OBČINSKA
Siev. 11.
Clasiio Županske zveze za
Mesečna priloga „8omoI5ubu'
Leto I.
Državna hipotekama banka in občinski denarji.
Nobena občina, nobeno županstvo, ravnotako pa tudi noben občinski zastopnik — sedanji in tisti, ki še le pride do te časti, ne sme ostati v nevednosti, kako hoče država urediti denarne zaloge, ustanove in zaklade občin, ter jim odvzeti pravico do samoodločbenega gospodarstva z denarji.
V ;;Uradnem listu« št. 119 z dne 20. novembra 1922 je bil razglašen zakon o ureditvi državne hipotekarne banke kraljevine SHS, ki zasluži, da si ga na drobno ogleda prav vsak občan. Ta zakon ne pomenja ničesar drugega, nego da se odvzame občinam pravica prostega upravljanja občinskega premoženja in denarja, ki se ga hoče v določeni dobi v celoti potegniti v državno centralo. Torej zopet napad na avtonomijo občin, od katere se krha drobec za drobcem.
Oglejmo si na kratko glavna in bistvena določila tega zakona, po katerem bodo zopet prizadete le občine v Sloveniji, ki so seveda najpopolneje organizirane upravne enote v državi. — V II. oddelku pod >A. Obseg poslov, določa zakon v členu 5 tako-le:
Državna hipotekama banka
1.	upravlja vse državne in druge javne fonde, nadalje pupilarne in depozitne glavnice;
2.	upravlja občinsko, s r e -s k e , oblastne (okrožne) glavnice, ki se ji izročajo v upravljanje, i s t o t a k o pa vse one glavnice in denarje cerkva, samostanov in drugih korporacij, ki se pobirajo v dokladah insevše3tihme-secih ne uporabijo za to, čemur so namenjeni.
Dalje je določba v II. oddelku pod »D. Nalaganje glavnic« , člen 40: Vsi državni fondi, istotako pa tudi oblastne, okrožne, sreske in občinske glavnice, kolikor niso deponirane v samoupravnih hranilnicah, cerkvene in samostanske glavnice in glavnice drugih javnih naprav pod neposrednim državnim nadzorstvom in njih denarji, ki se pobirajo v dokladah, a se ne uporabijo v šestih mesecih za to, čemur so namenjeni; vsi depoziti pri sodiščih, policijskih (političnih) oblastvih in vseh ostalih državnih uradih, nadalje denarji pupilarnih in konkurznih mas se morajo dajati v upravljanje državni hipotekami banki, če ne zahteva varovan-čeva korist, da se naloži pupilarni denar na večje obresti po varstvenem zakonu.
Vse te glavnice in vsi ti fondi se smejo nalagati tudi v državne obveznice in v pa-
pirje, katerim se daje po zakonu ta pravica, pupilarni denarji pa tudi v hranilnice, ki jim priznava zakon pupilarno varnost, toda samo največ do 20.000 dinarjev iz ene pupilarne mase.
Kot dopolnilo k temu členu pa se glasi člen 41: Če se po prejšnjem členu ne pošlje denar niti v enem mesecu, ko bi so moral poslati, plačajo državni organi in osebe, ki so odgovorne za to, na ta denar 12% obresti za ves čas, ko je ležal denar brezplodno.
In končno določa v VIII. oddelku (»Prehodne odredbe«) člen 117 g to-le:
Zavodi in napravo v novih pokrajinah, ki so do sklenitve tega zakona sprejemali na vloge in v hranjenje denar, o katerem so govori v členu 5, točkah 1. in 2. tega zakona, morajo najkasneje v desetih letih položiti ta denar pri državni hipotekami banki. Nove vloge tega denarja smejo omenjeni zavodi sprejemati še 5 — pet — let; potem pa se mora ves denar po členu 5., točkah 1. iu 2. pošiljati državni hipotekami banki.
