovi, posodobitvi in izgradnji novega laboratorija za jedrski material v Seibersdorfu oziroma inavguracija novega fleksibilnega modularnega laboratorija, ki je potekala med ministrsko konferenco o jedrski znanosti in tehnologiji novembra 2018; - pobuda za civilno uporabo, ki je namenjena hitrim odgovorom na nujne potrebe (»Peaceful Uses Intitiative – PUI«) pomembno prispeva pri zagotavljanju nepredvidljivih dogodkov; - clanstvo in rotacija v svetu guvernerjev; - upravljanje z opušcenimi radioaktivnimi viri; - delovanje voditeljske mreže šampionov za enakost spolov in izvajanje zavez MAAE za vecjo zastopanost žensk v MAAE. Delež žensk na strokovnih in višjih mestih v Agenciji se je v zadnjih letih povecal. Cilj generalnega direktorja MAAE je doseci enak delež moških in žensk na najvišjih položajih do leta 2021. Lani je bilo vzpostavljeno novo delovno mesto vodje za eticna vprašanja s ciljem promocije najvišjih standardov integritete v Agenciji. 9.3.3 Programi MAAE MAAE je za pomoc državam clanicam razvila programe varnosti na podrocjih upravnega nadzora, varnosti pri obratovanju in pri nacrtovanju ter varnostnim dosežkom in vrednotenju varnosti. Na zahtevo držav clanic so na MAAE na razpolago varnostni servisi, ki ocenijo skladnost prakse v državi z varnostnimi standardi MAAE. Pokrivajo vsa podrocja standardov: upravna organiziranost, raziskovalni reaktorji, obratovanje, nacrtovanje in lokacija jedrskih elektrarn, sevalna varnost, varnostna kultura, varnost med transportom ter varnost radioaktivnih odpadkov: - Celostna ocena varnosti raziskovalnih reaktorjev (INSARR) je v pomoc državam clanicam pri zagotavljanju in izboljševanju varnosti delujocih raziskovalnih reaktorjev. - Skupina za pregled ocene varnostne kulture (SCART) identificira stanje in možnosti za izboljšave varnostne kulture. - Program za krepitev varnostne kulture (SCEP) pomaga državam clanicam pri dvigu varnostne kulture v jedrskih objektih. - Skupina za oceno obratovalne varnosti (OSART) je v pomoc državam clanicam pri dvigu obratovalne varnosti v jedrskih elektrarnah. Obenem pospešuje stalen razvoj obratovalne varnosti med vsemi državami clanicami. - Pregled izkušenj z uporabo obratovalnih informacij (PROSPER) pospešuje v posameznih jedrskih elektrarnah proces in prakso ucenja iz obratovalnih izkušenj z namenom dviga njihove varnosti. - Mednarodna skupina za oceno verjetnostne varnostne analize (IPSART). Njen namen je izboljšati kakovost verjetnostnih varnostnih analiz in omogociti prenos tehnologije med državami clanicami. - Mednarodna skupina za oceno dela upravnega organa (IRRS) svetuje in pomaga državam clanicam, da dvignejo in okrepijo ucinkovitost svojih upravnih organov za jedrsko varnost. - Strokovni pregled programa ukrepov v sili (RAMP) omogoci svetovanje in pomoc upravljavcu jedrske elektrarne, pri pripravi ucinkovitega programa za ukrepanje v primeru nesrece. - Svetovalna skupina za upravljanje s staranjem (AMAT) svetuje in pomaga državam clanicam (upravnim organom, lastnikom in upravljavcem jedrskih elektrarn) ojacati in povecati ucinkovitost programov in zakonodaje za upravljanje s staranjem. - Ocena izobraževanja in usposabljanja (ETRS) je pomoc državam clanicam, da pripravijo nacionalne trajnostne programe izobraževanja in usposabljanja. ki bodo v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi. - Servis za varnostno oceno projekta (DSRS) pomaga državam clanicam uveljaviti MAAE zahteve, navodila in standarde za nacrtovanje in omogoca dosledno oceno varnosti. - Servis za oceno požarne varnosti (FSRS) je pomoc državam clanicam, da ocenijo primernost požarne varnosti v jedrskih objektih, da ugotovijo pomanjkljivosti in da izvedejo primerne ukrepe za izboljšanje varnosti. - Servis za varnostno oceno lokacije (SITE-SRS) svetuje in pomaga upravnim organom in upravljavcem pri varnostni oceni lokacije glede na zunanje nevarnosti in lastnosti lokacije. - Servis za varnostno oceno potresne varnosti (SSRS) svetuje državam clanicam pri varnostni oceni lokacije glede na seizmicne vplive. - Servis za varnostno oceno programske opreme (SWSRS) je pomoc jedrskim elektrarnam ali upravnim organom držav clanic, da zagotovijo varnost programske opreme, ki upravlja z varnostnimi sistemi. - Pregled in ocena pripravljenosti na izredne dogodke (EPREV) je pomoc pri pripravi nacrtov ukrepov v primeru jedrske nesrece, pri razvoju primernih programov usposabljanja, pri pripravi zakonodaje na tem podrocju in pomoc pri pripravi programov monitoringa. - Ocena programa poklicnega varstva pred sevanji (ORPAS) pregleda in oceni program poklicnega varstva pred sevanji. - Ocena infrastrukture sevalne varnosti (RaSSIA) oceni ucinkovitost upravne infrastrukture za sevalno varnost. - Servis za oceno transportne varnosti (TranSAS) poda oceno upoštevanja transportnih standardov MAAE. - Svetovalna služba za jedrsko zašcito (INSServ) pomaga državam clanicam pri krepitvi zmogljivosti za preprecevanje, odkrivanje in odzivanje v primeru jedrskega terorizma. - Mednarodna skupina za pregled jedrske infrastrukture (INIR) pomaga pri pregledu posameznih vprašanj razvoja infrastrukture na jedrskem podrocju. - Skupina za zagotavljanje trajnostnega jedrskega energetskega sistema (NESA) svetuje državam clanicam pri odlocanju o jedrski energiji od priprav na jedrski objekt vkljucno do in po razgradnji. - Servis za državni sistem knjigovodstva in nadzora jedrskega materiala (ISSAS) pomaga državam clanicam, ki imajo jedrske materiale in jedrske objekte, pri postopkih in praksi, dolocenimi s sporazumom o varovanju jedrskih materialov. - Servis za pomoc pri izbiri in oceni lokacije, naprav, sistemov in komponent pred zunanjimi in notranjimi nevarnostmi (SEED). - Ocena varnosti razgradnje je pomoc državam pri pripravi programov razgradnje, zakonodajne ureditve razgradnje in izvajanja programov razgradnje. Pripravi varnostno oceno programov razgradnje. - Servis za pregled upravljanje in ravnanje z radioaktivnimi odpadki in jedrskim gorivom (ARTEMIS). - Servis za pregled in svetovanje o možnih podrocjih za uporabo novih ali obstojecih integriranih raziskovalnih reaktorjev (IRRUR). Informacijski sistemi omogocajo izmenjavo informacij in izkušenj med upravnimi organi in izvajalci jedrskih dejavnosti: - Informacijski servis mednarodne lestvice jedrskih dogodkov (INES) daje širši pogled na nezgode in nesrece v jedrskih elektrarnah in drugih jedrskih objektih s tem, da pojasni na preprost nacin njihovo pomembnost in pomen za prebivalstvo. - Internetno podprt informacijski sistem za jedrske dogodke (NEWS) omogoca hitro, fleksibilno in avtoritativno informacijo o jedrskih dogodkih, ki so zanimivi za mednarodno skupnost. - Sistem za porocanje o dogodkih (IRS) omogoca izmenjavo informacij med upravnimi organi o dogodkih v jedrskih elektrarnah, ki so pomembni s stališca varnosti in o izkušnjah iz teh dogodkov. - Sistem za porocanje o dogodkih na raziskovalnih reaktorjih (IRSRR) omogoca zbiranje, analizo in distribucijo informacij o dogodkih v raziskovalnih reaktorjih. - Informacijska mreža o raziskovalnih reaktorjih (RRIN), ki je namenjena promociji in pospeševanju izmenjave znanstvenih in tehnicnih informacij o raziskovalnih reaktorjih. - Informacijski servis o pripravljenosti in odzivu v primeru izrednega dogodka (EPRIMS). - Informacijski sistem o monitoringu radioaktivnega sevanja (IRMIS). - Sistem za obvešcanje in analizo dogodkov povezanih z gorivom (FINAS). - Informacijski sistem o poklicni izpostavljenosti v medicini, industriji in raziskavah (ISEMIR). 9.3.4 Tehnicna pomoc in sodelovanje 9.3.4.1 Srecanja v okviru MAAE V letu 2018 je MAAE organizirala številne delavnice, seminarje, tecaje, konference in simpozije po vsem svetu. V Sloveniji smo organizirali štiri dogodke: eno nacionalno delavnico, dve regionalni delavnici in mednarodni sestanek. Številni slovenski strokovnjaki so na mednarodnih dogodkih dejavno sodelovali s predstavitvijo prispevkov in posterjev. Slovenski predstavniki so sodelovali tudi kot eksperti in predavatelji v misijah in na srecanjih Mednarodne agencije za atomsko energijo: - sodelovanje eksperta v skupini za zagotavljanje kakovosti pri uporabi sevanja v onkologiji (»QUATRO«) v bolnišnici v Abu Dabiju, Združeni arabski emirati in v bolnišnici v Bangkoku, Tajska ter na posvetu z istega podrocja, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na pregledovalni misiji imPACT o programu za boj proti raku, Kijev, Ukrajina in Skopje, Makedonija, - predavanje ekspertinje na regionalnem tecaju o dolocanju uranovih radioizotopov v okoljskih vzorcih s spektrometrijo, Pretorija, Južna Afrika, - predavanje ekspertinje na tecaju o krepitvi zmogljivosti za oceno morskega tveganja z uporabo jedrskih in sorodnih tehnik, Rabat, Maroko, - sodelovanje eksperta na nacionalnem tecaju o odzivu prvih posredovalcev v primeru radiološke nesrece, Nikozija, Ciper in Barbadosu ter na posvetu delovne skupine pri prenovi prirocnika za prve posredovalce ob radioloških nesrecah, Dunaj, Avstrija, - predavanje eksperta na nacionalni delavnici o optimizaciji postopkov v diagnosticni radiologiji, Mostar, Bosna in Hercegovina, - sodelovanje eksperta pri pripravi gradiva in predavanje eksperta na tecaju za usposabljanje za clane misij za pregled upravne infrastrukture (IRRS), Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na posvetu o preprecevanju izpostavljenosti radonu v stavbah, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje dveh ekspertinj na prvi kombinirani misiji MAAE, ki je združevala module za pregled upravne infrastrukture (IRRS) in module za pregled ravnanja z radioaktivnimi odpadki, izrabljenim gorivom, dekomisije in remediacijskega programa (ARTEMIS), Madrid, Španija, - sodelovanje eksperta na regionalni delavnici o komuniciranju na podrocju jedrske varnosti, Kijev, Ukrajina, - sodelovanje dveh ekspertov na misiji IRRS, Kišinjev, Moldavija, sodelovanje eksperta pri vodenju misije IRRS, Den Haag, Nizozemska, sodelovanje eksperta na misiji IRRS v Budimpešti, Madžarska, na Dunaju, Avstrija in v Tbilisiju, Gruzija; - predavanje ekspertinje na nacionalni delavnici o avtorizaciji in inšpekcijah sevalnih virov v industrijski radiografiji, Hanoj, Vietnam, - sodelovanje eksperta na regionalnem tecaju o krepitvi in dvigu znanja upravnih delavcev o varstvu pred sevanji v rentgenski diagnostiki, interventni radiologiji in nuklearni medicini, Tirana Albanija, - sodelovanje eksperta na misiji o odzivu in ukrepih ob izrednem dogodku (EPREV), Minsk, Belorusija, - sodelovanje treh ekspertov na podrocju zagotavljanja kakovosti pri mamografiji, Tbilisi, Gruzija, - sodelovanje eksperta na nacionalnih delavnicah o kibernetski in racunalniški varnosti, Nairobi, Kenija, Dunaj, Avstrija, Idaho Falls, ZDA, - sodelovanje eksperta pri pregledu celovitega nacrta za podporo jedrskemu varovanju (»INSSP - Integrated Nuclear Security Support Plan«), Sarajevo, Bosna in Hercegovina, - predavanje eksperta pri izvajanju inšpekcijskega nadzora v medicini, Podgorica, Crna gora, - sodelovanje ekspertinje na podrocju ravnanja z radioaktivnimi snovmi v odpadnih kovinah, ki se uporabljajo za recikliranje in polizdelke, Abudža, Nigerija, - predavanje ekspertinje na delavnici o avtorizaciji in inšpekcijskem nadzoru virov sevanja, Kampala, Uganda, - predavanje eksperta na tecajih o kulturi jedrskega varovanja v Maleziji in Pakistanu, - sodelovanje eksperta na misiji za pregled celovite jedrske infrastrukture (»INIR - Integrated Nuclear Infrastructure Review«), Kartum, Sudan, - sodelovanje eksperta na misiji za pregled obratovalne varnosti (OSART) v jedrski elektrarni Busher v Iranu, - sodelovanje ekspertinje pri pripravi dokumentov, ki so potrebni za izdajo dovoljenj za razstavljanje odpadnih radioaktivnih merilnih sistemov in njihovo kondicioniranje, Dunaj, Avstrija, - predavanje eksperta na tecaju o jedrskem varovanju za države novinke, Sankt Peterburg, Ruska federacija. 9.3.4.2 Štipendiranja in znanstveni obiski Drugi podrocji sodelovanja Slovenije in MAAE v okviru programa tehnicne pomoci in sodelovanja sta štipendiranje in znanstveni obiski. V letu 2018 je MAAE Sloveniji posredovala osemintrideset prošenj za izpopolnjevanje tujih strokovnjakov. Od teh je bilo v istem letu realiziranih osemindvajset prošenj za usposabljanje, druge prošnje za izpopolnjevanje bodo izvedene leta 2019. Leta 2018 je bilo realiziranih tudi pet prošenj za usposabljanje, ki jih je Slovenija prejela leta 2017. V letu 2018 so bila izvedena naslednja usposabljanja v okviru znanstvenih obiskov oziroma štipendij, in sicer za udeležence iz: - Bosne in Hercegovine, dvakrat enotedenski znanstveni obisk na podrocju avtorizacije v sevalni praksi in sistema vodenja, dvakrat enotedenski znanstveni obisk na podrocju pripravljenosti in ukrepanja ob izrednem dogodku, - Gane, dvotedenski znanstveni obisk na podrocju analiticnih metod pri dolocanju živega srebra v usedlinah, - Hrvaške, dvakrat enomesecno usposabljanje na podrocju avtorizacije in inšpekcije v industrijski radiografiji in iradiatorjih in enkrat enomesecno usposabljanje na podrocju sistema vodenja, - Jordanije, enomesecno usposabljanje na podrocju meritev alfa in beta aktivnosti v pitni vodi, - Kameruna, trimesecno usposabljanje na podrocju znanosti o okolju, - Katarja, dvakrat enotedenski znanstveni obisk na podrocju pripravljenosti in ukrepanja ob izrednem dogodku, - Kirgizije, dvakrat trimesecno usposabljanje na podrocju IMRT, IGRT, SRS/SBRT v onkologiji, - Makedonije, enotedenski znanstveni obisk na podrocju radiološke zašcite prebivalstva in delavcev ter okolja, - Malezije, trikrat enomesecno usposabljanje na podrocju mamografskega slikanja, - Maroka, enotedenski znanstveni obisk na podrocju mednarodnega sodelovanja in komuniciranja z javnostmi, tritedensko usposabljanje na podrocju raziskovalnih reaktorjev, dvakrat enotedenski znanstveni obisk na podrocju raziskovalnih reaktorjev, - Romunije, šestkrat dvotedenski znanstveni obisk na podrocju obvladovanja in zdravljenja raka. Strokovnjaki so se izpopolnjevali na IJS, Onkološkem inštitutu Ljubljana in URSJV. 9.3.4.3 Raziskovalne pogodbe Na Mednarodni agenciji za atomsko energijo vzpodbujajo širjenje in razvijanje aplikativne znanosti na podrocju jedrske energije v miroljubne namene. MAAE tesno sodeluje z zainteresiranimi državami clanicami na podrocju raziskovalnega dela ter sofinanciranja vecjih (nacionalnih) projektov v sklopu koordiniranih raziskovalnih projektov. Pri delu raziskovalnih projektov so dejavno sodelovali Institut Jožef Stefan, Inštitut za biomedicinsko informatiko, Univerza v Ljubljani, Zavod za gradbeništvo, Nevrološka klinika in Onkološki inštitut Ljubljana. Izvajati sta se zaceli naslednji raziskovalni pogodbi: - »Forensics with Nuclear Methods: Art and Food Forgery, Drugs in Hair«, - »Use of Isotope Techniques for the Evaluation of Water Sources for Domestic Supply«. Nadaljevali so se naslednji raziskovalni projekti: - »Dual Imaging of Biological Samples with MeV SIMS and PIXE Analysis«, - »Techno-economic Evaluation of Options for Adapting Nuclear and Other Energy Infrastructure to Long-term Climate Change and Extreme Weather«, - »The Use of Stable Isotopes and Elemental Composition for Determination of Authenticity and Geographical Origin of Milk and Dairy Products«, - »Monitoring of Material Degradation during Long-term Storage of the Spent Fuel«, - »Application of Synchrotron Radiation in Studies of Environmental Impact on Biological Organisms«. Zakljucili sta se naslednji raziskovalni pogodbi: - »Hydrogen Retention in Self-Damaged and He Irradeated Tungsten and Alloys for PFC«, - »Activation Rate Benchmark at the JSI TRIGA Mark-II Reactor«. 9.3.4.4 Projekti tehnicne pomoci Projekti tehnicne pomoci so najobsežnejša in najzahtevnejša oblika sodelovanja med RS in MAAE, saj tako sodelovanje predvideva precejšnje financno angažiranje lastnih sredstev ter intenzivno strokovno sodelovanje prijavitelja, projekti so praviloma dveletni, lahko pa trajajo tudi vec let. Program tehnicnega sodelovanja in pomoci se pripravlja, ocenjuje, izvaja in vrednoti v skladu s statutom MAAE, strategijo tehnicnega sodelovanja in še nekaterimi drugimi dokumenti MAAE. Sodelovanje v programu obsega dejavnosti pri nacionalnih, regionalnih in med regionalnih projektih. Sodelovanje pri projektih programa tehnicne pomoci in sodelovanja pomeni izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja (udeležba na tecajih, delavnicah oz. sestankih, znanstveni obiski in štipendije), prenos znanja ekspertov in strokovnih misij, dobava opreme. Program tehnicne pomoci in sodelovanja se izvaja v dvoletnih ciklih. Nov dvoletni program se je zacel 1. januarja 2018. MAAE si nenehno prizadeva izboljšati podrocje tehnicnega sodelovanja z državami clanicami, predvsem si prizadeva, da so sredstva, ki jih v okviru posameznih projektov namenja državam clanicam, dodeljena tistim podrocjem in tistim državam, ki sredstva nujno potrebujejo, stremi pa tudi k zagotavljanju trajnostnega razvoja teh podrocij. Iz teh razlogov je oblikovala mehanizem t. i. »CPF - Country Programme Framework« (Okvir za pripravo programa tehnicnega sodelovanja z MAAE). V zadnjih letih MAAE poudarja doseganje trajnostnih razvojnih ciljev tudi pri vkljucevanju ciljev v dokument CPF. Slovenija je do sedaj takšen dokument podpisala dvakrat. Tretji okvir za sodelovanje v programu tehnicnega sodelovanja je že pripravljen in bo podpisan ter tako obnovljen januarja 2018. V slovenskem okvirju so še nadalje najpomembnejša naslednja prednostna podrocja: ohranjanje visoke stopnje obratovalne varnosti v NE Krško ob upoštevanju najvišjih mednarodnih standardov jedrske varnosti; krepitev znanja z jedrskega podrocja; varovanje okolja in ravnanje z radioaktivnimi odpadki; varnostna ocena za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov; uporaba jedrskih tehnik v medicini; uporaba jedrskih tehnik pri raziskavah v okolju in kmetijstvu; upravljanje z znanjem in krepitev upravnih organov odgovornih za jedrsko in sevalno varnost, pripravljenost in ukrepanje ob izrednem dogodku. Izpopolnjevanje domacih strokovnjakov preko štipendij in znanstvenih obiskov je povezano z izvajanjem posameznega nacionalnega projekta tehnicne pomoci ter nekaterimi regionalnimi projekti. Novembra 2017 je svet guvernerjev za Slovenijo potrdil dva nova nacionalna projekta, ki sta se zacela izvajati leta 2018: - Nacionalni projekt Onkološkega inštituta Ljubljana in Klinike za nuklearno medicino Izboljšava varnosti in kvalitete radioloških storitev s pomocjo razvoja oddelkov za medicinsko fiziko ter razvoj teranosticnih principov na podrocju nuklearne medicine (SLO/6/006 »Improving Safety and Quality of Radiology Services through the Development of Medical Physics Department and Enhancing the Theranostic Nuclear Medicine Approach«) in Nacionalni projekt Uprave RS za jedrsko varnost in Agencije za radioaktivne odpadke Podpora upravnega organa in izvajalske organizacije pri krepitvi jedrske varnosti in izvajalske organizacije (SLO/9/019 »Supporting the Regulatory Authority and the Implementing Organization in the Enhancement of Nuclear Safety and the Implementing Organization«). - Nacionalni projekt Biotehniške fakultete Izboljšanje kakovosti vode v ranljivih in plitvih vodonosnikih v okviru dveh intenzivnih obmocij pridelave sadja in zelenjave (SLO/5/004 »Improving Water Quality in Vulnerable and Shallow Aquifers under Two Intensive Fruit and Vegateble Production Zones«) je bil najprej odobren kot projekt, ki mora pridobiti zanimanje in financna sredstva iz drugih virov. Vendar je MAAE poleti 2018 Biotehniško fakulteto obvestila, da je projekt zaradi ugodne financne situacije spremenil status in bil uvršcen med redne projekte tehnicnega sodelovanja, ki prejmejo financno pomoc iz sklada za tehnicno sodelovanje. Pri izvajanju projekta se ocenjuje onesnaženje s kmetijskih površin v podzemne in površinske vode s pomocjo jedrskih tehnik in stabilnih izotopov, ki omogocajo sledenje nitratom in pesticidom. Rezultati pomagajo pri boljšem razumevanju virov onesnaženja ter pri izbiri ustreznih blažilnih in preventivnih ukrepov za zmanjšanje onesnaženja s kmetijskih površin. Izvedli so vzorcenje podzemnih in površinskih voda ter voda v tleh na dveh raziskovalnih obmocjih, in sicer na Ljubljanskem vodonosniku in na vodonosniku Krško Brežiškega polja. Ti dve obmocji predstavljata plitva vodonosnika, ki so še posebno ranljivi za onesnaženje zaradi kmetijstva in drugih virov. Poleg kmetijskih se pojavljajo tudi druga novodobna onesnaževala. V okviru nacionalnega projekta URSJV in ARAO SLO/9/019 se je sodelavec URSJV šolal na seriji treh tecajev v Centru za tehnicno usposabljanje v Chattanoogi, ZDA. Tecaje vsako leto organizira US NRC in obravnavajo opis poglavitnih sistemov tlacnovodne jedrske elektrarne, spoznavanje sistemov elektrarne in njihov odziv pri obratovanju, predvsem pri odklonih od normalnega (stabilnega) obratovanja elektrarne, obratovalne tranziente in izvajanje operacij ter simuliranje nezgodnih scenarijev na simulatorju. Sodelavca URSJV sta se udeležila delavnice o seizmicnih verjetnostnih varnostnih analizah. V okviru nacionalnega projekta Onkološkega inštituta Ljubljana in Klinike za nuklearno medicino SLO/6/006 se je sodelavec Klinike za nuklearno medicino v Innsbrucku udeležil enomesecnega usposabljanja na podrocju vpeljave nove preiskave PET z radioaktivnim zdravilom (radiofarmakom) 68Ga. Preiskava je zelo uporabna v diagnostiki raka prostate. Sodelavec se je v ucil posebnosti oznacevanja molekule PSMA-11 z 68Ga. Marca 2018 je Kliniko za nuklearno medicino, Onkološki inštitut Ljubljana in Univerzitetni klinicni center Maribor obiskal izvedenec za podrocje varstva pred sevanji iz Univerzitetne bolnišnice Granaga, junija 2018 pa sta iste institucije obiskala izvedenca za podrocje fizike v nuklearni medicini iz Milana in MAAE. Izvedenci so pregledali stanje v omenjenih bolnišnicah in svetovali, kako izboljšati podrocja varstva pred sevanji in medicinske fizike v skladu z novimi evropskimi direktivami in nacionalno zakonodajo. Leta 2018 so bile izvedene dejavnosti dveh nacionalnih projektov, ki sta se sicer zakljucila konec leta 2017. V okviru projekta Agencije za radioaktivne odpadke z naslovom »Podpora ARAO pri izvajanju aktivnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki« (SLO/9/017 »Supporting Radioactive Waste Management Activities for the Implementing Organization ARAO) je ARAO prejela osnovno opremo za stacionarni monitor za merjenje hitrosti doze v skladišcu. Nacionalni projekt URSJV projekta »Krepitev upravnega nadzora Uprave RS za jedrsko varnost« (SLO/9/018 »Enhancing the Regulatory Oversight of the Slovenian Nuclear Safety Administration«) se je zakljucil v zacetku leta 2018. Zadnji dve dejavnosti sta bili usposabljanje sodelavke URSJV s podrocja tipske odobritve za uporabo rentgenskih naprav in naprav z vgrajenimi zaprtimi viri sevanja tudi brez priglasitve na nemškem upravnem organu BFS in Nacionalnem inštitutu za meroslovje (PTB) v Berlinu, Nemcija in nacionalna delavnica o izboljšanju procesa varnostne kulture v jedrski elektrarni, ki je potekala v Ljubljani. URSJV pa je s pomocjo prejela še drugi merilnik radioaktivne depozicije. 9.4 SODELOVANJE Z AGENCIJO ZA JEDRSKO ENERGIJO ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ 9.4.1 Odbor za ravnanje z radioaktivni odpadki (RWMC) Delo odbora in njegovih delovnih skupin zajema podrocja politike ravnanja z jedrskimi odpadki in vprašanja upravnega nadzora nad njimi, razgradnje jedrskih objektov, razvoja in vzdrževanja baz podatkov, pomembnih pri odlaganju odpadkov in nacrtovanju odlagališc, ter sodelovanja z javnostmi. Obicajno poleg rednega letnega sestanka poteka tudi forum regulatorjev (RWMC Regulators' Forum, RWMC-RF). Na forumu regulatorjev je potekala tematska razprava o upravnih izzivih pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki, kadar ni na razpolago odlagališca. Štirje strokovnjaki so pripravili predstavitve razlicnih upravnih izzivov urejanja ravnanja z radioaktivnimi odpadki brez obstojecih poti odlaganja, med njimi tudi slovenski predstavnik. Poudaril je izzive v zvezi s trajnostjo in dostopnostjo do vsebnikov v skladišcu v NEK ter doseganjem meril sprejemljivosti za odlaganje. Glavne izpostavljene teme na tej razpravi so bile: degradacija paketov radioaktivnih odpadkov med dolgorocnim skladišcenjem, izguba podatkov o odpadkih in s tem v koncni fazi izguba verodostojnosti v javnosti in pri industriji. Zaradi ustanovitve novega stalnega odbora za razgradnjo in pretekle dejavnosti (CDLM), katerega delo sega tudi na podrocje odbora RWMC, bo forum regulatorjev opravil revizijo programa svojega dela, vendar bo vseeno ostal enotna skupina in bo podpiral delo obeh stalnih odborov. Odbor je na svojem rednem sestanku pregledal aktivnosti v preteklem letu in potrdil plan za prihodnje leto. Predstavniki so se seznanili s porocili o delu delovnih skupin, potekala je tudi razprava na temo izvajanja celostnega pristopa pri delu odbora v smislu vkljucevanja štirih vidikov: upravnega, okoljskega, družbenega in ekonomskega. Predstavljena je bila vsebina skupne delavnice odbora za ravnanje z jedrskimi odpadki in odbora za varstvo prebivalcev pred sevanji na temo optimizacije razgradnje in ravnanja z jedrskimi odpadki, ki bo potekala v letu 2019. Prav tako so se udeleženci seznanili z vsebino pobude za upravljanje z radioaktivnimi odpadki iz elektrarne ter z aktivnostmi v zvezi s trajnim upravljanjem s podatki o jedrskih odpadkih. Sledile so predstavitve posameznih držav o glavnih spremembah v primerjavi s prejšnjim letom, novi clanici agencije Argentina in Romunija pa sta imeli podrobnejši predstavitvi njunih državnih jedrskih programov. 9.4.2 Odbor za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje s preteklimi dejavnostmi (CDLM) Odbor je bil ustanovljen v letu 2018 in deluje kot forum za strokovnjake državnih upravnih in regulatornih organov, odgovornih na podrocjih oblikovanja politik in vzpostavljanja programov razgradnje jedrskih objektov, za strokovnjake iz raziskovalnega podrocja ter za druge deležnike. Odbor spodbuja izmenjavo izkušenj in informacij pri oblikovanju politik in praks na podrocjih razgradnje in ravnanja s preteklimi dejavnostmi. Poleg tega pa je cilj odbora tudi spodbujanje oblikovanja okoljskih, financnih in družbenih stališc na navedenih podrocjih. Glavni vsebinski podrocji dela odbora sta razgradnja jedrskih objektov in razvoj prakticnih smernic za upravljanje zgodovinskih odpadkov, odlagališc in izpustov. Uvodni sestanek odbora je bil sredi oktobra, slovenski predstavnik se tega sestanka ni udeležil. 9.4.3 Odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji (CRPPH) Naloga odbora je pravocasno zagotoviti prepoznavanje novih in nastajajocih vprašanj povezanih s sevanjem, analizirati njihove morebitne posledice ter priporociti ali sprejeti ukrepe za reševanje teh vprašanj. Odbor želi s svojim delom doseci vzpostavitev konsenza med strokovnjaki za varstvo pred sevanji v državnih upravnih organih glede smernic za izboljšave na predmetnem podrocju, ki bi se nato morale upoštevati pri razvoju novih pristopov in mednarodnih priporocil. Slovenski predstavnik se v letu 2018 ni udeležil sestanka tega odbora. 9.4.4 Odbor za varnost jedrskih naprav (CSNI) Delo tega odbora obsega pomoc državam clanicam pri ohranjanju in nadaljnjem razvoju znanstvenega in tehnicnega znanja, potrebnega za ocenjevanje varnosti jedrskih reaktorjev in gorivnega cikla. Odbor je sestavljen iz znanstvenikov, odgovornih za razvoj varnostnih tehnologij in raziskovalnih programov, ter iz predstavnikov upravnih organov. Na sestankih so se clani seznanili s porocili o delu posameznih delovnih skupin in tudi odbora za jedrske upravne dejavnosti (CNRA), s katerim odbor CSNI tesno sodeluje. Odbor je sprejel še sklepe o potrditvah izdelanih porocil in odobril predloge za nove projekte ter odlocil, naj delovna skupina za varnost goriva (WGFS) v sodelovanju z delovnima skupinama za analizo in obvladovanje nesrec (WGAMA) in za varnost gorivnega cikla (WGFCS) svoje dejavnosti razširi tudi na podrocje težkih nesrec in zadnje faze gorivnega cikla na nesrece odpornega goriva. Prav tako mora skupina SESAR/SFEAR2 (Senior Expert Group on Safety Research/Support Facilities for Existing and Advanced Reactors 2) pripraviti predloge alternativ za primer ustavitve raziskovalnega reaktorja Halden, vkljucno z nacrti za ohranitev znanja in podatkov, zbranih v casu trajanja projekta. Na drugem sestanku je pomocnik generalnega direktorja NEA najprej seznanil udeležence z novimi aktivnostmi. Sprejeta je bila odlocitev o povabilu Indiji za delo v CSNI, usklajevanje sporazuma o sodelovanju s programom NEST (Nuclear Education Skills and Technology Network) je v zakljucni fazi, nadaljujejo se tudi pogovori s Kitajsko o sodelovanju v agenciji. Nato so o delu porocale delovne skupine in podale predloge za odobritev pripravljenih porocil za nove dejavnosti in projekte. Delovna skupina SESAR/SFEAR2 se je sestala v francoskem raziskovalnem centru Cadarache, kjer so si clani ogledali eksperimentalne naprave, kljucne za nadaljnje jedrske raziskave in razvoj novih merilnih tehnik in instrumentov. Obravnavali so nacrte in možnosti za shranjevanje podatkovnih baz. Podobnih vprašanj se loteva tudi združenje ETSON (European Technical Safety Organisations Network), ki je prav tako predstavilo svoje aktivnosti in bo povabljeno k sodelovanju s CSNI. Na naslednjem sestanku odbora bo na dnevni red uvršceno porocilo o podatkovnih bazah, ki jih upravlja NEA. Udeleženci so se seznanili še z dejavnostmi in razpise za projekte Evropske komisije na podrocju jedrske varnosti in tehnologije, predstavljeno je bilo tudi porocilo o najnovejših dejavnostih pri sanaciji JE Fukušima. Slovenska predstavnika sta v letu 2018 sodelovala v delovni skupini za upravljanje in analizo v primeru nesrec WGAMA in delovni skupini za elektricne energetske sisteme WGELEC. Glavni, za Slovenijo relevantni, podrocji WGAMA sta, vse dokler se v NEK izvaja program nadgradnje varnosti, termohidravlicne analize in analize težkih nesrec. Novo pa je podrocje raziskav pasivnih sistemov. Poleg predstavnikov držav clanic v delovni skupini sodelujejo tudi predstavniki Evropske komisije, Rusije in Kitajske, kot povabljene države. Glavna naloga delovne skupine WGELEC je preucevanje varnostnih vidikov uporabe elektricnih sistemov v jedrskih objektih s cilji spodbujanja njihovega varnega delovanja in ucinkovitosti s tem povezanih upravnih postopkov v državah clanicah. Skupina je stalno spremljala naslednje aktivnosti: obratovalne izkušnje, povezane z uporabo elektricnih sistemov, raziskave robustnosti elektricnih sistemov, analize prehodnih pojavov na elektricnih sistemih v jedrskih elektrarnah, dogodke, ki so vplivali na pospešeno degradacijo baterij ter varnostna vprašanja, izkušnje in probleme v zvezi z zamenjavo zastarele elektricne opreme. 9.4.5 Odbor za jedrske upravne dejavnosti (CNRA) Odbor sestavljajo visoki predstavniki državnih upravnih organov, njegove glavne naloge pa so izmenjava informacij in izkušenj med upravnimi organi, pregled dogodkov, ki bi lahko vplivali na zahteve upravnih organov, in pregled dosedanjih praks in operativnih izkušenj. Najpomembnejša podrocja, ki jih odbor pokriva, so obravnava obratovalnih izkušenj in njihova mednarodna izmenjava, inšpektorske prakse ter sodelovanje med upravnimi organi. V odboru deluje vec delovnih skupin, ki na vsakem sestanku odbora le-temu porocajo o svojem delu. Tako je med drugim delovna skupina za varnostno kulturo pripravljala porocilo o oceni varnostne kulture pri upravnih organih, vkljucno z dobrimi praksami in priporocili. Delovna skupina za obratovalne izkušnje je predstavila revidirano porocilo o dogodkih s težkimi bremeni. Za pripravo tega porocila je vprašalnik izpolnila tudi Slovenija. Delovna skupina za digitalne instrumente in nadzor je predlagala pripravo skupnih stališc za kibernetsko varnost. Delovna skupina za varnost naprednih reaktorjev je porocala o stanju na tehnicnih podrocjih, ki so povezana z naprednimi hitrimi reaktorji z natrijem, vkljucno z ukrepi za preprecevanje in ublažitev hudih nesrec. Slovenska predstavnika sta v letu 2018 sodelovala v delovni skupini za inšpekcijske prakse WGIP in v delovni skupini za obratovalne izkušnje WGOE. WGIP je skupaj z nemškim zveznim ministrstvom za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost organizirala 14. mednarodno delavnico o jedrski inšpekciji. Obravnavane so bile tri tematike: vloga inšpekcije pri ocenjevanju cloveških in organizacijskih vidikov, izvajanje inšpekcij korektivnega programa, pri kateri je sodeloval slovenski predstavnik, in inšpekcije projektnih osnov varnostne opreme. Rezultat skupinskega dela so liste dobrih inšpekcijskih praks in opažanj iz obravnavanih podrocij, ki bodo dodane v naslednjo revizijo zbornika »WGIP Commendable Inspection Practices«. Predstavljene so bile še ugotovitve mednarodne opazovalne inšpekcije v jedrski elektrarni v Kanadi, kjer je sodelovala tudi Slovenija. Poudarjeno je bilo odlicno in strokovno sodelovanje mednarodnega tima. Na sestanku so udeleženci obravnavali pet prepoznanih dobrih praks in jih po diskusiji odobrili. NEA in MAAE skupaj upravljata in vzdržujeta bazo za porocanje o izrednih dogodkih v jedrskih objektih (Incident Reporting System, IRS). Porocila o teh dogodkih obravnava tudi WGOE. Vsake tri leta se nato kot povzetek dogodkov zadnjega obdobja izda t. i. modra knjiga, ki jo bodo kmalu posodobili z bolj podrobnimi informacijami in novimi kategorijami, ki bodo bolj ustrezale naravi dogodkov iz zadnjih obdobij. WGOE je obravnavala še probleme ponarejenih delov (non-conforming, counterfeit, fraudulent and suspect items, NCFSI), povezave med varovanjem in varnostjo (security and safety) in preprecevanje vnosa tujega materiala (foreign material exclusion, FME). Del rednih sestankov odbora je vedno posvecen tudi porocanju držav o posameznih relevantnih dogodkih med obratovanjem jedrskih objektov. Najzanimivejši so tokrat bili poškodbe stropov v bunkerskih zgradbah v elektrarnah Doel in Tihange v Belgiji, pušcanje cevi za varnostno vbrizgavanje v zgornjem plenumu primarnega kroga na prvi enoti elektrarne Doel, zakljucevanje izgradnje in zagona novega reaktorja v elektrarni Olkiluoto na Finskem. Na redni sestanek odbora je bila uvršcena tudi tematska razprava o staranju jedrskih elektrarn. Predstavljeni so bili ozadje, proces, glavni rezultati, nadaljnji ukrepi in zakljucki evropskega tematskega medsebojnega pregleda (TPR). Za vse pregledane jedrske elektrarne obstajajo programi upravljanja staranja in so usklajeni s standardi MAAE in WENRA, vecje pomanjkljivosti niso bile ugotovljene. TPR je izpostavil nekatere izzive, kot so kazalniki ali druga ustrezna orodja, ki omogocajo dosledno ocenjevanje ucinkovitosti programov upravljanja staranja. Na splošno pa je pregled dosegel svoje cilje. Med razpravo je bilo omenjeno, da bi bila potrebna boljša vkljucenost strokovnjakov, MAAE pa je sporocila, da obstajajo dolocena neskladja med porocilom TPR in njenimi lastnimi rezultati. 9.4.6 Odbor za jedrsko pravo (NLC) V letu 2018 sta bila organizirana dva sestanka, prvi v mesecu marcu in drugi v novembru. Na marcevskem sestanku (14. in 15. marca 2018) so bili glavni poudarki: - v NEA in NLC sta bili sprejeti dve novi clanici: Argentina in Romunija; - NEA Odbor za jedrsko pravo dvakrat letno izdaja publikacijo »Nuclear Law Bulletin«; v kratkem bo izšla jubilejna 100. števila (ob 50 - letnici NEA), Slovenija pa v njej sodeluje z bolj ali manj rednimi prispevki že od 57. številke (junij 1996), ko seveda še ni bila clanica OECD in NEA in je sodelovala na povabilo sekretariata NEA; - podano je bilo porocilo o INEX-5 vaji (potekala od konca leta 2015 in do sredine leta 2016) in delavnici, ki je bila organizirana po vaji (v zacetku 2017), kjer je v scenariju z jedrsko nesreco sodelovala NEK; v analizi vaje je eden od poudarkov na uveljavljanju HERCA/WENRA filozofije izvajanja zašcitnih ukrepov; - sprejet je bil osnutek priporocila Steering Committeeju glede definicije radioizotopov, ki so dosegli zakljucno fazo izdelave; gre za vprašanje, ali so taki radioizotopi pokriti s Pariško konvencijo ali pa za škode, ki bi jih povzrocili, velja navadno odškodninsko pravo; - evropski tribunal za jedrsko energijo odloca o sporih med pogodbenicami PK ali o tolmacenju konvencije. Poslovnik doloca nacin imenovanja sodnikov (za dobo 5 let), s spremembo tega poslovnika pa se imenovanje ne more podaljšati za še eno tako petletno obdobje. Mandat vseh sedmih sodnikov potece koncem leta 2019; postopek za imenovanje sodnikov za deseti mandat (od leta 2020 do leta 2024) bo Sekretariat NEA sprožil konec leta 2018; - o delu novoustanovljenih delovnih skupin NLC so porocali njihovi predsedniki (globoka geološka odlagališca in odgovornost za jedrsko škodo; odgovornost za jedrsko škodo in transport; pravni vidiki jedrske varnosti). Vse delovne skupine seveda delujejo na principu vprašalnikov, ki pa jih Slovenija vedno ne dobi v izpolnjevanje, saj formalno ni clanica teh delovnih skupin. Tako smo prejeli v izpolnjevanje zgolj vprašalnik za tretjo DS (o pravnih vidikih jedrske varnosti), in sicer na temo »Long Term Operation«; - predstavniki sekretariata so porocali tudi o bratislavski delavnici (na temo odgovornosti za jedrsko škodo), ki se je je udeležila naša bivša sodelavka Katarina Kašnar. Na novembrskem sestanku NLC (21. in 22. november 2018) pa so bili glavni poudarki: - v okviru politike izdajanja publikacij in izobraževalnih programov NEA je sekretariat prikazal statistiko prispevkov držav clanic v zadnjih petih številkah »Nuclear Law Bulletin«, kjer sta Francija in ZDA objavili po pet prispevkov, Slovenija pa je s štirimi prispevki skupaj z Nemcijo in Slovaško; - glede objave posodobljene strani z zakonodajo držav clanic s podrocja dela NLC velja omeniti, da je slovenska zakonodaja na NEA spletni strani že posodobljena, medtem ko trenutno poteka tako delo za sedem držav, za 10 držav pa so priprave v teku. Kljub temu pa bomo morali tudi na naši strani posodobiti podatke glede ZVISJV-1; - glede tabele upravnih organov na jedrskem podrocju je podatek za Slovenijo seveda tocen glede URSJV, pri rubriki »Nuclear Policy« (whether promotion or otherwise) pa je naveden MOP, pri cemer bi moral biti navedeno Ministrstvo za infrastrukturo; v rubriki TSO pa ni navedeno nic, in bi bilo potrebno dodati naše pooblašcene za vprašanja jedrske in sevalne varnosti; - ponovno je potrebno preveriti podatke za veljavne zneske upravljavceve odgovornosti za jedrsko škodo in financnega zavarovanja; - predstavnik Evropske komisije je pojasnil, da je Komisija v septembru leta 2018 narocila študijo o odgovornosti za jedrsko škodo, ki naj bi pokazala na potencialne možnosti privatnega zagotavljanja sredstev in nacinov (zavarovalnice, pozavarovalnice, vzajemna zavarovanja, pooli operaterjev itd.) ter višino kapacitet, ki jo je na ta nacin možno zbrati. Ponovno bodo preverjali, kaj je trenutno nezavarovarljivo in možne rešitve za pokrivanje teh primanjkljajev. Zakljucek in rezultate študije nacrtujejo za sredo 2019, ko naj bi študijo tudi objavili. Predstavnik zavarovalne industrije je menil, da je študija odvecna, saj je ponovno potrdil, da trenutno ostaja nezavarovarljivo zgolj 30-letno zastaralno obdobje za kritje smrti in telesnih poškodb; - glede volitev sodnikov v European Nuclear Energy Tribunal (ki je organ za reševanje sporov med pogodbenicami Pariške konvencije) je pojasnjeno, da koncem leta potece 5-letni mandat sedmim sodnikom in da je treba pred tem imenovati nove. Pogodbenice PK so razdeljene v dve skupini (skupina A predstavlja države z jedrskim programom, torej je zastopana tudi Slovenija, in skupina B, kjer so vkljucene države brez jedrskega programa); iz prve skupine bodo izbrani trije sodniki (glede na skupno bruto elektricno moc, proizvedeno v JE – upoštevaje podatke v PRIS), iz druge pa štirje. Sekretariat je že sedaj nediplomatsko napovedal, da bi znale po tem kljucu svoje kandidate predlagati in biti izbrane Finska, Španija in Velika Britanija; - Poljska je pripravila zanimiv pregled dolocb nacionalnih zakonodaj s podrocja TPL, ki dolocajo prioritetna pravila glede obravnave in reševanja zahtevkov iz naslova jedrske škode. Poleg Slovenije imajo dolocbe na to temo v svojih zakonodajah še naslednje pogodbenice PK: Francija, Italija, Nizozemska, Norveška in Španija, medtem ko imajo Nemcija, Švica in Turcija dolocbe, ki predvidevajo oblikovanje prioritetnih pravil šele po morebitnem nastanku jedrske nesrece oz. škode. 