54
zdravih nazorov in načel za življenje. Le škoda, da se prvo ni popolnoma posrečilo ravno radi tega, ker je hotel bolj poudarjati vodilno idejo. Glavno osebo spremljati od zibeli do groba brez vsakega pomembnejšega vpletka kakega stranskega dogodka, skozinskozi brez presledka strogo kronološko zasledovati njeno življenje, to se zdi bravcu preenakolično. V povesti manjka enote, glavnega zapletka. Vse bi se dalo primerjati obširnejšemu življenjepiscu. Kakor že omenjeno, je vodilna ideja jako dobra in zdrava, a malo preveč se poudarja, dasi ni napačno, da se v povestih za preprosti narod očrtajo vodilne misli jasno in določno, da jih vidi tudi neizobražen bravec. Jezik sam je jako lep in čist. Le vedna raba sedajnika malo moti. Pravilo: Zmerom pretekli čas ali zmerom sedanji, se nam zdi prisiljeno. Raba več kratkih stavkov kar po vrsti se nam zdi mučna. Sicer so pa nekatere epizode jako dobro opisane, in povest bi bila, če bi se ji bila nekoliko izpremenila oblika, jako dobra in lepa. — Fr. K s. Meškova pesem „Ko-zaško slovo" se bere jako gladko in ima lepo vsebino. Jako dober vtisk narede na bravca Neubauerjeve pesmi „Iz potujčenega Srema". Nedvomno so te najlepše med drugimi štirimi njegovimi. Na koncu Večernic so pridejane „Zgodovinske povestice". (Spisal Feo d or Jar o mil o v).                    S F. Z.
Društveni koledarček. Med raznimi koledarji je posebno zanimiv „Dru štv eni Koledarček" za 1. 1906. Priredil Luka Smolnikar, podpredsednik „Slov. kršč.-soc. zveze". Drugi letnik tega koledarja kaže zopet onega svežega duha, ki veje v izobraževalnih društvih naše „Slov. kršč.-soc. zveze". Najpoučnejši spis je obširno poročilo o zborovanju »Slovenske kršč-soc. zveze" v Mariboru dne 3. in 4. septembra lanskega leta. Na tem vzorno prirejenem velikanskem zborovanju so se ob-delavala vsa vprašanja, ki segajo v našo ljudsko organizacijo. Naštejmo le glavne točke dnevnega reda: Društvena organizacija, stanovska organizacija, mladinska organizacija, društvene in domače knjižnice, izdajanje in razširjanje časopisov, knjig in poljudnih knjižic, kako organizirati branje časopisov in knjig, vzgoja voditeljev, knjigovodstvo, higijena, zakonodaj-stvo, socialni kurzi, društvene zabave, vzajemnost socialnega dela in gojitev duha vzajemnosti, zavarovanje, gojitev narodnega petja, izseljevanje, boj proti alkoholizmu, izobraževalna društva in Marijine družbe, varstvo žensk, skrb za zanemarjene otroke in kaznjence, vzgoja govornikov. Cel obširen program ljudskega dela je obsežen v teh tvarinah. Dalje čitamo o
naši delavski organizaciji, o raznih prireditvah „Zvezinih" društev, o mladinskih shodih na Štajerskem. Krasna je dr. Krekova pesem „Ljub-ljanskemu katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov ob 50-Ietnici". Dalje čitamo „Navodila za Zvezina društva, dekanijske odbore in pokrajinske pododbore", navodilo za poročanje v časnike, navodilo voditeljem. „Čebelic" in „Tabele za izračunanje vsebine okroglega, tesanega in žaganega lesa v kubičnih metrih", sestavil Franc Demšar. Velevažen je slednjič „Seznamek Zvezinih društev" in njihovega stanja v 1. 1904., časten spomenik velikega in koristnega prosvetnega dela, ki ga izvršuje „Slov.  kršč.-soc. zveza".
Koledar „Družbe sv. Mohorja" za leto 1906. Str. 160+164. Za navadnim koledarjem in imenikom društvenikov sledi „Kratek nauk o občni pridobnini", praktično navodilo zlasti obrtnikom in trgovcem, ki plačujejo davek od podjetij, pri katerih se kaj zasluži ali pridobi. „Mali vedež" pa nam odgovarja na nekatera važna vsakdanja vprašanja. Za tem se pričenja poučno-zabavni del, ki je raznovrsten in zanimiv. — V kratki, vendar dosti jasni sliki nam je podal M. P i r n a t življenjepis rojaka, „ junaka-učenjaka Jurija barona Vega", kot proslavo stopetdesetletnice njegovega rojstva. Gospod pisatelj se ozira na sodobne podatke „Vodni-kovih novic" iz 1. 1798. in je po teh tudi razdelil zanimivo tvarino. — Lep je sestavek: „Beseda o knjigah in knjižnicah", napisal Jožef Vole. Na poljuden način slika gospod pisatelj postanek in razvoj knjige in knjižnic. V preprostem dialogu privede „Če-ponovega očeta" do spoznanja velike važnosti čitanja dobrih knjig in hoče na ta način vzbuditi v ljudstvu veselje do berila in skrb za dobre knjige. Izobrazba in organizacija demo-kratizma, to je duh današnjega časa, in s tem moramo delovati. Seveda: iz malega raste veliko. Treba se je prilagoditi ljudskemu ume-vanju in mu podati tvarino, ki je umerjena njegovim duševnim močem. Le tako bo dobilo ljudstvo veselje do čitanja, knjige pa bodo prišle do veljave, ki jo imajo pri drugih narodih, zlasti pri Nemcih.
Zanimiv je spis: „A1 eks an dr i j a in Slovenci". Znani p. Benigen Snoj razvija v kratkih potezah postanek in razvoj Aleksan-drije, tjakajšno izseljevanje Slovencev in njihovo današnje društveno življenje in hkrati opozarja na nevarnosti, ki prete rojakom v tujini. — Času primerni so tudi „ Por t a rtu r ski junaki", katerim je dr. Anton Medved v lepi dikciji in celotni obliki postavil trajen spominek.— Poleg navedenih treh daljših spisov