Kaj naj rečemo mi, kaj naj reče k temu zakonu vsa naša javnost, — kaj naj rečejo naše občine, kojih interese zastopamo na tem mestu v prvi vrsti? To je tako vnebovpijoč udarec ne le na samoupravne njihove pravice, ampak tudi udarec za naše denarne zavode, ki naj.bodo po navedenih določilih tega zakona naravnost oropani vseh stalno naloženih denarjev. — Ali naj to oni, lei se jih tiče, prenesejo molče? Ali naj roma res ves naš denar — četudi po prehodnih določbah šele čez 5 ali 10 let v državno hipo-tekarno banko? Za svojo dolžnost smatramo kot čuvarji in zagovorniki pravic in interesov ne le občin kot takih, marveč tudi vsakega poedinca, da proti nakani centralizacije vseh javnih fondov, kakor zlasti tudi pupilarnih denarjev, na tem mestu z vso odločnostjo ugovarjamo. Vse prizadete, občine in druge korporacije, ne v zadnji vrsti zlasti varstvena in nadvarstvena (sodna) oblastva, pozivljemo, da še pravočasno povzdignejo svoj glas in sicer s krepkim povdarkom in energično zahtevo: Naš denar ostani brezpogojno doma! — Ni treba, da se bo zakon res izvajal; saj se ni izvajalo in izvedlo že nešteto drugih zakonov I Vendar, ko gre za denar, ni izključeno, da se bo poskušalo dati temu zakonu veljavo pred drugimi. No spominjamo se, da bi bil o tako važnem zakonu razpravljal edino kompe-tentni faktor: parlament. Ne, enostavno razširil se je stari srbski zakon o ureditvi uprave fondov z dne 8. julija 1898 na vzo kraljevino SHS. Zato bo dolžnost naših poslancev, da z vso energijo preprečijo izvajanje tega zakona, v kolikor se tiče obveznega nalaganja naših denarjev v cen-
tralni belgrajski banki. Preveč živo nam je pred očmi 20% ni odbitek pri žigosanju, pasivno zadržanje centralne vlade nasproti predvojni mavstrijskim obveznicam, kaj še le proti avstrijskim vojnim posojilom, da bi molče prenesli še zadnji napad na nal kapital.
Vigilantibus iural (Le čuječim bo mogoče doseči pravico.)
Domovinstvo.
(Nadaljevanje.)
Obseg domovinske pravice.
Domovinska pravica se razteza na celo občino. Popolnoma zmotna je tedaj misel, na katero se večkrat naleti in to posebno v slučajih, kadar je treba skrbeti za kakega občinskega reveža, da se domovinska pravica razteza le na gotov del občine, na posamezno vas, katastralno občino itd, in da je vsled tega dotični del občine dolžan skrbeti za dotičnega reveža. Domovinska pravica obsega celo občino n se vsled tega vse pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz domovinstva, raztezajo na celi občinski okoliš. Da se v več občinah še danes izvršuje občinska ubožna oskrba po posa« meznh vaseh, odnosno delih občine, t. J. da posamezne vasi ali deli občine skrbe lei za reveže, ki so bili tamkaj rojeni ali so vedno tamkaj stanovali, je v zmislu domovinskega in ubožnega zakona nepravilno, pustila se je pa taka preskrba vsled tega, ker je ta navada ponekod tako ukoreninjena, da bi jo bilo težko odpraviti in pa ker se je v gotovih slučajih kot recimo pri preskrbi revežev od hiše do hiše, izkazala kot praktična.
Če se dve občini združite ali če se eni občini priklopi en del druge občine, tedaj se domovinska pravica, ki jo je kdo imel v enem ali drugem delu tako povečane občine, razširi na celi del po združitvi pove* čane občine.
Nekoliko bolj zapleteno je vprašanje domovinske pravice pri razdružitvi ene občine v dve ali več občin, odnosno pri vdružitvi enega kosa v okoliš druge občine. Domovinska pravica je v tem slučaju vravnana sledeče:
Domačine razdražene občine je treba odkazati kot domačine oni občini, v katero po razdružitvi spada zemljišče, na katerem so oni stanovali za časa razdružitve. Pripomni se, da se pod besedo »stanovati« ne sme razumeti le začasno mogoče nekaj dni trajajoče slučajno in prehodno bivanje, temveč to bivanje mora biti tako, da je ia okoliščin, če se drugače ne da dokazati —« razvidno, da je dotičnik imel namen tamkaj stalno bivati. Pri domačincih, ki z« časa razdružitve niso več v občini bivali, pride kot domvna občna v poštev ona ob«
a*
o
čina, v kateri leži zemljišče, na katerem so zadnjič stanovali pred odhodom iz občine. Če se tndi na podlag tega določila domovinstvo v eni ali drugi vsled razdružitve nastali občini ne da določiti, ker do-tičnik sploh ni nikdar v občini stanoval, potem se vzame za podlago poslednje bivališče tistega, po katerem se domovinstvo javna, t. j. očeta, starega očeta itd., od-nosno pri nezakonskih otrocih matere, oz. siare matere itd.