9.4.7 Odbor za tehnicne in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla (NDC) Odbor se ukvarja z vprašanji jedrske energetike iz ekonomskega in širšega gospodarskega vidika, delo odbora pa tako vkljucuje raziskovanje gospodarske upravicenosti uporabe jedrske energije kot tudi vrednost in dostopnost razlicnih virov, pomembnih za uporabo jedrskih tehnologij. S takšnimi temami se tako podrobno in specificno ne ukvarja nobena druga mednarodna organizacija, zato je udeležba v tem odboru za Slovenijo, ki naj bi kot clanica OECD svoje politike in usmeritve oblikovala ob upoštevanju najbolj razvitih držav, zelo koristna za potrebe usmerjanja politik in vodenja na podrocju uporabe jedrske tehnologije za proizvodnjo energije. Jesenski sestanek odbora je bil hkrati še zakljucni sestanek delovne skupine za dobavo medicinskih radioizotopov (High Level Group on Supply of Medical Radiosotopes, HLG-MR). Na sestanku je bil sprejet program dela odbora za obdobje od 2019 do 2020. Program dela in pricakovani rezultati so bili razdeljeni v dve skupini: prva so rezultati analiz, ki se nanašajo na razvoj jedrskih tehnologij, druga pa rezultati ekonomskih in gospodarskih študij ter analiz naravnih virov v jedrskih energetiki. Na sestanku so bile predstavljene še glavne ugotovitve posameznih izvedenih študij. Slovenski predstavnik je pripravil porocilo o relevantnih dogodkih in aktivnostih v državi, porocila so predstavile so tudi Belgija, Rusija, Francija in ZDA. Izpostaviti velja tudi pomembno sporocilo IEA (International Energy Agency), ki prav tako deluje znotraj OECD in ki ugotavlja, da izpusti ogljikovega dioksida narašcajo ter da se oddaljujemo od zavez iz Pariškega sporazuma v sklopu Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah. Zato IEA vsem odlocevalcem sporoca, da je vloga jedrske energije pri varovanju podnebja zelo pomembna in da jo morajo odlocevalci upoštevati. 9.4.8 Odbor za jedrsko znanost (NSC) Glavni cilji odbora za jedrsko znanost so pomagati državam clanicam pri razvijanju obstojecega znanja, potrebnega za izboljšanje delovanja in varnosti obstojecih jedrskih sistemov, prispevati k oblikovanju trdne znanstvene in tehnicne podlage za razvoj jedrskih sistemov prihodnje generacije in ohranjati osnovno znanje z jedrskega podrocja. Slovenski predstavnik se v letu 2018 ni udeležil sestanka tega odbora. 9.4.9 Usmerjevalni odbor Usmerjevalni odbor je najvišji organ agencije, katerega naloga je usmerjati delo posameznih odborov in sekretariata ter porocati OECD o delu agencije. V njem sodelujejo višji predstavniki upravnih teles za jedrsko energijo in predstavniki ministrstev držav clanic, ki se ukvarjajo s podrocjem jedrske energije, ter tudi predstavnika MAAE in Evropske Unije. Spomladanski sestanek je bil posvecen 60 - letnici obstoja agencije, organizirana je bila tudi slavnostna prireditev. Po standardnem nagovoru generalnega direktorja, ki je poudaril potrebo po sodelovanju agencije s posameznimi državami clanicami, so porocila podali tudi vodje posameznih sektorjev. Nato se je razpravljalo o programu dela agencije in proracunu za leti 2019 in 2020. V zvezi s programom dela so bili izpostavljeni priprava jedrskih predpisov, raziskave goriv in materialov, jedrska zakonodaja, tehnološki razvoj, inovativne tehnologije in razvoj trga, medresorske teme ter program NEST. V zvezi s proracunom se je razvila razprava, v kateri je precej držav izrazilo kritike oziroma pomisleke glede vecanja stroškov. Generalni direktor je pojasnil, da je povecanje stroškov nacrtovano zaradi modernizacije agencije, med drugim tudi posodobitve informacijske tehnologije. Predlagal je vsaj odobritev programa dela, vendar so države clanice menile, da sta proracun in program dela medsebojno povezana. Po daljši debati je bil sprejet sklep, da se je odbor v grobem seznanil s programom dela, za sprejetje proracuna pa potrebuje vec pojasnil in podrobnejše zneske številke, zato je bilo nadaljevanje razprave o predlogu proracuna preloženo. V nadaljevanju sestanka je potekala še okrogla miza, kjer so Brazilija, Kitajska in Indija predstavile svoje jedrske programe. Drugi sestanek odbora je bil konec oktobra, strateška tema pa ohranjanje znanja (knowledge management). Generalni direktor agencije je spregovoril o sprejemanju proracuna in poudaril potrebo po investicijah v informacijske tehnologije kljub zavedanju omejitev v proracunih držav clanic. Odnosi s Kitajsko se razvijajo pozitivno, generalni direktor je med obiskom Kitajske opravil koristne pogovore. Sledila so porocila posameznih sektorjev in odborov. Udeležencem so bile predstavljene novosti pri programu NEST, ki obstaja že od leta 2015, trenutno pa je v obravnavi okvirni sporazum o njegovem nadaljnjem delovanju. Program daje poudarek pridobivanju mladih visoko izobraženih kadrov za delo v jedrski znanosti in industriji. Omenjena sta bila dva njegova pomembnejša projekta, in sicer NEST Hymeres v Švici, ki raziskuje fenomene v zadrževalnem hramu, in NEST Clads na Japonskem, ki raziskuje napredne tehnologije razgradnje. Sestanek se je nadaljeval s tematsko strateško razpravo o staranju delovne sile in ohranjanju znanja. Predstavnik Južne Koreje je opisal procese ohranjanja znanja v njihovi državi, ki temeljijo na pridobivanju, uporabi, izmenjavi in ohranjanju znanja ter predstavil Korea Atomic Energy Research Institute (KAERI), ki je njihova vodilna institucija pri razvoju inovacij. Predstavnica Združenega Kraljestva je predavala o staranju njihove delovne sile in ohranjanju znanja v državi, ki bo leta 2021 potrebovala 100.000 izurjenih ljudi iz jedrskega podrocja, zdaj pa jih je le okrog 88.000 in polovica jih je stara preko 45 let. Potrebno je zmanjšanje ovir za zaposlovanje novih ljudi, saj lahko traja vec let preden se najde strokovnjaka na ustreznem podrocju. V razpravi je bilo izpostavljeno, da je stanje v izobraževanju razlog za skrb že vsaj od leta 2000 in da opušcanje jedrske energije ne prispeva pozitivno k prilivu novih kadrov. Predstavnica Instituta za raziskave elektricne energije EPRI (Electric Power Research Institute) je poudarila njihov standardiziran program za vrednotenje, pomembne so nove tehnologije kot so video, virtualna resnicnost in ucenje na daljavo, zato so razvili sistem urjenja, ki vsebuje kombinacijo metod in omogoca sodelovanje z vsemi deležniki. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik MAAE, ki je poudaril prepletenost razlicnih podrocij od jedrske varnosti in varovanja do varovanja jedrskih snovi. 9.5 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUŽENJI 9.5.1 WENRA WENRA je neformalno združenje predstavnikov jedrskih upravnih organov evropskih držav z jedrskimi programi. Glavne naloge združenja so razvoj skupnega pristopa k jedrski varnosti, zagotavljanje neodvisnih pregledov jedrske varnosti v državah kandidatkah za vstop v EU ter izmenjava izkušenj na podrocju jedrske varnosti. V združenju je zastopanih osemnajst držav clanic in trinajst držav opazovalk. Z namenom harmonizacije pristopov k jedrski varnosti so ustanovljene tri delovne skupine, ki pripravljajo podlage za varnostne standarde za podrocja varnosti jedrskih elektrarn, jedrske varnosti skladišc radioaktivnih odpadkov in razgradnje jedrskih elektrarn ter za harmonizacijo jedrskih inšpekcijskih praks. Aprila je v belgijskem Gentu potekal prvi redni letni sestanek združenja. Udeleženci so razpravljali o morebitni prikljucitvi Južne Koreje, Brazilije in Irana k opazovalkam in obravnavali porocila upravnih organov posameznih držav. Posamezne države so porocale o naslednjem: Belgija je imela težave z betonskimi zgradbami na obmocju elektrarn Doel in Tihange, na Poljskem je bila izvedena misija ARTEMIS, v francoskem upravnem organu so se lotili prestrukturiranja strokovnih svetovalnih odborov, na Švedskem je v pripravi dovoljenje za odlagališce visoko intenzivnih jedrskih odpadkov. V Rusiji je skoraj dokoncana plavajoca jedrska elektrarna, zagnali so še dve novi elektrarni, glede izvora povecanih kolicin rutenija-106 v zraku pa še niso imeli podatkov. Porocila o svojem delu so podale še delovne skupine, predstavila se je tudi organizacija ETSON (European Technical Safety Organisations Network). Sledila je razprava o dokumentu o strateških usmeritvah združenja, doseženo je bilo splošno strinjanje o usmeritvah in imenovana ožja skupina za dokoncno izdelavo dokumenta. Predstavljeno je bilo porocilo skupine za pripravo referencnih ravni za raziskovalne reaktorje in porocilo o izvajanju tematskega strokovnega pregleda (TPR). Novembra so se clani sestali v Schaffhausnu v Švici na drugem plenarnem zasedanju. Prvi del sestanka je bil namenjen izkljucno državam clanicam, glavna tema pogovora je bila priprava strategije združenja in pogled v prihodnost. Drugi del sestanka, ki so se ga udeležili tudi opazovalci, je bil namenjen usklajevanjem strateških ciljev skupine. Po zakljucku razprave je bilo sprejetih enajst ciljev. V nadaljevanju so predstavile svoje delo vse tri delovne skupine, nato pa so predstavniki posameznih držav spregovorili o odprtih temah. Švica je predstavila težave glede razlicnih priporocanj zašcitnih ukrepov v primeru nesrec med razlicnimi deležniki znotraj države, cemur je pritrdila tudi Slovenija. Nizozemska je izpostavila, da civilne zašcite nimajo dovolj znanja o tej tematiki in da je komunikacija med deležniki pomanjkljiva. Španija je predlagala svoj nacin izboljšanja komunikacije na podlagi ozavešcanja javnosti, Avstrija in Japonska pa sta predlagali izboljšanje komunikacije med izrednimi dogodki. Slovenija je predlagala ustanovitev nove delovne skupine za pripravo varnostnih referencnih okvirov za kibernetsko varnost. Vsi clani WENRE so izrazili interes in potrebo po obravnavi tega podrocja, vendar zaenkrat ne z novo skupino, pac pa znotraj obstojecega delovnega podrocja varnosti in varovanja. Slovenski predstavniki so bili aktivni tudi v delovnih skupinah združenja WENRA. Delovna skupina za harmonizacijo jedrskih reaktorjev (Reactor Harmonisation Working Group, RHWG) je julija obiskala jedrsko elektrarno v Cernobilu. Ogledali so si nov obrat za predelavo jedrskega goriva in nov zašcitni plašc preko sarkofaga; stara zašcitna stavba, ki je bila zgrajeno kmalu po nesreci, je bila namrec že v slabem stanju. Skupina je pregledala tudi zakljucno porocilo tematskega pregleda programov staranja, izvedenega pod okriljem ENSREG, in ga ocenila precej kriticno. V prihodnosti nacrtujejo pregled in izboljšanje varnostnih ciljev za nove elektrarne ter obisk jedrske elektrarne Zwentendorf v Avstriji, zgrajene malo pred jedrsko elektrarno Krško, ki pa zaradi politicnih odlocitev ni nikoli obratovala in je sedaj konzervirana. Delovna skupina za jedrske odpadke in razgradnjo (Working Group on Waste and Decommissioning, WGWD) je izmenjala izkušnje o napredku in spremembah na podrocju nacionalnih zakonodaj pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. V sklopu tega so bile analizirane tudi preglednice skladnosti (Tables of Concordance, TOC) slovenske zakonodaje na podrocju odlaganja radioaktivnih odpadkov. URSJV je v septembru 2018 v Ljubljani gostila enotedenski sestanek delovne skupine WGWD. Prisotni so bili predstavniki 17 držav clanic WENRE. Na sestanku je potekal pregled tabel skladnosti nacionalnih zakonodaj z zahtevami, ki so jih skupaj pripravile in objavile clanice WENRE, in sicer za skladišcenje, odlaganje in obdelavo radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter za razgradnjo jedrskih objektov. Tako so udeleženci pregledali skladnost ukrajinske zakonodaje z zahtevami za skladišcenje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, italijanske zakonodaje z zahtevami za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter francoske, belgijske, švedske in ceške zakonodaje z zahtevami za obdelavo radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Pregled skladnosti slovenske zakonodaje z zahtevami WENRE s podrocja radioaktivnih odpadkov in razgradnje je potekal že na prejšnjih sestankih, Slovenijo tako caka samo še pregled zahtev za obdelavo radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Poleg pregleda tabel skladnosti je na sestanku v Ljubljani beseda tekla tudi o pripravah na organizacijo delavnice o upravnih vidikih razgradnje jedrskih objektov, ki bo potekala od 28. do 30. oktobra 2019 v Berlinu in v Greifswaldu v Nemciji. 9.5.2 ENSRA - European Nuclear Security Regulators' Association Združenje predstavnikov upravnih organov, ki pokrivajo jedrsko varovanje ENSRA (ENSRA - European Nuclear Security Regulators Association), je bilo ustanovljeno leta 2004, Slovenija pa se je združenju pridružila leta 2008. ENSRA sledi predvsem naslednjim ciljem: izmenjavi informacij o jedrskem varovanju, aktualnih varnostnih vprašanjih in dogodkih, razvoju celovitega razumevanja temeljnih nacel fizicnega varovanja in spodbujanju skupnih nacel varovanja v Evropi. Švedska je oktobra 2018 gostila plenarni sestanek, katerega glavne teme so bile: izmenjava informacij o aktualnih varnostnih izzivih, izmenjava informacij o zakonodaji in pristopih clanic, sodelovanje z MAAE in z drugimi ter nadaljnje aktivnosti delovnih skupin znotraj združenja. Naslednji sestanek bo leta 2019 gostila Finska oziroma njen jedrski upravni organ STUK. 9.5.3 Mednarodno združenje za jedrsko pravo (INLA) INLA (INLA - International Nuclear Law Association) je mednarodno združenje pravnih in drugih strokovnjakov za miroljubno uporabo jedrske energije, katerega temeljni namen je podpirati in pospeševati znanje in razvoj pravne stroke in raziskav na tem podrocju, izmenjava spoznanj med njegovimi clani ter sodelovanje s sorodnimi združenji in ustanovami. V združenje je vclanjenih okoli 600 strokovnjakov iz vec kot 60 držav in mednarodnih organizacij. INLA deluje v sedmih delovnih skupinah, in sicer: Varnost in predpisi; Odgovornost za jedrsko škodo in zavarovanje; Mednarodno jedrsko trgovanje/nove gradnje; Ravnanje z odpadki; Jedrsko varovanje in Transport. INLA praviloma organizira kongres na dve leti, zadnji je bil v letu 2018 v Abu Dhabiju. Tocen datum in kraj naslednjega kongresa, ki naj bi bil v letu 2020, še nista znana. Leta 2005 je bil INLA kongres organiziran v Sloveniji, Portorožu. 9.5.4 NRC (CAMP) URSJV sodeluje na podlagi sporazuma z US NRC (Zvezno jedrsko upravno komisijo ZDA) v mednarodno raziskovalno-razvojnem programu CAMP (Code Application and Maintenance Programme). Program CAMP omogoca sodelovanje pri vzdrževanju in uporabi programske opreme na podrocju preprecevanja ter obvladovanja nezgod in nenormalnih dogodkov v jedrskih elektrarnah. Pri tem sodelujejo, na podlagi pogodbe iz leta 2018, ko se je pricela nova petletna faza programa CAMP za Slovenijo, poleg URSJV še NEK in IJS. Nacionalni koordinator za program CAMP je predstavnik IJS, ki redno spremlja in poroca o dejavnostih CAMP in s svojimi prispevki aktivno sodeluje pri razvoju in uporabi NRC racunalniških programov. Pogodba CAMP zagotavlja dostop do racunalniških programov, ki se razvijajo v okviru programa. Uporabnikom so trenutno na voljo najnovejše verzije programskih orodij in sicer: RELAP5/MOD3.3 Patch 05, TRACE V5.0 Patch 5, skupaj s programoma PARCS-v32m19 in SNAP Version 2.6.6 ter APTPlot V6.8.0 za risanje grafov. Za leto 2018 je IJS pripravila prispevek v naravi z naslovom »Semiscale S-NC-02 and S-NC-03 naturall circulation tests performed by RELAP5/MOD3.3 Patch 5«, ki je bil strokovno pregledan in caka na objavo. Za predloge v naravi je bil izdelan petletni »Program dela v okviru pogodbe o sodelovanju v mednarodnih raziskovalnih programih CAMP in CSARP, za podrocje raziskovalnega programa CAMP za obdobje 2018-2022. Za leto 2019 je bila na jesenskem srecanju CAMP predlagan prispevek v naravi z naslovom »LOCAs with loss of one active emergency cooling system simulated by RELAP«, ki ga je tehnicni programski odbor CAMP tudi odobril. Maja 2018 se je nacionalni koordinator udeležil spomladanskega srecanja »2018 Spring CAMP Meeting« v Ottawi, Kanada, v decembru pa tudi jesenskega srecanja »Fall 2018 CAMP Meeting« v North Bethesda, ZDA. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CAMP so se v letu 2018 srecali junija na delovnem sestanku, kjer je nacionalni koordinator programa podrobneje predstavil najnovejša dogajanja v raziskovalnem programu CAMP ter svoje delo in aktivnosti IJS na tem podrocju. 9.5.5 NRC (CSARP) V letu 2015 je Slovenija obudila sodelovanje v US NRC raziskovalnem programu na podrocju težkih nesrec CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program). Pri tem sodelujejo, na podlagi aneksa k pogodbi za CAMP, poleg URSJV še NEK in IJS, nacionalni koordinator za program CSARP je predstavnik IJS. Pogodba CSARP zagotavlja dostop do racunalniškega programa MELCOR za simulacijo težkih nesrec v jedrskih elektrarnah. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CSARP so se v letu 2018 srecali v novembru na delovnem sestanku. Nacionalni koordinator je predstavil status raziskovalnega programa CSARP v Sloveniji, kronologijo aktivnosti, udeležbo na EMUG srecanju, MELCOR delavnici in CSARP/MCAP srecanju, ter realizacijo nacrtovanih aktivnosti. Realizirane so bile vse nacrtovane aktivnosti in dodatno še projektna naloga »Analiza vpliva nadgradnje varnosti NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec z uporabo racunalniškega programa MELCOR 2.2« za URSJV. 9.5.6 NSCG – Nuclear Security Contact Group Kontaktna skupina za jedrsko varovanje (NSCG – Nuclear Security Contact Group) je združenje, ki je nastalo po koncu 4. vrhunskega srecanja jedrskega varovanja (Nuclear Security Summit), ki je bil leta 2016. Skupini so se pridružile še nekatere druge države, ki niso sodelovale na omenjenih vrhovih. Slovenija se je formalno pridružila skupini marca 2017, s tem pa se je nadgradilo slovenske aktivnosti na podrocju jedrskega varovanja. Sodelujejo predstavniki MZZ in URSJV. Ena od pomembnih tem v okviru NSCG so tudi prihodnje aktivnosti v zvezi s spremembami konvencije o fizicnem varovanju jedrskega materiala (A-CPPNM - Convention on the Physical Protection of Nuclear Material and Nuclear Facilities). Ena od zavez, izhajajoc iz minulih vrhunskih srecanj jedrskega varovanja, so tudi posamezni tematski sklopi, podporo katerim so dale razlicne skupine držav. Slovenija je preko MZZ avgusta 2018 poslala uradno obvestilo, da se je pridružila dvema pobudama: INFCIRC/910 (ki se nanaša na varovanje visoko radioaktivnih snovi) in INFCIRC/918 (preprecevanje tihotapljenja jedrskih/radioaktivnih snovi). 9.6 SODELOVANJE NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB 9.6.1 Dvostranski sporazumi V mesecu maju je madžarski upravni organ organiziral redno letno srecanje v okviru bilateralnih sporazumov med Ceško, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo, t. i. kvadrilateralo, ki je namenjena predvsem izmenjavi izkušenj in medsebojnemu obvešcanju o pomembnih dogajanjih na podrocju jedrske varnosti. Na zakonodajnem in upravnem podrocju so pri ceškem upravnem organu znotraj raziskovalnega instituta za sevalno varnost so ustanovili nov oddelek, kjer so zaposlili tudi raziskovalce, zakonodajo so popolnoma harmonizirali z zahtevami Evropske Unije, izdali so tudi dovoljenja za podaljšano obratovanje vsem štirim enotam JE Dukovany. Na Slovaškem so prav tako sprejeli potrebne spremembe zakonodaje in se ukvarjajo z periodicnim varnostnim pregledom (PSR) za JE Bohunice, pripravljajo se še na zagon dveh novih enot v JE Mochovce. V Sloveniji je aktualno licenciranje linearnega pospeševalnika za sterilizacijo, v povezavi s transpozicijo temeljnih varnostnih standardov EU (direktiva BSS) je veljavi nov zakon, sprejemajo se ustrezni podzakonski akti. Na Madžarskem so reorganizirali svoj upravni organ, cetrta enota JE Paks je še kot zadnja dobila dovoljenje za podaljšanje življenjske dobe na 50 let, v teku je tudi nov PSR za JE Paks, izdali so novo dovoljenje za nacionalno odlagališce radioaktivnih odpadkov. Nadaljevali bodo s projektom nove elektrarne Paks II, ki je že 22 mesecev v zamudi., Presežek poceni elektricne energije zavira slovaške in ceške nacrte za nove elektrarne. Med relevantnimi dogodki je Ceška porocala o težavah z zvari, kar je podaljšalo remonte. Napaka je bila sistemska, narejena že med gradnjo, saj so bili zvari neustrezno pregledani. Imeli so tudi težave z dizelskimi generatorji zaradi okvar batov. Na Slovaškem je prišlo do zvitja gorivne palice v sistemu za testiranje tesnosti gorivnih elementov. V Sloveniji se je zakljucil remont JE Krško, predstavljene so bile glavne modifikacije, izvedena je bila OSART misija. Madžari so porocali o tujkih v pršilnem (sprinkler) sistemu, ki so verjetno ostali še od gradnje in bi lahko ogrozili delovanje sistema. Ob robu sestanka je podjetje ENCO kot vodilni konzorcijski partner predstavilo status projekta pomoci iranskemu upravnemu organu, v katerem sodelujejo upravni organi vseh štirih držav udeleženk sestanka. Srecanje med Slovenijo in Avstrijo po sporazumu o zgodnjem obvešcanju in vprašanjih skupnega interesa s podrocja jedrske varnosti je tokrat gostila Avstrija. Sestanek je bil namenjen medsebojnemu informiranju o pomembnejših dogodkih v casu od zadnjega srecanja. Teme pogovorov so bile spremembe na podrocju zakonodaje, radiološkega monitoringa, pripravljenosti na izredne dogodke, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in spremembe oziroma pomembnejši dogodki na podrocju jedrskih programov. Slovenija je porocala o zacetku veljavnosti novega zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti ter napredku pri pripravi podzakonskih predpisov, Avstriji pa manjka še krovni zakon o varstvu pred sevanji, ki ga še vedno prenavljajo. V Avstriji so lani imeli misijo IRRS za celovit pregled upravnega organa. Slovenija je gostila misijo EPREV za pregled pripravljenosti na izredni dogodek. Avstrija je izdelala nacrt vzorcenja ob izrednem dogodku, njihov zvezni center za obvešcanje so reorganizirali in vzpostavili skupino za koordinacijo ukrepov. Na podrocju radiološkega monitoringa je Slovenija posodobila programsko opremo za prikaz podatkov in za zbiranje podatkov iz mobilnih enot, delovanje je bilo preizkušeno na delavnici in terenskih vajah v Fukušimi. Slovenska stran je porocala še o radioaktivnih odpadkih v JE Krško, o centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov in o odlagališcih jalovine Rudnika Žirovski vrh. Sogovornike je obvestila tudi o dogajanjih glede podaljšanja obratovalne dobe JE Krško in zahtev za izvedbo presoje vplivov na okolje s strani nevladnih organizacij. Avstrijci gradijo nov center za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, Evropska komisija pa proti njim še vedno vodi postopek kršitve zaradi neizdelanega nacionalnega programa ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Izdelali so tudi prirocnik za inšpekcijo reaktorja TRIGA na Dunaju, ki so ga preizkusili tudi med misijo IRRS. Slovenska stran je nato obširno porocala o obratovanju JE Krško, in sicer o dveh dogodkih: elektricnem udaru in menjavi merilne opreme na obeh glavnih transformatorjih, o izvajanju programa posodobitve varnosti, o važnejših modifikacijah, o statusu periodicnega varnostnega pregleda, o nacionalnem pofukušimskem akcijskem nacrtu, o verjetnostnih varnostnih analizah in o tematskem varnostnem pregledu. Obe strani sta poudarili dobro sodelovanje in koristnost teh srecanj, predvsem pa odprto in neposredno porocanje. 15. in 16. oktobra je potekalo drugo srecanje med URSJV in italijanskim upravnim organom po sporazumu o zgodnji izmenjavi informacij ob radiološkem izrednem dogodku in sodelovanju pri jedrski varnosti. Srecanje je v Ljubljani gostila URSJV, udeležili pa so se ga predstavniki italijanskega državnega inšpektorata za jedrsko varnost in zašcito pred sevanji ISIN, pristojnega za podrocje jedrske in sevalne varnosti na državni ravni, predstavniki agencije za zašcito okolja Furlanije – Julijske krajine, predstavnica italijanskega veleposlaništva v Sloveniji in predstavniki URSJV. Prvi dan srecanja je bil namenjen predstavitvam pomembnejših dogodkov v casu od prejšnjega srecanja. Na dnevnem redu so bile spremembe na podrocju zakonodaje, novosti na podrocju jedrske varnosti in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, aktivnosti na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke ter operativni dogovori o izvajanju sklenjenega sporazuma. V obeh državah sicer intenzivno poteka usklajevanje zakonodaje s podrocja jedrske in sevalne varnosti z evropskim pravnim redom. Slovenija izvaja program posodabljanja varnosti v JE Krško in nadaljuje s pripravami na gradnjo suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo in odlagališca za nizke in srednje radioaktivne odpadke, v Italiji pa potekajo predvsem aktivnosti za razgradnjo obstojecih objektov in za zacetek projekta izgradnje odlagališca radioaktivnih odpadkov. Italijanskim gostom je URSJV predstavila tudi proces obvladovanja izrednega dogodka vkljucno s komunikacijskim sistemom KID. Italijanska stran je posredovala informacijo o statusu postopka ratifikacije Protokola o spremembi Pariške konvencije o odgovornosti tretjim na podrocju jedrske energije. Drugi dan srecanja je italijanska delegacija obiskala JE Krško, kjer jim je osebje predstavilo delovanje elektrarne, varnostne mehanizme ter nacrtovane razširitve oziroma izboljšave. 5. novembra je bil v Zagrebu redni sestanek po bilateralnem sporazumu o zgodnji izmenjavi informacij v primeru radiološke nevarnosti. Na dnevnem redu so bile predstavitve novosti iz pristojnosti obeh organov, izmenjava obvestil in informacij v primeru izrednega dogodka, uporaba direktive BSS pri registraciji dejavnosti in prevozu radioaktivnih virov kot sevalni dejavnosti, izmenjava rezultatov spremljanja radiološkega stanja in podatkov iz radiološkega sistema za zgodnje opozarjanje ter sodelovanje na podrocju obvešcanja javnosti. Hrvaška je leta 2017 sprejela dopolnitve zakona sevalni in jedrski varnosti, v letu 2018 pa še podzakonske akte, s katerimi je prevzela potrebno evropsko zakonodajo. Napovedali so reorganizacijo upravnega organa, ki naj bi se po novem prikljucil Ministrstvu za notranje zadeve. Hrvaška je sprejela nov pravilnik o ukrepih za zašcito pred ionizirajocimi sevanji in postopkih v primeru izrednega dogodka, predlog državnega nacrta je v zadnjih fazah usklajevanja. Slovenski državni nacrt prenavlja Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje. Priprava in usklajevanje medsebojnega sporazuma na podrocju pripravljenosti in odziva na jedrsko ali radiološko nesreco napreduje, hrvaška stran pa je tudi sprejela povabilo k sodelovanju na naslednji vaji za primer izrednega dogodka v NE Krško. 8. novembra sta ob robu plenarnega zasedanja združenja WENRA v Švici direktor URSJV dr. Andrej Stritar in ga. Olga Lugovskaya, vodja oddelka za jedrsko in sevalno varnost pri beloruskem ministrstvu za izredne razmere, podpisala memorandum o soglasju med Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost in Ministrstvom za izredne razmere Republike Belorusije o izmenjavi informacij o jedrski in sevalni varnosti. Memorandum predvideva sodelovanje in izmenjavo informacij ter izkušenj na naslednjih podrocjih: jedrske in sevalne varnosti vkljucno z nadzorom radioaktivnih snovi, merjenjem sevanja v okolju, nadziranjem naravno prisotnega radioaktivnega materiala in ravnanjem z radioaktivnimi odpadki, nadzora jedrske in sevalne varnosti jedrskih naprav med izbiro lokacije, gradnjo, zagonom, obratovanjem in razgradnjo, izdajanja dovoljenj in pooblastil za uporabo virov jedrske energije in ionizirajocega sevanja, pripravljenosti in ukrepanja ob izrednem dogodku, prevoza, tranzita in pošiljanja radioaktivnih snovi ter radioaktivnih odpadkov, izobraževanja in preizkusov posebne strokovne usposobljenosti med opravljanjem dejavnosti na podrocju uporabe jedrske energije, informacijske in komunikacijske dejavnosti upravnega organa ter izmenjave informacij v zvezi z zakonodajnim okvirom ureditvene dejavnosti. Predvideni so periodicni sestanki za izmenjavo vseh informacij. 9.6.2 Konvencija o jedrski varnosti V letu 2018 ni bilo posebnih aktivnosti. Velja omeniti organizacijski sestanek zvezi s pripravami na osmi pregledovalni sestanek pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti (KJV), ki je bil 17. oktobra 2018 na Dunaju. Po uvodnih nagovorih odhajajocega predsednika Ramzija Jammala iz Kanade in namestnika generalnega direktorja MAAE za jedrsko varnost in varovanje Juana Carlosa Lentija je bil potrjen dnevni red. Pomembna dejavnost je bilo žrebanje skupin, ki je dalo naslednje rezultate. Slovenija je v 2. skupini, skupaj z naslednjimi jedrskimi državami: Francijo, Španijo, Ceško, Nizozemsko, Belorusijo (sicer še ni jedrska, vendar ima dve enoti v gradnji), med nejedrskimi pa so v 2. skupini še Libija, Niger, Portugalska, Sirija, Avstralija in Kuba. Na sestanku se je kitajski kandidat za predsedujocega Hua Liu tudi uradno umaknil. Kitajski predstavnik je v svoji obrazložitvi poudaril pomembnost odlocanja s konsenzom in brez volitev. Dana Drabova je bila tako soglasno imenovana za predsedujoco. Španski kandidat Marti je prav tako umaknil kandidaturo za podpredsedujocega, tako da sta lahko bila soglasno imenovana za podpredsednika avstralski kandidat Carl-Magnus Larsson in korejski kandidat Manwoong Kim. V okviru naše (2.) skupine je bila za predsednico skupine predlagana Francozinja Sylvie Cadet-Mercier, za podpredsednika pa Nizozemca Roba Jansensa, za koordinatorja in porocevalca pa predstavnika iz Sirije in Avstralije, imena niso bila dolocena. WANO je bila povabljena kot opazovalka na pregledovalni sestanek. Potrjeni so bili datumi za predajo porocil, vprašanj nanje in odgovorov, ki so bili predlagani že ob koncu 7. pregledovalnega sestanka. Georg Schwartz, prejšnji podpredsednik, je predstavil porocilo o izkušnjah funkcionarjev KJV, in sicer je izpostavil: - potrebo po bolj harmoniziranih porocilih (navodilo naj bi bila podana v naslednjem pismu predsednika do konca 2018), - treba je bolj poudariti in v porocilih opisati dosežke v zvezi z implementacijo Dunajske deklaracije o jedrski varnosti (VDNS), - teme o katerih bi porocali, naj obsegajo LTO, težke nesrece in SAMG, izdajo dovoljenj za nove elektrarne, in tudi vec tehnicne razprave o izboljšavah v obstojecih elektrarnah. G. Rzentkowski je podal pregled dokumentov MAAE, ki prispevajo k izvajanju VDNS in KJV, kjer je omenil težave, kako sploh razumeti to nalogo, potem pa je naštel dokumente od varnostnih osnov (safety fundamentals) do projektnih zahtev (design safety requirements), vkljucno z razširjenimi projektnimi zahtevami (DEC) in eliminacijo sekvenc, ki vodijo k zgodnjim velikim izpustom. Predlagani in potrjeni sta bili tudi dve temi za tematsko sekcijo (topical session), ki se ne prekriva in ne poteka med predstavitvami pregledovalnega sestanka. Pogodbenice so dostavile seznam tem, prostora je za bilo dve temi, in sicer sta bili izbrani (a) staranje jedrskih elektrarn in (b) varnostna kultura (ageing management and safety culture). Sledilo je še porocilo, kaj namerava storiti sekretariat v zvezi s KJV delavnicami. Organizirali naj bi izobraževalne delavnice za pogodbenice brez jedrskih elektrarn, ki bodo pokrivale pravne aspekte, obveznosti in izzive. Od prejšnjega pregledovalnega sestanka se je pridružilo pet novih pogodbenic, in sicer: Madagaskar, Kubo, Sirijo v letu 2017 ter Srbijo, Tajsko v letu 2018. Poudarili so tudi sodelovanje z regijskimi skupinami, kot npr. GSSN, mrežo arabskih regulatorjev, mrežo afriških regulatorjev. Zaceli naj bi izvajati tudi zunaj proracunski (extrabudgetary) projekt MAAE »Krepitev izvajanja KJV ter razumevanje njenih ciljev«. 9.6.3 Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki V Republiki Sloveniji se Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Skupna konvencija) nanaša na varno ravnanje z izrabljenim gorivom v NEK in raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II, na uskladišcene radioaktivne odpadke v NEK, na odpadke iz razgradnje rudnika Žirovski vrh in radioaktivne odpadke malih povzrociteljev, ki so uskladišceni v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov v Brinju. Pregledovalni sestanki pogodbenic po tej konvenciji potekajo vsaka tri leta na Dunaju. Ob koncu leta 2018 je bila Skupna konvencija zavezujoca za 80 držav pogodbenic med katerimi je tudi Republika Slovenija. Šesti pregledovalni sestanek pogodbenic, katerega predsedujoci je bil Bismark Tyobeka iz Republike Južne Afrike, je potekal od 21. maja do 1. junija 2018. Sestanka se je udeležilo 69 delegacij držav pogodbenic. Delo je potekalo na plenarnem zasedanju in v osmih skupinah. Vecina pogodbenic je sodelovala tudi na t. i. odprtih delavnicah, ki so potekale po koncanih predstavitvah držav, v prvem tednu pregledovalnega sestanka. Slovenija je bila skupaj z Združenim kraljestvom, Belgijo, Italijo, Senegalom, Avstrijo, Dansko, Irsko in Malto razporejena v skupino 4, ki ji je predsedoval Paul McCelland iz Kanade. Porocilo za Slovenijo, ki ga je leta 2017 pripravila URSJV v sodelovanju z URSVS, ARAO, NEK, IJS, Rudnikom Žirovski vrh, Klinicnim centrom – Kliniko za nuklearno medicino in Onkološkim inštitutom Ljubljana, ter njegova predstavitev sta bila dobro sprejeta. Po predstavitvi je slovenska delegacija odgovarjala še na dodatna ustna vprašanja, predvsem v zvezi z novim objektom za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v NEK, sredstvi za razgradnjo NEK, sprejemljivosti odpadkov, ki se po obdelavi v tujini vracajo v Slovenijo, suhim skladišcenjem in dolgorocnim ravnanjem z izrabljenim jedrskim gorivom, stroški ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov, sodelovanjem javnosti pri umešcanju odlagališca NSRAO v prostor, terenskimi raziskavami, razširitvijo odlagalnih kapacitet in varnostnimi analizami za odlagališce NSRAO, pošiljanjem odpadkov na Hrvaško v zvezi z Direktivo 2006/117/Euratom, zapiranjem, dolgorocnim nadzorom in problemom plazenja odlagališca Boršt. Sloveniji so bili postavljeni naslednji izzivi, o napredku katerih bodo Vlada RS oziroma pristojna ministrstva in organizacije morali porocati v porocilu, ki bo predstavljeno na naslednjem pregledovalnem sestanku: - izdaja ustreznih dovoljenj, izgradnja in obratovanje odlagališca za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke v Vrbini pri Krškem; - izdaja ustreznih dovoljenj, izgradnja in obratovanje suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo; - dolgorocno upravljanje odlagališca Boršt, vkljucno z izdajo dovoljenja za zaprtje in - dosežen dogovor z Republiko Hrvaško o razgradnji Nuklearne elektrarne Krško in odlaganju radioaktivnih odpadkov ter ravnanju z izrabljenim gorivom. Šesti pregledovalni sestanek pogodbenic skupne konvencije je potrdil, da se pri varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki v državah pogodbenicah stanje izboljšuje. Število pogodbenic se povecuje, ceprav nekaj pogodbenic na pregledovalnem sestanku ni sodelovalo, ni pripravilo porocil ter ni sodelovalo v postopku priprave vprašanj in odgovorov. Pogodbenice so dokazale privrženost nacelom skupne konvencije. Poudarile so pomembnost priprave porocila in odgovorov na vprašanja ter pregledovalnega postopka za lastno presojo trenutnega stanja v državi. Prav tako so poudarile pomembnost, ki jo pripisujejo takemu nacinu mednarodne izmenjave informacij, ki omogoca primerljivost lastne dobre prakse z mednarodno dobro prakso. Pogodbenice so se strinjale, da je za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki treba krog pogodbenic še naprej širiti ter na ravni držav zagotoviti jasen pravni okvir, mocno in neodvisno upravno pristojnost, usposobljene imetnike dovoljenj ali uporabnike, jasno delitev pristojnosti in vkljuciti javnost v postopke odlocanja. Zagotoviti je treba dovolj financnih virov ter jasne in celovite nacrte o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Zagotoviti je treba varnost tudi v prihodnosti zaradi spoštovanja nacela, da se bremena na tem podrocju ne bodo po nepotrebnem prenašala na naslednje generacije. Kljub splošnemu dobremu stanju je v nekaterih državah na posameznih podrocjih stanje mogoce še izboljšati. 9.6.4 Meddržavna pogodba o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško Leta 2002 sta se Slovenija in Hrvaška medsebojno uskladili o lastništvu in obratovanju Nuklearne elektrarne Krško ter sklenili Pogodbo med Vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (Uradni list RS, št. 5/03 - Mednarodne pogodbe; v nadaljevanju: meddržavna pogodba), ki je zacela veljati v mesecu marcu 2003. Po tej pogodbi sta skrb in odgovornost za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz Nuklearne elektrarne Krško naloga obeh držav njenih lastnic, saj z njo pogodbenici soglašata, da bosta zagotovili ucinkovito skupno rešitev za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško. Meddržavna pogodba doloca še, da bosta pogodbenici sporazumno iskali rešitve in skupne rešitve tudi financirali v enakih deležih. Ce pogodbenici ne bi dosegli sporazuma o skupnem reševanju, bosta vsaka zase na svoje stroške poskrbeli za koncno odlaganje svojega dela radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško, ki bodo nastali zaradi njenega obratovanja in razgradnje, bodisi na svojem ozemlju bodisi v tretjih državah. Slovenija se zaveda odgovornosti za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz Nuklearne elektrarne Krško in si v skladu z meddržavno pogodbo prizadeva, da se zagotovi ucinkovita skupna rešitev. Zaradi majhnih kolicin odpadkov in majhnega jedrskega programa ima skupna rešitev številne varnostne, ekonomske, družbene in gospodarske prednosti za obe državi. Državi pogodbenici sta za spremljanje izvajanja meddržavne pogodbe skladno z njenim 18. clenom ustanovili meddržavno komisijo. Vsaka od pogodbenic ima v komisiji predsednika in štiri clane. V letu 2018 je Vlada Republike Slovenije na novo imenovala tri clane slovenske delegacije (sklep št. 36011-3/2018/3 z dne 15. 11. 