Pri osebah, pri katerih ne pride do veljave nobeden zgoraj naštetih načinov, določi politično oblastvo, v kateri izmed nastalih občin imajo te domovinsko pravico, če tega občine sporazumno same ne urede.
Brezdomovinei.
Brezdomovince imenujemo one osebe, katerih domovinska občina ni znana in se tudi nc more dognati. Ker pa mora biti vsak državljan nekam pristojen, mora se takim osebam domovinska občina določiti, odnosno treba jih je odkazati neki občini, ki mora z njimi ravnati tako kol z domačinci in sicer tako dolgo, dokler se domov-ua občina ne dožene ali drugod ne pridobe domovinske pravice.
Odkazati se pa morajo osebe brez domovinske pravice občinam vedno po sledečem redu:
1.	Tisti občini, v kateri so živele, ko so bile potrjene ali so kot prostovoljci odšle k vojakom;
2.	tisti občini, v kateri so, predno se je o njihovem domovinskem vprašanju začelo razpravljati, najdalje in sicer vsaj pol leta neprenehoma in prostovoljno prebivale. Če so prebivale te osebe v dveh ali več občinah enako dolgo, pride v poštev ona občna, v kateri so pod naštetimi pogoji prebivale nazadnje;
8. tisti občini, v kateri so bile rojene ali pri najdenčkih, kjer so bili najdeni. Pri osebah, ki so prišle iz najdenišnic in pri katerih ni znano niti kje so bile rojene, niti kje najdene, pride v tem slučaju v poštev občina, v kateri je najdenišnica;
4. tisti občini, v kateri se je oseba dobila v času, ko je vprašanje glede domovinske pravice nastalo.
Pripomniti je treba, da se mora od-kazilo izvršiti točno po navedenem redu in se ne sme nobena točka neupravičeno preskočiti. Predvsem pride tedaj v poštev prva točka. Če ni mogoče dognati, v kateri občini je dotičnik stanoval v času, ko je bil vzet k vojakom ali ko je kot dobro-(voljec odšel v vojaško službo, tedaj se preide na drugo točko in se preišče, če so mogoče dani pogoji druge točke. Če tudi teh ni, se preide na tretjo točko itd. In šele, če se po nobeni izmed teh točk odka-fcilo ne more izvršiti, pride v poštev četrta točka, t. j. občina, v kateri se je oseba nahajala, ko se je vprašanje glede njene osebe pričelo.
Zakonska žena se odkaže, če živi z možem skupaj, občini, kateri se je odkazal njen mož. Žena, ki živi ločena od moža, ee odkaže po prej navedenem načinu. Ne-Bamosvoji zakonski otroci slede pri odka-rflu očetu, nezakonski materi. Oboji pa zopet let tedaj, če žive z očetom, odnosno z materjo skupaj.	(Dalje.)
41
Kaj morajo vedeti in poznati županstva?
(O razsodbah upravnega sodišča.)
(Daljo.)
Rekli smo že —in to določa občinski red popolnoma natančno (v S 30. za Kranjsko, v § 26. za Štajersko), da mora v občinskih'zadevali občinski odbor le sklepati in izvrševanje sklepov nadzorovati. Ves odbor skupaj pa izvrševalne oblasti nima, ampak je njegov iz-vrševalni organ županstvo. Teh določil se bo pač morala držati tudi prihodnja zakonodaja, če ne bo hotela postaviti na glavo vsega upravnega sistema. — Toda v ob-širnejo razpravo v tem ozirn se ne_ moremo spuščati na tem mestu. — Vrnimo se torej k razsodbam upravnega sodišča, nanašajoče se na to poglavje občinskega reda. Podamo le nekatere najvažnejše.
1.	Občinam pristoječa svoboda pri upravi lastnega premoženja ne vsebuje pravice, da bi smele neomejeno, za poljubne — če tudi zakonito dopustne namene razpolagati s premoženjem; navezana je (ta svoboda) na one namene, ki spadajo v področje občine. — (Razsodba upravnega sod. 13. maja 1881, št. 749, zv. IV, št. 1096).
2.	Naknadno odobrenje kakega — od občinskega starešinstva storjenega sklepa v zadevi, ki spada sicer v delokrog občinskega odbora, velja ravnotako, kakor če bi bil že prvotno v tej zadevi sklepal občinski odbor. (Uprav. sod. 3. novembra 1894, št. 3972, Budw. 8137).
3.	Občina ni le poklicana upravljati lastno občinsko premoženje, ampak tudi drugo posebno premoženje, ki je v zvezi z občinskimi smotri, če je bilo to dosedaj običajno. Spori o tem spadajo pred rednega sodnika. (Upr. sod. 15. sept. 1881, št. 1433, zv. V, št. 1154).
4.	Občinski odbor je poklican, da upravlja premoženje krajev (t. j. vasi, sosesk.) (Upr. sod. 22. marca 1889, št. 1102, Budw. 4588.)
5.	Določitev uradnega sedeža občinske uprave spada v lastno področje občine. (Upr." sod. 11. junija 1886 št. 1223, zv. X, št. 3104).
K tej razsodbi naj pripomnimo, da n i m a župan sam pravice določiti, kje naj bo občinska pisarna, ali pa to pisarno pri novi izvolitvi župana enostavno preselili na svoj dom ali poljubno kam drugam, temveč mora o premestitvi vselej popred sklepati občinski odbor.
6.	Službeno razmerje občinskih uradnikov (uslužbencev sploh; op. pisca), sloneče na občinskih sklepih, je zasebno-pravnega značaja; umirovljenje kakega občinskega uradnika se ne smatra za javno marveč kot zasebnopravno dejanje. pr. sod. 24. nov. 1881, št. 1756, zv. V, ?t. 1217.)
7.	Občina ima pri nastavi5 ;nju uradnikov pravico proste izbire Prosilci za občinske službe nimajo pravice do rekurza, če se odbije prosr"}. — Tudi deželni odbor ni upravičen, se v takih zadevah uradno vmešavat' (Uprav. sod. 13. aprila 1888, št. 803, Budw. 4043).
K temu pripominjamo: Tudi ona — sedaj državna nadzorstvena obastva, ki iz-
vršujejo pravice bivših deželnih odborov, nimajo nikake ingerenče na nameščanje občinskih uslužbencev. Vsled tega tudi Hi-majo nikake pravice odločevati o pritožbah proti sklepom občinskih odborov v zadevi podelitev služb. Le tedaj, če kak sklep krši zakon v formalnem oziru, jim daje zakon pravico, dotični sklep razveljaviti, nikakor pa ije pravice, o pritožbi odločevati meritorno. — Razveljavljen je protipo-stavnih sklepov pa spada v delokrog poli-litičnih oblastev l: stopnje (okrajnih glavarstev. ).
8.	Označenje kakega občinskega sklepa kot demonstracijskega ne opravičuje oblasti, da bi ta sklep razveljavila (ustavila), ako demonstracija ni nedopustna po svoji vsebini. (Upr. sod. 13. januarja 1897, št. 192, Budw. 10.275).
9.	Vdeležba občine kot take pri slav-nostih in zborovanjih n i izven delokroga občine, ravnotako ne sklepi, ld se tičejo takih slavnosti in zborovanj, ako je le namen dopusten. (Upr. sod. z dne 13. januarja 1897, št. 192, Budw. 10.275.)
10.	Nadzorovanje, da se drži policijska ura pri obrtih, posebno pri gostilnah, spada v delokrog občine. — Splošna določitev policijske ure )>a spada v delokrog obrtnega oblastva.