2018) meddržavne komisije. Meddržavna komisija poleg spremljanja izvajanja meddržavne pogodbe potrjuje Program odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško in Program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško ter obravnava odprta vprašanja, ki se nanašajo na medsebojna razmerja, ki jih obravnava meddržavna pogodba in je kljucno telo za urejanje odnosov med pogodbenicama. Skladno z dolocbo meddržavne pogodbe je bila v letu 2004 izdelana in leta 2005 na 7. seji meddržavne komisije potrjena prva revizija Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IG. S tem programom razgradnje sta se seznanila Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 311- 01/2001-21 in Parlament Republike Hrvaške (Narodne novine, št. 175/04), ki je dal predhodno soglasje k sprejetju. Priprava druge revizije Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IG iz NEK se je zacela po 8. seji meddržavne komisije leta 2008, ki je mandat za pripravo dokumenta podelila strokovnima organizacijama Agenciji za radioaktivne odpadke iz Slovenije in Agenciji za posebni odpad iz Hrvaške. Dokument je bil izdelan v prvi razlicici v mesecu juniju 2010 in nato v drugi razlicici v mesecu februarju 2011. Teh dokumentov meddržavna komisija ni obravnavala niti ju ni potrdila. Meddržavna komisija se je ponovno sestala julija 2015 in se seznanila s statusom izdelave druge revizije Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IG iz NEK. Na tej seji je meddržavna komisija odlocila, da se ustavijo vse dejavnosti za pripravo tega dokumenta, da pa se takoj pricne z dejavnostmi za izdelavo tretje revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja NSRAO in IG iz NEK. Meddržavna komisija je zadolžila strokovne organizacije iz 10. clena meddržavne pogodbe, da skupaj z Nuklearno elektrarno Krško v treh mesecih pripravijo predlog projektne naloge za izdelavo revizije Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Prav tako se zadolžijo strokovne organizacije iz 10. clena Meddržavne pogodbe, da skupaj z NEK v treh mesecih pripravijo predlog projektne naloge za izdelavo revizije Programa razgradnje NEK. Na podlagi sklepa meddržavne komisije sta pogodbenici vsaka svoji strokovni organizaciji (Agencija za radioaktivne odpadke iz Republike Slovenije in Fond za financiranje razgradnje NEK iz Republike Hrvaške) pooblastila za pripravo obeh programov v skladu z meddržavno pogodbo. Ker je od potrditve Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IG preteklo že skoraj 15 let, od zacetka priprave druge revizije pa vec kot 10 let, dokument iz leta 2004 pa ne odražata vec dejanskega in aktualnega stanja ter nacrtov za prihodnje ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ter razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, je treba, zaradi številnih novih in spremenjenih dejstev, ki so povezana z obratovanjem Nuklearne elektrarne Krško, gradnjo objektov za skladišcenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, ter zaradi spremembe drugih robnih pogojev, cim prej izdelati novo revizijo dokumentov, katerih priprava se je pricela v letu 2018. Meddržavna komisija je 17. 11. 2017 ustanovila koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tretje revizije Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško, ki se je v letu 2018 sestal na 14 sejah, na katerih je spremljal in obravnaval pripravo tretje skupne revizije Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško ter predlog rešitve skupnega odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Ob koncu leta 2018 je koordinacijski odbor porocal, da bo tretja skupna revizija programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško izdelana v prvem tromesecju leta 2019. Do tega roka morajo biti optimizirani vsi stroški razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in stroški odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško ter odloceno o ustrezni diskontni stopnji. Pri tem je treba vsa izhodišca preverjati najmanj vsakih pet let, višino diskontne stopnje pa še pogosteje. Delovanje predstavnikov Republike Slovenije v koordinacijskem odboru sledi izvajanju politike ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter doseganju ciljev in nacel, ki jih doloca Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025. V letu 2018 so intenzivno potekale priprave na 12. sejo meddržavne komisije, ki jo je v mesecu januarju 2019 sklical predsednik hrvaške delegacije. 9.7 MEDNARODNO SODELOVANJE URSVS Predstavnik URSVS je clan Združenja direktorjev upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji (HERCA - Association of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities). V letu 2018 se je udeležil dveh rednih sestankov. URSVS sodeluje v Committee on Radiation Protection and Public Health (CRPPH). CRPPH je odbor OECD-NEA, ki usmerja njeno delo na tem podrocju. V odboru sodelujejo predstavniki držav clanic in predstavniki mednarodnih organizacij in združenj (IAEA, EC, ICRP, IRPA UNSCEAR in druge). CRPPH usmerja delo številnih delovnih skupin preko katerih se izvajajo aktivnosti, ki jih odbor prepozna kot potrebne in koristne. URSVS sodeluje pri International System of Occupational Exposure - ISOE. ISOE je informacijski sistem o poklicni izpostavljenosti ionizirajocim sevanjem v jedrskih elektrarnah, ki ga podpirata Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj - Agencija za nuklearno energijo (OECD/NEA) ter MAAE. Informacijski sistem vzdržujejo tehnicni centri ob podpori navedenih organizacij in ob sodelovanju jedrskih elektrarn in upravnih organov. Predstavnica URSVS se je v letu 2018 udeležil rednega letnega sestanka Upravnega odbora ISOE na katerem je predstavila porocilo o remontu v NEK in o prenosu direktive 59/2013/Euratom v slovenski pravni red. URSVS še sodeluje pri projektu European Study of Occupational Radiation Exposure - ESOREX, ki je namenjen zbiranju, obdelavi in primerjavi podatkov o dozah ionizirajocega sevanja, ki jih prejmejo izpostavljeni delavci, na meddržavnem nivoju. V okviru projekta države izmenjujejo izkušnje tudi na podrocju organizacije osebne dozimetrije in vodenja nacionalnih dozimetricnih registrov. Projekt je v preteklosti financira Evropska Komisija, sedaj pa naj bi ga vzdrževale države clanice same. V letu 2018 se je predstavnica URSVS udeležila sestanka o izmenjavi izkušenj in prihodnosti projekta, ki ga je organiziral francoski inštitut IRSN. Slovenija kot ena od dvajsetih evropskih držav sodeluje v Evropskem omrežju ALARA (European ALARA Network - EAN), ki se ukvarja z optimizacijo varstva pred sevanjem ter olajšuje razširjanje dobre ALARA prakse v industrijskem, raziskovalnem in zdravstvenem sektorju po Evropi. Omrežje organizira redne mednarodne delavnice, od katerih je vsaka posvecena specificnemu podrocju varstva pred sevanji. Poleg tega EAN izdaja glasilo, ki predstavlja prakticne primere implementacije principa ALARA, primere dobre prakse in ostale novice s podrocja varstva pred sevanji, ima aktivno vlogo pri študijah Evropske komisije in ostalih mednarodnih organizacij s podrocja varstva pred sevanji ter deluje na ostalih podrocjih implementacije principa ALARA v prakso. Pod okriljem EAN deluje tudi vec pod-omrežij, pri cemer URSVS aktivno sodeluje še v omrežju upravnih organov ERPAN (European Radioprotection Authorities Network), namenjeno operativni izmenjavi informacij s podrocja zakonodaje in nazora nad izvajanjem ukrepov varstva pred sevanjem. Leta 2018 sta se pricela dva projekta MAAE s podrocja uporabe ionizirajocega sevanja v zdravstvu, v katerih sodeluje tudi URSVS. Prvi projekt z oznako RER-6-038 in naslovom »Applying Best Practices for Quality and Safety in Diagnostic Radiology« je namenjen izboljšanju kakovosti in varnosti v diagnosticni radiologiji. Projekt je usmerjen predvsem v tehnicne vidike zagotavljanja in preverjanja kakovosti ter v usposabljanje kljucnih strokovnih delavcev, torej medicinskih fizikov, radioloških inženirjev in zdravnikov radiologov. V letu 2018 se je v okviru navedenega projekta predstavnik zdravnikov radiologov udeležil usposabljanja s podrocja uporabe napotnih kriterijev z naslovom »Training Course for Radiologists on Applying Justification and Referral Guidelines for Imaging«. Drugi projekt, RER/9/147 »Enhancing Member States' Capabilities for Ensuring Radiation Protection of Individuals Undergoing Medical Exposure« je namenjenih izboljšavam sistema varstva pred sevanji pri medicinski uporabi ionizirajocega sevanja s poudarkom na krepitvi sodelovanja med pristojnimi upravnimi organi in profesionalnimi združenji ter na implementaciji mednarodnih Osnovnih varnostnih standardov (BSS - GSR Part 3) pri medicinski uporabi ionizirajocega sevanja. Projekt je razdeljen v vec tematskih sklopov, pri cemer se je Slovenija se na podlagi potreb in obstojecega stanja vkljucila predvsem v tematske sklope usmerjene na naslednja podrocja: 1) Optimizacija s poudarkom na oblikovanju diagnosticnih referencnih nivojev za CT preiskave pediatricnih pacientov. 2) Oblikovanju in implementaciji smernic za napotovanje na radiološke preiskave. 3) Izboljšanju sistemov za porocanje o izrednih dogodkih v radioterapiji in vpeljavi sistema za porocanje o izrednih dogodkih pri radioloških posegih z visoko izpostavljenostjo pacientov. V okviru projekta sta se v letu 2018 predstavnika Slovenije udeležila dveh usposabljanj in sicer medicinska fizicarka usposabljanja z naslovom »Joint ICTP-IAEA School on Quality Assurance and Dose Management in Hybrid Imaging (SPECT/CT AND PET/CT)« in upravna delavka URSVS usposabljanja »Regional Training Course on Radiation Protection in X-Ray Imaging and Nuclear Medicine for Regulatory Bodies«. Sodelovanje v navedenih projektih omogoca ne le udeležbo izbranih radioloških inženirjev, zdravnikov, medicinskih fizikov in delavcev pristojnega upravnega organa na strokovnih usposabljanjih in delavnicah, ki jih organizira in financira MAAE, temvec tudi dostop do strokovnega znanja, smernic in relevantnih dokumentov MAAE, ki bodo omogocili hitrejšo in ucinkovitejšo implementacijo zastavljenih nalog. URSVS sodeluje v Radiation Safety Standards Committee (RASSC). RASSC je eden od štirih odborov, ki je odgovoren za prejemanje mednarodnih standardov IAEA. Standarde pripravlja sekretariat IAEA ob pomoci držav clanic. RASSC se sestaja dvakrat letno in obravnava standarde v razlicni fazi priprave. V letu 2018 se je predstavnica URSVS udeležila jesenskega sestanka. URSVS sodeluje v delovni skupini za podrocje medicinske uporabe ionizirajocega sevanja mreže evropskih upravnih organov HERCA. Poleg izjemno pomembne izmenjave informacij o delovanju in nacinu implementacije Direktive 2013/59 bi med aktivnostmi navedene delovne skupine v letu 2018 izpostavili izvedbo delavnice za inšpektorje s podrocja nadzora oddelkov nuklearne medicine, povezovanje s proizvajalci radiološke opreme z namenom implementacije 78. clena Direktive 2013/59 in harmonizacije izpisa dozimetricnih podatkov in priprave za evropski akcijski teden na temo zavedanja o pomenu upravicenosti radioloških posegov med napotnimi zdravniki. V letu 2014 se je URSVS vkljucila projekt ENETRAP III, ki je namenjen harmonizaciji usposabljanj iz varstva pred sevanji na nivoju EU in medsebojnemu priznavanju kvalifikacij usposobljenih delavcev in ekspertov. Slovenija se je vkljucila kot testna država pri medsebojnem priznavanju izvedencev iz varstva pred sevanji. V letu 2018 se je projekt uspešno zakljucil. Slovenija je v svoj pravni red že prenesla dolocbe direktive 59/2013/Euratom, ki se nanašajo na prepoznavanje kvalifikacij izvedencev varstva prede sevanji in s tem postavila temelje tudi za medsebojno priznavanje kvalifikacij z drugimi državami clanicami. Predstavnica URSVS se je udeležila zakljucnega sestanka projekta. V letu 2015 se je URSVS vkljucila v projekt pomoci Zahodnemu Balkanu z naslovom »Further Enhancement of the Technical Capacity of Nuclear Regulatory Bodies in Albania, Bosnia and Herzegovina, the Former Yugoslav Republic of Macedonia, Montenegro and Serbia, as well as Kosovo«, ki ga financira Evropska komisija in je namenjen implementaciji direktiv EU s podrocja varstva pred sevanji v pravni red navedenih držav. Projekt je bil zakljucen junija 2018. Predstavniki URSVS so sodelovali pri prenosu evropskih direktiv v pravni red držav prejemnic in pri vzpostavljanju oziroma nadgradnje sistema zagotavljanja in preverjanja kakovosti pri medicinski uporabi virov ionizirajocega sevanja. V tem okviru so sodelavci URSVS sodelovali pri vec delovnih obiskih v državah prejemnicah pomoci ter pri izvedbi sedmih usposabljanj predstavnikov upravnih organov za varstvo pred sevanji iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Kosova. Skupaj so predstavniki URSVS opravili 66,5 clovek dni. V letu 2018 MAAE nadaljuje z regionalnim tehnicnim projektom pomoci državam vzhodne Evrope in državam bivše Sovjetske zveze na podrocju izvajanja nacionalnega radonskega programa ter nadzora in ozavešcanja v zvezi s tveganji zaradi radona v bivalnem in delovnem okolju (RER9153). URSVS je zadolžena za koordinacijo udeležb na delavnicah, tecajih in drugih srecanj s tega podrocja. 9.8 OBISKI IZ TUJINE 10. aprila je v okviru delovnega obiska Slovenije Upravo RS za jedrsko varnost obiskal litovski odposlanec za jedrsko elektrarno Ostrovec, veleposlanik g. Darius Degutis. Obisk je bil namenjen predstavitvi litovskih stališc glede JE Ostrovec v Belorusiji. Litva je namrec nezaupljiva do gradnje te jedrske elektrarne, ki jo v Belorusiji gradijo v sodelovanju z Rusko federacijo; predvsem jih skrbi, ker gradnja poteka blizu litovske meje, od glavnega mesta Vilna pa je oddaljena le 45 kilometrov. Litva je izpostavila, da pri gradnji nista bili dovolj upoštevani seizmicna varnost in bližina naselij, tudi litovskih, ki bi bila v primeru resne jedrske nesrece zelo ogrožena. Slovenija se kot jedrska država zavzema za visoke standarde jedrske varnosti in spoštovanje mednarodnih jedrskih standardov, saj jedrska varnost ni pomembna ne le na nacionalnem temvec tudi na globalnem nivoju. Slovenija tako podpira vsa prizadevanja, ki skušajo zagotavljati varnost omenjene jedrske elektrarne. V okviru vecdnevnega obiska pri Mednarodni Agenciji za Atomsko Energijo ter v Sloveniji in na Hrvaškem je Upravo RS za jedrsko varnost 3. maja 2018 obiskala dvajsetclanska delegacija visokih predstavnikov Republike Filipini pod vodstvom predsednika senata, spremljal pa jih je castni konzul Filipinov v Sloveniji. Delegacija je Upravo RS za jedrsko varnost obiskala zlasti z namenom seznaniti se z vsemi postopki za sprejem nove zakonodaje, s katero bi na Filipinih vzpostavili neodvisen upravni organ za jedrsko varnost. Predstavniki URSJV so gostom podrobno predstavili vlogo, pristojnosti in delovanje naše uprave, zakonski okvir na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji ter orisali obstojeci slovenski jedrski program. Clane delegacije so zanimali še financiranje upravnega organa, nacini za preprecevanje prekrivanja pristojnosti, koordinacija med vec pristojnimi organi na dolocenem podrocju, izzivi pri upravljanju in vodenju jedrske elektrarne v lastništvu dveh držav, postopki za podaljšanje življenjske dobe elektrarne, postopki pridobitve dovoljenja za odlagališce jedrskih odpadkov ter vprašanja v zvezi z razgradnjo jedrske elektrarne. Slovenija je za Filipine zanimiva tudi zato, ker je ena od samo treh držav na svetu z delujoco jedrsko elektrarno, ki je projektirana enako kot filipinska jedrska elektrarna v Batanu, ki pa je niso nikoli zagnali. Predstavniki obeh delegacij so ob koncu obiska izrazili željo in pripravljenost za nadaljnje sodelovanje med državama na podrocju jedrske varnosti. 14. avgusta sta bila na vljudnostnem obisku na URSJV g. Ravi Kumar Jain, drugi sekretar, in ga. Zaneta Statevska z indijskega veleposlaništva v Ljubljani. Direktor dr. Andrej Stritar je na kratko opisal naloge in pristojnosti uprave. G. Ravi Kumar Jain se je zanimal, ali v Sloveniji obstaja interes za medicinske obsevalne naprave s kobaltovim virom. URSJV je pojasnila, da bi bilo treba preveriti pri bolnišnicah, ki izvajajo tovrstne terapije, in da je za nadzor nad uporabo virov sevanja v medicini pristojna URSVS pri Ministrstvu za zdravje. URSJV sta 18. decembra obiskala veleposlanik Nepala na Dunaju, g. Prakash Kumar Suvedi in castni konzul Nepala v Ljubljani g. Aswin Kumar Shrestha. Nepal je postal clan MAAE leta 2008 in se je šele v zadnjih letih vkljucil v programe tehnicne pomoci, ki jih nudi ta agencija. Med drugim želijo v svoji državi vzpostaviti sodoben zakonodajni in upravni okvir na podrocju jedrske in sevalne varnosti v skladu z mednarodnimi standardi. Namen obiska je bil dobiti nasvete od URSJV, kako ucinkovito in hitro vzpostaviti ustrezno infrastrukturo na tem podrocju. Direktor dr. Stritar s sodelavci je gostoma opisal zgodovino razvoja upravnega nadzora nad jedrsko in sevalno varnostjo v naši državi. Poudaril je, da je uprava kot organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor prakticno locena od drugih ministrstev, ki se ukvarjajo z uporabo jedrske energije in sevalnih dejavnosti, s cimer je izpolnjena zahteva po neodvisnosti upravnega organa. Na koncu je URSJV izrazila svojo pripravljenost, da Nepalu pomaga tudi v nadaljevanju njihovih nacrtovanih aktivnosti. 10 POOBLAŠCENI IZVEDENCI ZA SEVALNO IN JEDRSKO VARNOST V letu 2018 je imelo pooblastilo skupaj devetnajst pravnih oseb. Na osnovi 89. clena ZVISJV-1 je URSJV v letu 2018 petim pravnim osebam podaljšala veljavnost obstojecih pooblastil, novih pooblastitev ali sprememb pooblastil pa v tem letu ni bilo. Pregled podrocij, za katera so bile organizacije pooblašcene, je objavljen na spletnih straneh URSJV. 10.1 APOSS D. O. O. 10.1.1 Pooblastilo APOSS d. o. o. je pooblašcen z odlocbo številka 3571-5/2016/2 z dne 30. 05. 2016, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. Pooblastilo s strani DZRNS Državni zavod za radiološku i nuklearnu sigurnost (DZRNS) Republike Hrvaške je z odlocbo št. UP/I-568-53-09-06, z dne 23. 10. 2009, pooblastil APOSS d. o. o. za izvajanje del na podrocju jedrske varnosti. 10.1.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V letu 2018 ni prišlo do sprememb števila zaposlenih v APOSS-u (2 zaposlena). Tudi pri izobrazbi zaposlenih ni bilo sprememb (en doktor znanosti na podrocju elektrotehnike smer jedrska tehnologija, en magister znanosti na podrocju elektrotehnike smer jedrska tehnologija). Program zagotovitve kakovosti APOSS d. o. o. je bil recertificiran po ISO standardu ISO 9001-2015 z 30. 01. 2017. V letu 2018 sta bila narejena redni interni QA pregled in nadzorni QA s strani ICR Adriatica Zagreb. APOSS d. o. o. je nosilec AAA+ bonitetne izvrstnosti od leta 2013. Tudi v letu 2018 so pridobili AA+ certifikat. 10.1.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2018 so strokovnjaki APOSS d. o. o. sodelovali pri izdelavi enega neodvisnega strokovnega mnenja za spremembe licencne dokumentacije v NEK v skladu s pravilnikoma JV3 in JV5. Za ustreznost vsebine in obsega projektne spremembe DMP 1024-F-L (Zamenjava rezervoarja goriva za sistem pomožne pare) glede na zakonodajo, standarde in mednarodno prakso v skladu z pogodbo z IBE Ljubljana in specifikacijo NEK SP-ES1302. Izdelava neodvisne strokovne ocene s strani APOSS-a je vkljucevala neodvisen pregled naslednjih dokumentov: - Varnostno presejanje SES, - Varnostno oceno SE. Pregled omenjenih dokumentov je dokumentiran v tehnicnem IBE FIER porocilu v predpisanemu formatu po JV3, Priloga 3. APOSS-ovi strokovnjaki so imeli nekaj priporocil, ki so bili upoštevani s strani NEK z novimi revizijami SES in izdaji Minor UCP. Ocena sprejemljivosti s strani strokovnjakov APOSS-a je bila pozitivna. 10.1.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Aktivnosti na podrocju jedrske varnosti APOSS je sodeloval kot podpora pri izvajanju projektnih sprememb v NEK (kot podizvajalec SIPRO, Krško oz. IBE, Ljubljana) na podrocju priprave varnostnih presoj (SES, per 10CFR50.59), sprememb KVP, sprememb TS in DECTS ali pa posameznih varnostih evaluacij: - SIPRO: 1007-XI-L, ECR (Emergency Control Room, Phase 1 and 2), - IBE: 1010-AF-L, Alternate AF, - IBE: 1005-SI-L, Alternate SI, - IBE: 1024-BS-L, BB2 s podpornimi sistemi. Strokovnjaki APOSS-a-a so bili v letu 2018 vkljuceni tudi v druge projekte, tako doma kot v tujini, ki še vedno potekajo in za katere so porocila v razlicnih fazah priprave. Ti vkljucujejo: - Podporo za izdelavo aplikacije RI-ISI programa za elektrarno tipa PWR, - Svetovanje pri izdelavi projekta seizmicnega PSA za Electrabel ENGIE (Belgija) v sodelovanju z ENCO Dunaj, - Sodelovanje na EC projektu za izboljšanje kapacitete iranskega regulatornega organa za jedrsko varnost (INRA), - Sodelovanje z ENCO-Dunaj na izdelavi shutdown PSA in PSA Level 2 za NPP Angra, Brazilija, - Izdelava elaborata vezanega za nacrt dekomisijskega plana linearnega pospeševalnika DONES (narocnik: Inetec/Institut Ruder Boškovic). - Sodelovanje na raziskovalnemu projektu NARSIS (HO2020) - ožje sodelovanje Gen Energija - IJŠ - APOSS na podrocju »decision support system« pri obvladovanju težkih nesrec. - APOSS tudi aktivno sodeluje s FER Zagreb pri pregledu in reviziji novega NEK MAAP 5.0.3 modela, ki je uporabljen pri reviziji NEK PSA level 2 študija v letu 2018, ki se nadaljuje v leto 2019. Mednarodne konference in tecaji V letu 2018 so strokovnjaki APOSS-a nadaljevali vecletno sodelovanje z MAAE, kot zunanji strokovnjaki oz. kot povabljeni predavatelji na tecajih. Vkljuceni so tudi drugi dogodki, pri katerih so APOSS-ovi strokovnjaki prispevali kot predavatelji na podrocju varnostih analiz. - IAEA Expert Mission under TC project MEX9055: National Workshop on Severe Accident Phenomena and Analysis, 15. - 19. 01. 2018, Ciudad de Mexico, Mehika, I. Bašic, predavatelj, - IAEA Consultancy Meeting, TAL-NS20180215-001: Pilot Workshop on Classification, Assessment and Prognosis during Nuclear Power Plant Emergencies, 19. - 23. 03. 2018, Dunaj, Avstrija, I. Bašic, predavatelj, - The 10th Meeting of the “European MELCOR User Group”, 25. - 27. 04. 2018, FER Zagreb, Hrvaška; I. Bašic, predavatelj, - EC-JRC, Root Cause Analysis Training, 14. - 18. 05. 2018, JRC Petten, Nizozemska, I. Vrbanic, predavatelj, - IAEA Expert Mission EX- TAL-TCEU20180315-001: Regional Workshop on Periodic Safety Review Programmes for Nuclear Power Plants, 22. - 25. 05. 2018, Bratislava, Slovaška; I. Bašic, predavatelj, - 12th international conference of Croatian Nuclear Society HND2018, 3. - 6. 6. 2018, Zadar, Hrvaška; I. Bašic/I. Vrbanic, predavatelja, - APOSS - Koncar: Tecaj-radionica na temu pouzdanosti i rizika, 5. - 7. 9. 2018, Zagreb, Hrvaška; I. Vrbanic: predavatelj, - IAEA Expert Mission EX-PAK2007-1803819: National Workshop on Containment Event Trees and Severe Accident Scenarios in Level-2 PSA, 15. - 18. 10. 2018, Islamabad, Pakistan; predavatelja I. Bašic/I. Vrbanic, - NINE - POSS: Advanced course on key elements of risk quantification and PSA, 19. - 23. 11. 2018, Lucca, Italija; I. Vrbanic: predavatelj, - GEN energija – APOSS: Elements of Probabilistic Risk Assessment for NPPs, november in december 2018, Krško in Ljubljana, Slovenija; predavatelja I. Vrbanic/I. Bašic. Strokovnjaki APOSS-a so kot soavtorji sodelovali na 12. mednarodni konferenci hrvaškega društva jedrskih strokovnjakov (HND) v Zadru od 1. do 3. junija 2018, ter objavili naslednje strokovne clanke: - Štefica Vlahovic, Davor Grgic, Radomir Jecmenica, Ivica Bašic: Calculation of Radioactive Inventory for Severe Accident and Consequence Codes, - Ivica Bašic, Ivan Vrbanic, Davor Grgic, Mario Mihalina: Potential Impact of Reactor Core Damage on Severe Accident Management Actions in Vicinity of Spent Fuel Pool, - Ivan Vrbanic, Ivica Bašic, Pranab K. Samanta: Relation between RAW and RRW and Some of Its Implications on Risk Reduction Strategies, - Štefica Vlahovic, Davor Grgic, Josip Ðakovic, Siniša Šadek, Ivica Bašic: Effectiveness of SFP Spray Cooling during Loss of Coolant Accidents. Vir: [76]. 10.2 EKONERG – INŠTITUT ZA ENERGETIKO IN VARSTVO OKOLJA 10.2.1 Pooblastilo Podjetje EKONERG d. o. o., Institut za energetiku i zaštitu okoliša, je pooblašceno z odlocbo št. 3572-14/2017/4 z dne 21. 03. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.2.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri Kadrovska struktura ni spremenjena. Strokovni kadri se stalno usposabljajo preko tecajev, seminarjev in literature, ter s sodelovanjem z MAEE na podrocju varstva okolja. Zagotavljanje kakovosti Od leta 1995 ima EKONERG vzpostavljen sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila opravljena junija 2016 in zadnje preverjanje junija 2018. Od leta 2010 ima EKONERG vzpostavljen sistem zašcite okolja v skladu s standardom ISO 14001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila opravljena junija 2016 in zadnje preverjanje junija 2018. Od leta 2013 ima EKONERG vzpostavljen sistem zašcite zdravja in zašcite pri delu v skladu s standardom BS OHSAS 18001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila opravljena junija 2016 in zadnje preverjanje junija 2018. Od leta 2016 ima EKONERG vzpostavljen Sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 50001, Sistem za upravljanje z energijo. Oprema Znotraj Oddelka za meritve in analitike so trije neodvisni laboratoriji: Laboratorij za testiranje: - Merjenje kakovosti zraka (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025) - Merjenje emisij škodljivih snovi v zraku (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025) Kalibracijski laboratorij: - Umerjanje in preizkušanje tehnicnih znacilnosti analizatorja za merjenje kakovosti zraka in prenosnega analizatorja zgorevalnih plinov (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025). - Preverjanje natancnosti in umerjanje sestava za neprekinjeno merjenje emisij škodljivih snovi v zraku. Laboratorij za testiranje zmogljivosti: - Organizacija preskušanja strokovnosti laboratorijev na podrocju spremljanja kakovosti zraka z med laboratorijski primerjavami (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17043). - Organizacija preskušanja zmogljivosti laboratorija na podrocju merjenja emisije plinastih onesnaževal v zraku (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17043). Oddelek je opremljen z vsemi potrebnimi sredstvi za izvajanje testiranj, kalibracij in preskusov zmogljivosti iz svojega delovnega podrocja. Odlocbe za opravljanje dejavnosti so: - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti kakovosti zraka. - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti emisij škodljivih snovi v zrak iz nepremicnih virov. - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti preverjanja merilnega sistema za neprekinjeno merjenje emisij škodljivih snovi v zraku iz nepremicnih virov, v skladu z zahtevami norme HRN EN 14181. - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za opravljanje zagotavljanja kakovosti pri merjenju in zbiranju podatkov o kakovosti zraka za referencne metode. 10.2.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja Izvajanje aktivnosti zagotavljanja kakovosti v NEK za SKV.QA: - sodelovanje pri izvajanju notranjih presoj in presoj dobaviteljev v skladu z letnim planom, priprava porocil o presojah ter spremljanje izvajanja korektivnih ukrepov, - izvajanje aktivnosti zagotavljanja kakovosti v sklopu procesa modifikacij (sodelovanje v skupinah za pripravo modifikacij, pregledovanje in procesiranje dokumentacije, izdelava planov nadzora, nadzor izdelave in testiranja opreme, spremljanje izvajanja ter dokumentiranje modifikacij, itd.), - pregled delovnih in predremontnih paketov, planov kontrol ter ostale dokumentacije posameznih izvajalcev del, - izvajanje opazovanj aktivnosti TO.VZ in ING.MOD, - pregledovanje ter procesiranje postopkov in programov posameznih oddelkov elektrarne, - pregledovanje ter procesiranje nabavne dokumentacije v skladu s procesi eBS (zahtevki, specifikacije, ponudbe, itd.). Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Dejavnosti, ki jih je EKONERG kot pooblašcena organizacija opravil v letu 2018 pri rednem remontu ob koncu 29. gorivnega cikla v NE Krško: - inšpekcijski nadzor nad remontom strojne opreme, ventilov in opreme prezracevanja in klimatizacije (HVAC), in to na naslednji opremi: kompresorji zraka za pogon dizelskih agregatov DG1 in DG2, diesel motorji za pogon kompresorja zraka, del ventilov primarnega in sekundarnega kroga in del opreme prezracevanja in klimatizacije (HVAC), - inšpekcijski nadzor nad nadzornimi testi posamezne opreme (1-mesecni, 3-mesecni, 18-mesecni, 24-urni itn.) posamezne strojne opreme vkljucno opreme prezracevanja in klimatizacije (HVAC), ki jih je opravil oddelek proizvodnje za nadzorna testiranja NEK (TO.PRNT), - v okviru aktivnosti nadzora nad izvajanjem nadzornih testov, se je osebje EKONERG-a udeležilo obratovalnega testiranja posamezne strojne opreme oddelka proizvodnje NEK, ki se izvaja v skladu z OSP postopki (Operating Surveillance OSP-3.4.xxx), - na osnovi opravljenega inšpekcijskega nadzora so izdelali “Strokovne ocene remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo NE Krško zaradi remonta in menjave goriva ob koncu 29. gorivnega cikla”. Strokovna ocena predstavlja podlago Elektroinštitutu Milan Vidmar za izdelavo “Zbirne strokovne ocene”. Projekti - DMP 1224-FO-L, Zamenjava rezervoarja goriva za sistem pomožne pare, - Modifikacije znotraj projekta NEK Safety Upgrade Project - Phase 3 (PNV-faza III): DMP 1005-SI-L, DMP 1010-AF-L, DMP 1024-BS-L, 1030-EE-L. 10.2.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Dejavnosti na podrocju konvencionalnih energetskih objektov Projektiranje Vecji projekti, ki so bili izvedeni leta 2018: HEP: - Glavni projekt novega kombi kogeneracijskega bloka v EL-TO Zagreb 150 MWe in 120 MWt, - Projekt rekonstrukcije sistemov zgorevanja vrelovodnih kotlov VK5 in VK6 v TE-TO Zagreb, - Glavni in izvedbeni projekt vgradnje dodatnih izmenjevalcev UT1 in UT2 v EL-TO Zagreb, - Študija revitalizacije termoelektrarne Plomin 1 in idejna rešitev revitalizacije, INA: - Glavni in izvedbeni projekt Procesne peci 327 v INA RNR, - Glavni in izvedbeni projekt HUB SISAK, Plinacro: - Glavni in izvedbeni projekt magistralnega plinovoda SOLTA - JEZERIŠCE - ZABOK – LUCKO, - Glavni ni izvedbeni projekt magistralnega plinovoda Bosiljevo – Sisak, - Glavni in izvedbeni projekt magistralnega plinovoda Zlobin-Bosiljevo DN800/100 bar, JANAF: - Idejni, glavni in izvedbeni projekt širitve Terminala Omišalj. Vzdrževanje objektov EKONERG izvaja aktivnosti vzpostavitve, organizacije in implementacije programske podpore v sistemih za upravljanje vzdrževalnih del. V letu 2018 so izvajali naslednje aktivnosti: - Svetovanje pri uporabi sistema upravljanja vzdrževalnih del v proizvodnih objektih (termoelektrarne in hidroelektrarne) HEP-Proizvodnje d. o. o. in centraliziranih sistemih za prenos toplote HEP - Toplinarstva d. o. o., - Izdelava pravilnika vzdrževanja HEP-Proizvodnje d. o. o. in pravilnika vzdrževanja posameznih termoelektrarn in hidroelektrarn, - Inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za termoelektrarno-toplarno TE - TO Zagreb; - Inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za termoelektrarno TE Plomin; - Inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za Vodovod in kanalizacija d. o. o. Rijeka, - Inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za Županijski center gospodarjenja odpadom Marišcina, - Inženirske storitve povezane s kontinuirano revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, analiza kriticne opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za 18 plinskih platform v severnem delu Jadranskega morja, ki ga upravlja podjetje INA Jadran d. o. o. Varovanje okolja V letu 2018 so izdelali sledece pomembnejše študije in elaborate: - Nacrt gospodarjenja z odpadki mesta Otocca za obdobje 2017 - 2022, narocnik: mesto Otocec, - Izdelava Strateške študije vpliva na okolje glavnega nacrta razvoja prometnega sistema funkcionalne regije Severni Jadran; narocnik: Primorsko-goranska županija, - Elaborat zašcite okolja za poseg DV 2x110 kV prikljucek HE Kosinj na DV 110 kV Otocec – Licki Osik; narocnik: Dalekovod Projekt d. o. o., - Elaborat nacrta aktivnosti in strokovne dejavnosti za izdajo potrdila o uskladitvi posega z osnovno prostorsko dokumentacijo. Narocnik: Sklad za financiranje razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva NEK, - Vzpostavitev modela za izracun izpostavljenosti prebivalstva onesnaževanja zraka v mestu Zagreb; narocnik: mesto Zagreb, - Izdelava bilance emisij onesnaženih snovi v zraku in toplogrednih plinov iz kurilne naprave toplotne moci od 100 kW in premicnih virov v mestu Zagreb; narocnik: mesto Zagreb, - Elaborat analize dobre prakse pri vzpostavitvi postrojenja za shranjevanje radioaktivni odpadki; narocnik: Sklad za financiranje razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva NEK; - Izdelava zahtevka za predhodno oceno sprejemljivosti za ekološko mrežo zajema za vetrni park Brda - Umori; Narocnik: 3A Retail Consulting; - Opravljanje storitev promocijske prepoznavnosti v izvajanju projekta reciklažnega dvorišca Meka v mestu Ludbreg; narocnik: mesto Ludbreg, - Svetovalske storitve v izvedbi projekta ''CIRCE 2020'' znotraj programa nad nacionalnega sodelovanja srednje Evrope 2014 - 2020; narocnik: Cistoca Cetinske krajine za izvajanje komunalnih dejavnosti, - Krepitev inšpekcije zašcite okolja zaradi ucinkovite kontrole kakovosti zraka in sistema trgovanja z emisijskimi enotami toplogrednih plinov za doseganje boljše kakovosti zraka v Republiki Hrvaški; narocnik: Centralna agencija za financiranje in sklepanje pogodb za programe in projekte Evropske unije, - Strateška ocena vpliva nacrta ravnanja z odpadki na okolje v mestu Zagreb; narocnik: mesto Zagreb, - Študijske in svetovalne dejavnosti na razvoju plavajocih terminalov za utekocinjeni zemeljski plin na otoku Krk; narocnik: LNG Hrvatska d. o. o., - Izvedba projektne dokumentacije za gradnjo plavajocih LNG terminalov za UZP na otoku Krku z uvajanjem faze plavajocega terminala za sprejemanje, skladišcenje in uplinjanje UZP-a; narocnik: LNG Hrvaška d. o. o., - Izvedba Elaborata - Ocena ucinka na okolje; narocnik: Pliva Hrvatska d. o. o., - Izvedba nacrta ravnanja z odpadki mesta Osijek za obdobje 2017 - 2022; narocnik: Osjecko-baranjska županija, - Izdelava potrebne dokumentacije za pridobitev dovoljenja za okolje in sodelovanje v postopku reševanja zahtevka za pridobitev dovoljenja za okolje; narocnik: Gacka d. o. o. Varovanje zraka V letu 2018 so izdelane pomembnejše študije in elaborati: - Porocilo o preracunu emisij onesnaževal v zraku na podrocju Republike Hrvaške 2019 (1990 -2017), dopis glede na Konvencijo o dolgorocnem cezmejnem onesnaženju zraka (CLRTAP) in Direktivi o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (NECD), Program zbiranja podatkov o dejavnosti po posameznih sektorjih za leto 2018; narocnik: Hrvaška agencija za okolje in naravo, - Izracun emisij v zrak Republike Hrvaške za leto 2016 in ponovni izracun dela elementa za povezovanje - druge uskladitve in statisticna odstopanja za obdobje 2008 - 2015, 2018, narocnik: Državni statisticni urad, - Inventar toplogrednih plinov za sektor odpada Crne Gore, ki je sestavna enota drugega dvoletnega porocila Crne Gore o podnebnih spremembah 2018; narocnik: Ministrstvo za trajnostni razvoj in turizem - Agencija za varstvo narave in okolje, Crna Gora, - Prirocnik za okoljske inšpektorate in druge ciljne skupine projekta, Projekt IPA 2013, Povecanje inšpekcije zašcite okolja zaradi ucinkovitega nadzora nad spremljanjem kakovosti zraka in sistemom trgovanja z emisijami toplogrednih plinov za doseganje boljše kakovosti zraka v Republiki Hrvaški v letu 2018, narocnik: Centralna agencija za financiranje in sklepanje pogodb za programe in projekte EU; uporabnik: Ministrstvo za varstvo okolja in energijo, - Porocilo o trenutnem stanju v Republiki Hrvaški, Projekt IPA 2013, Povecanje okoljskih inšpekcijskih pregledov za ucinkovito spremljanje kakovosti zraka in emisijskih enot toplogrednih plinov za doseganje boljše kakovosti zraka v Republiki Hrvaški 2018, narocnik: Centralna financna agencija za sklepanje pogodb o programih in projektih Evropske unije; uporabnik: Ministrstvo za varstvo okolja in energijo, - Sedmo nacionalno porocilo in tretje dvoletno porocilo Republike Hrvaške v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi klime (UNFCCC), 2018; narocnik: Ministrstvo za varstvo okolja in energijo, - Porocilo o inventarju toplogrednih plinov na podrocju Republike Hrvaške v obdobju 1990 - 2016 (NIR 2018); narocnik: Hrvaška agencija za okolje in naravo, - Porocilo o proracunu evidenc o emisijah onesnaževal v zraku v Republiki Hrvaški 2018 (1990 - 2016), dopis glede na Konvencijo o cezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatere onesnaževalce (NECD), Program zbiranje podatkov o dejavnostih po posameznih sektorjih za leta 2017, 2018; narocnik: Hrvaška agencija za okolje in naravo, - Porocilo o proracunu emisij onesnaževal v zraku v Republiki Hrvaški v letu 2019 (1990 - 2017), Program zbiranja podatkov o dejavnostih posameznih sektorjev za leto 2018, Zagotavljanje intelektualnih storitev za strokovni pregled letnih evidenc emisij onesnaževal pogodbenic Konvencije LRTAP; Porocilo o sodelovanju in izvedenem strokovnem pregledu letnih popisov emisij onesnaževal pogodbenic Konvencije LRTAP; Porocila za poglobljeni pregled 3. faze evidenc emisij, predloženih v skladu s konvencijo UNECE LRTAP in direktivo EU o nacionalnih zgornjih mejah emisij za stopnjo 3. Pregled porocila za Belorusijo, Moldavijo in Ukrajino, 2018; narocnik: Hrvaška agencija za okolje in naravo, - Vzpostavitev registrov emisij onesnaževal s prostorsko razporeditvijo emisij v EMEP mreži visoke locljivosti, ki vkljucuje naslednje delovne pakete (RP): RP 6 - Ustvarjanje centralne baze podatkov za popoln register emisij, spletna aplikacija za upravljanje in administriranje podatkov registra in WebGIS portala; RP 7 - Vzpostavitev sistemske/prijavne dokumentacije in garancijskega roka za odpravljanje napak pri uvajanju funkcionalnosti in RP 8 - Diseminacija; 2018., Narocnik: Agencija za okolje in naravo Hrvaške, - Študija o opredelitvi ukrepov in aktivnosti, potrebnih za izracun brezplacnega dodeljevanja emisijskih enot z opredelitvijo metodologije primerjalne analize za emisije CO2 za tovarne NIS a.d. ki bo sodelovala v ETS, 2018, Narocnik: Naftna industrija Srbije a.d., - Program za varstvo zraka, ozonskega plašca, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje na podnebne spremembe za podrocje mesta Split, 2018, Narocnik: mesto Split, - Uporaba višjih ravni za izracun (Tier 2) IPCC metodologije sprememb v zalogah ogljikovega dioksida pri skladišcenju mrtvega lesa na izsušenih zemljišcih v Republiki Hrvaški, 2018, narocnik: Agencija za okolje in naravo Hrvaške, - National Forestry Accounting Plan for the Republic of Croatia, 2018, narocnik: Sklad za varstvo okolja in energetsko ucinkovitost. Študije energetike V letu 2018 so bile izdelane pomembnejše študije in elaborati: - Študija variant za rešitev proizvodnje ogrevne toplote in hladilne energije s pomocjo toplotne crpalke 30 MW (100 MJ/s) na lokaciji v TE-TO Zagreb; narocnik: HEP d. d., - Študija upravicenosti podelitve koncesije za distribucijo toplotne energije na obmocju mesta Siska; narocnik: mesto Sisak, - Študija izvedljivosti za podelitev koncesije za distribucijo toplotne energije na obmocju mesta Osijeka; narocnik: mesto Osijek. Aktivnosti nadzora/zagotavljanja kakovosti EKONERG izvaja aktivnosti pri zagotavljanju kakovosti tudi v konvencionalnih energetskih objektih. V letu 2018 so se izvajale aktivnosti zagotovitve kakovosti na naslednjih objektih: - Strokovni nadzor in zagotavljanje/nadzor kakovosti pri izgradnji predizoliranega omrežja s toplo vodo v mestu Zagreb in Osijek, - Tehnicne posvetovalne storitve: QA/QC inženir na gradbišcu in glavni inženir gradbišca za glavnega izvajalca del na Projektu gradnje sistema za odstranjevanje dušikovih oksidov in dimnih plinov z selektivno kataliticno redukcijo na kotlu št. 2 od 210 MWe, ki deluje na ogljeni prah - Termoelektrarna Plomin; - QAIQC dejavnosti zavarovanja in nadzora kakovosti pri kapitalnem remontu plinskih turbin in remontu generatorja postrojenja PTE v EL ­ TO Zagreb. Mednarodne konference in tecaji Tecaj za vodilnega presojevalca po ANSI N45.2.23:1978 in ASME NQA-1. Vir: [77]. 