(Tako je razsodilo upravno sodišče dne 13. aprila 1888, št. 1287, Budvv. 4044. — Sedaj je ta stvar v praksi v toliko drugačna, ker določa policijsko nro pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve, tudi za deželo, in si je ta II. instanca pridržala tudi pravico za podaljšanje policijske ure za posamezne večere. — V tem oziru bo pač treba odločnih korakov, da preide ta pravica zopet na občine. Nadzo-rovalno pravico kot krajevna policijska oblast pa ima občina slej kot prej.
Pri tej priliki opozarjamo, da ima le občina pravico, dovoljevati g o d b e n e in plesne prireditve. Te pravice si ne smejo občine pustiti kratiti po nobenem oblastvu.)
Ker je k določbam tega poglavja občinskega reda bilo izdanih še več razsodb upravnega sodišča, navedemo nekatere v prihodnjem članku, da se današnji preveč ne raztegne.	(Dalje.)
Občine in šolski izdatki.
Ali ima ol>čina odnosno županstvo pravico zahtevati prepis proračuna krojnega šolskega sveta ali ne? Ali imajo občine in županstva sploh pravico do vpogleda v proračune krajnih šolskih svetov?
Taka vprašanja dobivamo večkrat. — Svoje mnenje smo povedali že ponovno v preteklem letu.
Naj sledi še enkrat nastopno pojasnilo:
Nesporno je, da so proračuni kakor tudi računi krajnih šolskih svetov prav tako javni, kakor oni krajevnih (političnih) občin, gospodarskih odborov, cestnih m zdravstvenih zastopov. Skratka: kjer gre za javno gospodarstvo z javnim denarjem, mora imeti tudi vsa javnost pravico do vpogleda v gospodarstvo. Čisto gotovo je torej, da irtia javnost pravico do vpogleda tudi v šolske prora-
Nosite zaradi nj ihovih velikih prednosti
a u č u k/> o t -petnik^/inpoi"
plaie
Vesele in blagoslovljene
BOŽIČNE PRAZNIKE
želi vsem cenjenim odjemalcem
ANTON KUŠLAN, trgovina z mešanim blagom, LJUBLJANA, Karlovska cesta 34,
HIŠA V MOŠNJAH NAPRODAJ
v kateri je že več let dobro idoča gostilna. Pri-« pravna je tudi za vsako drugo brt. Cena nizka. Pojasnila daje VAL. REMIC, Mošnje štev. 33 p. Radovljica, Gorenjsko._ 5494
IVAN MIHEVC :: Vrhnika
Stara cesta štev. 120, priporoča svojo veliko zalogo najboljšega
USNJA iz domače stroje in češke PODPLATE.
j-une in račune, četudi zakon o šolskem nadzorstvu tega izrecno ne določa, kar mora biti pa umevno samoposebi. — Tem večjo pravico ima torej občinski odbor od-nosno županstvo kot njegov izvršilni organ, da zaliteva od krajnih šolskih svetov, da mu izroče podrobno sestavljeni proračun. Res je, da imajo po zakonu okrajni šolski sveti pravico reševati in odobravati proračune in letne račune krajnih šolskih svetov. Toda občani in njihovi postavno izvoljeni zastopniki — obč. odborniki in župani — imajo nič manjšo irravica> vedeti, kakšne vrste izdatkov bodo morali občani plačevati za šole, ker ti stroški segajo že v stotisoče. — Zahtevajte torej brez skrbi od krajnih šolskih svetov, da vam izroče prepise proračunov. Pripomnimo, da je to v bivšem štajerskem ali koroškem delu Slovenije itak že uvedeno in dobivajo občine povsod ondi celotne in podrobne šolske proračune. Tudi ponekod na bivšem Kranjskem se to redno dogaja. Sicer se bo pa krajni šolski svet protivil izročiti podroben proračun županstvu le tam, kjer 1. obstoji politično nasprotstvo, torej iz na-gajivosti, ali pa 2. kjer se nameravajo vtihotapiti v šolski proračun neopravičeni izdatki, glede katerih naj bi davkoplačevalci ne vedeli, za kaj so prav za prav namenjeni. — V obeh slučajih torej ni postopanje v redu in je dan povod, da poseže vmes nadaorstveno oblastvo. Pritožite se torej! To pravico ima županstvo brez vsega dvoma. še enkrat poudarjamo: Županstvo ima neizpodbojno pravico, da zahteva proračun od krajnega šolskega sveta.
Občinski dolgovi vHvstriji
Dokler je obstala stara Avstrija, so tudi slovenske — zlasti štajerske občine najemale posojila pri denarnih zavodih, ki spadajo sedaj pod Avstrijsko republiko. Morda je tudi kaka občina bivše Kranjske, ki ji dela preglavice pri nemških denarnih zavodih sedanje Avstrije najeto posojilo.
Da bo treba taka posojila, ld so bila najoešče najeta za podpisovanje avstr. vojnih posojil, končno vrniti, o tem ni dvoma. Vprašanje je le, kdaj, kako in v kakšni valuti se to zgodi.
V zadevi je izdala pokrajinska uprava oddelek za notranje zadeve okrožnico okrajnim zastopom na bivšem Štajerskem z začasnim navodilom, kako naj se občine ravnajo. Kranjske občine niso bile obveščene, ker jih je pač le malo, ki bi bile zadolžene v Avstriji.
Ker utegne vprašanje glede takih dolgov zanimati tudi širšo javnost in prizadete zasebnike, priobčujemo omenjeno okrožnico dobesedno. — Glasi se:
Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve.
Štev. 39.447.
Ljubljana, dne 7. novembra 1922.
Vsem okrajnim zastopom na bivšem štajerskem.
Od raznih občin iz bivše Štajerske prihajajo oddelku za notranje zadeve vprašanja, kako naj se ravnajo glede odplačevanja anuitet ali pa tudi vračevanja ce-
lotnih dolgov, najetih pred državnim prevratom pri denarnih zavodih v bivši avstro-ogrski monarhiji, ki spadajo sedaj pod Avstrijo. Nekateri denarni zavodi v sedanji Avstrijski republiki (n. pr. Zentralbank der deutschen Sparkassen, Wien) zahtevajo, da priznajo občine s posebnimi izjavami obveznosti plačila zaostalih in že zapadlih anuitet, in da naj prosijo s posebnimi vlogami za odlog plačil ter jim prete v nasprotnem slučaju s sodnijskim posfo-panjem.
Na tozadevna vprašanja opozarja oddelek za notranje zadeve prizadete občine na nastopno:
Nesporno je, da obstoji dolžnost odplačevanja oziroma povračila obstoječih dolgov, če je bilo najetje posojil izvedeno v postavni obliki, to je: na podlagi pravilnih sklepov občinskih odborov in z odobritvijo deželnega odbora. To velja zlasti za dolgove v svrjio podpisa avstrijskih vojnih posojil.
Nista pa še določena kurz in način plačevanja med našo državo in Avstrijsko republiko, ker 90 bila vsa pogajanja glede izvrševanja medsebojnih obveznosti med obema državama doslej brezuspešna.
Na tozadevno prošnjo oddelka za notranje zadeve za navodilo, kakšno stališče naj vzamejo občine, je odgovorilo ministrstvo zunanjih zadev, oddelek za izvršitev mednarodnih dogovorov, z rešenjem z dne 22. oktobra 1922 Br. 7098, da rešuje to vprašanje člen 271 senžermenske mirovne pogodbe. Toda vsled težkih razmer, v kakršnih je Avstrija, je ta prosila, naj se iz-vrše dogovori (pogajanja) glede izvršitve tega člena. Pogajanja so se že pričela in je stvar sedaj v razpravi.
Iz tega sledi, da vprašanje o plačevanju anuitet ali vrače vanju posojil denarnim zavodom v Avstrijski republiki še ni rešeno. Zato se priporoča, da občine počakajo z odplačevanjem do končne ureditve tega vprašanja. Vsled tega tudi ni pomisleka proti temu, da prosijo občine odnosno županstva za odlog plačil dotlej, dokler ne bo vprašanje o poravnavi medsebojnih obveznosti rešeno z medsebojno državno pogodbo.