10.3 ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR 10.3.1 Pooblastilo Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) je pooblašcen z javno listino št. 3571-4/2017/2 z dne 24. 02. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.3.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri V okviru oddelka za visoke napetosti in elektrarne (OVNEL) deluje delovna skupina za nuklearno podrocje. Glede na predhodno leto v predmetni skupini ni prišlo do spremembe. Oprema Merilno in preizkusno opremo ter metode za izvajanje elektricnih meritev in preizkusov dolocajo predpisi, pravilniki in standardi za meritve v elektroenergetiki, ki jih EIMV stalno spremlja in svoje postopke ustrezno dopolnjuje. Merilno in preizkusno opremo EIMV umerja in kalibrira v predpisanih intervalih. V letu 2018 je EIMV izvedel nakup naslednje merilne opreme: sistem za preizkušanje visokonapetostnih kablov z resonancno metodo. Zagotavljanje kakovosti EIMV ima certifikat ISO 9001:2015 in ISO 14001:2015 z veljavnostjo od 01. 02. 2018 do 26. 01. 2021. Registrska številka certifikata je 12 100/104 23886 TMS. Certifikata pokrivata podrocje razvojno-raziskovalne dejavnosti, inženiring, svetovanje, strokovno ocenjevanje ter preizkušanje na podrocju elektroenergetike in splošne energetike. EIMV je uvedel in vzdržuje tudi sistem vodenja kakovosti in sistem ravnanja z okoljem. EIMV ima tudi akreditacijske listine za preizkuševalne laboratorije: Laboratorij Oddelka za vplive elektromagnetnih naprav na okolje (OVENO), Laboratorij Oddelka za okolje (OOK), Laboratorij Oddelka za fizikalno-kemijsko diagnostiko transformatorjev (OFKDT) in Laboratorij za visoke napetosti Oddelka za visoke napetosti in elektrarne (OVNEL) za potrebe meritev v laboratoriju in na terenu. 10.3.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja - Koncno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Porocilo o vplivih na okolje za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, (strokovno mnenje št.: 4088/18, maj 2018), - Koncno strokovno mnenje modifikacije 1027-NA-L Faza 2 “Rekonstrukcija objekta BB1“, (strokovno mnenje štev. 555-4/18, Revizija 1, 23. 03. 2018) - Final Independent Evaluation Report NEK ESD-TR-04/14, rev. 2, UCP 15-01, rev. 2, Minor UCP 01, rev. 2, Minor UCP 02, rev. 2 and Minor UCP 03, rev. 2 Chapter 8 Electrical Power, (Report No. 4138/18, 12. 11. 2018), - Minor UCP 03 k UCP L5-01, rev. 2 (Odziv NEK na PIER 4118/18 - Študija zanesljivosti izmenicnega napajanja NEK), - Preliminary Independent Evaluation Report of NEK ESD-TR-04/14, rev. 2, UCP 15-01, rev. 2 and Minor UCP 01, rev. 2 and Minor UCP 02, rev. 2 Chapter 8 Electrical Power, (Report No. 4118/18, 19. 10. 2018), - Modification »ECR/TSC HVAC and Habitability Systems« (Independent Expert Review of Thermo-, Aero- and Hydro-dynamic Calculations, - Preliminarno strokovno mnenje modifikacije 1027-NA-L Faza 2 »Rekonstrukcija objekta BB1«, (porocilo štev. 555-4/18, 01. 03. 2018), - Preliminary Independent Evaluation Report of Modification »ECR/TSC HVAC and Habitability Systems« (1058-VA-L), - Final Independent Evaluation Report of Modification »ECR/TSC HVAC and Habitality Systems« (1058-VA-L), (Report No. 557-4/18, Revision 0, 27. 03. 2018), - Final Independent Evaluation Report of Modification 1137-EE-L »Upgrade of BB1 Electrical Power Supply – Part 2« Safety Evaluation Screening (18-009), Safety Evaluation (18-002), USAR change package (18-01) TS change package (01/18) and DECTS change package (01-18), (Report number: 452-4/18, Revision 0, 23. 02. 2018), - Izvedba zunanjega sistema zašcite pred delovanjem strele v NEK, VENO 3793, EIMV, Ljubljana, 2018. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2018 je bil remont in EIMV je za narocnika NEK izdelal »Zbirna strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjavo goriva med remontom 2018«, (strokovna ocena št. 1126-4/18, 25. 5. 2018). Meritve v letu 2018 v NE Krško Porocilo o preiskavah olj iz energetskih transformatorjev v NEK v obdobju OLM 2018: - Porocilo PK-16308/5, EIMV, 2018, - Porocilo PK-16822/5, EIMV, 2018, - Porocilo PK-16634/2, EIMV, 2018, - Porocilo TK-11374/5, EIMV, 2018, - Porocilo TK-11574/5, EIMV, 2018, - Porocilo TK-11468/5, EIMV, 2018, - Porocilo K-9303/6, EIMV, 2018 in - Porocilo K-9447/3, EIMV, 2018. - Kontrola regulatorja napetosti in sistema vzbujanja na DG 2, v NE Krško, (porocilo št. 4122/18, avgust 2018), - Porocilo o preizkusih 400 kV-nega skoznjika transformatorja GT 2, navitja A, proizvajalec: TRENCH, tip: COT 1550, tov. št.: 12D3809, v NE Krško, (porocilo št. 2242/18, 29. 7. 2018) - Kontrola regulatorja napetosti in sistema vzbujanja na DG 1, v NE Krško, (porocilo št. 4121/18, avgust 2018), - Zakljucno porocilo za remont 2018 v NEK, izvajalca Elektroinštitut Milan Vidmar, (porocilo št. 4011/18 z dne 24. 5. 2018), - Testiranje sistema vzbujanja in avtomatskega sinhronizatorja na MG1 in MG2, v sklopu remonta v NE Krško, (porocilo št. 4025/18, maj 2018), - Porocilo o preizkusih elektromotorja RCP CPC 02-MTR, v NE Krško, (porocilo št. 2113/18, 8. 5. 2018), - Porocilo o preizkusih elektromotorja AF 102 PMP-02B-MTR, v NE Krško, (porocilo št. 2111/18, 7. 5. 2018), - Porocilo o preizkusih elektromotorja RCP CPC 01-MTR, v NE Krško, (porocilo št. 2110/18, 7. 5. 2018), - Porocilo o preizkusih elektromotorja AF 102PMP-01A-MTR, v NE Krško, (porocilo št. 2086/18, 12. 4. 2018), - Porocilo o preizkusih elektromotorja SIAPS 101-MTR, v NE Krško, (porocilo št. 2084/18, 12. 4. 2018), - Porocilo o kontroli izolacije energetskega transformatorja – T 2, tovarniška št. 406000, v NE Krško, (porocilo št. FRA-2083/18, 12. 4. 2018), - Porocilo o kontroli izolacije energetskega transformatorja – T 2, tovarniška št. 406000, v NE Krško, (porocilo št. 2083/18, 10. 4. 2018), - Porocilo o kontroli izolacije energetskega transformatorja – GT 1, tovarniška št. 96458, v NE Krško, (porocilo št. 2081/18, 9. 4. 2018), - Porocilo o preizkusih treh prenapetostnih odvodnikov OHIO BRASS First QTR 77-210193, 9 kV, v NE Krško, (porocilo št.. 1119/18, 18. 4. 2018), - Triletna kontrola regulatorja napetosti sistema vzbujanja na DG3 v NE Krško, (porocilo štev. 4016/18, 30. 3. 2018), - Porocilo o preizkusih treh (3) prenapetostnih odvodnikov OHIO BRASS First QTR 77-210193, 9 kV, v NE Krško, (porocilo štev. 1117/18, 6. 4. 2018), - Porocilo o pregledu in meritvah vgrajenega sistema zašcite pred strelo v NE Krško, VENO 3940, EIMV, Ljubljana, 2018. 10.3.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - 2017 - 2019: CONCERT program: projekt CONFIDENCE - COping with uNcertainties For Improved modelling and DEcision making in Nuclear emergenCiEs: vodenje raziskovalnega dela v WP 5, - 2017 - 2019: CONCERT program: projekt ENGAGE - ENhancinG stAkeholder participation in the GovernancE of radiological risks for improved radiation protection and informed decision-making: vodenje WP1 in sodelovanje pri ostalih delovnih paketih, - EURAD - EUropean Joint Programme on RADioactive Waste Management: sodelovanje na pripravi prijave na razpis EURATOM Obzorje 2020 – predvideno sodelovanje v petih projektih, - 2017 - 2020: IAEA Forum on Safety of Near Surface Disposal, Dunaj, Avstrija, 8. - 12. oktober 2018: udeležba na letnem sestanku Foruma in vodenje skupine za komuniciranje varnostnega primera (Communication of safety case), - Sodelovanje v skupini deležnikov za pripravo nove strateške raziskovalne agende CONCERT SRA: sestanek v sklopu konference RICOMET (Antwerpen, Belgija) in v sklopu Radiation protection week (Rovinj, Hrvaška), - DG Energy project: “Study on good practices in implementing the requirements on public information in the event of an emergency, under the Euratom Basic Safety Standards Directive and Nuclear Safety Directive” – sodelovanje v skupini deležnikov, ki je podajala pripombe in predloge na porocila, - SITEX_Network: Sustainable Network for Independent Technical Expertise on radioactive waste management – clanstvo v združenju, ki je bilo ustanovljeno januarja 2018, ter opravljanje mesta blagajnika v upravnem odboru, - N. Železnik, (2018): Mental models of EP&R for improvement of plans, NERIS workshop, 25. - 27. maj 2018, Dublin, Irska, https://eu-neris.net/images/activities/workshops/2018-04/Book_Abstracts_2018_2.pdf, - C. Turcanu, M. Van Oudheusden (SCK•CEN, Belgium), Nadja Zeleznik (EIMV, Slovenia), Christiane Pölzl-Viol (BfS), Caroline Schieber (CEPN), Tatiana Duranova (VUJE, Slovakia, (2018): Engaging stakeholders in the governance of radiological risk: Developing theory, practice, and guidelines, NERIS workshop, 25. - 27. maj 2018, Dublin, Irska, https://eu-neris.net/images/activities/workshops/2018-04/Book_Abstracts_2018_2.pdf, - T. Duranova, J. Bohunova (VUJE, Slovakia), C. Turcanu, B. Abelshausen (SCK•CEN, Belgium), N. Zeleznik (EIMV, Slovenia), C. Pölzl-Viol (BfS, Germany), C. Schieber (CEPN, France), (2018): Knowledge base for stakeholder engagement in radiation protection, NERIS workshop, 25. - 27. maj 2018, Dublin, Irska, https://euneris.net/images/activities/workshops/2018-04/Book_Abstracts_2018_2.pdf, - Christiane Pölzl-Viol, Catrinel Turcanu, Bieke Abelshausen, Michiel Van Oudheusden, Tanja Perko, Gaston Meskens, Tatiana Duranova, Liudmila Liutsko, Nadja Zeleznik, Diana Savu, (2018): Stakeholder engagement in radiation protection – what can we learn from practice?, RICOMET 2018, 13. - 15. junij 2018, Antwerpen, Nizozemska, http://ricomet2018.sckcen.be/-/media/Files/Ricomet2018/Ricomet-2018-Book-of-Abstracts.pdf, - Tatiana Duranova, Jarmila Bohunova, Catrinel Turcanu, Bieke Abelshausen, Nadja Zeleznik, Christiane Pölz-Viol, Caroline Schieber, (2018): Saving and sharing knowledge on stakeholder engagement in radiation protection - challenge for knowledge base development, RICOMET 2018, 13. - 15. junij 2018, Antwerpen, Nizozemska, http://ricomet2018.sckcen.be/-/media/Files/Ricomet2018/Ricomet-2018-Book-of-Abstracts.pdf, - Y. Tomkiv, D. Oughton, T. Perko, C. Turcanu, B. Abelshausen, S. Germán, S. López-Asensio, M. Maitre, C. Oltra, R. Sala, T. Schneider, N. Zeleznik, (2018): Characterisation of uncertainties in past nuclear emergencies: a case study approach, RICOMET 2018, 13. - 15. junij 2018, Antwerpen, Nizozemska, http://ricomet2018.sckcen.be/-/media/Files/Ricomet2018/Ricomet-2018-Book-of-Abstracts.pdf, - N. Zeleznik, (2018): Exepriences of a Stakeholder Involved in a Process, RICOMET 2018, 13. - 15. junij 2018, Antwerpen, Nizozemska, - F. Bernier, J-P. Wouters, K. Mannaerts, M. Surkova, D. Pellegrini, M. Rocher, M. Tichauer, J. Miksova, L. Nachmilner, J. Mecke, C. Castel, P. Janssens, N. Zeleznik, Grupa Jacques, G. Hériard-Dubreuil, D. Ilett, M. Sentis (2018): Developing a joint safety case review framework: achievements within SITEX II EC project, The Integration Group for the Safety Case (IGSC) Symposium 2018: Current Understanding and Future Direction for the Geological Disposal of Radioactive Waste, 10. - 11. oktober 2018, Rotterdam, Nizozemska, - V. Detilleux, J. Swahn, J. Miksova, D. Pellegrini, W. Pfingsten, N. Zeleznik, (2018), SITEX_NETWORK FOR THE DEVELOPMENT OF SUSTAINABLE AND INDEPENDENT TECHNICAL EXPERTISE ON RADIOACTIVE WASTE MANAGEMENT: General overview of the Network and its interactions with Civil Society, International Conference on Challenges Faced by Technical and Scientific Support Organizations (TSOs) in Enhancing Nuclear Safety and Security, 15. - 18. oktober 2018, Bruselj, Belgija, - N. Zeleznik, M. Iglic, I. Zabric, (2018): The experience of EIMV as one of Slovenian TSO, International Conference on Challenges Faced by Technical and Scientific Support Organizations (TSOs) in Enhancing Nuclear Safety and Security, Brussels, 15. - 18. oktober 2018, Bruselj, Belgija, - N. Zeleznik (2018): Radioactive waste management in Slovenia: current status and future strategy, Höflerjevi dnevi 2018, 13. mednarodni simpozij, 22. - 23. oktobra 2018, Portorož, Slovenija. Vir: [78]. 10.4 ENCONET CONSULTING GES. M. B. H. 10.4.1 Pooblastilo ENCONET Consulting Ges.m.b.H. (ENCO) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-6/2018/4 z dne 13. 03. 2018, ki jo je URSJV izdala v skladu z ZVISJV-1. 10.4.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti ENCO nadaljuje z ohranjanjem visokega nivoja strokovnega osebja, posebej specializiranega za jedrsko in sevalno varnost ter podobna podrocja. Tako kot v prejšnjih letih je ENCO tudi v letu 2018 vlagal v izboljšanje sposobnosti zaposlenih na podrocju jedrske in sevalne varnosti, na podrocju skladišcenja in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, na podrocju varovanja jedrskih ter sevalnih objektov ter na ostalih podrocjih, za katera je ENCO osebje usposobljeno. Zaposleni v ENCO so se v letu 2018 udeležili vec pomembnih mednarodnih dogodkov s teh podrocij. V letu 2018 je ENCO zaposlil tri nove sodelavce, strokovnjake s podrocja jedrske varnosti in s podrocja radiološkega in jedrskega varovanja. V svoje projekte, ki so vezani na radioaktivne odpadke, ENCO redno vkljucuje visoko kvalificirane zunanje izvajalce. Na podrocju jedrske varnosti, še zlasti pa na podrocju seizmicnih analiz jedrskih objektov, ENCO vkljucuje vrhunske strokovnjake iz držav EU. Razen racunalniške opreme, ki jo ENCO nenehno posodablja, ni neposredne potrebe po drugi opremi za opravljanje dejavnosti. Ce je ta potrebna, se pridobi preko zunanjih izvajalcev. V juniju 2018 je certifikacijski organ DEKRA opravil kvalifikacijo ENCO QM sistema v skladu s standardom ISO 9001-2015. ENCO QM sistem je nadgrajen, tako da vkljucuje vse nove zahteve standarda 9001-2015. Pri pregledu implementacije certifikacijski organ ni našel nikakršnih odstopanj ali nepravilnosti in ni imel pripomb. To dokazuje na visoko kvaliteto organizacije in implementacije QM sistema. ENCO je 1. oktobra 2012 pridobil certifikat skladnosti s standardom ISO 14001-2004 (Sistem ravnanja z okoljem). Kvalifikacijski pregled za ISO 14000-2015 je certifikacijski organ opravil junija 2018, skupaj s pregledom za standard ISO 9001-2015. Neskladja niso bila ugotovljena. 10.4.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2018 ENCO ni opravil nobenih strokovnih mnenj v skladu z Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2018 ENCO ni izvajal nobenih aktivnosti vezanih na nadzor obratovanja in vzdrževanja NE Krško. V letu 2018 je ENCO nadaljeval s sodelovanjem pri izvajanju naloge »ECR/HVAC and Habitability System« za NE Krško. Delo na omenjeni nalogi bo koncano v letu 2019. 10.4.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ENCO dosega visok ugled in prepoznavnost na podrocju jedrske in sevalne varnosti vkljucno s poznavanjem zakonodaje v Evropi in izven. ENCO je tudi v letu 2018 nadaljeval s podporo svojim strankam v državah EU, v ne-EU državah Evrope (Ukrajina in države zahodnega Balkana), v Aziji (Armenija, Indija, Kitajska) kot tudi v Afriki. V letu 2018 je ENCO nadaljeval delo na velikem projektu kompletne PSA analize za JE Angra 1 v Braziliji. ENCO je nosilec projektov EC-a ki so namenjeni kot pomoc regulatornim organom v Jordaniji in Iranu. ENCO je v letu 2018 pomagal pri analizah za IRRS misijo u Avstriji. ENCO je pomagal norveškemu regulatornemu organu pri relicenciranju raziskovalnega reaktorja JEEP II. Strokovnjak iz ENCA je bil kot clan odbora vkljucen v preverbo EU Topical Peer Review. Vir: [79]. 10.5 ENCONET D. O. O. 10.5.1 Pooblastilo Enconet d. o. o. je pooblašcen z odlocbo št. 3571-7/2017/2 z dne 22. 11. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. Za posamezna podrocja in/ali posamezne vrste objektov Enconet d. o. o. nima zadostnega števila ustreznih strokovnjakov in referenc, zato za ta podrocja najema ustrezne strokovnjake kot podizvajalce. Ustreznost podizvajalcev se preverja po internem pisnem postopku, ki je sestavni del QA sistema. Ker je Enconet d. o. o. financno odvisen od Nuklearne elektrarne Krško, ne more za njo opravljati dela pooblašcenega izvedenca, lahko pa ta dela opravlja za druge narocnike na obmocju Republike Slovenije. Pooblastilo s strani DZRNS Državni zavod za radiološko in jedrsko varnost (DZRNS) Republike Hrvaške je z odlocbo št. UP/I-542-03/17-02/01, z dne 30. 10. 2017, pooblastil Enconet d. o. o. za izvajanje del na podrocju jedrske varnosti. 10.5.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V podjetju ENCONET je bilo dne 31. 12. 2018. zaposlenih skupno 28 delavcev (en vec kot v letu 2017). Pet delavcev ima naslov doktor ali pa magister znanosti, 18 delavcev ima visoko, 3 delavci višjo ter 2 delavca srednjo strokovno izobrazbo. V razlicnih oddelkih v NE Krško dela 18 delavcev, na ostalih projektih pa 7 delavcev. Trije delavci delajo v skupnih službah podjetja. ENCONET izvaja kontinuirano usposabljanje delavcev glede na letni plan. Delavci ENCONET-a so v letu 2018, med ostalim, obiskovali naslednje tecaje: - OTJE - Osnove tehnologije jedrskih elektrarn, teorija, IJS, Ljubljana, 07. -05. 06. 2018. - OTJE - Osnove tehnologije jedrskih elektrarn, sistemi, IJS, Ljubljana, 06. -29. 06. 2018. - Workshop on Storage of the Radioactive Waste, IAEA, Vilnius, 25. - 29. 06. 2018. - Second International Generic Ageing Lessons Learned (IGALL) Phase 4 Working Group 2 on Electrical and I and C Components, IAEA, Brazil, 01. - 04. 10. 2018. ENCONET je tako tehnicno kakor tudi z opremo, napravami, sredstvi in podatki ustrezno opremljen za dela, za katera je pridobil pooblastilo. Tehnicna sredstva so pravilno vzdrževana, kvalificirana oziroma umerjena. Na projektu nadzora staranja elektricnih kablov v NEK, ENCONET uporablja svojo merilno opremo, ki se ustrezno vzdržuje in umerja v skladu z zahtevami ustrezne zakonodaje in programa nadzora merilne in testne opreme. Za ostale redne aktivnosti ENCONET trenutno nima potrebe po merilni in preskuševalni opremi. ENCONET ima uveden sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001 od leta 2000. Certifikacijski organ podjetja SGS preverja delovanje sistema kakovosti enkrat letno (nadzorni pregled) in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnje recertifikacijsko preverjanje je bilo izvedeno 20. 11. 2018. Naslednji pregled je nadzorni pregled in je nacrtovan v novembru 2019. Certifikacija je veljavna do 07. 12. 2018. ENCONET tudi izpolnjuje zahteve kakovosti v skladu z zahtevami Ameriške zakonodaje 10CFR50 App. B. NEK izvaja redno preverjanje ENCONET-a vsaka tri leta. Zadnje preverjanje NEK (SA14-002) je bilo izvedeno dne 04. in 05. 04. 2017. V letu 2020 pricakujejo njihov naslednji pregled. Interni pregledi se izvajajo v skladu z letnim nacrtom. Leta 2018 sta bila izvedena dva interna pregleda na podrocju inženirskih storitev ENCONET-a v NEK (MOV program za leto 2018 in manjše inženirske storitve v letu 2017 za organizacijsko enoto SKV.NOV). Identificirana odstopanja se rešujejo z uporabo korektivnega procesa. V letu 2018 ni bilo pomembnih odstopanj od programa kakovosti. ENCONET je na seznamu usposobljenih dobaviteljev NEK. 10.5.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Delavci ENCONET-a so sodelovali v razlicnih projektih, ki jih izvaja NEK, kot so EQ, MOV in program staranja kablov, priprava AOV programa, zagotovitev in kontrola kakovosti razlicnih modifikacij in podobno: - kontinuirane storitve zagotavljanja kakovosti in kontrole kvalitete za potrebe SKV, - pomoc nadzora konfiguracije in vzdrževanje podatkovne baze v EBS aplikaciji, - vzdrževanje in obdelava podatkov MECL, ter podpora projektom, - podpora in priprava revizij obstojecih opisov sistemov in komponent (SDD-jev), - storitve vodenja na podrocju elektricnih del na projektu izgradnje pomožne komandne sobe (ECR), - inženirska podpora za kvalifikacijo opreme pomembne za jedrsko varnost, - podpora pri razvoju AOV Programa, - pregled pri izvajanju MOV projekta oz. programa ED-13 in - podpora pri nadzoru staranja elektricnih kablov. 10.5.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Dela opravljena za Državni zavod za radiološko in jedrsko varnost Republike Hrvaške ENCONET je v letu 2018 za Državni zavod za radiološko in jedrsko varnost Republike Hrvaške opravil naslednja dela: - podpora izpolnitvi obveznosti po »Joint Convention on the Safety of Spent Fuel Management and on the Safety of Radioactive Waste Management«, - izdelava ocene tveganja za jedrske in radiološke incidente v Republiki Hrvaški, - izdelava ocene zmožnosti obvladovanja tveganja jedrskih in radioloških incidentov v Republiki Hrvaški, - evaluacija vaje ECUREX - 2018. Dela opravljena za Sklad za financiranje razgradnje in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz NE Krško ENCONET je v letu 2018 za Sklad za financiranje razgradnje in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz NE Krško opravil naslednja dela: - izdelava študije »Analysis of Potential Division and Takeover of Operational and Decommissioning RW from Krško NPP«, - izdelava recenzije študije »Sixth revision of the Krško NPP Preliminary Decommissioning Plan« ki ga je izvedlo podjetje SIEMPELKAMP NIS mbH, - izdelava recenzije »Tretje revizije Programa razgradnje NE Krško« ki jo je pripravilo podjetje NIS. Dela opravljena za Hrvatsku elektroprivredu (HEP) Za potrebe Hrvatske Elektroprivrede (HEP-a), ENCONET nenehno spremlja spremembe zakonodajnih, operativnih in varnostnih vidikov NEK ter obcasno sporoca o spremembah in podaja strokovna mnenja. Dejavnosti pri MAAE Delavec ENCONET-a je kot clan Odbora za varnostne standarde za radioaktivne odpadke (IAEA Waste Safety Standards Advisory Committee - WASSAC), aktivno sodeloval pri vseh aktivnostih Odbora. Dejavnosti pri Evropski komisiji Delavci ENCONET-a so clani Uradne skupine za razvoj sistema ECURIE in EURDEP, kakor tudi Strokovne skupine formirane po uredbah 37. clena EURATOM pogodbe in aktivno sodelujejo v delu navedenih organov. Strokovna srecanja Delavci ENCONET-a so sodelovali na naslednjih strokovnih srecanjih s podrocij pooblastitve: - EPRI Cable User Group Meeting, 08. - 12. 01. 2018, Orlando, ZDA. - MOV user group conference, MOV user gorup, 15. - 17. 01. 2018, New Orleans, ZDA. - 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society, Nuclear Option for CO2 Free Energy Generation, 03. - 06. 06. 2018, Zadar, Hrvaška. - Developing a Safety Case for the Establishment of the Centre for Management of Radioactive Waste, IAEA CRO9012, scientific visit to the Hungarian Atomic Energy Authority (HAEA) and Public Limited Company for Radioactive Waste Management (PURAM), 17. - 22. 06. 2018. - 46th Meeting of the Waste Safety Standards Committee (WASSC), IAEA 19. - 20. 11. 2018, Dunaj, Avstrija. - Developing a Safety Case for the Establishment of the Centre for Management of Radioactive Waste, IAEA CRO9012, scintific visit to the Public Company “Nuclear Facilities of Serbia” (PC NOS), 22. - 26. 10. 2018, Vinca, Srbija. - IAEA TC Coordination Meeting on evaluation of the past activities and adaptation of the 2019 work plan within the TC regional project RER9144, 04. - 05. 12. 2018, Dunaj, Avstrija. Vir: [80]. 10.6 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI 10.6.1 Pooblastilo Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je pooblašcena organizacija z odlocbo št. 3571-5/2018/3 z dne 01. 03. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.6.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V kadrovski zasedbi Fakultete za elektrotehniko ni bilo pomembnih sprememb. Glede opreme ni bilo bistvenih sprememb. Na podrocju zagotavljanja kakovosti s podrocja pooblastitve ni prišlo do bistvenih sprememb. 10.6.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Fakulteta za elektrotehniko je v letu 2018 opravljala naslednje strokovne naloge: - Študija zanesljivosti izmenicnega napajanja NEK - Izdelava revizije tehnicnega porocila NEK ESD-TR-22/15 (Shutdown PSA) 10.6.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelovali so na znanstvenih srecanjih. Rezultat sodelovanja so objavljene znanstvene objave. Sodelovali so tudi pri organizaciji znanstvenih konferenc in pri urejanju znanstvenih revij. Vir: [81]. 10.7 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RACUNALNIŠTVO UNIVERZE V ZAGREBU 10.7.1 Pooblastilo Fakulteta za elektrotehniko in racunalništvo (FER) Univerze v Zagrebu je pooblašcena z odlocbo št. 3571-10/2018/3, z dne 09. 11. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. V skladu s pooblastilom bo FER vecino aktivnosti izvajal samostojno. Za dolocene aktivnosti FER nacrtuje sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki v glavnem iz drugih fakultet Univerze v Zagrebu. V letu 2017 ni bilo drugih sprememb statusa FER-a, kot pooblašcene organizacije za posamezna vprašanja s podrocja sevalne in jedrske varnosti in izdelavo varnostnih porocil ter druge dokumentacije v zvezi z jedrsko in sevalno varnostjo. Državni zavod za nuklearnu sigurnost (DZNS) Republike Hrvaške je izdal odlocbo št. UP/I-542-03/07-01-02, z dne 31. 05. 2007, s katerim se Fakulteti za elektrotehniko in racunalništvo (FER) Univerze v Zagrebu, Unska 3, 10000 Zagreb dovoljuje opravljanje dolocenih del s podrocja jedrske varnosti in sicer: - izdelava tehnicnih podlag, elaboratov in študij s podrocja varnosti jedrskih objektov, gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, podaljšanja obratovanja jedrskih objektov ter razgradnje jedrskih objektov, - varnostne analize jedrskih objektov, - izdelava tehnicnih podlag, nacrtov in postopkov za razvoj in usposabljanje sistema za pripravljenost v primeru jedrskih nesrec, - tehnicna podpora pri izvedbi inštalacij, poskusnega obratovanja in vzdrževanja opreme za izmenjavo podatkov ter pravocasnega obvešcanja v primeru jedrske nesrece, - tehnicna podpora pri izvajanju programa nadzora in preizkusa opreme pomembne za varno obratovanje jedrskih objektov. Pooblastilo je bilo sprva izdano za dve leti, pozneje pa veckrat podaljšano. 10.7.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V letu 2018 ni bilo pomembnejših kadrovskih sprememb v pooblašceni organizaciji. V letu 2018 na FER ni bilo pomembnejših sprememb glede opreme. Redno periodicno vzdrževanje obstojece in nabava nove strojne ter programske opreme se opravlja v skladu z letnim programom FER. Trenutno je v veljavi QA program FER, revizija 06. Revizija št. 6 QA programa je že posredovana na URSJV. FER je na seznamu usposobljenih dobaviteljev NE Krško. 10.7.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V izdelavi je izracun pogojev za opremo DEC v sodelovanju z APOSS-om in Enconetom (Zagreb), v sklopu projekta za NEK z naslovom »Determination of Environmental Conditions for Equipment Survivability«. Rezultati izracuna pogojev v RB, AB, IB, FHB in ECR so bili posredovani NEK z dopisi in naslednjimi porocili: - NEK ES Assessment of Thermal Hydraulic and Radiological Conditions in Reactor Building , FER-ZVNE/SA/DA-TR01/18-0 - NPP Krsko BB1 ES radiological conditions, FER-ZVNE/SA/DA-TR02/18-0. - NEK ES Assessment of Thermal Hydraulic and Radiological Conditions in FHB, FER-ZVNE/SA/DA-TR03/18-0 - NEK ES Assessment of Thermal Hydraulic and Radiological Conditions in AB, FER-ZVNE/SA/DA-TR04/18-0 - NEK ES Assessment of Thermal Hydraulic and Radiological Conditions in IB, FER-ZVNE/SA/DA-TR05/18-0 Poteka neodvisna kontrola doz in kriticnosti za suho skladišcenje izrabljenega goriva na lokaciji NEK in izdana je bila strokovna ocena: - Independent Expert Evaluation Report of Spent Fuel Dry Storage Modification Documentation for Spent Fuel Cask Criticality and Dose Assessment, FER-ZVNE/SA/SO-FR01/19-0 Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2018 je FER sodeloval pri nadzoru remonta v NEK (RE2018) in izdelal strokovno oceno o izvedbi remonta (»Strucna ocjena remontnih aktivnosti, zahvata i ispitivanja provedenih tijekom obustave nuklearne elektrane Krško radi izmjene goriva na kraju 29. gorivnog ciklusa«, FER-ZVNE/SA/SO-FR02/18-0). 10.7.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Aktivnosti na podrocju jedrske varnosti FER je v letu 2018 nadaljeval delo na podrocju razvoja programskih orodij in analiz za NEK. FER je za NEK nadaljeval delo na integriranju nevtronskih in termohidravlicnih analiz ter analiz goriva s programi, ki so dostopni v okviru programov CAMP in CSARP. Za NEK je bila izdelan model FHB za program GOTHIC in MELCOR. V teku je tudi posodobitev modela NEK za program MELCOR 1.8.6 in 2.2 in pregled modela NEK za program MAAP. Opravljeni so bili preracuni termohidravlicnih pogojev in doz v RB, AB/IB, FHB in ECR v primeru težke nesrece, ter preracuni doz na robu SFP v primeru izgube hladilnega medija. V sodelovanju s podjetjema APOSS d. o. o. in Enconet d. o. o. poteka izdelava ocene obratovalnih pogojev za opremo v okviru projekta Determination of Environmental Conditions for Equipment Survivability. Opravljeni so preracuni nevtronskih in gama doz za HI-TRAC in HI-STORM kontejnerje ter za zgradbo za suho skladišcenje na lokaciji NE Krško. Doslej uporabljani racunalniški programi so bili v letu 2018 dopolnjeni z novo verzijo programa ANSYS ver. 19. GOTHIC program je v fazi vzdrževanja, trenutno je v uporabi verzija 8.2. Za nevtronske izracune se standardno uporabljajo naslednji programi: SCALE 6.2, spektralni program DRAGON 5, Monte Carlo programi MCNP in SERPENT ter nodalni program PARCS v. 3.2. Pridobljene so bile nove verzije programov: RELAP5, TRACE, PARCS, ASTEC in MCNP. V letu 2018 je FER nadaljeval vecletno sodelovanje z MAAE v obliki strokovne pomoci pri organiziranju tecajev in strokovnih misij. FER sodeluje v mednarodnem projektu »Integrated Approach to Fluoride High Temperature Reactor Technology and Licensing Challenges (FHR-IRP)«, US DOE NEUP projekt vodi Georgia Insitute of Technology. Mednarodne konference in tecaji Delavci FER so sodelovali na naslednjih mednarodnih strokovnih srecanjih: - 10th Meeting of the European MELCOR User Group, 25. - 27. 04. 2018, Zagreb, Hrvaška, - IAEA Joint Convention on the Safety of Spent Fuel Management and on the Safety of Radioactive Waste Management, 21. - 25. 05. 2018, Dunaj, Avstrija, - 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society, 03. - 06. 06. 2018, Zadar, Hrvaška, - 27th International Conference Nuclear Energy for New Europe, september 2018, Portorož, Slovenija, - IAEA Scientific Forum 2018. Nuclear Technology for Climate: Mitigation, Monitoring and Adaptation, 18. - 19. 09. 2018. IAEA Headquarters, Dunaj, Avstrija, - 3rd Core of Committee of ENS YGN, 05. - 07. 10. 2018, Rim, Italija, - EURATOM - Ad-Hoc Euratom meeting (Fission and Fusion configurations), Members of the Commission’s Expert Groups on Fission and Fusion, 09. 10. 2018, Bruselj, Belgija, - ASTEC Meeting 2018, oktober 2018, Francija, - Regional TC Workshop on Design and Technology Status of Innovative SMRs for Near-term Deployment, 29. - 02. 11. 2018, Dunaj, Avstrija, - MEDPOWER 2018, november 2018, Cavtat, Hrvaška, - 2018 Fall CAMP meeting, december 2018, Washington D.C., ZDA. Mednarodne publikacije - Vlahovic Štefica, Grgic Davor, Ðakovic Josip, Šadek Siniša, Bašic Ivica. Effectiveness of SFP Spray Cooling during Loss of Coolant Accidents. 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society Conference Proceedings, uredniki: Vrbanic Ivan, Šadek Siniša, Bašic, Ivica. Zagreb: Croatian Nuclear Society, 2018. S7-175-1-S7-175-11 - Šadek Siniša, Grgic Davor, Bencik Vesna, Mileta, Kristina, Špalj, Srdan. Influence of Detailed PCFV Model on Containment Behaviour During SBO. 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society Conference Proceedings, uredniki: Vrbanic Ivan, Šadek Siniša, Bašic, Ivica. Zagreb : Croatian Nuclear Society, 2018. S7-170-1-S7-170-9 - Matijevic Mario, Trontl Krešimir, Duckic Paulina, Grgic Davor. Hybrid Shielding Methods Validation Using Graphite Shielding Measurements. 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society Conference Proceedings, uredniki: Vrbanic Ivan, Šadek Siniša, Bašic, Ivica. Zagreb: Croatian Nuclear Society, 2018. 157-1-157-11 - Jecmenica Radomir, Grgic Davor, Matijevic Mario. Influence of Spacer Grids Homogenization on Core Reactivity and Axial Power Distribution. 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society Conference Proceedings, uredniki: Vrbanic Ivan, Šadek Siniša, Bašic, Ivica. Zagreb: Croatian Nuclear Society, 2018. 168-1-168-10 - Grgic Davor, Vlahovic Štefica, Matijevic Mario, Duckic Paulina, Špalj, Srdan. Dose Calculation for Emergency Control Room HVAC Filter. 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society Conference Proceedings, uredniki: Vrbanic Ivan, Šadek Siniša, Bašic, Ivica. Zagreb: Croatian Nuclear Society, 2018. S7173-1-S7173-14 - Grgic, Davor, Vlahovic Štefica, Jecmenica Radomir, Bašic, Ivica. Calculation of Radioactive Inventory for Severe Accident and Consequence Codes. 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society Conference Proceedings, uredniki: Vrbanic Ivan, Šadek Siniša, Bašic, Ivica. Zagreb: Croatian Nuclear Society, 2018. S7167-1-S7167-15 - Duckic, Paulina, Trontl, Krešimir, Grgic Davor, Matijevic Mario. Point Kernel Modification Including Support Vector Regression Neutron Buildup Factor Models. 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society Conference Proceedings, uredniki: Vrbanic Ivan, Šadek Siniša, Bašic, Ivica. Zagreb: Croatian Nuclear Society, 2018. 155-1-155-15 - Bencik Vesna, Grgic Davor, Šadek Siniša, Vlahovic Štefica. NPP Krško 3 inch Cold Leg Break LOCA Calculation using RELAP5/MOD 3.3 and MELCOR 1.8.6 Codes. 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society Conference Proceedings, uredniki: Vrbanic Ivan, Šadek Siniša, Bašic, Ivica. Zagreb: Croatian Nuclear Society, 2018. S5-142-1-S5-142-14 - Duckic Paulina, Trontl Krešimir, Pevec Dubravko, Matijevic Mario. Total Ambient Dose Equivalent Neutron Buildup Factor Calculation Using TART. 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society Conference Proceedings, uredniki: Vrbanic Ivan, Šadek Siniša, Bašic, Ivica. Zagreb: Croatian Nuclear Society, 2018. 149-1-149-14 - Matijevic, Mario, Pevec Dubravko, Petrovic Bojan. PARTISN5.97 Code Verification Using keff Analytical Benchmarks. 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society Conference Proceedings, uredniki: Vrbanic Ivan, Šadek Siniša, Bašic, Ivica. Zagreb: Croatian Nuclear Society, 2018. 154-1-154-13 - Matijevic Mario, Pevec Dubravko, Trontl Krešimir, Petrovic Bojan. PCA Benchmark Analysis with ADVANTG3.0.1. and MCNP6.1.1b Codes. 12th International Conference of the Croatian Nuclear Society Conference Proceedings, uredniki: Vrbanic Ivan, Šadek Siniša, Bašic, Ivica. Zagreb: Croatian Nuclear Society, 2018. 156-1-156-13 - Grgic Davor, Jecmenica Radomir, Vlahovic Štefica, Šadek Siniša, Bašic Ivica. Comparison Between ORIGEN2.2 and ORIGEN-S Calculated Source Term. Book of Abstracts of the 27th International Conference Nuclear Energy for New Europe NENE2018. 66-66 (poster). - Grgic Davor, Vlahovic Štefica, Fancev Tomislav, Šadek Siniša, Bencik Vesna. NPP Krsko IB Modelling with GOTHIC and MELCOR Codes. Book of Abstracts of the 27th International Conference Nuclear Energy for New Europe NENE2018. 80-80 (poster). Vir: [82]. 10.8 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI 10.8.1 Pooblastilo Fakulteta za strojništvo je pooblašcena z odlocbo št. 3571-4/2016/3 z dne 17. 03. 2016, ki jo je izdala URSJV skladno z ZVISJV. 10.8.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Fakulteta za strojništvo v svojem osnovnem poslanstvu skrbi za izobraževanje kadrov, predvsem v okviru dveh dodiplomskih študijskih programov I. stopnje (Projektno aplikativni – PA program, in Razvojno raziskovalni – RR program) in študijskega RR programa II. stopnje ter doktorskega študijskega programa III. stopnje. Pri opremi v letu 2018 ni bilo sprememb. Fakulteta za strojništvo, njene katedre in laboratoriji, ki sodelujejo z Nuklearno elektrarno Krško, stalno razvijajo in izpopolnjujejo svoje znanje ter posodabljajo svojo raziskovalni infrastrukturo. Fakulteta za strojništvo ima sprejet Poslovnik za zagotavljanje kakovosti, z dne 19. junija 2008. Poslovnik za zagotavljanje kakovosti kot glavni dokument sistema kakovosti UL-FS podaja pregleden opis sistema kakovosti, sistematizira vse obstojece predpise in navodila za postopke ter uvaja poenotenje postopkov za zagotavljanje kakovosti. 10.8.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael. Modification »ECR/TSC HVAC and Habitability Systems«: independent expert review of thermo-, aero- and hydro-dynamic calculations. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2018. 6 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 15939355] - SEKAVCNIK, Mihael. Izjava za ponovno obratovanje Nuklearne elektrarne Krško na moci po remontu 2018 in menjavi goriva po zakljucenem 29. gorivnem ciklu. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, maj 2018. 8 str. [COBISS.SI-ID 16020251] - SEKAVCNIK, Mihael. Izjava za ponovno kriticnost reaktorja po remontu 2018 in menjavi goriva po zakljucenem 29. gorivnem ciklu v Nuklearni elektrarni Krško. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, apr. 2018. 7 str. [COBISS.SI-ID 16015899] - JERMAN, Boris, HLADNIK, Jurij, BIZJAK, Luka, ZUPAN, Samo, RESMAN, Franc, NOVAK, Aleksander. Report on internal transport of ARHR HEX and ARHR pump due to modification 1029-RH-L. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Material Handling and Machine Structures (LASOK), 2018. 45 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 16157211] - BIZJAK, Luka, JERMAN, Boris. Calculation of crane 2. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Material Handling and Machine Structures (LASOK), 2018. 39 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 16173851] - UREVC, Janez, KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav, CELAREC, Daniel. ESW Train A intake piping and piping supports structural analysis considering NEK ESD-TR-10/13 conclusions. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2018. 23 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 16235803] - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez, MOLE, Nikolaj, ŠTOK, Boris, JERMAN, Boris, ZUPAN, Samo, HLADNIK, Jurij, KOC, Pino, KALIN, Mitjan. Preliminary expert evaluation of spent fuel dry storage and crane upgrade modifications documentation for structural, stress and thermal analysis. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2018. [266] str., ilustr. [COBISS.SI-ID 16317723] - HALILOVIC, Miroslav, JERMAN, Boris, HLADNIK, Jurij, ZUPAN, Samo, UREVC, Janez, MOLE, Nikolaj, ŠTOK, Boris. Final expert evaluation of crane upgrade modification documentation for structural stress analysis. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2018. 155 str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 16344347] - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez, CELIN, Roman. Final independent evaluation report of spent fuel reinforcement anchors : FANCHOR project : related documents. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2018. 31 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 16242971] - KUCLAR, Janez, MODIC, Slavko, KOS, Alojz, HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez, HRVATIN, Samo, KUZMA, Matjaž. Zamenjava rezervoarja goriva za sistem pomožne pare (mod. 1224-FO-L). Ljubljana: Nuklearna Elektrarna Krško, 2018. 1 zv. (loc. pag.). [COBISS.SI-ID 16398619] Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško - SEKAVCNIK, Mihael. Strokovna ocena remontnih del, posegov in preizkusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško zaradi menjave goriva ob koncu devetindvajsetega gorivnega cikla. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2018. 13 f. [COBISS.SI-ID 16061467] 10.8.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve V letu 2018 je Fakulteta opravila vec strokovnih mnenj na podlagi meritev in ekspertiz s podrocja pooblastitve: - HOCEVAR, Marko, SECNIK, Matej, KUŠTRIN, Igor, PIRNAR, Jernej, ŠIROK, Brane, GODEŠA, Tone: WP 3 Development of mobile-based measurement system, D10 Positioning system: CTProfiler - performance evaluation of cooling towers. [Ljubljana]: University of Ljubljana, Faculty of mechanical engineering, 2018. 8 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 16078875], - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael. Analiza letnega izkoristka 2014 do 2016 Termoelektrarne Toplarne Ljubljana: Energetika Ljubljanam, junij 2018. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2018. 35 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 16093467], - KUŠTRIN, Igor. Rezerva delovne moci za izvajanje terciarne regulacije frekvence Energetika Ljubljana enota Termoelektrarna Toplarna Ljubljana: (maj 2018). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2018. 6 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 16048155], - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael. Termicni prevzemni preizkusi plinske turbine GT26 BD000320U01 : Termoelektrarna Brestanica: maj in junij 2018. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2018. 85 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 16103451], - KUŠTRIN, Igor. Termoenergetski preizkusi parnega kotla št. 1284 TPK-EPO Zagreb: (marec 2018). Ljubljana. Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2018. 28 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 15982619], - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael: Thermal acceptance tests - gas turbine GT26 BD000320U01: power plant Brestanica: revision 0. Ljubljana. Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for heat and power, jun. 2018. 84 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 16097819]. Vir: [83]. 10.9 IBE, D. D., SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING 10.9.1 Pooblastilo IBE, d. d. Svetovanje, projektiranje in inženiring (IBE), je pooblašcen z odlocbo št. 3571-5/2017/2 z dne 08. 03. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.9.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri V družbi je bilo na dan 31. 12. 2018 163 zaposlenih, od tega 3 doktorji znanosti, 12 magistrov znanosti, 5 oseb z magisterijem (2. bolonjska stopnja), 64 z univerzitetno izobrazbo, 1 z univerzitetno izobrazbo (1. bolonjska stopnja), 19 z visoko strokovno izobrazbo, 16 z višjo izobrazbo, 38 s srednjo šolo ter 5 s poklicno ali nižjo stopnjo izobrazbe. 79 zaposlenih je clanov IZS oziroma ZAPS, 10 zaposlenih ima opravljen tecaj Osnove tehnologije jedrskih elektrarn. V družbi je 6 presojevalcev sistema zagotavljanja kakovosti, 3 izdelovalci presoje vplivov na okolje (pooblastilo ni vec zahtevano), 1 izdelovalec požarnih študij in 3 izdelovalci strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu. Oprema V letu 2018 so se na podrocju strojne in programske racunalniške opreme, poleg vsakoletnega ustaljenega neprestanega posodabljanja obstojece opreme (najem in obnova licenc, narocnine, vzdrževalne pogodbe za strojno in programsko opremo, nadgradnje obstojecih programskih in aplikativnih rešitev ipd.), izvajali tudi projekti prenove, nadgradenj in investicij v novo IT infrastrukturo in njeno uporabo. Med pomembnejše sodi celostna opremljenost zahtevnejših delovnih mest za lažje projektiranje v BIM (Building Information Modeling) z ustrezno strojno opremo (zmogljivi racunalniki in velikoformatni monitorji) in namensko programsko opremo za projektiranje, uporaba sistema e-pošte v oblaku, multimedijska oprema v sejnih sobah in VR (virtual reality) oprema za ucinkovite predstavitve projektnih rešitev, nova oprema za širokoformatne izpise v obeh poslovnih enotah, celovita vecplastna nadgradnja sistema ERP (Enterprise Resource Planning) za podporo projektiranju ter zamenjava sistema produkcijskih mrežnih diskov za zagotavljanje potrebnih lastnosti za podporo projektiranju. Zagotavljanje kakovosti Družba IBE ima od leta 1995 vzpostavljen sistem vodenja, ki ga vzdržuje in stalno izboljšuje. Sistem vodenja je usklajen z zahtevami standarda SIST EN ISO 9001:2015. Osnovni dokument vodenja kakovosti je Poslovnik kakovosti QM, Izdaja 13. Za potrebe izvajanja storitev za NEK s podrocja objektov in naprav, ki so razvršcene v razreda »safety related« (jedrska varnost) ali »augmented quality« (povecana kakovost), ima IBE izdelan dodatek k splošnemu poslovniku kakovosti (Dodatek QM-JV). Dodatek se lahko uporablja tudi za vse druge sevalne in jedrske objekte in je usklajen z zahtevami NEK specifikacije QS 610 – Generic quality assurance program specification, z zahtevami Dodatka B k ameriškemu zveznemu zakonu 10CFR50 - Domestic Licensing of Production and Utilization Facilities in z zahtevami standarda ASME NQA-1 – Quality Assurance Requirements for Nuclear Facility Applications. Ustrezno vodenje kakovosti pri podpogodbenikih se zagotavlja z vkljucitvijo podpogodbenikov v sistem vodenja kakovosti IBE oziroma s presojanjem sistema vodenja kakovosti podpogodbenikov. Presoje podpogodbenikov vodi in izvaja vodilni presojevalec, ki ima v skladu z ASME NQA-1, Part I, Req. 2, Par. 400, ustrezno kvalifikacijo. V letu 2018 je IBE pri vseh podpogodbenikih, pri katerih je bila v preteklih letih opravljena presoja, izvedel ocenjevanja (evalvacije) v skladu s smernicami NQM-1, Part III, Subpart 3.1, Nonmandatory Appendix 18A-1, par. 203), v okviru katerih je bilo preverjeno ali podpogodbeniki ohranjajo zahtevano ustreznost vodenja kakovosti. Poleg tega je bila pri podpogodbeniku EKONERG, Zagreb opravljena presoja. S stališca doseganja zahtev standarda SIST EN ISO 9001:2015 je presojo sistema vodenja v kontrolni presoji opravil Bureau Veritas - Podružnica Ljubljana. Narocniki zunanjih presoj sistema vodenja s stališca zahtev Dodatka B k 10CFR50 oziroma ASME NQA-1 v letu 2018 niso opravljali. V celoviti sistem vodenja družbe so od leta 2017 vkljucene zahteve standardov SIST EN ISO 14001:2015 - Sistemi ravnanja z okoljem ter SIST-TS BS OHSAS 18001:2012 - Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Zahteve so obravnavane v dodatkih k splošnemu poslovniku kakovosti: v Dodatku QM-RO in v Dodatku QM-VZD. 10.9.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2018 je družba IBE za narocnika NEK izdelala neodvisno strokovno mnenje in oceno oziroma pregled dokumentacije DMP za modifikacijo 1224-FO-L - Zamenjava rezervoarja goriva za sistem pomožne pare. Porocilo št.: NEK1224-B056/290. Strokovno mnenje je bilo izdelano v skladu s Tehnicno specifikacijo NEK (SP-ES1332). Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Modifikacija 1044-CW-L - Prilagoditev sistema obtocne hladilne vode v NE Krško zaradi izgradnje HE Brežice Modifikacija zajema: uvedbo dodatnih zapornic za zaprtje dotoka v CW vtocni objekt za primer vzdrževanja grobih grabelj, potujocih sit in CW crpalk rekonstrukcijo in modernizacijo vtoka CW sistema; rekonstrukcijo de-icing cevovoda in rekonstrukcijo podestov v vtocnem objektu. V letu 2018 je bilo izdelanih nekaj FDCR-jev ter celostna priprava As-built dokumentacije, kot sestavni del zakljucevanja storitvenih aktivnosti pri uspešnem uporabnem prevzemu objekta s strani narocnika. Izdelana je bila tudi DSFS dokumentacija (detajlna funkcijska specifikacija) za upravljanje s sistemom grobih grabelj na vtocnem objektu CW. Modifikacija 1210-RC-L – Modifikacija na drenažnem sistemu reaktorskih crpalk Modifikacija obravnava izvedbo drenažnih cevovodov od cevovoda tesnilne vode (seal injection) do cevovoda, ki se prikljuci na cevovod, ki vodi proti Reactor Coolant Drain Tank-u. V letu 2018 so bile izveden dopolnitve DMP po prejemu komentarjev s strani narocnika. Zakljucen in izdelan je bil koncni DMP, ki ga je narocnik potrdil. Modifikacija 625-TG-L – Posodobitev TG sistema Modifikacija zajema spremembo na TG sistemu, tj. zamenjavo obstojecega ventilatorja in vgradnjo dodatnega »back-up« ventilatorja za vzdrževanje podtlaka v kondenzatorju tesnilne pare. V letu 2018 sta bila v casu izvajanja del izdelana FDCR 2 in 3, kot podpora pri uskladitvi odstopanj v casu izvedbenih del. Po zakljucku del je bila izdelana As-built dokumentacija, podprta z zakljucnim paketom TOP. Narocnik je razglasil operabilnost in s tem zakljucil projektni del predstavljene modifikacije. Modifikacija 1011-AF-L - Zamenjava TD AF crpalke Modifikacija obravnava zamenjavo TD AF crpalke (AF101PMP-03C, AF103TUR-001). V letu 2018 je bilo potrebno preverjanje posamicnih podpor cevovodov, podprto s konstruiranjem, preracuni in izdelavo konstrukcijskih risb. Ob zakljucku modifikacije del je bila izdelana As-built dokumentacija, podprta z zakljucnim paketom TOP. Modifikacija 1058-VA-L - ECR/TSC HVAC and Habitability Systems Modifikacija je del projekta nadgradnje varnosti v NEK. V okviru modifikacije bo v obstojeci zgradbi BB1 vgrajen nov prezracevalni sistem, ki bo zagotavljal ustrezne bivalne pogoje za osebje v pomožni kontrolni sobi in tehnicnem podpornem centru med normalnim obratovanjem, kakor tudi v primeru nezgod. Prezracevalni sistem obsega naslednje glavne komponente: klimatski napravi za prezracevanje, ogrevanje in hlajenje, filtrska enota s HEPA in ogljenimi filtri in hladilna agregata z zracno hlajenima kondenzatorjema. V letu 2018 je bila zakljucena izdelava modifikacijskega paketa (DMP). Dobavljena je bila vsa glavna oprema. V okviru pripravljalnih del je bil vgrajen del opreme. Dela povezana z vgradnjo opreme se bodo nadaljevala tudi v letu 2019. Modifikacija 1027-NA-L – Rekonstrukcija objekta BB1 in izgradnja novih kabelskih povezav Modifikacija obravnava arhitekturne in gradbene posege v objektu BB1, povezane z vgradnjo pomožne kontrolne sobe (Emergency Control Room) ter gradbene posege, povezane z novimi kabelskimi povezavami med objektom BB1 in pomožno zgradbo AB. V letu 2018 je bila izdelana DMP dokumentacija in za potrebe izvajanja del na gradbišcu FDCR dokumentacija. Do konca leta 2108 je bilo za predmetni projekt izdelanih 20 FDCR-jev. Za potrebe projekta kabelske povezave NEKKAP-B056/248 je bila v decembru 2018 izdelana PID projektna dokumentacija. Modifikacija 1218-EE-L – Prestavitev transformatorja TP6 Za potrebe izgradnje suhega skladišca na platoju NEK je potrebna predhodna prestavitev vse obstojece infrastrukture na obmocju previdene gradnje suhega skladišca. V letu 2018 sta bila v casu izvajanja del izdelana FDCR 1 in 2, kot podpora pri uskladitvi odstopanj v casu izvedbenih del. Modifikacija 1101-SF-L – Modifikacija zgradbe za izrabljeno jedrsko gorivo za potrebe izgradnje suhega skladišca Za potrebe uvedbe nove tehnologije skladišcenja izrabljenega jedrskega goriva so v zgradbi izrabljenega jedrskega goriva (FHB) predvidene manjše modifikacije in prestavitve obstojece opreme inštalacij. V letu 2018 so bili izdelani elementi DMP za potrebe spremembe prezracevanja. Modifikacija 1217-AB-L – Zgradba izrabljenega jedrskega goriva Za potrebe nadaljnjega obratovanja NEK in povecanja varnosti skladišcenja izrabljenega jedrskega goriva se v NEK vpeljuje nova tehnologija pasivnega suhega skladišcenja izrabljenega goriva. V ta namen je predvidena izgradnja objekta za potrebe pasivnega skladišcenja izrabljenega jedrskega goriva na platoju NEK. V letu 2018 je bila izdelana PGD projektna dokumentacija za pridobitev soglasij. Modifikacija 1177-FP-L – Zamenjava FP kontrolnih panelov Projekt zajema zamenjavo obstojecih protipožarnih (Fire protection) kontrolnih panelov. Namen zamenjave je bil posodobitev starih panelih, katerih delovanje je temeljilo še na relejski tehniki in jih zamenjujejo novi paneli na mikroprocesorski tehniki. V letu 2018 je bil izdelan Design input document (DI), DMP in predan narocniku v pregled. Modifikacija 1069-TZ-L – Tehnicno varovanje ECR in TPC Z modifikacijo se zagotavlja tehnicno varovanje za objekte/prostore, ki so/bodo na novo zgrajeni in za prostore, katerim bo spremenjena namembnost v sklopu BB1 projekta. V letu 2018 je bil izdelan DMP in predan narocniku. Modifikacija 1251-TZ-L – Tehnicno varovanje stavbe BB2 Modifikacija obravnava varovanje stavbe BB2. Izdelan je bil DMP in predan narocniku. Modifikacija 1053-PC-L – Nadgradnja komunikacijskih sistemov Faza-1 te modifikacije zajema zamenjavo telefonske centrale ter nadgradnjo dodatne telefonske centrale v ECR. Poleg telefonske centrale se je vzpostavil še sistem radijskega linka (Telekom) ter vzpostavitev satelitskih komunikacij NEK. Izdelan in predan je bil DMP. Modifikacija 1029 RH-L – Alternativno hlajenje RCS in CNT Modifikacija je namenjena alternativnemu hlajenju RCS sistema in zadrževalnega hrama reaktorske zgradbe. V letu 2018 je bil, v sodelovanju z družbo Sipro d.o.o., izdelan DMP za pregled (sekciji E in F ter kalkulacije, vezane na kvalifikacijo obstojecih konstrukcijskih elementov in sidranje opreme ter podpor v obstojeco nosilno konstrukcijo). V zadnjem kvartalu 2018 so bile odpravljene vse pripombe in izvedene dopolnitve koncne DMP dokumentacije. Projekt BB 2 Projekt je uvršcen v III. fazo programa PNV. Projekt BB2 zajema modifikacije: 1024-BS-L - Zgradba BB 2 s pomožnimi sistemi; 1005-SI-L - Alternativni sistem za varnostno vbrizgavanje (ASI); 1010-AF-L - Alternativni sistem pomožne napajalne vode (AAF); in 1030-EE-L - Varnostno elektricno napajanje BB 2 zgradbe. Zaradi pospešitve upravnega postopka je bil projekt razdeljen v dve fazi. Prva faza je namenjena projektni dokumentaciji in pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradbeno jamo BB 2 zgradbe, druga faza pa projektni dokumentaciji in pridobitvi gradbenega dovoljenja za BB 2 zgradbo. V prvi polovici 2018 sta bila izdelana locena projekta za gradbeno dovoljenje (PGD) za gradbeno jamo in BB 2 zgradbo. Pridobljena so bila vsa soglasja k projektnim rešitvam in obe gradbeni dovoljenji. V drugi polovici 2018 je bil izdelan projekt za izvedbo (PZI) za gradbeno jamo, na podlagi katerega se je pricela izgradnja gradbene jame. V drugi polovici leta 2018 je bila predana narocniku v pregled naslednja dokumentacija: DMP 1005-SI-L, DMP 1010-AF-L, DMP 1030-EE-L in PZI za BB 2 zgradbo. Modifikacija 1248-RM-L – Prestavitev radiološkega monitoringa Po izvedenih delih prestavitve radiološkega monitoringa je bila izdelana As-built dokumentacija, podprta z zakljucnim paketom TOP. Modifikacija 1240-SY-L – Lastna raba Modifikacija zajema izboljšanje in poenostavitev otocnega napajanja lastne rabe NEK iz termoelektrarne Brestanica (TEB). V delu je DMP. Modifikacija 1095-XR-L – Zamenjava TR lastne rabe Modifikacija obravnava zamenjavo transformatorja lastne rabe (T3 110/6,3k). V delu je DMP. Dela v zvezi z drugimi objekti, ki vplivajo na NEK HESS Verifikacija in morebitne dodatne analize povratnih tokov v profilu NEK po vzpostavitvi zajezitve HE Brežice, specifikacija SP-ES1312 (študija) Študija je bila narocena v avgustu 2018 zaradi opaženih pojavov recirkulacijskega toka in zadrževanja plavja med prvo polnitvijo in dvigom gladine bazena Brežice v avgustu 2017. Teh pojavov dosedanje študije niso neposredno obravnavale, zato so bile v letu 2018 že izvedene meritve v naravi (izvedel Inštitut za hidravlicne raziskave), dodatne analize podatkov, 1D hidravlicne simulacije ter verifikacija in rekalibracija 3D hidravlicnega in toplotnega modela bazena Brežice (izvajal IBE s podizvajalcem). Rezultati študije dajejo odgovor na vprašanje, pod kakšnimi pogoji lahko pri NEK pride do toplotnega kratkega stika (TKS) in kako se ga da prepreciti ali vsaj omiliti. Dan je tudi odgovor, kako je možno z obratovanjem zapornic RD po potrebi odplavljati lokalno akumulirano plavje. Študija je bila v januarju 2019 predana narocnikoma HESS in NEK v zakljucni pregled. Direkcija RS za infrastrukturo, INFRA, HESS, Obcina Krško V soinvestitorstvu navedenih firm se je v letu 2018 zakljucil projekt: Nadvišanje nasipa ob Potocnici (številka projekta NEKPOT-A201/019). V skladu z rezultati študije NEKSIS-A200/081D: »NE Krško – Ukrepi za ohranitev poplavne varnosti NEK, Študija variant, revizija B (IBE, avgust 2015)« je bilo zaradi negotovosti hidravlicnega modela, s katerim so bili preverjeni vplivi izgradnje HE Brežice in drugih infrastrukturnih ureditev na in ob reki Savi na varnost NEK pri ekstremno visokih pretokih, potrebno izvesti dodatne ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti. INFRA je v imenu vseh navedenih investitorjev, ki razen INFRA tudi povzrocajo vplive na visokovodno hidravliko Save (RS - DRSC, HESS, Obcina Krško), v letu 2016 narocila izdelavo dokumentacije za dvig zašcite ob Potocnici in Savi za faze IDZ, PGD, PZR, PZI in PID. V letu 2017 je IBE pripravil PGD in PZR, s podizvajalcem Vodnogospodarski biro Maribor pa tudi PZI. Dela so bila fizicno izvedena v novembru in decembru 2017. V letu 2018 je bil izdelan PID in v aprilu 2018 projekt zakljucen. Projektiranje, izvedbo in zakljucek sta spremljali tudi URSJV in NEK. Dela v zvezi z drugimi jedrskimi in sevalnimi objekti ARAO Certificiranje odlagalnega zabojnika Na podlagi ugotovitev testiranj in preizkusov, ki so v skladu s programom preskusov potekali v letih 2016, 2017 in 2018, je bilo za predvideni armiranobetonski odlagalni zabojnik, tipa N2d, izdano Slovensko tehnicno soglasje št. STS-17/0019. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – PGD, Rev. C (projekt NRVB-B052/058-1 – Objekti odlagališca) Izdelan in v okviru nepopolne vloge je bil v maju 2018 na MOP predan PGD, Rev. C. Razen nacrtov, ki zadevajo odlagalni silos, je PGD v celoti revidiran. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – PGD, Rev. C (projekt NRVB-B052/058-3 – Infrastrukturni objekti) Izdelan in v okviru nepopolne vloge je bil na MOP predan PGD, Rev. C. PGD je v celoti revidiran. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – Referencna dokumentacija – Program monitoringa (projekt NRVB-B052/058-1) Izdelan je bil celoviti programa monitoringa, ki zajema: predobratovalni in obratovalni monitoring radioaktivnosti, vkljucno z monitoringom prenosnih poti, monitoring okolja ter tehnicna in geodetska opazovanja objektov odlagališca. Dokument NRVB---5X/34. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – Idejna zasnova (projekt NRVB-B052/058-1) Kot priloga k osnutku varnostnega porocila je bil izdelan elaborat sprememb idejne zasnove. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško - Referencna dokumentacija – Nacrt fizicnega varovanja (projekt NRVB-B052/058-1) Izdelana je bila dopolnitev referencne dokumentacije Nacrt fizicnega varovanja (NRVB---5X/32). Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – 3D modeli Za potrebe animiranega prikaza odlagališca so bili izdelani 3D modeli gradbenih objektov in platoja odlagališca. Odlagališce IG in VRAO - Reference Scenario for Geological Disposal Facility in Hard Rock with Cost Estimation for its Implementation Za združena narocnika ARAO in Fond NEK je bil izdelan tehnicni del študije o referencnem scenariju odlaganja izrabljenega goriva v trdni hribini. Privzeta je bila genenericna lokacija na obmocju Slovenije ali Hrvaške. Upoštevane so bile ažurne tehnicne rešitve KBS-3 vertikalnega sistema odlaganja (SKB, Olkiluoto). Rudnik Žirovski Vrh Odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt – Strokovni projektni svet Sodelovanje pri delu strokovnega projektnega sveta za spremljanje sanacije odlagališca HMJ Boršt. Varnostno porocilo za sevalni objekt Odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt Izdelana so bila posamezna poglavja izdaje B varnostnega porocila. 10.9.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Usposabljanje Udeležba na usposabljanjih za NEK Usposabljanja za potrebe dostopa v NEK (organizator NEK) se je udeležilo približno 20 oseb, usposabljanja z podrocja varstva pred sevanji (RZ-2 ali RZ-3) pa približno 10 oseb. Udeležba na strokovnih srecanjih Udeležba na konferenci 27th International Conference, Nuclear energy for new Europe 2018 (NENE2018), september 2018. (1 oseba) Spletno usposabljanje Opravljeno je bilo spletno usposabljanje ASME BPV Code, Section III, Division 1: Class 2 & 3 Piping Design; Online Self-Study Course. (1 oseba) ter usposabljanje za delo s programsko opremo ETAP (1 oseba), tedenski tecaj. Vir: [84]. 10.10 INKO SVETOVANJE, D. O. O. 10.10.1 Pooblastilo Družba INKO svetovanje, d. o. o. je pooblašcena z odlocbo št. 357-6/2014/4 z dne 28. 04. 2014, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.10.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Družba INKO svetovanje, d. o. o. izvaja dejavnosti s podrocja jedrske in sevalne varnosti samostojno in z drugimi pooblašcenimi organizacijami in posamezniki. Po potrebi angažira zunanje strokovnjake za specificna podrocja dela, ki jih predhodno preveri v skladu z internim postopkom DN 7.4-01 »Ocenjevanje dobaviteljev«. V letu 2018 ni bilo kadrovskih sprememb. Družba INKO svetovanje, d. o. o. ima na voljo strojno (racunalnik KIT INTEL, racunalnik iMac (2011), prenosni racunalnik ZBook (2014), laserski tiskalnik HP CLJ CM1017 MFP in HP Color Laser Jet CP 1515n (2010)) in programsko opremo (Windows XP, Microsoft Office 2007, 2010 in najeta programska oprema). Za specificne projekte družba po potrebi najema certificirano programsko opremo. Družba INKO svetovanje, d. o. o. ima vpeljan sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001:2008. V letu 2014 je družba pridobila od GZS certifikat poslovne odlicnosti za mala in srednja podjetja. Pri svojem delu družba uporablja tudi druge standarde zagotavljanja kakovosti (NRC 10 CFR50 App. B, IAEA GSR Part 2), ce to narekuje delo. 10.10.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2018 je družba INKO svetovanje izvajala podporne aktivnosti glede specificnih vprašanj povezanih z jedrsko in sevalno varnostjo izgradnje stavbe za suho skladišcenje izrabljenega jedrskega goriva. V letu 2018 je družba INKO svetovanje izdelala strokovno mnenje o dopolnjenem Varnostnem porocilu odlagališca rudarske jalovine Jazbec s Programom dolgorocnega nadzora in vzdrževanja v poobratovalnem obdobju. Namen porocila je, da se dokaže, da je dopolnjeno Varnostno porocilo odlagališca rudarske jalovine Jazbec s Programom dolgorocnega nadzora in vzdrževanja v poobratovalnem obdobju narejeno v skladu z zahtevanimi kriteriji, predpisanimi s strani URSJV ter sprejeto svetovno prakso in standardi. V letu 2018 je družba INKO svetovanje izdelala podporno oceno varnosti namestitve opreme za varno pristajanje letal na letališcu Cerklje ob Krki. Namen podporne ocene varnosti je dolocitev stopnje tveganja za namestitev ovire znotraj obmocja stripa vzletno pristajalne steze. Nacrt posodobitve letališca predvideva tudi namestitev sistema za zaustavljanje letal, ki omogoca zaustavitev letala v primeru odpovedi sistema za zaviranje na letalu. Porocila so bila izdana kot: - Strokovno mnenje za dopolnitev varnostnega porocila odlagališca rudarske jalovine Jazbec, Poglavje 14A: Dolgorocni nadzor po zaprtju. - Podporna ocena varnosti zaradi namestitve opreme za varno pristajanje letal (arresting system bak 12) na letališcu Cerklje ob Krki. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2018 je družba INKO svetovanje dokoncala projekt rekonstrukcije Operativnega Podpornega Centra (OPC) in radiološke analize za novi Operativni Podporni Center. 10.10.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Rekonstrukcija Operativnega Podpornega Centra (OPC) NEK-Radiološka analiza Družba INKO je izdelala koncno revizijo radiološke analize rekonstrukcije Operativnega Podpornega Centra (OPC) ter dolocila doze kot pomoc pri odlocanju o potrebnih tehnicnih rešitvah in zašcitnih ukrepih za varno bivanje v OPC v primeru resnih nesrec. Model izracuna doz obsega vse možne poti izpostavitve osebja ob nesreci in temelji na mednarodni praksi. Na osnovi vec iterativnih korakov je dolocena optimalna tehnicna rešitev rekonstrukcije OPC, ki istocasno zadovoljuje splošno merilo za bivanje v podpornih prostorih elektrarne za obvladovanje resnih nesrec. Strokovna srecanja Sodelovanje na mednarodnih srecanjih: - 20th International Seminar on Hydropower Plants, 14. - 16. november 2018, Dunaj, Avstrija. Vir: [85]. 10.11 INSTITUT »JOŽEF STEFAN« 10.11.1 Splošno Pooblastilo Institut »Jožef Stefan« (v nadaljevanju IJS) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-3/2017/2 z dne 06. 03. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Na kljucnih funkcijah pooblašcenega izvedenca v letu 2018 ni prišlo do sprememb. Ostale kadrovske spremembe so povzete v letnih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. Spremembe v opremi so podane v letnih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. V letu 2018 je bil na nivoju IJS uveden program zagotovitve kakovosti (PZK), izdelan na podlagi standarda ISO 9001:2015 in domace zakonodaje ob upoštevanju zahtev tujih standardov in zakonov s podrocja jedrske in sevalne varnosti (IAEA in 10CFR50, App. B). Zahteve navedenih standardov in zakonodaje so upoštevane po obsegu in vsebini, primerni naravi dela na IJS. Narejene so bile izboljšave številnih procesov in postopkov. Ostale spremembe so povzete v letnih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja Strokovni mnenji za izgradnjo zasilne kontrolne sobe V letu 2017 je IJS na razpisu Nuklearne elektrarne Krško kot najcenejši ponudnik pridobil projekt »Independent Expert Evaluation for Modification 1007-XI-L, Construction of NEK Emergency Control Room – NPP Krško ECR«. S predlagano spremembo bi NEK vzpostavila zasilno komandno sobo in okrepila delovanje glavne komandne sobe. Dodeljene funkcije glavne in zasilne komandne sobe so namenjene projektnim stanjem, stanjem izven projekta kategorije A in stanjem izven projekta kategorije B. Projekt je predvidel pripravo štirih neodvisnih strokovnih mnenj. Dve strokovni mnenji so pripravili že v letu 2017. V letu 2018 so najprej pripravili tretje neodvisno strokovno mnenje, ki obsega tretjo fazo projekta 1007-XI-L. Gre za aktivnosti, ki jih je NEK izvedla med remontom 2018 oziroma jih nacrtuje za izvedbo do konca leta 2019. V skladu s pogodbeni zahtevami NEK neodvisno strokovno mnenje zajema koncept, zasnovo projekta ter projektne spremembe varnostnega porocila. V letu 2018 so pripravili tudi cetrto neodvisno strokovno mnenje, ki povzema vse tri faze projekta 1007-XI-L. V skladu s pogodbeni zahtevami NEK neodvisno strokovno mnenje predstavlja povzetek strokovnih mnenj za prve tri faze projekta. Neodvisni strokovni mnenji sta dokumentirani v: URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, PROŠEK, Andrej, TEKAVCIC, Matej, VOLKANOVSKI, Andrija. Phase 3 of modification 1007-XI-L, »Construction of NEK emergency control room - NPP Krško ECR«: independent expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert: in compliance with quality assurance program, (IJS delovno porocilo, 12458). 2018. URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, PROŠEK, Andrej. Modification 1007-XI-L, »Construction of NEK emergency control room - NPP Krško ECR«: independent expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert: in compliance with quality assurance program, (IJS delovno porocilo, 12489). 2018. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjavo goriva med remontom 2018 V skladu z 29. clenom Pravilnika o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih in jedrskih objektov (JV9) mora NEK, najvec 60 dni po sinhronizaciji elektrarne v elektro-energetsko omrežje, predložiti URSJV pisno zbirno strokovno mnenje pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost, ki so spremljali remont. V rednem remontu 2018 je izdelavo zbirnega strokovnega mnenja pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost koordiniral Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV). Strokovno mnenje so izdelali na podlagi pogodbe številka EIMV 33/2018 z dne 14. marca 2018 med EIMV in IJS. V skladu s pogodbo je bilo potrebno strokovno mnenje izdati 21 dni po sinhronizaciji elektrarne na elektro-energetsko omrežje. NEK je bila sinhronizirana 1. maja 2018. Strokovno mnenje so izdali 22. maja 2018. S pogodbo predpisan obseg 127 aktivnosti – na njihov izbor IJS ni imel vpliva – je IJS omogocil le delni pregled nad stanjem NEK po opravljenem remontu 2018. Na podlagi aktivnosti, ki so jih spremljali, in opravljenih analiz, ocenjujemo, da so bile spremljane aktivnosti praviloma opravljene v skladu z veljavnimi postopki in tehnicnimi specifikacijami, ter praviloma tudi v skladu z dobro inženirsko prakso, kar s stališca jedrske varnosti omogoca delovanje obravnavanih sistemov v skladu s projektnimi zahtevami in tehnicnimi specifikacijami. V strokovnem mnenju so izpostavili tiste aktivnosti, pri katerih so zaznali možnosti za dodatno izboljšanje varnostne kulture, dobre inženirske prakse in zagotavljanja kakovosti. Strokovno mnenje je pripravil Odsek za reaktorsko tehniko IJS v sodelovanju z Reaktorskim infrastrukturnim centrom IJS in Odsekom za reaktorsko fiziko IJS. Strokovno mnenje je dokumentirano v: URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, EL SHAWISH, Samir, FLAGEUL, Cedric, HOLLER, Tadej, JAZBEC, Anže, KLJENAK, Ivo, KOKALJ, Janez, KONCAR, Boštjan, KRPAN, Rok, KUNŠEK, Matic, LESKOVAR, Matjaž, MATKOVIC, Marko, ODER, Jure, PROŠEK, Andrej, TISELJ, Iztok, TEKAVCIC, Matej, TRKOV, Andrej, VOLKANOVSKI, Andrija, ZAJEC, Boštjan. Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjavo goriva med remontom 2018: neodvisno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, (IJS delovno porocilo, 12513). 2018. Ostale dejavnosti v skladu s pooblastilom Ponovno opozarjajo, da trenutni nivo sredstev ogroža obstoj in nadaljnji razvoj slovenskih raziskav na podrocju jedrske varnosti. IJS v letu 2018 ni dobil sredstev, ki jih v skladu s 174. clenom ZVISJV-1 zagotavlja URSJV za financiranje usposabljanja pooblašcenih izvedencev, neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega sodelovanja. Je pa URSJV zagotovila sredstva za izvedbo dveh razvojnih študij v obsegu nekaj clovek-mesecev. Lastni raziskovalni program sodi med temeljna zagotovila za nenehno obnavljanje in plemenitenje znanja in spretnosti, torej tudi za dolgorocni program usposabljanja kadrov pooblašcenega izvedenca. Smiselno je poudariti, da ARRS (Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost) financira raziskave, ki jih na javnih razpisih oceni kot najbolj prodorne in kvalitetne. Vsebinskih prioritet ARRS pri razpisih v zadnjih letih ni uporabljal. ARRS je hkrati edini financer znanstveno raziskovalne dejavnosti v Sloveniji iz javnih sredstev. Iz tega se lahko zakljuci, da Slovenija nima dolgorocno stabilnega raziskovalnega programa na podrocju jedrske varnosti oz. podrocjih pooblastitve IJS. Dodatno financiranje raziskovalnih dejavnosti so tudi v letu 2018 deloma uspeli vzdrževati z dejavnostmi v mednarodnem raziskovalnem prostoru. Raziskovalne, izobraževalne in ostale dejavnosti IJS na podrocjih pooblastitve so povzete v priloženih porocilih posameznih organizacijskih enot. 10.11.2 Mobilna enota ekološkega laboratorija (ELME) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Glede kadrov v letu 2018 ni bilo sprememb. Nabavili so prenosni merilec prahu in tablicni racunalnik. Pri zagotavljanje kakovosti ni bilo sprememb. Ocenjevanje Slovenske akreditacije (SA) je bilo 3. 4. in 4. 4. 2018. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2018 ELME ni dajal strokovnih mnenj. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2018 so od 17. 09. do 19. 09. 2018 in od 03. 12. do 05. 12. 2018 v skladu s pogodbo št. POG-3181048 z NEK opravili obhoda mobilne enote v okolici NE Krško. Vse podrobnosti so opisane v porocilih: - ROMENEK 1/2018 – Porocilo o meritvah po programu vzdrževanja pripravljenosti za primer izrednega dogodka v NEK (IJS-DP-12637, oktober 2018); - ROMENEK 2/2018 – Porocilo o meritvah po programu vzdrževanja pripravljenosti za primer izrednega dogodka v NEK (IJS-DP-12686, januar 2019. Financna podpora V letu 2018 niso prejeli sredstev URSJV za usposabljanje pooblašcenih izvedencev, razvojne študije, neodvisne strokovne preveritve ter mednarodno sodelovanje. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Dežurstvo ELME – zagotavljanje stalne pripravljenosti ELME za zašcito, reševanje in pomoc ob radioloških, kemijskih ali bioloških nesrecah za URSZR. - Udeležba na mednarodnih primerjalnih meritvah hitrosti doze 06. 06. 2018 v Ronneburgu v Nemciji, ki jih je organiziral Bundesamt für Strahlenschutz. - Organizacija in udeležba na Primerjalnih meritvah hitrosti doze PRIMER 2018 (IJS-DP-12687) na Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani, 26. 09. 2018. - Udeležba na predstavitvi enot, Ig, 22. 10. 2018. - Sodelovanje pri vaji MKSID 24. 04. 2018. 10.11.3 Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo (ICJT) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V ICJT je bilo ob koncu leta 2018 7 redno zaposlenih (vodja, 3 predavatelji in 3 administrativno-tehnicni sodelavci). Med letom 2018 sta ICJT zapustila dva mlajša predavatelja, zato so s 1. januarjem 2019 zaposlili enega pripravnika za predavatelja. Pri izvedbi usposabljanja poleg redno zaposlenih sodeluje še z upokojeni sodelavec ICJT, po potrebi pa tudi raziskovalci iz drugih odsekov IJS ter sodelavci NEK in drugi zunanji predavatelji. Pricakujejo, da bodo v letu 2019 dobili v uporabo nov simulator, ki bo v bistvu en modul popolnega simulatorja, ki so ga dobili v NEK. Drugih vecjih sprememb v opremljenosti ucnih prostorov in/ali pripomockov ni bilo. ICJT je v letu 2006 pridobil certifikat kakovosti ISO 9001:2000, in sicer za usposabljanje in strokovne ocene na podrocju jedrske tehnologije in varstva pred sevanji. Ob vsakoletnih zunanjih presojah v obdobju 2007 - 2018 je bil ta certifikat obnovljen, leta 2018 je bil tudi posodobljen v ISO 9001:2015. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2018 je ICJT izvedel sledece strokovne naloge, opravljene za druge narocnike: - 2 tecaja OTJE; - 2 tecaja JEK (Jedrska Energija na Kratko; 2-dnevni tecaj); - 1 tecaj OJT (Osnove Jedrske Tehnologije; enotedenski tecaj); - 25 tecajev iz varstva pred sevanji za medicinsko, industrijsko in raziskovalno uporabo virov ionizirajocega sevanja; - 1 mednarodni tecaj. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Informiranje javnosti: Obiskalo jih je 162 skupin oziroma 6499 obiskovalcev. Od odprtja informacijskega centra leta 1993 so imeli skupno 181379 obiskovalcev. - Izdelali so izvedensko mnenje za Delovno in socialno sodišce o izrednem radiološkem dogodku na gradbišcu TEŠ 6 dne 31. oktobra 2013. Seznam vseh tecajev je podan v preglednici 49. Preglednica 49: Tecaji v ICJT v letu 2018 Datum Naslov tecaja Udeležen-cev Predavate-ljev Tednov Tecajnik- tednov 1 5.02. - 7.02. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje kontrole prtljage in pošiljk 7 2 0,4 2,8 2 5.03. - 7.03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje merjenja gostote in vlage cestišc 2 4 0,6 1,2 3 5.03. - 7.03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje visokoaktivnih virov 1 4 0,6 0,6 4 5.03. - 7.03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje prenosne XRF spektroskopije 6 4 0,6 3,6 5 5.03. - 9.03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije 12 4 1 12 6 12.03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje kontrole prtljage in pošiljk 4 4 0,2 0,8 7 12. 03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti 8 4 0,2 1,6 8 12. 03. - 13. 03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda 7 5 0,4 2,8 9 12.03. - 14. 03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje nuklearne medicine 6 5 0,6 3,6 10 15. 03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti - obnovitev 8 4 0,2 1,6 11 15. 03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda - obnovitev 1 5 0,2 0,2 Datum Naslov tecaja Udeležen-cev Predavate-ljev Tednov Tecajnik- tednov 12 15. 03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje kontrole prtljage in pošiljk - obnovitev 4 4 0,2 0,8 13 15. 03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje merjenja gostote in vlage cestišc – obnovitev 4 4 0,2 0,8 14 15. 03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje prenosne XRF spektroskopije - obnovitev 1 4 0,2 0,2 15 15. 03. -16. 03. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije - obnovitev 3 4 0,2 0,6 16 7. 05. - 5. 06. 2018 Osnove tehnologije jedrskih elektrarn, teorija 25 11 4,2 105 17 6. 06. - 29. 06. 2018 Osnove tehnologije jedrskih elektrarn, sistemi 26 7 3,6 93,6 18 13. 06. - 14. 06. 2018 Jedrska energija na kratko 5 4 0,4 2 19 26. 09. - 27. 09. 2018 Jedrska energija na kratko 15 4 0,4 6 20 1. 10. - 5. 10. 2018 Training Course on “Requirements and safety evaluation of Research Reactors” 13 10 0,8 10,4 21 1. 10. - 30. 10. 2018 Osnove tehnologije jedrskih elektrarn, teorija 7 13 4,2 29,4 22 8. 10. - 10. 10. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje visokoaktivnih virov sevanja 1 4 0,6 0,6 23 8. 10. - 10. 10. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje prenosne XRF spektroskopije 5 4 0,6 3 24 8. 10. - 12. 10. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije 1 4 1 1 25 15. 10. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti 7 3 0,2 1,4 26 15. 10. - 16.10. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda 2 4 0,4 0,8 27 15. 10. - 18.10. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje nuklearne medicine 3 6 0,6 1,8 28 18. 10. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda - obnovitev 6 5 0,2 1,2 29 18. 10. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti - obnovitev 7 4 0,2 1,4 30 18. 10. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje prenosne XRF spektroskopije - obnovitev 1 4 0,2 0,2 Datum Naslov tecaja Udeležen-cev Predavate-ljev Tednov Tecajnik- tednov 31 18. 10. 2018 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje merjenja gostote in vlage cestišc – obnovitev 1 4 0,2 0,2 32 22. 10. - 26. 10. 2018 Osnove jedrske tehnologije 9 4 1 9 33 5. 11. - 28. 11. 