Listnica uredništva. (Županstvu K r.) — Pristop občine kot take k »Županski zvezi« smo vzeli na znanje. Vendar pa si dovoljujemo Vas in z Vami vred opozarjati vse druge občine, da s pristopom občine namen še ni dosežen. Nam gre namreč predvsem za to, da pristopi k »Županski zvezi« vsak poedini član občinskega odbora: vsak župan, svetovalec, obč. odbornik in namestnik. Le številna in krepko organizirana armada ima zagotovljeno zmago. Toda ta zmaga je v nemali meri odvisna od sredstev. Kakor še tako velika armada ne more biti zmagovita brez opreme in brez streliva, tako tudi ne naša. Zato je poleg moralične pile treba, da je podpora zadostna tudi v gmotnem o z i r u. Pristopite torej k županski zvezi individualno vsi občinski zastopniki s članarino letnih 4 Din, kar je pač ma-I lenkostl —
Vsakovrstni VOZOVI
združenih obrtnikov
stalno v zalogi pri
MARTIN MALI,
sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah.
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (Št. Peterski most.) Sprejemajo se popravila in v zamena,
150 kron na dan
lahko vsak zasluži doma v svojem kraju s prodajanjem nekega izdelka. Kdor hoče zaslužiti, naj mi poSlje svoj naslov in znamko za odgovor,.
Josip Batli, Litita 75.
Prvovrstna
umetna gnoPla
dobavlja najceneje veletrgovina	I
Vinko VabBt, ŽzMt	1
Slovenija.	|
Jamstvo za vsebino.	|
Vse vrste v zalogi:	|
18% Thomasovo žlindro, 40—42°/o kalijevo	I
sol, 18—20% kostni superiosiat, 15°/0 rud-	I
nlnski supertosfat, 15—17'/„ apneni dušik.	|
DVOKOLESA
emajliramo in z ognjem ponikljamo v lastnih delavnicah in shranimo preko zime. F. BATIEL, »TRIBUNA«, tJUBl)ANA, Karlovska cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih C Rotipi Ljubljana, Stari irg 28. strojev ■ UCJIJCI • Sprejme se v polno popravo za emajliranje z oqniem in poniklanje
DVOKOLESA, OTROŠKI VOZIČKI, ŠIVALNI IN RAZNI STRO|l. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in olroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.
TRGOVINA PRI »OSTERCU«
M. LAPUH in
Skofja Loka, Spodnji trg št. 47
priporoča svojo bogato
zalogo manufakturnega blaga.
Posebno velika izbira MOŠKEGA SUKNA in DAMSKEGA VOLNENEGA BLAGA po izredno nizkih cenah.
HLAPCA in DEKLO
sprejmem o Božiču. Plača 900 K mesečno. ZGOR. ŠIŠKA ŠT. 35 pri Ljubljaui.	5501
V TIHABOJU, obč. Mirna na Dolenjskem, 20 minut od farne cerkve Sv. Križ pri Litiji,
ie ni m 1i
pripravna za gostilno in trgovino. Na željo kupca sc mu proda lahko tudi par njiv in nekaj gozda. Cena po dogovoru. Poizve se pri imetniku IGNACIJU ZIDAR, Tihaboj St. 19, Sv. Križ pri Litiji.
Prežgani* pri jLEflji,
: Ueselo lioiie pis in srečni) nova leti :
želim vsem svojim zvestim odjemalcem, iskreno se zahvaljujoč za dosedanje zaupanje, zlasti v letošnjem letu za časa moje odsotnosti. — Naznanjam, da bom v novem letu svojo trgovino preuredil in izpopolnil tako, da bom zamogel ustreči vsem željam svojih dragih odjemalcev. — Zagotavljajoč Vas najboliše postrežbe, upam, da mi ostanete zvesti tudi v novem Vetu in mi pridobite še novih odjemalcev. Za obilen obisk se priporoča
FRAN DE CECCO, trgovec.
Dvokoina brizgalna
mi in 100 m popolnoma novih cevi z vsemi sklepnimi sponami, se proda pod ugodnimi pogoji._ Za novo ustanovljena gasilna društva ali za društva v hribovitih krojih ugodna priložnost. — Naslov pove upravništvo »Domoljuba« pod štev. 5259.
Objava
Hranilnica krneči občin v LMiiani
naznanja svojim vlagateljem, da obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1923 dalje
po
5%
Od 1. januarja 1923 vodimo vse račune in knjige Vsled določbe ministrstva za trgovino in industrijo
¥ dinarski veliavi
t kateri na) izvolijo stranke izključeno dajati svoje naloge in naročila.