2018 Osnove tehnologije jedrskih elektrarn, sistemi 10 7 3,4 34 SKUPAJ: 218 163 28 334,2 10.11.4 Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) LABORATORIJ ZA DOZIMETRICNE STANDARDE (NDS) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Vodenje laboratorija in celotno dejavnost od leta 2009 dalje opravlja mag. Matjaž Mihelic, ki je clan laboratorija od ustanovitve dalje. V letu 2014 se je Boštjan Crnic, dipl. inž. fiz. usposobil za izvajanje vseh dejavnosti v NDS. V letu 2018 kadrovskih sprememb ni bilo. V letu 2018 v NDS niso dobili nove meroslovne opreme. Na podrocju zagotavljanje kakovosti ni sprememb. Ocenjevanje Slovenske akreditacije (SA) je bilo 3. 4. in 4. 4. 2018. Na podlagi njihovih rezultatov pri interkomparacijah najvišjega nivoja ima NDS vpisane najboljše kalibracijske zmogljivosti v bazo KCDB pri BIPM, in sicer 5 CMC-jev za Hp(10) pri rentgenskih N serijah, 137Cs, 60Co in 241Am in 4 CMC za kermo v zraku pri rentgenskih N serijah in pri kvalitetah RQR in RQA. Podrobni podatki so dosegljivi tukaj. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2018 so v NDS opravili 252 kalibracij (od tega 187 kalibracij merilnikov hitrosti doze, 24 kalibracij elektronskih osebnih dozimetrov in 41 kalibracij merilnikov kontaminacije). Poleg tega so izdali 89 porocil o obsevanju dozimetrov (TLD, OSL...). Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2018 so za NE Krško izvajali redna mesecna kalibracijska obsevanja osebnih dozimetrov za potrebe kalibracije OSL dozimetricnega sistema. Financna podpora URSJV po 174. clenu ZVISJV-1 V letu 2018 niso prejeli sredstev URSJV za usposabljanje pooblašcenih izvedencev, razvojne študije, neodvisne strokovne preveritve ter mednarodno sodelovanje. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Raziskovalno razvojno delo Raziskovalno - razvojno delo na podrocju dozimetrije sevanja gama in rentgenskega sevanja ter vzdrževanja etalonov in preskušanja merilnih sistemov, ki se uporabljajo v varstvu pred sevanji, je bilo v letu 2018 usmerjeno v izboljševanje postopkov merilne sledljivosti, zmanjševanje merilne negotovosti in vzdrževanje obstojecega sistema. 10.11.5 Odsek za reaktorsko fiziko (F-8) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V letu 2018 je z delom na odseku zacel 1 doktorski študent. Redno usposabljanje kadrov je tako kot v prejšnjih letih potekalo z aktivnim sodelovanjem pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter v vec delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. V letu 2018 so izvedli razpis za nakup racunske gruce. Na podrocju zagotavljanje kakovosti ni bilo sprememb. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2018 so za URSJV opravili nalogo »Karakterizacija izrabljenega goriva NEK za namen shranjevanja v suhih zabojnikih«, IJS - DP – 12603, Izdaja 2, november 2018, avtorji: M. Kromar, K. Ambrožic. Strokovna mnenja opravljena po Zakonu o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti V letu 2018 niso pripravili nobenega strokovnega mnenja v skladu z URSJV pooblastitvijo. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Sodelovali so pri izdelavi dopolnitve zbirne strokovne ocene remontnih del, posegov in preizkusov med zaustavitvijo NEK in menjavo goriva med remontom 2018. Narocnik: NE Krško, glavni izvajalec Elektroinštitut Milan Vidmar, podizvajalec IJS. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Na podrocju reaktorske fizike so nadaljevali z razvojem in validacijo metod za reševanje transporta nevtronov. Uspešno so sklopili deterministicne in stohasticne metode ter jih uporabili na nekaterih težjih prej nerešljivih problemih. Trenutno je v delu priprava podrobnega modela izracunov znotraj zadrževalnega reaktorja NEK. Dodatno so nove metode za redukcijo variance validirali na dveh eksperimentih, labirintu in t. i. Skyshine eksperimentu. Nadaljevali so z razvojem metod za izracun produkcije takojšnih in zakasnelih žarkov gama v sredici jedrskega reaktorja ter aktiviranih materialih, tako konstrukcijskih kot tudi primarnega hladila. Raziskovalno delo poteka tudi na podrocju jedrskih podatkov, kovariancnih matrik ter razvoju metod za obcutljivostne študije ter študije propagacije negotovosti zaradi jedrskih podatkov. Nadaljevali so delo na aplikativnem ARRS projektu (sofinancer NEK) z naslovom »Razvoj metod za izracun nevtronskega polja v zadrževalnem hramu tlacnovodne jedrske elektrarne« (ARRS šifra L2-816). Na reaktorju TRIGA Mark II so v sodelovanju s CEA izvedli vec referencnih eksperimentov s podrocja meritve profila polja nevtronov in žarkov gama. Razvijali so metode za merjenje in racunanje doz v mešanih (nevtroni in gama) poljih. S partnerji so v okviru NATO SPS projekta »Engineering silicon carbide for enhanced borders and ports security (E-SiCure)« razvijali detektorje nevtronov na osnovi SiC. S partnerji iz industrije so razvijali na sevanje odporne elektronske komponente. S slovenskima podjetjema Dito lighting in Nanocut pa so sodelovali pri razvoju na sevanje odpornih LED luci. Raziskave so potekale tudi v okviru Evropskih projektov in bilateralnih mednarodnih projektov. Razširili so raziskave na podrocju nevtronike fuzijskih reaktorjev. Slednje so potekale tudi v okviru mednarodnih projektov, F4E, Eurofusion - H2020. Izpopolnjevali so znanje pri modeliranju referencnih testnih primerov, ki služijo za preveritev tako racunskih modelov transporta nevtronov in fotonov, kot jedrskih podatkov. Tudi ta dela so potekala v okviru mednarodnih projektov. Rezultate raziskav so objavili v znanstvenih clankih ter prispevkih v zbornikih mednarodnih konferenc. Na podrocju varnosti pred nehoteno kriticnostjo so nadaljevali aktivno delo na podrocju preracunov kriticnosti in evalvacije kriticnih referencnih eksperimentov. Slednje je potekalo v okviru delovne skupine OECD/NEA ICSBEP. Na podrocju eksperimentalne reaktorske fizike in validacije racunskih orodij in jedrskih podatkov so nadaljevali aktivno delo v okviru delovnih skupin OECD/NEA IRPhEP. Dodatno so v sklopu OECD/NEA vpeti tudi v delovne skupine na podrocju šcitenja pred nevtroni in žarki gama (SINBAD), na podrocju negotovosti (UAM) ter jedrskih podatkov (WPEC). 10.11.6 Odsek za reaktorsko tehniko (R-4) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V Odseku za reaktorsko tehniko IJS je v letu 2018 prišlo do sprememb, ki so pomembne za izvajanje strokovnih nalog na podrocjih pooblastitve. V letu 2018 je prišlo do spremembe števila zaposlenih in do spremembe strukture zaposlenih in sicer se je en znanstveni sodelavec zaposlil, en mlajši raziskovalec je zapustil odsek in en mlajši raziskovalec je pridobil naziv doktor znanosti. Za usposabljanje v letu 2018 Odsek za reaktorsko tehniko IJS ni bil deležen financne podpore URSJV iz naslova 174. clena »Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti« (ZVISJV-1). Je pa URSJV iz naslova iz naslova 174. clena ZVISJV-1 zagotovila sredstva za izvedbo razvojne študije z naslovom »Analiza vpliva nadgradnje varnosti NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec z uporabo racunalniškega programa MELCOR 2.2. Redno usposabljanje kadrov je tako kot v prejšnjih letih potekalo z aktivnim sodelovanjem pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter v vec delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. Pri vzpostavitvi lastne eksperimentalne aktivnosti na podrocju mehanike tekocin in prenosa toplote so se tudi v letu 2018 osredotocili na opremljanje eksperimentalne naprave z merilnimi instrumenti in gradnji unikatne testne sekcije. V decembru 2018 so naposled izvedli prvi zagon omenjene naprave, ki izpolnjuje zadana pricakovanja. Pred zacetkom sistematicnega izvajanja eksperimentov so potrebna še dolocena dela, ki se navezujejo na umerjanje in zaprtje toplotnih bilanc postrojenja. V okviru programa zagotovitve kakovosti IJS Odsek za reaktorsko tehniko sodeluje pri stalnem uvajanju izboljšav kot enega pomembnih ciljev kakovosti. V letu 2018 je bil na nivoju IJS uveden program zagotovitve kakovosti (PZK), izdelan na podlagi standarda ISO 9001:2015 in domace zakonodaje ob upoštevanju zahtev tujih standardov in zakonov s podrocja jedrske in sevalne varnosti (IAEA in 10CFR50, App. B). Zahteve navedenih standardov in zakonodaje so upoštevane po obsegu in vsebini, primerni naravi dela na IJS. Narejene so bile izboljšave številnih procesov in postopkov. Temu je sledil tudi Odsek za reaktorsko tehniko v svojih specificnih dokumentih in postopkih. Financiranje raziskovalnega dela Za financiranje raziskovalnega dela so v letu 2018 uspeli pridobiti del raziskovalnih sredstev s strani Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Stabilizacijo financiranja raziskav so tudi v letu 2018 le deloma uspeli nadomestiti s povecanjem dejavnosti v mednarodnem raziskovalnem prostoru. Ponovno opozarjajo, da trenutni nivo sredstev ogroža obstoj in nadaljnji razvoj slovenskih raziskav na podrocju jedrske varnosti. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko IJS so v letu 2018, na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj, zbranih na podrocju jedrske varnosti, pripravili tri strokovna mnenja. Strokovna mnenja Strokovni mnenji za izgradnjo zasilne kontrolne sobe V letu 2017 je IJS na razpisu Nuklearne elektrarne Krško kot najcenejši ponudnik pridobil projekt »Independent Expert Evaluation for Modification 1007-XI-L, Construction of NEK Emergency Control Room – NPP Krško ECR«. S predlagano spremembo bi NEK vzpostavila zasilno komandno sobo in okrepila delovanje glavne komandne sobe. Dodeljene funkcije glavne in zasilne komandne sobe so namenjene projektnim stanjem, stanjem izven projekta kategorije A in stanjem izven projekta kategorije B. Projekt je predvidel pripravo štirih neodvisnih strokovnih mnenj. Dve strokovni mnenji so pripravili že v letu 2017. V letu 2018 so najprej pripravili tretje neodvisno strokovno mnenje, ki obsega tretjo fazo projekta 1007-XI-L. Gre za aktivnosti, ki jih je NEK izvedla med remontom 2018 oziroma jih nacrtuje za izvedbo do konca leta 2019. V skladu s pogodbeni zahtevami NEK neodvisno strokovno mnenje zajema koncept, zasnovo projekta ter projektne spremembe varnostnega porocila. V letu 2018 so pripravili tudi cetrto neodvisno strokovno mnenje, ki povzema vse tri faze projekta 1007-XI-L. V skladu s pogodbeni zahtevami NEK neodvisno strokovno mnenje predstavlja povzetek strokovnih mnenj za prve tri faze projekta.. Neodvisni strokovni mnenji sta dokumentirani v: - URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, PROŠEK, Andrej, TEKAVCIC, Matej, VOLKANOVSKI, Andrija. Phase 3 of modification 1007-XI-L, »Construction of NEK emergency control room - NPP Krško ECR«: independent expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert: in compliance with quality assurance program, (IJS delovno porocilo, 12458), 2018. - URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, PROŠEK, Andrej. Modification 1007-XI-L, »Construction of NEK emergency control room - NPP Krško ECR«: independent expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert: in compliance with quality assurance program, (IJS delovno porocilo, 12489), 2018. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo NEK in menjavo goriva med remontom 2018 V skladu z 29. clenom Pravilnika o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih in jedrskih objektov (JV9) mora NEK, najvec 60 dni po sinhronizaciji elektrarne v elektro-energetsko omrežje, predložiti URSJV pisno zbirno strokovno mnenje pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost, ki so spremljali remont. V rednem remontu 2018 je izdelavo zbirnega strokovnega mnenja pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost koordiniral Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV). Strokovno mnenje so izdelali na podlagi pogodbe številka EIMV 33/2018 z dne 14. 3. 2018 med EIMV in IJS. V skladu s pogodbo je bilo potrebno strokovno mnenje izdati 21 dni po sinhronizaciji elektrarne na elektro-energetsko omrežje. NEK je bila sinhronizirana 1. maja 2018. Strokovno mnenje so izdali 22. maja 2018. S pogodbo predpisan obseg 127 aktivnosti – na njihov izbor IJS ni imel vpliva – je IJS omogocil le delni pregled nad stanjem NEK po opravljenem remontu 2018. Na podlagi aktivnosti, ki so jih spremljali, in opravljenih analiz, ocenjujejo, da so bile spremljane aktivnosti praviloma opravljene v skladu z veljavnimi postopki in tehnicnimi specifikacijami, ter praviloma tudi v skladu z dobro inženirsko prakso, kar s stališca jedrske varnosti omogoca delovanje obravnavanih sistemov v skladu s projektnimi zahtevami in tehnicnimi specifikacijami. V strokovnem mnenju so izpostavili tiste aktivnosti, pri katerih so zaznali možnosti za dodatno izboljšanje varnostne kulture, dobre inženirske prakse in zagotavljanja kakovosti. Strokovno mnenje je pripravil Odsek za reaktorsko tehniko IJS v sodelovanju z Reaktorskim infrastrukturnim centrom IJS in Odsekom za reaktorsko fiziko IJS. Strokovno mnenje je dokumentirano v: - URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, EL SHAWISH, Samir, FLAGEUL, Cedric, HOLLER, Tadej, JAZBEC, Anže, KLJENAK, Ivo, KOKALJ, Janez, KONCAR, Boštjan, KRPAN, Rok, KUNŠEK, Matic, LESKOVAR, Matjaž, MATKOVIC, Marko, ODER, Jure, PROŠEK, Andrej, TISELJ, Iztok, TEKAVCIC, Matej, TRKOV, Andrej, VOLKANOVSKI, Andrija, ZAJEC, Boštjan. Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjavo goriva med remontom 2018 : neodvisno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, (IJS delovno porocilo, 12513), 2018. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko IJS so v letu 2018 aktivno sodelovali pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter pri vec delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. Izobraževanja - Sodelovanje pri izvajanju univerzitetnega izobraževanja na podrocju jedrske tehnike. - Pri študijskem programu sodelujejo 3 ucitelji in 3 asistenti z Odseka za reaktorsko tehniko IJS. Zaradi varcevanja in financne podhranjenosti programa se predavanja izvajajo v ciklicnem nacinu: vsak predmet se izvaja vsako drugo leto. Vsi ucitelji v programu sodelujejo v okviru dodatnih zaposlitev oziroma pogodb s Fakulteto za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani. Stalnega mesta za ucitelja jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani ni. - Na doktorskem programu »Matematika in fizika« v okviru modula Jedrska tehnika je na odseku trenutno aktivnih šest študentov, eden je v letu 2018 doktoriral. Mednarodna porocila - Sodelovanje pri ekspertni misiji IAEA na turški Agenciji za jedrsko energijo (TAEK). - V casu 9. - 13. 7. 2018 se je dr. Andrija Volkanovski, na povabilo IAEA in TAEK udeležil ekspertne misije na sedežu turške Agencije za jedrsko energijo v Ankari, Turciji. Namen ekspertne misije je bil pregledovanje elektricnih sistemov jedrske elektrarne, ki je trenutno v izgradnji v Akkuyu, Turciji. Rusija in Turcija sta 12. maja 2010 podpisali sporazum o sodelovanju pri vzpostavitvi in delovanju jedrske elektrarne v Akkuyu, izgradnja pa se je zacela leta 2018. Ugotovitve pregleda in priporocila za turškega regulatorja so bile podane v specialnem porocilu, ki je bilo pripravljeno in poslano na IAEA. - DG ENER »Analysis to support implementation in practice of Articles 8a-8c of Directive 2014/87/Euratom«. - Pripravili so porocilo, ki povzema varnostno nadgradnjo jedrske elektrarne in zakonodaje v Sloveniji po uveljavitvi Evropske Direktive 2014/87/Euratom 8. 7. 2014. Porocilo sodi v delovni sklop 3 projekta ENER/17/NUCL/S12.769200, ki ga je Direktorat za energijo Evropske komisije narocil pri združenju ETSON v podporo državam clanicam pri vzpostavljanju konsistentne prakticne implementacije zahtev Evropske Direktive 2014/87/Euratom v nacionalne zakonodaje. Mednarodni programi CAMP: Mednarodni program CAMP (Code Applications and Maintenance Program) poteka pod pokroviteljstvom Zvezne jedrske upravne komisije ZDA (US NRC). Udeležili so se spomladanskega in jesenskega srecanja CAMP 2018 in o tem porocali zainteresiranim organizacijam v Sloveniji. Nesreca v jedrski elektrarni Fukušima Daici na Japonskem leta 2011 je pokazala, da lahko zunanji dogodki povzrocijo odpoved vseh aktivnih varnostnih sistemov. Zaradi tega so se zacele varnostne nadgradnje obstojecih jedrskih elektrarn, ki so povezane z analizami razširjenih projektnih nesrec. V okviru teh analiz sta bila simulirana dva scenarija male izlivne nezgode, eden z izgubo vsega visokotlacnega varnostnega vbrizgavanja in drugi z izgubo vsega nizkotlacnega varnostnega vbrizgavanja (tj. analize razširjenih projektnih nesrec kategorije A) za spekter zlomov od 1,27 cm (0,5 palca) do 30,48 cm (12 palcev) ob predpostavki, da vsi ostali varnostni sistemi delujejo vseh cas analize. Rezultati analiz so pokazali, da je v prvih 24 urah po zacetku nesrece vec težav zaradi odpovedi visokotlacnega varnostnega vbrizgavanja kot pa odpovedi nizkotlacnega varnostnega vbrizgavanja. V primeru velikosti zlomov 5,08 cm (in manj) ekvivalentnega premera cevovoda hladne veje rezultati analiz kažejo, da brez dodatnih ukrepov operaterjev za zniževanje tlaka na primarni strani ni mogoce prepreciti prekomernega segrevanja sredice. V primeru odpovedi nizkotlacnega varnostna vbrizgavanja za spekter zlomov do 1,27 cm 30,48 cm pa rezultati analiz kažejo, da je preostala delujoca varnostna oprema zadostna za hlajenje sredice in niso potrebni dodatni ukrepi operaterjev niti ni potrebno uvajati novih sistemov za razširjene projektne nezgode. CSARP: Mednarodni program CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program) poteka pod pokroviteljstvom Zvezne jedrske upravne komisije ZDA (US NRC). Udeležili so se srecanja za evropske uporabnike programa MELCOR (European MELCOR User Group - EMUG), delavnice za uporabnike programa MELCOR ter CSARP/MCAP (MELCOR Code Assessment Program) srecanja. V okviru projekta za URSJV »Analiza vpliva nadgradnje varnosti NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec z uporabo racunalniškega programa MELCOR 2.2« so s programom MELCOR 2.2 analizirali tri scenarije težke nesrece in raziskali vpliv opreme, kot jo predvideva program nadgradnje varnosti, na preprecevanje in blaženje posledic težkih nesrec. Na sestanku slovenskih in hrvaških udeležencev v programu CSARP, ki je bil v NEK in so se ga udeležili predstavniki URSJV, NEK, FER in IJS, so predstavili status programa v Sloveniji in predlog prihodnjih aktivnosti za program. Sodelujocim so razdelili DVD z materiali srecanj EMUG in CSARP/MCAP ter MELCOR delavnice. Pripravili so tudi porocilo o izvajanju programa v Sloveniji. Mednarodna združenja - ENEN: Združenje ENEN (European Nuclear Edcuation Network) združuje vec kot 60 univerz z jedrskim programom, raziskovalnih inštitutov in industrije v EU in širše. Cilj združenja je ohranjati in povecevati kvaliteto izobraževanja in usposabljanja na vseh podrocjih, ki so kakorkoli povezana z jedrsko energijo. Prof. dr. Leon Cizelj je predsednik združenja. - ETSON (European Technical Safety Organisations Network oz. združenje evropskih pooblašcencev za jedrsko varnost) združuje Evropske pooblašcence za jedrsko varnost, ki jedrskim upravnim organom zagotavljajo znanstveno in tehnicno podporo. Cilj ETSON-a je razvoj in promocija najboljše prakse pri izdelavi jedrskih varnostnih ocen. Na osnovi izkušenj svojih clanic, ETSON prispeva k harmonizaciji prakse na podrocju jedrske varnosti v Evropski skupnosti. ETSON med drugim nudi tudi forum za sodelovanje pri varnostnih analizah, raziskavah in razvoju. Potrebna pogoja za clanstvo v ETSON-u, sta neprofitnost in razvita lastna raziskovalna dejavnost organizacije. IJS je edina izmed slovenskih pooblašcenih organizacij, ki je clanica ETSON-a. Prof. dr. Leon Cizelj je clan upravnega odbora združenja. - NUGENIA (Nuclear Generation II & III Association) je bila ustanovljena kot ambiciozna organizacija za podporo napredku varnega, zanesljivega in ucinkovitega upravljanja z jedrskimi elektrarnami. NUGENIA vzpostavlja, na viden in transparenten nacin, znanstvene in tehnicne osnove tako, da inicira in podpira mednarodne raziskovalne in razvojne projekte in programe. NUGENIA na ta nacin prispeva k inovacijam ter spodbuja razširjanje in uporabo rezultatov razvoja in raziskav. - SNETP: Namen tehnološke platforme za trajnostno jedrsko energijo SNETP (Sustainable Nuclear Energy Technology Platform), v kateri sodeluje vec kot 120 raziskovalnih ustanov, podjetij in drugih organizacije iz EU, je usmerjati raziskave na naslednjih podrocjih jedrske energije: razvoj materialov in goriv, simulacijska orodja za nacrtovanje in varnost reaktorjev, termicni in hitri reaktorji, gorivni cikli, procesi v radioaktivnih odpadkih, infrastrukture za izobraževanje ter raziskave in razvoj, lahkovodni reaktorji, ter visokotemperaturni reaktorji in procesi. Prof. dr. Leon Cizelj je clan upravnega odbora platforme. Mednarodni projekti - Evropski projekt ANNETTE (Advanced Networking for Nuclear Education and Training and Transfer of Expertise), ki ga v okviru Obzorja 2020 sofinancira Evropska komisija, je posvecen naprednemu mreženju za jedrsko izobraževanje in usposabljanje ter prenos strokovnega znanja. Projekt se je pricel 1. 1. 2016 in bo trajal do 31. 12. 2019. - Evropski projekt ATLAS+: glavni namen projekta je obravnavati napredna orodja za ocenjevanje strukturne celovitosti komponent za varno in dolgorocno obratovanje jedrskih elektrarn. V projektu, ki ga koordinira VTT iz Finske, sodeluje poleg IJS še vec kot sedemnajst evropskih partnerjev. Projekt se je pricel 1. 6. 2017 in bo trajal do 31. 5. 2021. - Evropski projekt ENEN+: Naslov projekta je »Pritegni, zadrži in razvij nove jedrske talente z vec kot le akademskim izobraževanjem«. Glavni namen projekta je obravnavati vkljucenost mlajše generacije v izobraževanje in usposabljanje na razlicnih podrocjih jedrske tehnologije in znanosti. V projektu poleg IJS sodeluje vec kot dvajset evropskih partnerjev. Projekt se je pricel 1. 1. 2017 in bo trajal do 31. 12. 2020. - Evropski projekt EUROPAID je namenjen teoreticnemu in prakticnemu usposabljanju strokovnjakov jedrskih upravnih organov in tehniških podpornih organizacij iz držav izven Evropske skupnosti za krepitev njihovih upravnih in tehniških zmožnosti. Projekt se je pricel 26. 1. 2015 in bo trajal do 25. 1. 2018. - Evropski projekt NARSIS (New Approach to Reactor Safety ImprovementS) je štiriletni evropski projekt okvirnega programa Obzorje 2020, katerega glavna cilja sta zapolniti identificirane pomanjkljivosti pri varnostnih analizah zunanjih nevarnosti in predlagati priporocila za bodoco zakonodajo. Prvi trije delovni sklopi so raziskovalne narave, cetrti in peti pa aplikativne narave. IJS, Odsek za reaktorsko tehniko (IJS, R-4) sodeluje v prvih štirih delovnih sklopih in šestem delovnem sklopu. Prvi delovni sklop je namenjen karakterizaciji fizicnih groženj zaradi razlicnih zunanjih nevarnosti in scenarijev. Drugi delovni sklop je namenjen oceni glavnih kriticnih komponent jedrske elektrarne. Tretji delovni sklop je namenjen skupnemu tveganju in varnostnim analizam, cetrti pa primerjavi razlicnih varnostnih pristopov za oceno varnosti na primeru dejanskega reaktorja. Peti delovni sklop je namenjen orodju za podporo ravnanju med težkimi nesrecami, šesti pa širjenju rezultatov doseženih v projektu. Projekt se je pricel 1. 9. 2017 in bo trajal do 31. 8. 2021. V okviru projekta v letu 2018 sta bila organizirana dva projektna sestanka, v Sloveniji in Nemciji, katerih so se udeležili raziskovalci Instituta. - Evropski projekt SESAME: V marcu 2015 se je zacel prvi evropski projekt iz programa Obzorje 2020, v katerem sodeluje Odsek za reaktorsko tehniko IJS. Projekt SESAME (thermal hydraulics Simulations and Experiments for the Safety Assessment of MEtal cooled reactors) bo trajal 4 leta, iz naslova pa je razvidno, da gre za projekt, katerega tema je termohidravlika tekocih kovin, ki hladijo hitre oplodne reaktorje. IJS-R4 v okviru projekta opravlja zelo natancne simulacije turbulentnega prenosa toplote z metodo spektralnih elementov, ki pa so omejene na enostavne geometrije in nizka Reynoldsova števila. Rezultati IJS bodo služili kot podatkovna baza za preverjanje manj natancnih racunalniških programov, ki se uporabljajo v bolj kompleksnih geometrijah in pri višjih Reynoldsovih številih. - Evropski projekt SOTERIA (Safe long term operation of light water reactors based on improved understanding of radiation effects in nuclear structural materials) je štiriletni evropski projekt pod okriljem programa EURATOM v Obzorju 2020. Glavni cilj projekta je izboljšati razumevanje pojavov staranja jekel, ki se uporabljajo za izdelavo tlacnovodnih reaktorskih posod in njenih notranjih komponent. IJS-R4 na projektu sodeluje v sklopu, ki se ukvarja z modeliranjem in simulacijami. Pomagal bo razviti, implementirati in kalibrirati model kristalne plasticnosti, ki bo upošteval variacije na skali mikrostrukture jekla in podal zanesljive napovedi za lokalni kot tudi makroskopski mehanski odziv jekla ob razlicnih sevalnih obremenitvah. Projekt se je pricel 1. 9. 2015 in bo trajal do 31. 8. 2019. - OECD/NEA projekt »Razumevanje in obvladovanju procesov v bazenu z rabljenim gorivom v primeru nezgode z izgubo hlajenja in izlivne nezgode«. V raziskovalnem projektu, ki ga je v okviru sodelovanja IJS v tematski skupini OECD/NEA za pripravo porocila PIRT ob izgubi hlajenja in izlivni nezgodi v SFP sofinanciral NEK, so simulirali navedeni hipoteticni nezgodi v bazenu za izrabljeno gorivo v NEK-u. Uporabili so programski paket ASTEC in lastno kodo, ki je bila spisana v MATLABu. V zvezi z omenjenim projektom je bila NEKu v prvi polovici leta 2018 dostavljena nova revizija porocila »IJS-DP-12451_Rev1«. - Dvostranski projekt EdF »Raziskave vezanega turbulentnega prenosa toplote«. Na Odseku za reaktorsko tehniko IJS je od 2016 na 18 mesecnem izobraževanju dr. Cedric Flageul, ki se ukvarja s simulacijami turbulentnega prenosa toplote in penetracije temperaturnih turbulentnih fluktuacij v trdne stene cevi in posod. Njegovo podoktorsko izobraževanje financira Électricité de France. Ob koncu 2017 so se dogovorili za polletno podaljšanje izobraževanja. - V letu 2018 se je pricel vecstranski projekt ASCOM, ki bo trajal do leta 2022. Projekt se je pricel na iniciativo Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) iz Francije, in poteka brez financiranja v okviru mednarodne asociacije NUGENIA (Nuclear GENeration II & III Association). V okviru projekta bodo udeleženci s sistemskim programom ASTEC simulirali razlicne pojave tekom težkih nesrec v jedrskih elektrarnah. S sodelovanjem v projektu bodo na IJS pridobivali tudi potrebne informacije, ki bodo lahko koristne pri izvajanju simulacij za varnostne analize za JE Krško. Na zacetnem sestanku projekta ASCOM so predstavili simulacije zgorevanja vodika v razširjeni eksperimentalni napravi THAI, ki se nahaja v raziskovalni organizaciji Becker Technologies (Nemcija). - V letu 2018 se je nadaljeval vecstranski projekt IPRESCA (Integration of Pool Scrubbing Research to Enhance Source-term Calculations, 2017 - 2020), katerega namen so raziskave na podrocju bazenskega filtriranja (»pool scrubbing«). Projekt, ki se je pricel na iniciativo podjetja Becker Technologies iz Eschborna (Nemcija), poteka brez financiranja v okviru mednarodne asociacije NUGENIA (Nuclear GENeration II & III Association). Pri bazenskem filtriranju tekom težke nesrece v jedrski elektrarni se plin, kontaminiran s cepitvenimi produkti, v obliki delcev (aerosolov in vecjih delcev) prevaja preko kapljevite vode. Ko se plin pretaka skozi vodo v obliki mehurckov, delci preko medfazne površine prehajajo v vodo, kar omogoca vecje zadrževanje cepitvenih produktov in zmanjševanje eventuelnih poznejših izpustov radioaktivnih snovi v okolico. V okviru projekta je bila v letu 2018 izvedena simulacija obnašanja delcev v dvigajocih se mehurckih. Rezultati so bili predstavljeni na rednem letnem sestanku projekta. - Vecstranski raziskovalni projekt SAMHYCO-NET (Towards an improvement of safety management procedures for severe accident late phase including hydrogen and carbon monoxide mitigation and explosion risk assessment models, 2017 - 2020) se je nadaljeval v letu 2018, katerega namen so raziskave na podrocju tveganja zaradi vodika v zadrževalnem hramu jedrske elektrarne. Projekt, ki se je pricel na iniciativo Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) iz Francije, poteka brez financiranja v okviru mednarodne asociacije NUGENIA (Nuclear GENeration II & III Association). Predvidena vsebina projekta je uporaba pasivnih avtokatalitskih sežignih peci za vodik za zmanjševanje kolicine vodika, zgorevanje vodika v zadrževalnem hramu jedrske elektrarne, in simulacija zgorevanja vodika v genericnem modelu zadrževalnega hrama. V letu 2018 so v okviru projekta s sistemskim programom ASTEC simulirali prvi scenarij nezgode v genericnem modelu zadrževalnega hrama jedrske elektrarne. Simulacije zgorevanja vodika bodo priceli, ko bodo v okviru projekta dobili na voljo eksperimentalne rezultate. - Raziskovalni projekt WPDC »Diagnostics and Control« na podrocju jedrske fuzije je ena od strateških misij asociacije EFDA (European Fusion Development Association) za dosego dolgorocnega cilja izgradnje demonstracijske fuzijske elektrarne DEMO do leta 2050. Cilj projekta WPDC je zagotoviti integriran koncept zasnove diagnosticnih in kontrolnih sistemov v elektrarni DEMO. IJS-R4 na projektu izvaja analize na podrocju racunalniško podprtega nacrtovanja in inženirske analize na sistemih za nevtronsko in gama diagnostiko, magnetno diagnostiko in sistemih za merjenje toplotnega toka na divertorju. Projekt se je pricel 1. 1. 2015 v sklopu programa Eurofusion, Obzorje 2020 in bo trajal do 31. 12. 2020. - Projekt »Education« na podrocju jedrske fuzije je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. Namen projekta je spodbujanje dodiplomskega in doktorskega študija na podrocju fuzije. Projekt se je pricel 1. 1. 2014 in bo trajal do 31. 12. 2020. - Raziskovalni projekt »Global thermal analysis of DEMO tokamak« na podrocju jedrske fuzije je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. Namen projekta je izracun toplotnih izgub ter termicnih raztezkov sistemov tokamaka bodoce fuzijske elektrarne DEMO. Koncni cilj projekta je zasnova termicnih šcitov tokamaka DEMO in optimizacija kriogenskega hlajenja šcitov in sistema superprevodnih magnetov. Projekt, ki ga v celoti izvaja IJS, poteka v okviru širšega projekta zasnove fuzijske elektrarne »Project Plant Level System Engineering, Design Integration and Physics Integration«. Projekt se je pricel 1. 1. 2014 in bo trajal do 31. 12. 2020. - Raziskovalni projekt »Nadgradnja in izkorišcanje manjših in srednje velikih tokamakov« na podrocju jedrske fuzije je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. V okviru tega projekta IJS izvaja simulacije termicnega odziva vecnamenske intruzivne sonde za merjenje parametrov plazme v obstojecih tokamakih TCV (Francija) in AUG (Nemcija). Koncni cilj projekta je razvoj nove univerzalne sonde, ki bo lahko uporabljena v razlicnih tokamakih. Projekt se je pricel s 1. 1. 2017 in bo trajal do 31. 12. 2020. - Vodenje raziskovalne enote na podrocju jedrske fuzije v Sloveniji. Raziskovalna enota na podrocju jedrske fuzijev Sloveniji se imenuje Slovenska Fuzijska Asociacija (SFA) in je del »Program Management Unit« v okviru EUROfusion programa, Obzorje 2020, tematsko podrocje EURATOM. Slovenska fuzijska asociacija združuje in koordinira fuzijske aktivnosti na IJS in na Univerzi v Ljubljani. Domaci projekti - ARRS projekt »Proces uparjanja med parno eksplozijo v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih« je projekt, katerega namen je raziskati proces uparjanja med parno eksplozijo v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih. Projekt je financiran s strani ARRS. Triletni projekt se je pricel 1. 5. 2017. - ARRS projekt »Koncepti ucinkovitega hlajenja visoko toplotno obremenjenih komponent v fuzijskem reaktorju«. Glavni cilj projekta je razvoj ucinkovitega koncepta hlajenja tarc diverterja s helijem za demonstracijski fuzijski reaktor DEMO. Triletni projekt, ki je financiran s strani ARRS, se je pricel 1. 7. 2018. - ARRS projekt »Raziskave turbulentnega prenosa toplote v kanalu z naprednimi eksperimentalnimi in racunskimi metodami«. V okviru tega projekta bodo z meritvami v lastnem laboratoriju in s simulacijami analizirali prenos toplote na zunanji strani grete cevi. Ob natancnih meritvah in simulacijah prenosa toplote v tekocini, bodo analizirali tudi temperaturne fluktuacije v steni cevi. Tovrstne raziskave predstavljajo osnovo za študij toplotnega utrujanja materialov. Triletni projekt, ki je financiran s strani ARRS se je pricel 1. 7. 2018. 25 % delež raziskav sofinancira NEK. - GEN energija projekt »Opis varnostnih karakteristik in obvladovanja težkih nesrec v izbranih jedrskih elektrarnah«. Namen projekta je opis varnostnih karakteristik in obvladovanja težkih nesrec za elektrarne AES-2006 (Rosatom), APR1400 (KHNP) in Hualong One (CGN, CNNC), ter revizija varnostnih karakteristik in obvladovanja težkih nesrec za elektrarne AP1000 (Westinghouse), APWR (Mitsubishi), ATMEA-1 (Atmea) in EPR (Areva) s spremembami projektov elektrarn po nesreci v Fukušimi. Cilj projekta je na osnovi pregleda razpoložljive projektne dokumentacije pripraviti dogovorjena štiri porocila in štiri predstavitve. Pripravili so preostali dve porocili z naslovoma »Obvladovanje težkih nesrec v sedmih potencialnih reaktorjih za JEK 2« in »Kratek opis obvladovanja težkih nesrec v sedmih potencialnih reaktorjih za JEK 2« ter vse štiri predstavitve. Projekt, ki se je zacel leta 2017, so uspešno zakljucili. - Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije - Raziskovalno Sodelovanje. V casu 15. 5. 2017 - 15. 5. 2018 je dr. Andrija Volkanovski izvedel raziskovalno sodelovanje na IJS, Odsek za reaktorsko tehniko (IJS, R-4), financirano s strani Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Raziskovalno sodelovanje je bilo na tematiki zanesljivosti elektricnih sistemov jedrskih elektrarn s poudarkom na sistemih jedrske elektrarne Fukušima Daici. - URSJV projekt »Analiza vpliva nadgradnje varnosti NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec z uporabo racunalniškega programa MELCOR 2.2«. Namen projektne naloge je z uporabo najnovejše verzije programa MELCOR oceniti sposobnost NEK za obvladovanje težkih nesrec po izvedbi tretje faze programa nadgradnje varnosti (PNV). Cilj projektne naloge je z uporabo najnovejše verzije programa MELCOR raziskati vpliv nove opreme, kot jo predvideva PNV, na preprecevanje in blaženje posledic težkih nesrec, in z racunalniško simulacijo preveriti ustreznost obstojecih smernic NEK za obvladovanje težkih nesrec. S programom MELCOR 2.2 so analizirali tri scenarije težke nesrece in obravnavali ustreznost obstojecih smernic NEK za obvladovanje težkih nesrec. 10.11.7 Služba za varstvo pred sevanji (SVPIS) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Do konca leta 2018 so bili v organizacijski enoti SVPIS zaposleni štirje sodelavci: mag. Matjaž Stepišnik, univ. dipl. fiz., vodja SVPIS (pooblašceni izvedenec), dr. Tinkara Bucar, univ. dipl. fiz. (pooblašceni izvedenec), Thomas Breznik, dipl. inž. rad. in Tanja Murn, mag. prof. biol. kem. V letu 2018 so kupili dodaten prenosni kontaminacijski monitor. Ustrezno delovanje obstojece opreme redno preverjajo. Trenutno SVPIS razpolaga s sledeco merilno opremo: - 6 merilnikov hitrosti doze žarkov gama, - 2 merilnika hitrosti doze nevtronov, - 5 merilnikov površinske kontaminacije , - 1 prenosni spektrometer NaI(Tl), - 3 visokolocljivostne spektrometre gama (HPGe). V sklopu radioloških pregledov reaktorja, laboratorijev na IJS in zunanjih narocnikov SVPIS izvaja meritve hitrosti doze, kontaminacije in spektrometrije gama po akreditirani metodi (LP-022, EN ISO/IEC 17025). Redne mednarodne primerjalne meritve dokazujejo njihovo usposobljenost. Izdelava strokovnih mnenj in izvajanje radioloških meritev V letu 2018 so izvedli vec nadzornih pregledov in izdelali nekaj strokovnih mnenj pri zunanjih narocnikih v industriji, znanstvenih in izobraževalnih organizacijah (preglednica 50). Sodelavci SVPIS so sodelovali tudi pri vec ocenah vpliva jedrskih objektov na okolje (preglednica 51). Preglednica 50: Seznam radioloških pregledov in strokovnih mnenj v industriji in znanstvenih organizacijah, opravljenih v letu 2018 OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12440 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI, Fakulteta za matematiko in fiziko; Oddelek za fiziko (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12441 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Calcit, d.o.o. Stahovica (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12486 RADIOLOŠKI PREGLED RTG NAPRAVE Veleposlaništvo Japonske v Sloveniji (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12488 OCENA VARSTVA PRED SEVANJI (OVPS) Kovinoplastika Lož d.o.o. (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12487 RADIOLOŠKI PREGLED RTG NAPRAVE Kovinoplastika Lož d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12504 RADIOLOŠKI PREGLED ZAPRTEGA VIRA SEVANJA Kmetijski inštitut Slovenije (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12506 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA RS Ministrstvo za obrambo, 107. letalska baza, Vojašnica Jerneja Molana (avtor: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12510 PREGLED OCENE VARSTVA PRED SEVANJI (P-OVPS) Uporaba plinskih kromatografov z vgrajenim detektorjem na zajem elektronov (ECD) v podjetju Eurofins ERICo d.o.o. (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12526 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI, NTF Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12521 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. (avtor: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12549/B,C RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA MORS – Park Vojaške Zgodovine (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12549/A RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12553 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA PIKAS podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, d.o.o. (avtorja: Matjaž Stepišnik, Tinkara Bucar) IJS-DP-12575 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Pošta Slovenije, d.o.o. (avtorji: Tinkara Bucar, Tanja Murn, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12580 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI, NTF Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Oddelek za material in metalurgijo (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12592 RADIOLOŠKI PREGLED ZAPRTIH VIROV SEVANJA Onkološki inštitut Ljubljana, Sektor radioterapije – Oddelek Radiofizike (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12591 RADIOLOŠKI PREGLED ZAPRTIH VIROV SEVANJA Onkološki inštitut Ljubljana, Enota za varstvo pred ioniziraocim sevanjem (EVPIS) (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12598 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA ENVIT d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12641 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Nacionalni inštitut za Biologijo - NIB Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12615 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Anton Blaj, d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12636 RADIOLOŠKI PREGLED, OPUSTITEV NADZORA NAD RADIOAKTIVNIMI SNOVMI Onkološki inštitut Ljubljana, Enota za varstvo pred ionizirajocim sevanjem (EVPIS) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12657 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA TEMAT, Družba za tehnicno preizkušanje, d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12659 OCENA VARSTVA PRED SEVANJI (OVPS) Kovikor d.o.o. (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12660 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Orkoplast d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12660 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Kovikor d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) Preglednica 51: Seznam strokovnih mnenj in meritev pri ovrednotenju vplivov jedrskih objektov na okolje v letu 2018 OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12438 MERITVE RADIOAKTIVNOST V OKOLICI REAKTORSKEGA CENTRA IJS - POROCILO ZA LETO 2017 (avtorja: dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) ISBN 978-961-264-124-5 NADZOR RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NEK, POROCILO ZA LETO 2017, UGOTAVLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU V OKOLICI NEK PO ZAGONU HE BREŽICE, Poglavje Radioaktivnost v reki Savi (avtor: mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12449 NADZOR RADIOAKTIVNOSTI CENTRALNEGA SKLADIŠCA RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V BRINJU - POROCILO ZA LETO 2017 (avtor: mag. Matjaž Stepišnik). 