RAVNATELJSTVO.
a»
Oduefeiška pisarna
Dr. I. Brejc a
je sedaj
na Dunafski cesti št. 38, (poleg stare mitnice — v hiši Zadružne zveze) v Ljubljani.
Denar.
Denar si prihrani vsak, kdor kupuje v moji špecerijski trgovini ADOLF KERN v Kranju, zraven »Bekselna«. — Na izbiro vsakovrstno blago, kot n. pr.: iina banaška MOKA, KORUZA, OTROBI, MOKA za krmo, SLADKOR, MILO, PETROLEJ, SOL itd. — Se priporočam z velespoštovanjem, Voščim cenjenim odjemalcem srečne in vesele božične praznike. ADOLF KERN trgovec, Kranj.
Poročne prstane
v veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku, na Šutnl (nasproti farne cerkve).
»Dri/I ip Prcklicujem, kar sem govoril o rrtCI\Llu. Ani Mohorič iz Rcpeni in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe zoper žaljenje časti. — FRANC KIMOVEC, Bukovca ; pri Vodicah.	5475
|7I!)V5I	sc	neresnične vesti o meni
ILjaVa. oziroir.a mojem bratu radi najine sestre, Izjavljam, da bom proti vsakemu, kdor bi to Je nadalje razširjal, sodnijsko postopal. — Janez TUŠEK mL, Sv. Lenart štev. 21.	5416
M prodni! Posestvo
obstoječe iz: kmetske hiše, v kateri so tudi kleti in hlevi, skoraj novega skednja in 28 oralov vrta, njiv, travnikov in gozdov v Kačjem potoku 10, občina Mozelj, proda za 60.000 Din MAGDALENA JONKE, gostiiničarka v Gornjem Mozelju pri Kočevju.	_5428
IZGUBLJENA ie bila 12. t. m. v r e e a 1 a ne, nega semena na poti iz Podutika skozi Št Vid do vasi Medno. Najditelja prosimo, da odda najdeno proti nagradi pri JAK. OVEN pri Andrej, čku v Podutiku št. 12.	5453
SlfFNFP za kovaško obrt sc sprejme tako).
Hrana in stanovanje v hiši. —i IVAN KAPUS, podkovski in vozni kovač, Posa-vec St. i, p. Podnart, Gorenjsko,	5171
KacSna zveza
iz Bremena preko Southamptona, Cherbourga v New York potom prekrasnih amerikanskih vladnih parobrodov (,'nited States I.tnes.
PRIHODNJI ODHODI; Amerika .... 3. jan., 7. (ebr. President Harding 0. jnn„ 14. febr, President RosseveltlT.jan,, Dtf.febr. George \VashlQgt. 21. febr., '28. mar. Z.-iiilevajte prospekte in plovns listtns Stav.146,

Podpisana Ivana Kurent iz Žlebov prekli-cujem in obžalujem vse obdolžitve, ki sem jih govorila o svojem bratu Ivanu A 1 i i u.
IVANA KURENT.
UNITED STATES LINES
SELGRAD, Travnicka ulica 1.
in vse večje potne pisarno,
Močne, trpežne bakrene kotle vseh vrst s širokimi kapami, izdeluje edino
v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 28. Čisti domači izdelkil Nizke cene! Stalna zaloga! Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila.
X X X X X X X X X X X X X X
Ančka: Francka, kje si pa ti kupila balo, ko si se možila? Francka: Kje drugje kot v splošno znani trgovini
„Pri Ivanki" F. in I. Goricar,
y Ljubljani, Sv. Petro cesto Z9
Povsod smo si ogledali blago in cene, a bilo je tam najceneje In najlepša izbira, najsibo za obleke, odeje, platno za rjuhe, za žlmnice, namizne prte, pregrinjala za postelje, svilene rute, moške srajce in sploh vse. kar sliSi takrat zraven, vse se tam dobi. Mi smo prav zadovoljni t vsem, kar smo tam kupili. Ančka i Hvala za dober svet, tudi Jaz pojdem tja kupit, ker se bodem po praznikih poročila.
X X X X X X K X X X X X X X