10.11.8 Odsek za znanosti o okolju (O-2) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V Odseku za znanosti o okolju IJS je v letu 2018 prišlo do naslednjih sprememb, ki so pomembne za izvajanje strokovnih nalog na podrocjih pooblastitve: ena sodelavka se je polovicno upokojila, pet sodelavcev je sodelovalo pri dodiplomskem in podiplomskem študiju na razlicnih fakultetah. Opravljeno je bilo eno doktorsko delo, eno magistrsko delo in eno diplomsko delo. Mladi raziskovalec je zakljucil usposabljane za metodo k0-INAA in maja 2018 zapustil IJS. Izobraževali so študenta iz Ukrajine v okviru ICTP/IAEA STEP programa (3 mesece) in enega štipendista IAEA iz Jordanije. V letu 2018 so kupili novo programsko opremo za spektrometer alfa. Vsakoletno porocanje tehnicnemu odboru za kakovost (TC-Q) pri organizaciji EURAMET (European Association of National Metrology Institutes) o spremembah sistema vodenja na O-2 skladno z zahtevami standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2005 je bilo posredovano marca 2018. Slovenska akreditacija (SA) je v decembru 2018 izvedla redni nadzor za akreditirane metode (LP-090). Nova priloga k akreditacijski listini LP-090 do priprave tega porocila še ni bila izdana. Urad Republike Slovenije za meroslovje (MIRS) je izvedel kontrolni pregled v okviru nalog, ki jih izvajajo kot nosilec nacionalnega etalona za podrocje Množina snovi: Kemijski elementi v sledovih v anorganskih in organskih materialih. Pregled je na O-2 potekal 8. 10. 2018. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Odsek za znanosti o okolju IJS v letu 2018 ni bil deležen financne podpore URSJV iz naslova 174. clena ZVISJV-1. Sodelavci Odseka za znanost o okolju IJS so v letu 2018, na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj opravljali naslednje naloge: Strokovna mnenja Sodelovanje pri monitoringu radioaktivnosti v okolju v okolici NEK in v življenjskem okolju, ter dolocanje radionuklidov 89/90Sr in tritija v vzorcih iz okolja; sodelovanje pri neodvisnem nadzoru obratovalnega monitoringa NEK za leto 2018. Strokovne naloge opravljene za druge narocnike - Sodelovanje pri monitoringu radioaktivnosti v okolju v okolici NEK in v življenjskem okolju, dolocanje radionuklidov 89/90Sr in tritija v vzorcih iz okolja; sodelovanje pri neodvisnem nadzoru obratovalnega monitoringa NEK za leto 2018, dolocanje tritija v živilih in pitni vodi. - Dolocanje tritija v mineralnih in pitnih vodah. - Dolocanje tritija v padavinah, podzemnih in površinskih vodah. - Dolocanje skupne aktivnosti beta v mineralnih vodah. - Dolocanje 226Ra v vzorcih vod iz okolice TEŠ. - Monitoring radioaktivnosti na obmocju bivšega rudnika urana Žirovski vrh. - Monitoring radioaktivnosti plinastih in tekocih efluentov NEK. - Analize sevalcev alfa v vzorcih brisov iz NEK. - Dolocanje izotopske sestave uranovih radioizotopov za MORS - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih tal, sedimentov in bioloških vzorcev z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v tekocih vzorcih iz Cinkarne Celje z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih prahu iz Indije z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih tal in sedimentov iz Gane z uporabo k0- INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih tal in sedimentov iz Grcije z uporabo k0- INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih anticnega stekla z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih govejih jeter in ribjega tkiva z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih Glycerol in Ethylene Glycol z uporabo k0-INAA. - Ocena transpozicije in implementacije direktive o radioaktivnosti v pitni vodi za EK. - Energetska prenova javnih stavb Mestne obcine Celje v letu 2018: meritve koncentracije radona. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci Odseka za znanosti o okolju IJS so v letu 2018 izvajali raziskovalno – razvojna dela in aktivno sodelovali v delovnih telesih in mednarodnih projektih. Raziskovalno razvojno delo - Raziskovalno-razvojno delo na podrocju razvoja metod za dolocanje sledov naravnih in umetnih radionuklidov. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja aktinidov v urinu. - Raziskovalno delo na podrocju razkroja zemelj in sedimentov z razkrojem v talini. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja aktinidov v netopnih ostankih po uporabi razlicnih tehnik razkroja trdnih vzorcev. - Raziskovalno delo na podrocju migracije naravnih radionuklidov in njihovega prenosa po prehranski verigi. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja Sr izotopov z metodo tekocinske scintilacije. - Razvoj metode za dolocanje sledov urana in torija v elektrolitskem bakru, ki se uporablja za zašcito detektorjev gama, z radiokemicno nevtronsko aktivacijsko analizo. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja izotopskih razmerij aktinidov z uporabo masne spektrometrije. - Priprava in uporaba 197Hg radioaktivnega sledilca pri okoljskih raziskavah. - Raziskave elektrolitov za elektrodepozicijske nanose naravnih in umetnih radionuklidov na razlicne kovinske katode. - Raziskovalno delo pri dolocanju razpolovnega casa 209Po. - Raziskave dolocanja tritija v razlicnih vzorcih vod. - Sodelovanje pri certifikaciji referencnih materialov JRC Geel iz Belgije z akreditirano k0-INAA. - Raziskovalno delo pri dolocanju elementne sestave mineralov iz Makedonije z uporabo k0-INAA. - Raziskovalno delo pri dolocanju elementne sestave v vzorcih tal in rastlinskih vzorcih iz Hrvaške z uporabo k0-INAA. - IAEA TC RER1007 »Enhancing Use and Safety of Research reactors through Networking, Coalitions and Shared Best Practices«. - IAEA CRP F11021: Enhancing nuclear analytical techniques to meet the needs of forensic science. - Sodelovanje z IAEA v okviru raziskav izotopske sestave padavin v Sloveniji v okviru baze Global Network of Isotopes in Precipitation (GNIP) in vzpostavljanje Slovenske mreže za opazovanje izotopske sestave padavin (SLONIP). - Raziskave dolocanja tritija v razlicnih vzorcih vod (padavine, podzemne in površinske vode) v okviru raziskovalnega programa P1-0143 ter raziskovalnih projektov L1-5451 in N1-0054. - Raziskava radona v dveh stanovanjskih hišah na aktivnem tektonskem prelomu v Idriji ter raziskava radona in nano delcev v zunanjem zraku v Ljubljani in v Ajdovšcini v okviru raziskovalnega programa P1-0143. Sodelovanje pri medlaboratorijskih primerjavah - NPL Environmental radioactivity proficiency test exercise 2017. - BfS RV zur bestimmung von gammastrahlern im wasser. - Ringversuch zur Bestimmung von Alpha- und Beta- Strahlern im Wasser – Ringversuch 1/2018. - IAEA-TEL-2018-03 - EC REM 2018 Radon-in-Water Proficiency Test - APMP.QM-S10, Elements in Food Supplement - CCQM-K145, Essential and Toxic Elements in Bovine Liver - EURAMET.QM-S11, Elements in River Water - CCQM-K144, Trace elements in alumina powder - IAEA-475, Trace elements and methyl mercury in candidate CRM: IAEA 475 marine sediment - PTNAAIAEA/15, IAEA Proficiency Test for NAA Laboratories: Marine Sediment and Animal Tissue Udeležba na znanstvenih srecanjih in zborovanjih - Redni letni sestanek EURAMET, Technical Committee for Metrology in Chemistry (TC-MC), od 4. do 7. februarja 2018, Dunaj, Avstrija. - Regional training course on determination of uranium radioisotopes in environmental samples by alpha-particle spectrometry, od 24. februarja do 2. marca 2018, Pretorija, Južna Afrika. - Drugi splošni sestanek za pripravljalno razvojno fazo projekta »European Joint Programme (EJP1) on Radioactive Waste Management and Disposal (RWMD)«, od 27. do 28. februarja 2018, Berlin, Nemcija. - Sestanek CCQM Inorganic Analysis Working Group (IAWG), od 15. do 18. aprila 2018, Sèvres, Francija. - 12. dnevi mladih raziskovalcev Mednarodne podiplomske šola Jožefa Stefana, od 10. do 11. maja 2018, Piran, Slovenija. - Sestanek EMPIR projekta EnvCRM, od 13. do 16. maja 2018, Istanbul, Turcija. - Mednarodna konferenca »18th Radiochemical Conference – RadChem 2018«, od 13. do 18. maja 2018, Mariánske Lázne, Ceška Republika. - Ekspertni obisk v Laboratoriju za nevtronsko aktivacijsko analizo CNEN/CDTN (Comissão nacional de energia nuclear/Centro de desenvolvimento da tecnologia nuclear – Brazilian Commission for Nuclear Energy/Nuclear Technology Development Centre), od 10. do 30. junija 2018, Belo Horizonte, Brazilija. - Sestanek Znanstvenega in tehnicnega odbora Evropske skupnosti za jedrsko energijo – »Euratom Scientific and Technical Committee (STC)«, Od 11. do 12. junija 2018, Karlsruhe, Nemcija. - Ekspertni obisk v okviru projekta IAEA RAF/7/017, od 9. do 13. julija 2018, Rabat, Maroko. - 13th Congress of the Croatian Society of Soil Science, od 10. do 12. septembra 2018, Vukovar, Hrvaška. - Letni sestanek EURASC – »European Advisory Safety Committee for Research Reactors«, od 10. do 14. septembra 2018, Istanbul, Turcija. - 27th International Conference Nuclear Energy for New Europe, od 10. do 13. septembra 2018, Portorož, Slovenija. - 25th Society of Chemists and Technologists of Macedonia, od 19. do 23. septembra 2018, Ohrid, Makedonia. - 9th International Conference on High Level Environmental Radiation Areas – For Understanding Chronic Low-Dose-Rate Radiation Exposure Health Effects and Social Impacts (ICHLERA 2018), od 24. do 27. septembra 2018, Hirosaki, Japonska. - Delovni sestanek CCQM IAWG, od 1. do 6. oktobra 2018, Otava, Kanada. - 5. slovenski geološki kongres, od 3. do 5. oktobra 2018, Velenje, Slovenija. - International Conference Uranium Biogeochemistry, od 21. do 26. oktobra 2018, Monte Verità, Ascona, Švica. - Tretji tehnicni sestanek za program razvoja, testiranja in harmonizacije »Models and Data for Radiological Impact Assessment (MODARIA II)«, od 22. do 25. oktobra. 2018, Dunaj, Avstrija. Vir: [86]. 10.12 INSTITUT ZA ELEKTROPRIVREDU D. D. 10.12.1 Pooblastilo Institut za elektroprivredu d. d. (IE) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-2/2016/2 z dne 17. 02. 2016, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.12.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Pri dejavnostih, opisanih v nadaljevanju, je bilo angažirano naslednje osebje IE: mr. sc. Zoran Bertalanic, univ. dipl. ing. el., Miroslav Vuletic, univ. dipl. ing. el., dr. sc. Srecko Bojic, univ. dipl. ing. el., dr. sc. Milutin Pavlica,univ. dipl. ing. el., mr. sc. Boris Babic, univ. dipl. ing., mr. sc. Darko Nemec, univ. dipl. ing. el., Miroslav Vuletic, univ. dipl. ing. el., Jozo Galic, univ. dipl. ing. el., Mario Gotovac, univ. dipl. ing. el., Domagoj Božic, univ. dipl. ing. el., Vjekoslav Nemec, univ. dipl. ing. el., Natko Soric, univ. dipl. ing. el. Pri opremi v letu 2018 ni prišlo do sprememb. Zagotavljanje kakovosti ISO 9001:2008: Obseg dejavnosti: Znanstveno raziskovanje, inženiring in svetovanje na podrocju energetike in upravljanja z vodami, laboratorijske in terenske meritve, testiranje in certificiranje energetske opreme. Recertifikacijski pregled je 18.12.2018 opravil DQS GmbH. Neskladnosti ni bilo. ISO 14001:2014 + Cor 1:2009: Znanstveno raziskovanje, inženiring in svetovanje na podrocju energetike in upravljanja z vodami, laboratorijske in terenske meritve, testiranje in certificiranje energetske opreme. Recertifikacijski pregled je 18.12.2018 opravil DQS GmbH. Neskladnosti ni bilo. BS OHSAS 18001:2007: Obseg dejavnosti Znanstveno raziskovanje, inženiring in svetovanje na podrocju energetike in upravljanja z vodami, laboratorijske in terenske meritve, testiranje in certificiranje energetske opreme. Recertifikacijski pregled je 18. 12. 2018 opravil DQS GmbH. Neskladnosti ni bilo. Interni pregled ISO 9001, ISO 14001 in BS OHSAS 18001 je bil izveden 05. 12. 2017. Neskladnosti ni bilo. Nadzorni pregled je 14. 12. 2017 opravil DQS GmbH. Ugotovljene so bile tri neskladnosti, od katerih sta bili dve odpravljeni januarja 2018. HRN EN ISO/IEC 17025: Obseg dejavnosti: visokonapetostna testiranja elektroenergetske opreme, elektricna testiranja zašcitne opreme za delo v elektroenergetskih objektih in preizkus porasta temperature elektricne opreme. Veljavna akreditacija številka 1042, izdana s strani Hrvaške akreditacijske agencije (HAA), 28. 05. 2018. Redni nadzorni pregled je opravila Hrvaška akreditacijska agencija 28. 03. 2018. Ugotovljena je bila ena neskladnost, ki je bila odpravljena 03. 05. 2018. 10.12.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK Nadzor nad I&C opremo v casu letnega remonta 2018 v NE Krško IE je nadziral umerjanje in kontrolo opreme za merjenje in regulacijo na naslednjih sistemih: pomožna napajalna voda, hlajenje komponent, prhe zadrževalnega hrama, regulacija in pozicija kontrolnih palic, volumna in kemicna kontrola, diesel generatorji, elektricni sistem, glavna napajalna voda, sistemi generatorja, sistem za kontrolo in nadzor vodika, jedrska inštrumentacija znotraj jedra, sistem glavnega parovoda, jedrska inštrumentacija zunaj jedra, primarno hlajenje, sistem generatorja pare, varnostno vbrizgavanje, sistem turbine in pomožni sistemi. V strokovni oceni je naveden celoten obseg spremljanih dejavnosti (popis delovnih nalogov in modifikacij), podanih pa je tudi 10 komentarjev. Priporocil ni bilo. Izvedena dela in analize dobljenih rezultatov kažejo, da so bila remontna dela in zamenjava goriva v R2018 opravljena v skladu s tehnicnimi specifikacijami NEK, veljavnimi postopki in dobro inženirsko prakso, s cimer so z vidika jedrske varnosti zagotovljeni vsi pogoji za varno delovanje elektrarne. Izvajanje zagotovitve kvalitete za podrocje I&C v NEK (inženirske storitve) Obseg dejavnosti: izvajanje notranjih presoj, izvajanje presoj dobaviteljev, pregledovanje nabavne dokumentacije, pregledovanje modifikacijskih paketov, izvajanje opazovanj, pregledovanje postopkov, itn. Delavec Inštituta (Natko Soric, univ. dipl. ing. el.) je od leta 2007 trajno angažiran za QA dejavnosti na podrocju inštrumentacije in regulacije (I&C). Dela, ki jih opravlja, so v skladu s QAS-038, rev. 0, »Tehnicna specifikacija zagotovitve kvalitete v 2018 in 2019, instrumentacija in kontrola«. Strokovne naloge opravljene za druge narocnike Narocnik: HEP Proizvodnja d.o.o. - Nadzor nad ispitivanjem sustava istosmjernog napajanja prilikom zamjene akumulatorske baterije bloka L u TE-TO Zagreb - Završni QA izvještaj izrade i zamjene sustava opskrbe izmjenicnim naponom u HE Zakucac (4. etapa) - Nadzor kontrole kvalitete (QA/QC) nad izradom, montažom i ispitivanjima novog blok transformatora A u HE Dubrovnik - Nadzor osiguranja i kontrole kvalitete kod isporuke, montaže i puštanja u pogon elektroopreme sustava drenaže u HE Zakucac - Nadzor osiguranja i kontrole kvalitete kod isporuke, montaže i puštanja u pogon sustava upravljanja, signalizacije, zaštite, mjerenja i regulacije (USZMR) te procesnog informacijskog sustava (PROCIS) u HE Zakucac (4. etapa) - Završni QA izvještaj rekonstrukcije (obnove i zamjene) instalacija rasvjete strojarnice i prikljucnica u HE Zakucac (4. etapa) - Nadzor kontrole kvalitete nad isporukom, montažom i puštanjem u pogon sustava protupožarne zaštite blok transformatora u HE Zakucac - Nadzor kontrole kvalitete nad isporukom, montažom i puštanjem u pogon sustava protupožarne zaštite blok transformatora u HE Zakucac - Nadzor kontrole kvalitete nad isporukom, montažom i puštanjem u pogon sustava vatrodojave u strojarnici i kabelskom tunelu HE Zakucac - Završni QA izvještaj rekonstrukcije sustava telekomunikacija i informatike u HE Zakucac - Završni QA izvještaj izrade i zamjene visokonaponske opreme u rasklopnom postrojenju 110 kV u HE Zakucac (4. etapa) - Nadzor osiguranja i kontrole kvalitete 110 kV kabela i kabelskih završetaka za prikljucak na novi blok-transformator agregata D u HE Zakucac - Završni QA izvještaj rekonstrukcije (obnove i zamjene) sustava uzemljenja u strojarnici HE Zakucac (4. etapa) - Nadzor pri izradi elektroopreme kucni agregata HE Dubrovnik Narocnik: HOPS Hrvatski operater prijenosnog sustava d.o.o - Nadzor kontrole kvalitete (QA/QC) nad izradom, ispitivanjima te puštanjem u pogon novog mrežnog transformatora 150 MVA u TS Pehlin - Izvještaj o nadzoru kontrole kvalitete GIS postrojenja 110 kV s kabelskim prikljuckom u TS 110/10(29) kV Kutina - Izvještaj o nadzoru kontrole kvalitete GIS postrojenja 110 kV s kabelskim prikljuckom u TS 110/10(29) kV Kutina - Dio 1: Nadzor u tvornici GIS postrojenja - Izvještaj o nadzoru kontrole kvalitete GIS postrojenja 110 kV s kabelskim prikljuckom u TS 110/10(29) kV Kutina - Dio 2: Nadzor u tvornici kabela - Izvještaj o nadzoru kontrole kvalitete GIS postrojenja 110 kV s kabelskim prikljuckom u TS 110/10(29) kV Kutina - Dio 3: Nadzor u tvornici kabelskih završetaka - Izvještaj o nadzoru kontrole kvalitete GIS postrojenja 110 kV s kabelskim prikljuckom u TS 110/10(29) kV KutinaDio 4: Nadzor GIS postrojenja na terenu - Nadzor kontrole kvalitete GIS postrojenja 110 kV s kabelskim prikljuckom u TS 110/10(20) kV Kutina Narocnik: NE Krško d. o. o. - Završni izvještaj broj 1209/18 - Nadzor kvalitete pri nabavi i zamjeni uzbudnika glavnog generatora NE Krško (NEK modifikacija 1051-GN-L part 2) 10.12.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve V letu 2018 ni bilo aktivnosti. Vir: [87]. 10.13 INSTITUT ZA VARILSTVO D. O. O 10.13.1 Pooblastilo Institut za varilstvo, d. o. o. je pooblašcen z odlocbo številka 3571-9/2018/3 z dne 23. 07. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.13.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V kadrovski zasedbi Instituta za varilstvo pomembnih kadrovskih sprememb ni bilo. Izvajala so se planirana izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, kot tudi programi uvajanja novo zaposlenih sodelavcev. Institut za varilstvo je nabavil nekaj nove opreme za delovanje Tehnološkega in NDT laboratorija. Nabavili so en rentgen Balteau. Na novi in obstojeci opremi so se izvajala redna vzdrževalna in kalibracijska dela. Med letom so bila izvedena ocenjevanja s strani Slovenske akreditacije, in sicer: - ocenjevanje laboratorijev, skladno s SIST EN ISO/IEC 17025:2005. Veljavnost akreditacije je podaljšana. - ocenjevanje certifikacijskega organa za certificiranje osebja, skladno s SIST EN ISO/IEC 17024:2012. Veljavnost akreditacije je podaljšana. - ocenjevanje certifikacijskega organa za certificiranje proizvodov, procesov in storitev, skladno s SIST EN ISO/IEC 17065:2012. Veljavnost akreditacije je podaljšana. 10.13.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja Ni bilo aktivnosti. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK Izdelali so porocilo: Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo NEK zaradi menjave goriva ob koncu 29. gorivnega cikla, št. 71106/18, Ljubljana, maj 2018. 10.13.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Ni bilo aktivnosti. Vir: [88]. 10.14 INŠTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJE 10.14.1 Pooblastilo Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (v nadaljevanju IMT) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-6/2017/2 z dne 10. 05. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.14.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri Na podrocju kadrov z obsega pooblastitve IMT ni sprememb. Oprema IMT je v letu 2018 nabavil: - elektronski mikroskop ZEISS CROSBEAM 550 dual beam SEM/ FIB, - svetlobni mikroskop Zeiss Z2M Axio Imager. Zagotavljanje kakovosti Na podrocju zagotavljanja kakovosti na IMT v letu 2018 ni bilo sprememb. 10.14.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja opravljena za NEK Modifikacija FANCHOR Kot podizvajalec Laboratorija za numericno modeliranje in simulacije Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS LNMS) je IMT sodeloval pri izdelavi koncne strokovne ocene dokumentov, pripravljenih v okviru NEK modifikacije FANCHOR. Zaradi možnega pojava napetostnega korozijskega pokanja na izrabljenih gorivnih elementih (skupine A do G) v bazenu za izrabljeno gorivo je NEK pristopila k izvedbi vgradnje ojacilnih elementov. Vgradnja ojacilnih elementov omogoca varno ravnanje in transport z omenjenimi gorivnimi elementi. V okviru strokovne ocene je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani preverila predložene trdnostne izracune vgrajenih sider v izrabljene gorivne elemente. Izveden je bil tudi pregled licencnih dokumentov, varnostne ocene (SE), varnostnega presejanja (SES), sprememb koncnega varnostnega porocila (USAR). IMT je v okviru strokovne ocene št. FANCHOR_FME-NEK 01, Rev. 0 z naslovom »Final independent evaluation report of spent fuel reinforcement anchors (FANCHOR project) related documents« opravil pregled varnostnega presejanja SES 18-064, Krško Fuel Anchor Installation, Safety Evaluation Screening, varnostne ocene SE 18-008, Krško Fuel Anchor Installation, Safety Evaluation (SE) in pregled sprememb USAR-ja UCP 18-06, Rev. 0 and Minor UCP#1 to UCP 18- 06 Rev. 0, Fuel Reinforcement Anchors. IMT je tudi uredil preliminarno in koncno strokovno mnenje. Vsi preverjeni dokumenti so bili ocenjeni kot sprejemljivi. Remont NEK 2018 Kot podizvajalec Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV) je IMT pripravil strokovno oceno remontnih del »Strokovna ocena remontnih del, posegov in preizkusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško zaradi menjave goriva ob koncu 29. gorivnega cikla«, IMT RC 502/2018, Rev. 0, ki je del Zbirne strokovne ocene EIMV. Strokovno mnenje IMT se nanaša na spremljanje izvedbe neporušitvenih preiskav posameznih komponent in sistemov. Aktivnosti, ki jih je IMT spremljal med remontom NEK 2018 so bile: - ISI program TD2E/4, komponente sistema CS, MS in RC, - preiskave cevi uparjalnikov SGN1 in SGN2 z vrtincnimi tokovi (ECT), - odstranjevanje usedlin s sekundarne strani SGN1 in SGN2, - preiskave komponent na cevovodih AF, CY, FW in MS, - pregled notranjosti CY strani kondenzatorja CO101 CND-001 in CND-002, - pregled tlacnih posod TU111HEX-001 in TU111HEX-002. Lokacije komponent, pogoji za izvedbo neporušitvenih preiskav, zahteve za usposobljenost kontrolorjev in zahteve za uporabljeno opremo so navedeni v ASME Section XI, 2007 Ed. 2008 Add. Rules for Inservice Inspection of Nuclear Power Plant Components, ASME Section V 2007 Ed. Nondestructive Examination in ANSI/ASNTC CP-189 ASNT Standard for Qualification and Certification of Nondestructive Testing Personnel, 1995 Ed. ter NEK tehnicnih specifikacijah za izvedbo posamezne aktivnosti. Izvajalci remontnih aktivnosti so bili ustrezno usposobljeni in certificirani za neporušitvene preiskave, uporabljena oprema pa je imela ustrezna potrdila o umerjanju. Remontne aktivnosti, ki jih je spremljal IMT so bile opravljene v skladu z veljavnimi postopki in tehnicnimi specifikacijami NEK, kar s stališca jedrske varnosti omogoca varno delovanje teh sistemov v skladu s projektnimi zahtevami in tehnicnimi specifikacijami. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja Nuklearne elektrarne Krško na moci V letu 2018 IMT ni opravil nobenih del pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK na moci. 10.14.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Mehanske preiskave Laboratorij je usposobljen za izvajanje mehanskih in tehnoloških preskusov kovinskih in nekovinskih materialov v skladu z veljavnimi standardi SIST, EN, DIN in ISO. Laboratorij izvaja tudi raziskave in ekspertize kovinskih materialov ter izdelkov. Laboratorij za mehanske preiskave IMT je v letu 2018 izpopolnjeval akreditacijo po standardu EN ISO/IEC 17025, kot preskusni laboratorij za merjenjem trdote po Vickersu, Rockwellu in Brinellu, natezni preskus pri sobni temperaturi in ugotavljanje žilavosti po Charpyju. (Slovenska akreditacija, št. akreditacijske listine LP-088). V sklopu akreditacij je laboratorij z inštitutom pri IfEP Nemcija, sodeloval v medlaboratorijskih primerjavah merjenja trdote po Brinellu in Rockwellu, izvedbe nateznega preizkusa ter udarne žilavosti. V letu 2017 je LMP izdal 107 porocil o mehanskih preiskavah za narocnike iz industrije in 72 porocil za potrebe raziskovalnih nalog IMT. Metalografske preiskave Laboratorij za metalografijo poleg osnovnih klasicnih metalografskih postopkov priprave vzorcev izvaja tudi novejše postopke namenjenih predvsem elektronski mikroskopiji pri velikih povecavah in elektronski mikroskopiji neprevodnih vzorcev. Laboratorij je v letu 2018 izvedel karakterizacijo mikrostrukture kovinskih materialov na 1988 pripravljenih vzorcih za razlicne narocnike iz industrije in za raziskovalno delo IMT, ter izdal 31 porocil o opravljenih analizah materialov. Kemijske preiskave Dejavnosti laboratorija za analizno kemijo so raziskave in razvoj analiznih metod za karakterizacijo nekovinskih in kovinskih materialov. Kemijske analize osnovnih, spremljajocih in sledov elementov v razlicnih kovinskih materialih se izvajajo z metodo opticne emisijske spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-OES), plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS) in z rentgensko fluorescencno spektrometrijo (XRF). Dolocanje vsebnosti ogljika in žvepla poteka z metodo infrardece absorpcije po sežigu v indukcijski peci, dolocanje vsebnosti dušika pa po Kjeldahl-ovem postopku. Z uporabo zgoraj omenjenih metod je kemijski laboratorij v letu 2018 opravil dolocitve razlicnih elementov v 1694 vzorcih in izdali 299 porocil za razlicne narocnike. Strokovna mnenja Seznam strokovnih mnenj v letu 2018, povzetih iz on-line baze podatkov Cobbis: - Mikrostrukturne preiskave in ocena stanja bobna K3 v TE-TOL: porocilo št. IMT-LM-022/18 [COBISS.SI-ID 1426090] - Porocilo o analizi oksidne plasti in temne površine po obdelavi [COBISS.SI-ID 1412266] - Preiskave vzorcnih cevi izrezanih iz kotla bloka 5 [COBISS.SI-ID 1389482] - Raziskava deformacije materiala in njegove površinske obdelave [COBISS.SI-ID 1412522 - Strokovna ocena preostale življenjske dobe izstopnih kolektorjev P3 bloka 5 - kolektor 1. [COBISS.SI-ID 1412010] - Strokovna ocena preostale življenjske dobe izstopnih kolektorjev P3 bloka 5 - kolektor 2. [COBISS.SI-ID 1411754] - Strokovna ocena stanja kotlovskih cevi na bloku 6. [COBISS.SI-ID 1422506] - Mikrostrukturne preiskave in ocena stanja kolektorja in bobna K2 v TE-TOL: porocilo št. IMT-LM-021/18 [COBISS.SI-ID 1425834] - Mikrostrukturne preiskave z metodo metalografskih replik na komponentah bloka 6: porocilo št. IMT-LM-020/18. [COBISS.SI-ID 1425578] - Medlaboratorijska primerjava izvedbe nateznega preizkusa: fazno porocilo - jeklo. [COBISS.SI-ID 1441450] - Mikroskopija laserskih zvarov. Ljubljana: IMT, 2018. 12 str., graf. prikazi, ilustr. [COBISS.SI-ID 1425066] Udeležba na konferencah oziroma predavanjih Sodelavci Inštituta za kovinske materiale so se udeležili naslednjih konferenc in delavnic: - 05. 12. 2018, Dan slovenske akreditacije, Brdo pri Kranju, Slovenska akreditacija - The 3rd international conference on precision machinery and manufacturing technology, 04. -08. 02. 2018, Auckland, Nova Zelandija - 21st International Conference on Advances in Materials & Processing Technologies, 04. - 07. 09. 2018, Dublin, Irska - 18th Nordic Symposium on Tribology, 18. - 21. 06. 2018, Uppsala, Švedska - 7th International Congress on Science and Technology of Steelmaking, 13. - 15. 06. 2018, Benetke, Italija - 13th International Symposium of Croatian Metallurgical Society, 24. - 28. 06. 2018, Šibenik, Hrvaška Inštitut za kovinske materiale in tehnologije je organiziral 26. mednarodno konferenco o materialih in tehnologijah, od 3. do 5. oktobra 2018, v Kongresnem centru GH Bernardin, Portorož. Delo raziskovalcev IMT v obliki clankov in prispevkov na konferencah je zabeleženo v bazi podatkov on-line bibliografskega sistema www.cobiss.si. Vir: [89]. 10.15 INŠTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE 10.15.1 Pooblastilo Inštitut za metalne konstrukcije (v nadaljevanju IMK) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-4/2018/3 z dne 12. 02. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.15.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri Na IMK je bilo dne 31. 12. 2018 zaposlenih skupno 24 delavcev (dva manj kot v letu 2017). Med njimi imajo trije naslov doktor znanosti, 15 izmed njih ima visokošolsko izobrazbo ter dva višješolsko izobrazbo. Sodelavci IMK so se v letu 2018 redno udeleževali usposabljanj, ki so povezana s pooblastitvijo oziroma so za izvajanje nadzora remontnih del v NEK potrebovali nova znanja ali njihovo obnovitev. Navedba nekaj pomembnejših: - Usposabljanje za QA Lead Auditor 10CFR50 App. B, NEK-Kinetix Nuclear, - Seminar o novostih v SIST EN ISO/IEC 17025:2017, Slovenska akreditacija, - Usposabljanje in certificiranje za NDT (PT-Level 3, RT-FAS), Q Techna in VarCert, - Usposabljanje za preglednika vzpenjalnih sistemov, Anthron. Oprema V letu 2018 so bile pri nabavi zabeležene investicije v novo preskuševalno opremo (orodje za preskušanje vijakov) ter posodobitev strojne (strežniške) in programske opreme. Na obstojeci opremi inštituta so se po planu izvajala redna vzdrževalna dela ter kalibracijski postopki. Zagotavljanje kakovosti Slovenska akreditacija je v maju in juniju 2018 opravila tri presoje in sicer: - ponovno celotno ocenjevanje s širitvijo v povezavi z akreditacijo laboratorija kovinskih konstrukcij po SIST ISO/IEC 17025:2005 (akreditacijska listina LP-006); - redno ocenjevanje s širitvijo v povezavi z akreditacijo certificiranja osebja (varilcev in operaterjev varjenja) po SIST ISO/IEC 17024:2012 (akreditacijska listina CO-002); - redno ocenjevanje s širitvijo v povezavi z akreditacijo certificiranja notranje kontrole proizvodnje kovinskih konstrukcijskih proizvodov po SIST EN 17065:2012 (akreditacijska listina CP-009). V septembru 2018 je inštitut SIQ opravil obnovitveno presojo sistema vodenja kakovosti IMK po standardu ISO 9001:2015. 10.15.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovne naloge, opravljene za druge narocnike Po narocilu NEK je IMK opravil naslednje strokovne naloge: - Nadzor izvajanja del pri Mod. 714-AB-L Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov - WMB (nadaljevanje dela iz leta 2017), - Nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov ter geološki in geodetski nadzor za projekt Rekonstrukcija crpališca meteorne in fekalne kanalizacije v NEK v skladu z ZGO - Mod. 1047-SV-L (nadaljevanje dela iz leta 2017), - Nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov za projekt Rekonstrukcija Operativno podpornega centra – OPC (nadaljevanje dela iz leta 2017), - Nadzor nad vgradnjo materialov za kabelske kinete od BB1 do WMB (nadaljevanje dela iz leta 2017), - Nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov za projekt Varovanje deponije remontnih zagatnic (nadaljevanje dela iz leta 2017), - Nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov za projekt Rekonstrukcija objekta BB1, Mod. 1027-NA-L, - Preskušanje varilcev (skupno 22). Po narocilu ARAO je IMK opravil naslednjo strokovno nalogo: - Strokovno mnenje na Koncno porocilo, revizija 0, prvega obcasnega varnostnega pregleda objekta CSRAO (nadaljevanje dela iz leta 2017). Po narocilu EIMV je IMK opravil naslednji strokovni nalogi: - Strokovno mnenje (za strojno in gradbeno podrocje) za projekt Rekonstrukcija objekta BB1 - Faza 2, Mod. 1027-NA-L, - Strokovno mnenje (za strojno in gradbeno podrocje) za projekt Suho skladišce izrabljenega goriva - Crane upgrade to single failure proof, Mod. 1216-HE-L. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško IMK je v letu 2018 kot pogodbenik EIMV ter skupaj z drugimi pooblašcenimi institucijami sodeloval pri nadzoru remontnih del v NEK in pri pripravi Zbirne strokovne ocene remontnih del, posegov in preizkusov med zaustavitvijo NEK zaradi menjave goriva po zakljucenem 29. gorivnem ciklu. Med zaustavitvijo NEK zaradi menjave goriva je IMK izvajal tudi nadzor nad deli pri modifikaciji 1027-NA-L Rekonstrukcija objekta BB1. IMK v postopku javnega narocanja ni bil izbran za izvajalca del v okviru programa periodicnih pregledov nosilnih jeklenih konstrukcij v NEK za leto 2018. 10.15.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci IMK so se v letu 2018 udeležili naslednjih strokovnih seminarjev oziroma posvetovanj: - organizacija dogodka in udeležba s prispevki na strokovnem posvetovanju Dan jeklenih konstrukcij 2018 - Protikorozijska zašcita jeklenih nosilnih konstrukcij, Ljubljana, november 2018, - udeležba s prispevkom na Delovnem srecanju o izzivih jedrske varnosti, ki ga je organizirala URSJV in je potekalo na ICJT v Brinju, decembra 2018. Vir: [90]. 10.16 NUCCON, GMBH 10.16.1 Pooblastilo NUCCON GmbH je bil pooblašcen z odlocbo št. 3571-3/2014/3 z dne 18. 03. 2014, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.16.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji V letu 2018 ni bilo nobenih sprememb ne v kadrih, opremi ali zagotavljanju kakovosti. 10.16.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2018 ni bilo podano nobeno strokovno mnenje predvideno po Zakonu o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti, niti niso bila opravljena kakršnakoli dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško. 10.16.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Ni bilo aktivnosti. Vir: [91]. 10.17 SIPRO INŽENIRING D. O. O. 10.17.1 Pooblastilo Podjetje SIPRO Inženiring d. o. o. je pooblašceno z odlocbo št. 3571-2/2010/14 z dne 18. 02. 2011, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.17.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V letu 2018 sta podjetje zapustila dva delavca, zaposlili pa so tri nove inženirje, dva s podrocja elektrotehnike, enega s podrocja gradbeništva. Vsi so se udeležili vseh usposabljanj za delo. Ostala izobraževanja in usposabljanja so se redno izvajala glede na periodiko, plan in možnosti, s podrocja nuklearnih vsebin in ostale regulative. Oprema: zamenjali so serversko opremo z vecjimi kapacitetami in dokupili nove programske module, ki jim omogocajo izracune cevovodov, konstrukcij in analiz. Zagotavljanje kakovosti: 11. in 12. 01. 2018 je certifikacijska hiša Bureau Veritas izvedla ponovno presojo procesov po standardih 9001:2008 in 14001:2004, neskladnosti ni bilo ugotovljenih. 10.17.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Ni bilo aktivnosti. 10.17.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Izvedene aktivnosti v letu 2018 se niso nanašale na podrocje pooblastil za izvajanje del pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost. Vir: [92]. 10.18 ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE 10.18.1 Pooblastilo Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je pooblašceni izvedenec za sevalno in jedrsko varnost na osnovi pooblastila številka 3571-8/2012/11, z dne 29. 03. 2013. 10.18.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti Na vseh treh podrocjih vprašanj jedrske in sevalne varnosti pri odgovornih strokovnjakih v letu 2018 ni bilo sprememb. ZAG še vedno razpolaga z vso opremo, potrebno za izvajanje dejavnosti pooblašcenega izvedenca. ZAG ima certificiran sistem vodenja po ISO 9001:2008. Laboratoriji imajo akreditacijo SA v skladu s EN ISO/IEC 17025:2005. Zavod ima kontrolni organ za žicniške naprave po EN ISO/IEC 17020:2012 in kontrolni organ za kontrolo naprav z valji za preverjanje zaviralne sile EN ISO/IEC 17020:2012. Ima tudi certifikacijski organ za potrjevanje gradbenih proizvodov po EN ISO/IEC 17065:2012. ZAG ima status javnega raziskovalnega zavoda v državni lasti in je ta status ohranil tudi v letu 2018. 10.18.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Ni bilo aktivnosti. 10.18.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Laboratorij za kovine, korozijo in protikorozijsko zašcito (dr. Bojan Zajec) sodeluje na projektu MEACTOS (Mitigating Environmental Assisted Cracking Through Optimisation of Surface Condition v okviru raziskovalnega sklopa Horizont 2020/ Euratom 2014-2018, ki ga sofinancira Evropska Unija. - ZAG je tudi clan tudi clan asociacije NUGENIA, kjer s svojimi raziskovalnimi predlogi sodeluje pri vzpostavljanju prioritet na podrocju EURATOM-a za naslednja raziskovalna obdobja. Vir: [93]. 10.19 ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. 10.19.1 Pooblastilo ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (v nadaljevanju ZVD) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-3/2018/3 z dne 29. 01. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.19.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri V letu 2018 je bila ena sodelavka na porodniškem dopustu, sicer pa ni bilo sprememb v kadrovski strukturi. Oprema V preglednici 52 je seznam opreme, ki so jo nabavili v letu 2018. Preglednica 52: Seznam osnovnih sredstev, nabavljenih v letu 2018 Naziv osnovnega sredstva Mesec nabave Kolicina Žarilna pec za pripravo vzorcev 1 1 Merilnik koncentracije radona, ALPHAGUARD 3 1 Merilnik koncentracije radona, ALPHAGUARD z merilnikom tlacne razlike 3 1 Merilnik koncentracije radonovih potomcev, DOSEMAN Pro 3 2 Naziv osnovnega sredstva Mesec nabave Kolicina Merilnik radonovih potomcev, AlphaPM Radon progeny meter 3 1 Žarilna pec 20 l/12 3 1 Komplet za vzorcenje zemlje 3 1 Sušilnik - stelirizator MMM VENTICELL ECO LINE 10 1 Automess merilnik s sondami za: Osnovna enota, Teletektorska sonda 3 2 Automess merilnik s sondami za: Osnovna enota 3 1 Zagotavljanje kakovosti Na podrocju pooblastitve na ZVD delujeta dva laboratorija: Laboratorij za merjenje specificnih aktivnosti radionuklidov (LMSAR) in Laboratorij za dozimetrijo (LDOZ). LMSAR LMSAR je marca 2004 pridobil akreditacijo za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov z metodo visokolocljivostne spektrometrije gama po standardu ISO 17025. V letu 2006 so akreditacijo po standardu ISO 17025 razširili še na meritve koncentracije radona s kasetami z aktivnim ogljem in z aktivnimi merilniki, v letu 2009 pa še na metodo za dolocevanje Sr-89/90 in metodo za dolocanja koncentracije radona z detektorji sledi. V letu 2014 so imeli akreditacijsko presojo, na kateri je Slovenska akreditacija ugotovila, da še vedno izpolnjujejo zahteve iz standarda ISO 17025. V letu 2017 so akreditirane metode razširili na meritve koncentracije radona z detektorji sledi. V laboratoriju so imeli v letu 2018 eno notranjo presojo, vecjih pomanjkljivosti niso odkrili. Laboratorij nima vecjega števila strank. V letu 2018 pritožb strank niso zabeležili. Laboratorij se je v letu 2018 udeležil vec mednarodnih primerjalnih meritev. Laboratorij ima dva organizacijska postopka in vec delovnih postopkov, navodil za delo, seznamov in obrazcev. Dokumente redno posodabljajo in dopolnjujejo (nove revizije). LDOZ LDOZ je imel v avgustu 2003 prvo presojo Slovenske akreditacije po standardu ISO17025 za meritve osebnih doz Hp(10) s TL dozimetri. V marcu 2004 so akreditacijo po standardu ISO 17025 tudi dobili. V letih 2004 in 2005 so na nadzornih obiskih Slovenske akreditacije potrdili pridobljeno listino, v letu 2006 pa so akreditirane metode razširili še na meritve hitrosti doz ionizirajocega sevanja, meritve površinske kontaminacije in meritve dozimetricnih kolicin v snopu rentgenskega aparata, v letu 2007 pa na meritve doz v okolju s TL dozimetri. V letu 2006 so tudi pridobili certifikat ISO 9001:2000 za usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. V letu 2018 so imeli akreditacijsko presojo, na kateri je Slovenska akreditacija ugotovila, da še vedno izpolnjujejo zahteve iz standarda ISO 17025. V laboratoriju so imeli v letu 2018 eno notranjo presojo, vecjih pomanjkljivosti niso odkrili. Laboratorij je z rednimi kalibracijami skrbel za merilno opremo. Laboratorij ima dva organizacijska postopka in vec delovnih postopkov, navodil za delo, seznamov in obrazcev. Ob pripravah na presojo Slovenske akreditacije so bile izvedene temeljite revizije dokumentov. V letu 2018 so nadaljevali z anketiranjem udeležencev po vsakem seminarju iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Ocene predavateljev so vecinoma zelo dobre, celo odlicne: med 4,5 in 5. 10.19.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja opravljena za URSJV ZVD v letu 2018 ni izdelal strokovnih mnenj za URSJV. Strokovna menja za druge narocnike ZVD je v letu 2018 izdelal porocilo »Nadzor radioaktivnosti okolja rudnika urana Žirovski vrh med izvajanjem koncne ureditve odlagališc Jazbec in Boršt ter ocena izpostavljenosti prebivalcev v vplivnem okolju Rudnika urana Žirovski vrh za leto 2017«, št. LMSAR-111/2018-GO. Za Ministrstvo za zdravje so v letu 2018 izdelali »Porocilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije v letu 2017«, številka LMSAR-20180005-MG. Varstvo pred sevanji V skladu z Zakonom o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti so v letu 2018 nadaljevali z izdelavo »Ocen varstva izpostavljenih delavcev«. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK V letu 2018 so sodelavci ZVD sodelovali kot pomoc službi Radiološke zašcite v NEK. Delo je obsegalo meritve nivojev sevanja in kontaminacije, nadzor delavcev v podrocju ionizirajocega sevanja, svetovanje delavcem pri uporabi osebne varovalne opreme, meritve opreme itd. V letu 2016 so z NEK po štirih letih nesodelovanja vendarle sklenili pogodbo o vzdrževanju mobilne enote ZVD za primer jedrske nesrece. Znesek sredstev je zelo omejen in še zdalec ne omogoca kakovostne opreme in vzdrževanja znanja. V letu 2017 so podaljšali pogodbo iz leta 2016 na obdobje 2017-2018. Z 31. 12. 2018 se je pogodba iztekla, za leto 2019 NEK ni izdal povpraševanja po vzdrževanju pripravljenosti za primer jedrske nesrece. 10.19.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Usposabljanja in strokovna srecanja Seznam usposabljanj, ki so se jih udeležili sodelavci ZVD na podrocjih pooblastila: LMSAR - Jubilee Radosys Symposium, 28. - 29. 05. 2018, Budimpešta, Madžarska - ERA Radon week, 24. - 28. 09. 2018, Lugano, Švica LDOZ - European Congress of Radiology, 28. 02. - 04. 03. 2018, Dunaj, Avstrija, https://www.myesr.org/congress - The World Congress on Medical Physics and Biomedical Engineering IUPESM, 03. - 08. 06. 2018, Praga, Ceška, http://www.iupesm2018.org/ - ECR 2018, 28. 02. – 04. 03. 2018, Dunaj, Avstrija - EANM 2018 Congress, 13. 10. – 17. 10. 2018, Düsseldorf, Nemcija - Joint ICTP-IAEA Advanced School on Quality Assurance and Dosimetry in Mammography (http://indico.ictp.it/event/8341/), 22. - 26. 10. 2018, Trst, Italija - 5th European IRPA Congress, 04. - 08. 06. 2018, Haag, Nizozemska, https://irpa2018europe.com/ - EFOMP School for Medical Physics Experts (ESMPE): Computed tomography - Technology, Dosimetry, Optimization, 25. 01. - 27. 01. 2018, Praga, Ceška, http://www.csfm.cz/winter2018.html - AAPM ISEP course and workshop: Challanges in Modern Radiation Therapy Physics, 03. 07. - 07. 07. 2018, Ljubljana - 2nd European Congress for Medical Physics 23. 08. - 25. 08. 2018), København, Danska http://ecmp2018.org/programme-4593/ - 33rd Austrian Winter Symposium: Radioactive Isotopes in Molecular Imaging, 24. 01. -27. 01. 2018, http://www.ogn.at/ - 5th European IRPA Congress, 04.06. - 08. 06. 2018, Haag, Nizozemska, https://irpa2018europe.com/ Vir: [94]. 11 POOBLAŠCENI IZVAJALCI STROKOVNIH NALOG, KI JIH JE POOBLASTILA URSVS Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17 – ZVISJV-1) predvideva delovanje vec vrst pooblašcenih organizacij in izvedencev. V letu 2018 sta bila sprejeta Pravilnik o pooblašcanju izvedencev varstva pred sevanji (Uradni list RS, št. 47/18) in Pravilnik o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (Uradni list RS, št. 39/18), ki dolocata pogoje za pridobitev pooblastil, med drugim tudi zahteve po akreditaciji laboratorijev po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. Za preverjanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje nalog pooblašcencev so bile v skladu z ZVISJV-1 imenovane posebne strokovne komisije za obdobje petih let, ki so pricele z delom leta 2006. V letu 2015 je minister za zdravje ponovno imenoval komisije, ki so nadaljevale z delom. 11.1 IZVEDENCI VARSTVA PRED SEVANJI V letu 2018 je URSVS izdala tri pooblastila izvedencem varstva pred sevanji za fizicne osebe (preglednica 53) in eno pooblastilo za pravne osebe (preglednica 54). Fizicne osebe I. dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izracunih, glede izdelave ocen varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, delovnih pogojih izpostavljenih delavcev, obsegu izvajanja ukrepov varstva pred sevanji na opazovanih in nadzorovanih obmocjih, preverjanju ucinkovitosti teh ukrepov, rednem umerjanju merilne opreme ter preverjanju uporabnosti zašcitne opreme; II. za podajanje vsebin, opredeljenih v predpisu, ki doloca usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov, študentov, odgovornih oseb za varstvo pred sevanji in delavcev v organizacijskih enotah varstva pred sevanji. Preglednica 53: V letu 2018 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za fizicne osebe Ime in priimek, naziv Pooblastilo za Podrocja Datum dr. Tinkara Bucar, univ.dipl.fiz. I. - dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev, - varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih, - izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti. 16.4.20123 II. - dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanj, - dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev, - varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih, - izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti. Ime in priimek, naziv Pooblastilo za Podrocja Datum mag. Denis Glavic-Cindro, univ.dipl.fiz. I. - izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti 4.12.2022 mag. Matjaž Koželj, univ.dipl.fiz. I. - izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti, - dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev in - varstvo pred sevanji v jedrskih objektih 16.4.2023 II. - izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti, - dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev in - varstvo pred sevanji v jedrskih objektih Za podajanje fizikalnih osnov in osnov varstva pred sevanji pri vsebinah, opredeljenih v predpisu, ki doloca usposabljanje izpostavljenih delavcev - dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo naprave, ki oddajajo ionizirajoce sevanje kot posledica pospeševanja delcev, - dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanj, - varstvo pred sevanji v sevalnih objektih, - dejavnosti, kjer prihaja do izpostavljenosti zaradi povišanih nivojev naravnega sevanja. Pravne osebe V letu 2018 je URSVS izdala eno pooblastilo za pravne osebe (preglednica 54). Preglednica 54: V letu 2018 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za pravne osebe Naziv Pooblastilo za Podrocja Datum Institut »Jožef Stefan« za izvajanje usposabljanja iz varstva pred sevanji za osebe, vkljucene v izvajanje sevalne dejavnosti, in izvajalce radioloških posegov - dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanj (nuklearna medicina), - dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev, - izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti, - predpisi s podrocja varstva pred sevanji in naloge odgovornih oseb, - varstvo pred sevanji v jedrskih objektih (izpostavljeni delavci v Nuklearni elektrarni Krško), - varstvo pred sevanji v jedrskih objektih (delavci organizacijske enote varstva pred sevanji v Nuklearni elektrarni Krško), 11.7.2020 Pooblastilo je bilo izdano na podlagi vloge IJS iz leta 2017. Vloga je bila delno zavrnjena v delu, ki se je nanašal na izdajo pooblastila za izvajanje usposabljanja iz varstva pred sevanji za osebe, vkljucene v izvajanje sevalne dejavnosti, in izvajalce radioloških posegov na podrocjih: - dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo naprave, ki oddajajo ionizirajoce sevanje kot posledica pospeševanja delcev (zobozdravstvo, densitometrija in diagnosticna radiologija), - varstvo pacientov pri radioloških posegih in - izpostavljenosti naravnim virom sevanja. Izdaja pooblastila je bila v tem delu zavrnjena, ker IJS ni imel potrjenih programov usposabljanja. Za podrocje izpostavljenosti naravnim virom sevanja IJS ni predložil ucnih gradiv, zato program usposabljanja ni bil potrjen. Na podrocjih dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo naprave, ki oddajajo ionizirajoce sevanje kot posledica pospeševanja delcev in varstvo pacientov pri radioloških posegih so bila ucna gradiva pomanjkljiva, predvsem pa IJS ni predložil dokazov o sodelovanju s pooblašcenim medicinskim fizikom, kot zahteva zakonodaja. Prvotno pooblastilo je bilo izdano že 6. 10. 2017, zaradi delne zavrnitev njihove vloge, pa je IJS vložil pritožbo v upravnem postopku. Drugostopenjski organ je pooblastilo razveljavil in zadevo vrnil v reševanje Upravi RS za varstvo pred sevanji. Ta je v ponovljenem postopku odpravila postopkovne nepravilnosti in odlocila enako kot prvic. Kljub temu, da IJS ni imel veljavnega pooblastila, je izvedel dve usposabljanji in sicer za izvajalce industrijske radiografije septembra 2017 in za zobozdravnike oktobra 2017. Takšnih usposabljanje URSVS ni priznala, zato so morali slušatelji ponovno opraviti usposabljanje in izpit iz varstva pred sevanji pri pooblašcenem izvajalcu usposabljanj. V zvezi z izvajanjem usposabljanj iz varstva pred sevanji brez ustreznega pooblastila sta bili konec leta 2017 na IJS – Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milana Copica izvedena dva inšpekcijska pregleda. Namen inšpekcij je bil ugotoviti, katere tecaje so izvedli brez pooblastila. URSVS je slušatelje pozvala, da ponovno opravijo usposabljanja in izpit pri pooblašcenem izvajalcu usposabljanj. 11.2 POOBLAŠCENI IZVAJALCI DOZIMETRIJE V letu 2018 ni bilo izdano nobeno pooblastilo izvajalcem dozimetrije. 11.3 POOBLAŠCENI IZVEDENCI MEDICINSKE FIZIKE V letu 2018 je URSVS izdala pooblastila petim izvedencem medicinske fizike (preglednica 55) in zavrnila eno vlogo za pridobitev pooblastila. Preglednica 55: V letu 2018 izdana pooblastila izvedencem medicinske fizike Ime in priimek, naziv Na podrocjih Datum mag. Leonid Krynke, univ.dipl.fiz. - diagnosticna radiologija 5.6.2023 Sašo Pulko, univ.dipl.fiz. - radioterapija – teleterapija 1.6.2023 Božidar Casar, univ.dipl.fiz. - radioterapija – teleterapija 23.10.2023 mag. Tomaž Verk, univ.dipl.fiz. - radioterapija 21.11.2018 11.4 POOBLAŠCENI IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA NADZORA Pooblašceni izvajalci zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev izvajajo zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev v okviru javne zdravstvene službe. Obseg zdravstvenih pregledov, delovanje pooblašcenih institucij in pogoji za pridobitev pooblastila so opredeljeni v Pravilniku o izvajanju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev (Ur. l. RS, št. 2/04). Pooblastilo izda minister, pristojen za zdravje, na podlagi mnenja URSVS in Razširjenega strokovnega kolegija za podrocje medicine dela. V letu 2018 je URSVS podala mnenja o izpolnjevanju pogojev za dva izvajalca zdravstvenega nadzora iz dveh institucij. 11.5 POOBLAŠCENI IZVAJALCI MERITEV RADONA ZVISJV-1 in Uredba o nacionalnem radonskem programu (Uradni list RS, št. 18/18) dolocata posebna pooblastila za institucije, ki izvajajo vladni Program pregledovanja in izvajanja meritev radona. Pogoji za pridobitev pooblastila so podrobneje doloceni s Pravilnikom o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (Uradni list RS, št. 39/18). V letu 2018 je URSVS izdala eno pooblastilo izvajalcu meritev radona (preglednica 56). Preglednica 56: V letu 2018 izdano pooblastilo za meritve radona Izvajalec Obseg pooblastila Datum ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. - izvajanje enostavnih meritev koncentracij radona; - izvajanje kompleksnih meritev radona, oceno doz in dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah oziroma izracunih. 21.11.2023 12 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU Konec leta 2018 je bilo na svetu 30 držav s 453 obratujocimi reaktorji za pridobivanje elektricne energije. V gradnji je 55 jedrskih reaktorjev, od katerih se je gradnja petih jedrskih elektrarn pricela v letu 2018. Po eno elektrarno so v letu 2018 priceli graditi v Turciji, Veliki Britaniji, Rusiji, Bangladešu in Republiki Koreji. Z omrežjem so v letu 2018 povezali devet novih jedrskih elektrarn - sedem na Kitajskem ter dve v Rusiji. V letu 2018 so zaprli šest jedrskih elektrarn, in sicer tri na Japonskem ter po eno v Rusiji in Združenih državah Amerike in na Tajvanu. V Evropi nove jedrske elektrarne gradijo na Finskem in Slovaškem ter v Belorusiji, Franciji, Rusiji, Turciji, Ukrajini in Veliki Britaniji. Podrobnejši podatki o številu jedrskih elektrarn in njihovi moci po državah sveta so razvidni iz preglednice 57. Preglednica 57: Število jedrskih elektrarn v letu 2018 in njihova moc Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc [MW] štev. moc [MW] Belorusija 2 2.220 Belgija 7 5.918 Bolgarija 2 1.926 Ceška 6 3.930 Finska 4 2.779 1 1.600 Francija 58 63.130 1 1.630 Madžarska 4 1.889 Nemcija 7 9.515 Nizozemska 1 482 Romunija 2 1.300 Ruska federacija 36 27.339 6 4.573 Slovaška 4 1.814 2 880 Slovenija 1 688 Španija 7 7.121 Švedska 8 8.612 Švica 5 3.333 Turcija 1 1.114 Ukrajina 15 13.107 2 2.070 Velika Britanija 15 8.918 1 1.630 Skupaj Evropa 182 161.801 16 15.717 Argentina 3 1.633 1 25 Brazilija 2 1.884 1 1.340 Kanada 19 13.554 Mehika 2 1.552 Združene države Amerike 98 99.333 2 2.234 Skupaj Amerika 124 117.956 4 3.599 Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc [MW] štev. moc [MW] Armenija 1 375 Bangladeš 2 2.160 Indija 22 6.255 7 4.824 Iran 1 915 Japonska 42 39.752 2 2.653 Kitajska 46 42.800 11 10.982 Koreja, republika 24 22.494 5 6.700 Pakistan 5 1.318 2 2.028 Tajvan 4 3.844 2 2.600 Združeni arabski emirati 4 5.380 Skupaj Azija in Bližnji vzhod 145 117.753 35 37.327 Južna Afrika 2 1.860 Vse skupaj 453 399.370 55 56.643 Vir: [95]. 13 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST V SVETU 13.1 OPIS INES LESTVICE Mednarodna lestvica jedrskih in radioloških dogodkov INES (INES - International Nuclear and Radiological Event Scale) se v svetu uporablja kot orodje za skladno obvešcanje javnosti o varnostnem pomenu jedrskih in radioloških dogodkov. Lestvica INES se uporablja za vse dogodke, tako v jedrskih in sevalnih objektih, kot tudi tiste povezane s prevozom, shrambo in uporabo radioaktivnih snovi in virov sevanja. Dogodki so na INES lestvici razvršceni v sedem stopenj: stopnje od 1 do 3 imenujemo »nezgode«, stopnje od 4 do 7 pa »nesrece« (slika 148). Resnost dogodka je na vsaki naslednji stopnji lestvice približno desetkrat vecja. Dogodke, nepomembne za varnost, imenujemo odstopanja in so razvršceni pod samo lestvico oz. na stopnjo 0. slika2 Slika 148: Ocene dogodkov po INES lestvici INES razvršca jedrske in radiološke nesrece oz. nezgode in druge dogodke z uporabo kriterijev za tri podrocja: - obsevanje prebivalcev in radioaktivni izpusti v okolje, - povišano sevanje in radioaktivna kontaminacija v objektu in - degradacija obrambe v globino. Metodologija in kriteriji za razvršcanje dogodkov po njihovem pomenu za jedrsko ali sevalno varnost so doloceni v prirocniku INES in so dostopni tudi na spletni strani URSJV pod rubriko INES dogodki. MAAE je kratko predstavitev sistema INES za javnost pripravila s posebnim letakom. Mednarodno obvešcanje o dogodkih se izvaja za pomembnejše dogodke, ki so ocenjeni s stopnjo 2 ali vec, ter za ostale dogodke, ki so vzbudili zanimanje mednarodne javnosti. Porocila o dogodkih so objavljena na spletnem komunikacijskem sistemu NEWS. 13.2 INES DOGODKI V LETU 2018 V sistemu NEWS je bilo objavljenih 12 porocil o dogodkih, ki so se zgodili v letu 2018. Dogodki so razvršceni v naslednje kategorije: en dogodek v jedrskih elektrarnah, en dogodek med transportom radioaktivnih snovi, trije dogodki povezani s krajo virov sevanja, trije dogodki z viri sevanja neznanega izvora, en dogodek z obsevanjem osebja v veterini in trije dogodki z obsevanjem delavcev med izvajanjem radiografije. V letu 2018 so porocali o enem dogodku stopnje 3, petih dogodkih stopnje 2 ter šestih dogodkih stopnje 1. Dogodek stopnje 3 se je zgodil pri izvajanju radiografije v Iranu. Delavca zasebnega podjetja sta opazila, da nosilec z virom 192Ir z aktivnostjo 2,2 TBq po izvedbi radiografije ni bil ustrezno povlecen nazaj v radiografsko kamero. Z uporabo klešc in drugih pripomockov sta delavca prestavila vir sevanja v zašcito radiografske kamere. Pri tem delavca nista nosila dozimetrov. Scasoma pa so se pojavili znaki lokalnih deterministicnih ucinkov obsevanja. Na osnovi rezultatov citogenetske analize so ocenili, da je prvi delavec prejel celotelesno dozo pod 400 mSv in lokalno dozo na roki 50 Gy oz. 40 Gy. Ocena doz za drugega delavca pa je celotelesna doza pod 280 mSv in lokalna doza na desni roki 15 Gy. Delavca sta prejela ustrezno zdravstveno oskrbo. Z oceno stopnje 2 po INES lestvici je bil ocenjen dogodek v britanski jedrski elektrarni. Pregledi varnostnih sistemov so pokazali obsežno korozijo cevovodov, vsebnikov in seizmicnih podpor. Oba reaktorja v elektrarni so zaustavili za cas, ko se izvajajo popravila na korodiranih komponentah. Dogodek ni povzrocil nobenih posledic za prebivalce ali okolje. Dva vira sevanja 241Am/Be sta potovala skozi mednarodno letališce, vendar so ju izlocili iz nadaljnjega prevoza in ju dostavili v podjetje, ki nima dovoljenja za hrambo radioaktivnih snovi ter tudi nima postopkov za varstvo pred sevanji. Dogodek ni imel posledic za varnost prebivalcev ali okolje. INES ocena dogodka je stopnja 2, saj gre za vira kategorije 2, ki sta bila med transportom dostavljena podjetju, ki nima postopkov za varno ravnanje z viri sevanja. Trije dogodki z oceno INES stopnje 1 so bili povezani s krajo virov sevanja. Pri prvem dogodku je bil pogrešan vir 99mTc po dostavi na inštitut nuklearne medicine. Vira niso našli, saj ga je tat odvrgel v vsebnik z odpadnim steklom, ki je bil odpeljan v tujino. Po mesecu dni so tatu našli in ga aretirali, medtem pa je vir sevanja že razpadel, posledic za prebivalce pa ni bilo. Drugi dogodek se je zgodil s krajo radiografske naprave z virom 192Ir, ki je bil postavljen ob vozilo. Sprožili so iskalno akcijo in vir po 10 dneh našli nepoškodovan, raziskava kraje pa se je nadaljevala. Tretji dogodek je bil kraja merilnika vlage oz. gostote z dvema viroma 241Am/Be kategorije 4. Merilnik so ukradli iz tovornjaka. Naslednji dan so na mestni ulici našli odložen merilnik z viroma sevanja, ki je bil nepoškodovan in tako ni povzrocil posledic za prebivalce. Trije dogodki z oceno INES stopnje 1 so bili povezani z viri neznanega izvora, ki so bili pomešani med odpadno kovino. Vire 241Am so skupaj z odpadno kovino stalili v jeklarnah (vse tri v isti državi), izotop americija pa se je ujel na filtre z drugimi prašnimi delci in tako ni povzrocil onesnaženja okolja. Jeklo ni bilo kontaminirano. Poreklo virov sevanja za vse tri dogodke ni znano. Dogodek z oceno INES stopnje 2 se je zgodil v veterinarski kliniki. Cuvajka živali se je kontaminirala z izotopom 131I, ki se uporablja za zdravljenje povecane šcitnice pri mackah. Veterinar je pod kožo živali vbrizgal izotop in ga nekaj polil po kožuhu mack. Cuvajka živali se je s tem kontaminirala po vratu, kar so opazili po dveh dneh. Aktivnost 360 kBq je bila izmerjena na 4 cm2 kože in ocena prejete doze je bila 2 Sv, kar presega letno dozno omejitev. V šcitnici kontaminirane osebe so izmerili aktivnost jodovega izotopa in dolocili, da je bila ta ob kontaminaciji 18 kBq, kar pomeni dozo 1,4 mSv na šcitnico. Deterministicnih ucinkov obsevanja ni bilo. Porocali so še o dveh dogodkih stopnje 2, pri katerih je prišlo do prekomerne izpostavljenosti delavcev med izvajanjem radiografije, ker vir 192Ir ni bil ustrezno povlecen nazaj v radiografsko kamero. V obeh primerih so izvajalci radiografije prejeli doze, ki so presegale letno dozno omejitev za delavce, deterministicnih ucinkov obsevanja pa ni bilo opaziti. Razlog za prvi dogodek je bil hrupno okolje in napaka delavca, pri drugem dogodku pa je šlo za neustrezno ravnanje delavcev, ki so jih nato odstranili z delovnih mest v radiografiji in sta potem zamenjala službi. 13.3 INES DOGODKI V SLOVENIJI Za upravljavce sevalnega ali jedrskega objekta nacin porocanja o dogodkih doloca 30. clen pravilnika JV9. Porocilo o opravljeni analizi dogodka, ki ga mora upravljavec predložiti URSJV, mora vsebovati tudi klasifikacijo dogodka po mednarodni lestvici jedrskih in radioloških dogodkov. V Sloveniji v letu 2018 ni bilo dogodkov, za katere bi porocali v skladu s kriteriji INES. Na URSJV so v letu 2018 obravnavali tri najdbe oz. dogodke v NEK, ki so bili ocenjeni s stopnjo 0 po INES lestvici. Opis dogodkov v NEK je v poglavju 2.1.1.1.4. 13.4 DRUGI MEDNARODNO ODMEVNI DOGODKI V LETU 2018 Na spletni strani IAEA so porocali še o treh dogodkih v letu 2018, ki niso bili vkljuceni v porocanje v sistem NEWS za INES dogodke. Dogodki niso bili ocenjeni po INES kriterijih. Prvi dogodek je obvestilo o pripravah v ameriških elektrarnah na atlantski obali na prihod orkana Florence. Dva reaktorja v eni elektrarni so preventivno zaustavili, ostale pa so izvedle ukrepe za zašcito pred orkanom. O posledicah po prehodu orkana niso porocali. Drugi dogodek je bil požar v oddelku nuklearne medicine v bolnišnici azijske države. Zagorel je strop in elektricna napeljava v manjši operacijski sobi, ki so ga pogasili v nekaj urah. Pri tem ni bilo žrtev ali ogrožanja sevalne varnosti. Tretji dogodek je bila najdba radioaktivnih snovi neznanega izvora na ulicah južnoameriškega velemesta. V paketu sta bili kovinski plošci iz osiromašenega urana, ki se uporabljajo kot kolimator. Odpeljali so ju v osrednji objekt za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Kontaminacije prebivalcev ni bilo. Zaceli so preiskavo porekla najdenega kolimatorja, vendar o tem niso porocali. Vir: [96]. 14 VIRI [1] Nuklearna elektrarna Krško, Letno porocilo o obratovanju NEK za leto 2018, februar 2019. [2] Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2016, URSJV/DP-196/2017. [3] Mesecna porocila o obratovanju NEK v letu 2018. [4] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Težave z meritvijo visoke napetosti transformatorja GT 2«- porocanje po pravilniku, št. 357-18/2018/3. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2018. [5] Zakljucno porocilo, št. 357-18/2018/9. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2018. [6] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Neuspešna instalacija novih tlacnih transmiterjev PT944EC in PT943EC«- porocanje po tehnicnih specifikacijah, št. 357-15/2018/1. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2018. [7] Zakljucno porocilo, št. 357-15/2018/6. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2018. [8] Porocilo o opravljeni analizi z utemeljitvijo nadaljnjega obratovanja »Zahteva DEC TS LCO 3.3.3.5 in DEC TS LCO 3.0.3«- porocanje po tehnicnih specifikacijah, št. 357-15/2018/10. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2018. [9] Zakljucno porocilo, št. 357-15/2018/12. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2018. [10] Inšpekcijski zapisnik št. 2/2019. [11] Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2017, URSJV/DP-201/2017. [12] Odlocba URSJV o izvedbi modernizacije varnostnih rešitev za preprecevanje težkih nesrec in blažitev njihovih posledic, september 2011. [13] NPP Krško Analyses of Potential Safety Improvements, NEK ESD-TR-09/11, januar 2012. [14] URSJV odobritev Programa nadgradnje varnosti NEK, februar 2012. [15] Slovenian Post-Fukushima National Action Plan, URSJV, december 2012. [16] Posodobljeni post-fukušimski akcijski nacrt (Update of the Slovenian Post-Fukushima Action Plan), URSJV, december 2017. [17] Program nadgradnje varnosti NEK, Rev. 3, januar 2017. [18] Odlocba URSJV o odobritvi Programa nadgradnje varnosti NEK rev. 3 in podaljšanju roka za izvedbo, januar 2017. [19] Letno porocilo o radioaktivnih emisijah iz NE Krško za leto 2018. [20] Letno porocilo o obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA za leto 2018, IJS-DP-12701, Izdaja 1, IJS, januar 2019. [21] Polletno porocilo o izvedbi nacrta sprememb in izboljšav, IJS-DP-11894, Izdaja 8, IJS, januar 2019. [22] Nadzor radioaktivnosti CSRAO v Brinju. Porocilo za leto 2018. IJS-DP-12757, februar 2019. [23] Letno porocilo o izvajanju varstva pred IO sevanji in o vplivu Rudnika Žirovski vrh na okolje za leto 2018. [24] Nadzor radioaktivnosti okolja Rudnika Žirovski vrh. Porocilo za leto 2018. ZVD, LMSA-32/2019-GO. [25] Porocilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije v letu 2018. ZVD, LMSAR-20190005-MG. [26] Letno porocilo o radioaktivnih emisijah iz Nuklearne elektrarne Krško. [27] Nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško. Preliminarno porocilo za leto 2018. [28] Meritve radioaktivnosti v okolici Reaktorskega centra IJS. IJS-DP-12688, februar 2019. [29] Prispevek za porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2018. ARAO, 08-01-002, februar 2019. [30] Porocilo o izvajanju programa sistemskega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi naravnih virov sevanja za leto 2018, št. LMSAR-20180040, 15.10.2018, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o.o. [31] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2018, Institut »Jožef Stefan«, Odsek za znanosti v okolju (O-2), januar 2019. [32] Opustitev nadzora nad kovinskimi odpadki, št. TO-RZ-16/2018/1743. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2018. [33] Obvestilo o iznosu izrabljenih smol kaluženja, št. To.RZ-22/2018/2141. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2018. [34] Vloga: Dopolnitev vloge za dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti - opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo, v skladu z 12. in 13. clenom UV1 Št. ING.DOV-261.18/5322 z dne 25. 7. 2018, št. ING.DOV-272.18/5661. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2018. [35] Vloga: Obvestilo o iznosu izrabljenih smol iz sistema kaluženja uparjalnikov (BD), št. ING.DOV-322.18/6305. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2018. [36] Vloga: Obvestilo o iznosu oglenega granulata, št. ING.DOV-321.18/6304. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2018. [37] Porocilo Sklada za financiranje razgradnje NEK, DŠT/TŠ-83/2019. [38] Porocilo Sklada za financiranje razgradnje NEK, DŠT/TŠ-129/2019. [39] Prispevek URSZR za Letno porocilo o jedrski in sevalni varnosti za leto 2018. [40] Organizacijsko navodilo: ON 2.1.2 Spremljanje in obravnava tujih obratovalnih izkušenj in upravnih zahtev. [41] http://reachingcriticalwill.org/images/documents/Disarmament-fora/npt/prepcom18/statements/23April_Slovenia.pdf [42] https://www.un.org/disarmament/wmd/nuclear/npt2020/prepcom2019/ [43] https://www.iaea.org/sites/default/files/16/08/statement_sir_2015.pdf [44] https://www.iaea.org/safeguards/symposium/2014/home/eproceedings/sg2014-slides/000388.pdf [45] https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC60/GC60Documents/English/gc60-13_en.pdf [46] http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupMeetingDoc&docid=12948 [47] https://www.iaea.org/sites/default/files/18/09/sg-serving-nuclear-non-proliferation.pdf [48] https://www.ctbto.org/ [49] http://www.delo.si/sobotna/ne-smemo-cakati-na-krize-odzivati-se-moramo-prej.html [50] https://www.ctbto.org/press-centre/highlights/2017/executive-secretary-lassina-zerbo-participates-in-bled-strategic-forum/ [51] http://ec.europa.eu/trade/import-and-export-rules/export-from-eu/dual-use-controls/ [52] http://www.nuclearsuppliersgroup.org/en/news/192-public-statement-of-the-2018-nsg-plenary-jurmala [53] http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_trg/trgovinska_politika/nadzor_nad_blagom_in_tehnologijami_z_dvojno_rabo/ [54] https://www.state.gov/t/isn/ecc/c27911.htm [55] http://www.mzz.gov.si/en/newsroom/news/40205/ [56] http://indico.ictp.it/event/a14255/other-view?view=ictptimetable [57] http://www-ns.iaea.org/downloads/rw/source-safety/scrap-metal-code/workshops/malta-workshop-meeting-report-final.pdf [58] http://www-pub.iaea.org/MTCD/publications/PDF/Pub1316_web.pdf [59] http://www-ns.iaea.org/security/itdb.asp [60] https://www.flickr.com/photos/iaea_imagebank/sets/72157694841392731/ [61] https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC57/GC57Documents/English/gc57-19_en.pdf [62] https://www-legacy.iaea.org/About/Policy/GC/GC61/GC61Documents/English/gc61-24_en.pdf [63] http://www.vienna.representation.si/index.php?id=962&L=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=33042&cHash=526a3793411bab2a95808398a3efe802 [64] https://www.iaea.org/newscenter/news/key-nuclear-security-agreement-to-enter-into-force-on-8-may [65] https://www.sipri.org/commentary/2016/entry-force-amendment-convention-physical-protection-nuclear-material [66] http://www-ns.iaea.org/security/nusec.asp?l=31 [67] https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC60/GC60Documents/English/gc60-11_en.pdf [68] https://www.iaea.org/publications/10983/self-assessment-of-nuclear-security-culture-in-facilities-and-activities [69] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/securing-dangerous-material/index_en.htm [70] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/explosives/docs/20140505_detection_and_mitigation_of_cbrn-e_risks_at_eu_level_en.pdf [71] http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015XG0908(01)&from=EN [72] https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/what-we-do/policies/european-agenda-security/20171018_action_plan_to_enhance_preparedness_against_chemical_biological_radiological_and_nuclear_security_risks_en.pdf [73] http://www.gicnt.org/ [74] http://www.nti.org/treaties-and-regimes/global-initiative-combat-nuclear-terrorism-gicnt/ [75] http://ntiindex.org. [76] Porocilo APOSS-a v letu 2018. [77] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v republiki Sloveniji za leto 2018, Ekonerg - institut za energetiku i zaštitu okoliša, Zagreb. [78] Porocilo »Elektroinštituta Milan Vidmar« o dejavnostih na podrocju varstva pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v letu 2018. [79] Porocilo ENCO o dejavnostih v letu 2018. [80] Porocilo podjetja Enconet d.o.o. o dejavnostih v letu 2018. [81] Porocilo Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o dejavnostih v letu 2018. [82] Porocilo Fakultete za elektrotehniko Univerze v Zagrebu o dejavnostih v letu 2018. [83] Porocilo fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani, o dejavnostih v letu 2018. [84] Porocilo IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring, Ljubljana, Hajdrihova 4, o dejavnostih v letu 2018. [85] Porocilo pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost INKO svetovanje o dejavnostih v letu 2018. [86] Porocilo IJS o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2018. [87] Porocilo Instituta za elektroprivredu d. d., Zagreb, Hrvaška, o dejavnostih v letu 2018. [88] Letno porocilo pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost za leto 2018, Institut za varilstvo, januar 2019, Ljubljana. [89] Porocilo Inštituta za kovinske materiale in tehnologije o dejavnostih v letu 2018. [90] Porocilo IMK o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2018. [91] Porocilo Nuccon GmbH o dejavnostih v letu 2018, januar 2019. [92] Porocilo podjetja SIPRO inženiring d.o.o. o dejavnostih za leto 2018, januar 2019. [93] Porocilo Zavoda za gradbeništvo Slovenije o dejavnostih v letu 2018. [94] Porocilo o delu pooblašcene organizacije (sevalna in jedrska varnost) v letu 2018. LDOZ-16/2019-GO, januar 2019. [95] https://www.iaea.org/PRIS/home.aspx [96] http://www-news.iaea.org 15 SEZNAM KRATIC Spodaj so navedene kratice, ki so uporabljene v tem porocilu. AMP Ageing Management Programme/program za obvladovanje staranja ARAO Agencija za radioaktivne odpadke ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje ATO Atomic Questions Working Group BIPM Mednarodni urad za uteži in mere (Bureau International des Poids et Measures) BSS Basic Safety Standard/temeljni varnostni standard CDP Core Damage Probability/verjetnost za poškodbo sredice CEOD Centralna evidenca osebnih doz CERAO Centralna evidenca radioaktivnih odpadkov, ki jo vodi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost CMC kalibracijske in merilne zmogljivosti (Calibration and Measurement Capabilities) CORS Center za obvešcanje Republike Slovenije CSRAO Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov CTBT Comprehensive Nuclear Test-Ban Treaty/Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poizkusov CTBTO Comprehensive Nuclear Test-Ban Treaty Organization CURS Carinska uprava Republike Slovenije DDR diagnosticna referencna raven DG dizelski generator DLN državni lokacijski nacrt DPN državni prostorski nacrt EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar EK Evropska komisija ELME Ekološki laboratorij z mobilno enoto ENSREG European Nuclear Safety Regulators Group EQ Environmental Qualifications /okoljska kvalifikacija varnostne elektricne opreme ETF Exchange-Traded Fund EU Evropska unija FRI Fuel Reability Indicator/faktor zanesljivosti goriva GK Generalna konferenca Mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA International Atomic Energy Agency/Mednarodna agencija za atomsko energijo ICJT Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo pri Institutu »Jožef Stefan« ICRP International Commission for Radiation Protection IDDS In Drum Drying System/sistem za sušenje radioaktivnih odpadkov IG izrabljeno gorivo IJS Inštitut »Jožef Stefan« INES International Nuclear Event Scale INPO Institute for Nuclear Power Operation INSC Instrument for Nuclear Safety Co-operation IRR Internal Rate of Return/notranja stopnja donosa ISI In Service Inspection/medobratovalni pregledi ISOE International System on Occupational Exposure ITDB Illicit Trafficking Database JAP ionizacijski javljalniki požara KNM Klinika za nuklearno medicino v Ljubljani KCDB Spletna baza Mednarodnega urada za uteži in mere KID Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom LDOZ Laboratorij za dozimetrijo pri ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d. o. o. LMSAR Laboratorij za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov pri ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d. o. o. MAAE Mednarodna agencija za atomsko energijo MKID Medresorni komunikacijski sistem med izrednim dogodkom MM Money Market MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MORS Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije MZI Ministrstvo za infrastrukturo MZO Mreža zgodnjega obvešcanja MZZ Ministrstvo za zunanje zadeve NEA Nuclear Energy Agency NEK Nuklearna elektrarna Krško NEP Nacionalni energetski program Republike Slovenije NPT Non Proliferation Treaty/Pogodba o neširjenju jedrskega orožja NRC Nuclear Regulatory Commission NRP nacrt razvojnih programov NSG Nuclear Suppliers Group/Skupina jedrskih dobaviteljic NSRAO nizko- in srednje radioaktivni odpadki NUID pripravljenost na izredne dogodke (Nacrt Ukrepov ob Izrednem Dogodku) NZIR Nacrt zašcite in reševanja O-2 Odsek za znanosti v okolju IJS OECD Organization for Economic Co-operation and Development OI Onkološki inštitut OPC operativni podporni center OSART Operational Safety Assessment Review Team OVC Cisterna, v katero se iztekajo tekocine iz reaktorja in vrocih celic pMC percent Modern Carbon PDEH sistem za digitalno regulacijo turbine PGD projekt za gradnjo objekta PIS Process Information System/procesni informacijski sistem PK Pariška konvencija PMF Probable Maximum Flood/dolocitev verjetne visoke vode PSR Periodic Safety Review/Obcasni varnostni pregled QA Quality Assurance/zagotavljanje kakovosti RAO radioaktivni odpadki RIC Reaktorski infrastrukturni center Instituta »Jožef Stefan« ROKO Radioaktivnost v OKOlju RS Republika Slovenija RTG rentgenske naprave RUŽV Rudnik urana Žirovski vrh RVO Nov sistem za zbiranje, arhiviranje in prikazovanje podatkov, ki bo v celoti zamenjal star sistem »MZO« RŽV Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o. SID Skupina za obvladovanje izrednega dogodka SKPUO Strokovna komisija za preizkus znanja usposobljenosti operaterjev NEK SKRAO Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki SSAJN Strokovna skupina za analizo jedrske nesrece URSJV SSK structures, systems and components/strukture, sistemi in komponente SSOD Strokovna skupina za oceno doz URSJV SSSJV Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost SVPIS Služba za varstvo pred ionizirajocimi sevanji pri Institutu »Jožef Stefan« TLD Termo Luminiscencni Dozimeter TPC tehnicni podporni center TRIGA Training Research Isotope General Atomic TS Technical Specifications/tehnicne specifikacije Ur. l. Uradni list URSJV Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost URSVS Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji URSZR Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje US NRC United States Nuclear Regulatory Commission USAR Update Safety Analysis report/Izpopolnjeno koncno varnostno porocilo VOK varnostno-obratovalni kazalniki VVA verjetnostne varnostne analize WANO World Association of Nuclear Operators WENRA Western European Nuclear Regulators Association/Združenje evropskih upravnih organov za jedrsko varnost ZN Združeni narodi ZPC zunanji podporni center ZPNB Zakon o prevozu nevarnega blaga ZUOD Zacetno usposabljanje osebja z dovoljenjem ZVD ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. ZVISJV Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti