" " V": -' , 1
Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah.
Velja xa vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 19" 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 6. — ŠTEV. 6.	NEW YORK, MONDAY, JANUARY 9, 1922. — PONDELJEK, 9. JANUARJA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
UPORABA PUNA NI VEČ DOYOUENA
PETORICA VELESIL SE JE IZREKLA PROTI UPORABI PLINA TER TEKOČEGA OGNJA V VOJNI. _ OGORČENJE ZDRUŽENIH DRŽAV NAD UPORABO PLINA JE UPLIVALO NA ZGODOVINO SVETA, — JE REKEL BALFOUR.
Washington, I). C.. 7. januarja.
Petorica velikih mornariških sil ji danes soglasno sprejela Rooto-vo resolucijo, s katero se prepoveduje uporabo strumnih plinov ter sličnih tekočin, materijala ali strojev v vojni. Sprejem je bil uveljavljen pitoni komiteja za o-mejitev mornariškega oboroževanja.
Soglasno z resolucijo »o se velesile zavezale držati se tega dogovora ter pozvati tudi ostalo sile sveta, naj se pridružijo temu sklepu.
Komitej je tudi pričel razpravljati o zrakoplovih kot o tretjem načinu vojevanja, a se je odgodil koncem tedna še predno je prise! tie kakega zaključka v tem oziru.
Resolucija proti strupenim plinom, kot je bila sprejeta v komiteju, ima naslednje besedilo:
—	Uporaba dušljivih, strupenih ali drugih plinov in tekočin, materijala in priprav v vojni, katero je po pravici obstojalo javno mnenje celega civiliziranega sveta«, je prepovedana vsled soglasnega sklepa večine civiliziranih sil.
V	namenu, da se splošno sprejme to prepoved, kot del mednarodnega prava, ki bo vezalo vest m navade naiodov, izjavljajo si-jj ti at urne sile, da privoljujejo v tako prepoved, da se smatrajo same obvezanim in poživljajo tudi ostale narode, naj sc pridružijo temu sklepu.
Senator Sehanzcr, zastopnik Italije, se je takoj izrekel za to jesoluci,^ in zastopnik Francije, Sarraut, je rekel-v imenu Francije : •
—	.Jaz se v polni meri in odkrito zavzemam za ret:olucjo Mr. Roota.
Dostavil je, da je Francija iz prvega počet k a obsijala to barbarsko in grdo navado, katero je uvedla Nemčija v zadnji vojni. Rekel je nadalje, da je treba na slovensen način strogo obsoditi one, ki so pričeli z inieijativo v tej stvari.
V	imenu Anglije je rekel Balfour, da je sedanja resolueija le zopetno potrdilo sprejetih princi-
pijev glede mednarodnega prava, ki so bili vkjlučeni v versaillsko mirovno pogodbo, katere Združene države sicer niso odobrile, ki pa so sprejele tozadevne principle v drugi pogodbi, ki je bila sklenjena.
Balfour je dal izraza svojemu nezadovoljstvu, ker ni vključena nobena kazen za onega, ki bi kršil to pogodbo ter izjavil, da je treba tudi v tem oziru nekaj ukreniti.
ODMEV IZ SREDNJEGA VEKA
Winnona, Minn.. 7. januarja. — Policija v tukajšnjem kraju je sklenila odkopa/ti dva grobova in sicer v preiskavi glede nekega poročila, da je bilo truplo Miss Frances Bloeh, ki je umrla pred petimi loti, vzeto iz zemlje in obglavljeno v praznoverni domnevi, da bo tako dejanje napravilo ko-'nec celi seriji smrtnih slučajev v družini.
Policija in pokopališke oblasti so prišle do tega sklepa na temelju izjave grolbarja. da sta bila dva grobova, eden gospodične lilocli. poškodovana tekom zadnjih desetih dni.
Praznoverje, ki je razširjeno v gotovih delih Evrope in o katerem pravi policija, da je v stiku | s tem dogodkom, se glasi, da je v družinah, v katerih je opaziti več zaporednih smrtnih slučajev, duh prvega zamrlega odgovoren za smrt ostalih.
Če se odreže dotičnemu mrliču glavo ter jo ipoloži na drugi del krste, potem izgubi, soglasno s praznoverjem, zli duh vso svojo moč.
Izza smrti Miss Bloeh je umrlo pet njenih bratov in sicer zadnji 31. dec. 1921.
Starimi deklice trdijo, da ne vedo ničesar o poročanem skrunje-nju groba njih hčerke.
KOLERA V MANILI.
Manila, Filipini. 8. januarja. — Vsem mornarjem, na ameriških bojnih ladjah v Manila zalivu se je ustavilo dopuste na kopno in sicer radi kolere, ki je izbruhnila v mestu.
Denarna izplačila vj jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m potom naie bank« Izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo In hitro. Vleraj so bile naše cene sledeče: Jugoslaviji:
Razpošilja ra zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni fekovvnl urad" ln "Jadranska banka" v Ljubljani.
300 kron ...... $ 1.30 1,000 kron ......$ 4.20
400 kron...... $ 1.75 5,000 kron ......$20.50
500 kron ......$ 2.15 10,000 kron ...... $40,00
GlasoM naredbe ministrstva za pošto in brzojar v Jugoslaviji je ardaj mogote tam nakazovati zneske potom pošte edinole v dinarjih; za vsake štiri krone bo Izplačan en dinar; razmerje med dinarjem in krosa ostane torej neizpremenjeno.
Italija in z&iedeno ozemlje:
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Jadranska banka" ▼
Trstu.
50 lir......$ 2.80	500 lir.....$23.00
100 lir......$ 5.10	1000 lir .... $46.00
300 lir.....$14.70
Nemška Avstrija: Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje »Adriatische Bank na Dunaja.
Radi velikanskih razlik v tečaja izplačujemo sedaj v Avstriji samo amerikanske dolarje. Zavsako posamezno nakazilo do $50, računamo «o (L za večja nakazila 1 renta od dolarja.
TnM *mrj« sedaj al stalna, menja se vežkra4 mptW^s vaoo; Iz tep razloga nam ni m»g»ie podati natančne cene vnaprej.
rte Imsmo isj—F mu Izvanredno Mgifce pogoje, ki bodo velika koristi sa m, kt m ftp all so bodo poolnftevaU nafte banke.
Deaar mam Jo poslati najbolj po Domestic Money Order. aH pa po Now Yaafc BMk Draft.
nULHI BAWflER STATE BASK, 82 Cfertlandt at„ New York
fl I I «1	■!
ZNAKI HUDE ZIME.
Slika nam kaže ribiško ladjo "Do wn", ki pluje ob novofundlanski obali. Na sebi nosi par tisoč funtov ledu. Vse vrvi so pokrite z ledom.
IRCI ODOBRILI MIROVNO POGODBO
IRCI SO S 64 GLASOVI PROTI 57 ODOBRILI POGODBO, KI JE BILA SKLENJENA Z ANGLIJO. — DE VALERA JE RESI-G NIHAL TER NAMERAVA VO D ITI BOJ ZA REPUBLIKO. — CELA IRSKA PROSLAVLJA GLASOVANJE REPUBLIKANSKEGA PARLAMENTA.
ter dal izraza svojemu skrajnemu obžalovanju, da so nekateri najboljši možje v irskem gibanju v opoziciji ter dal izraza upanju, da bodo konečno vendar sodelovali.
De Valera je odgovoril, da mu je žal, da sta tako daleč narazen, po štirih letih uspešnega sodelovanja. Govoril je le par trenutkv, ko mu je zmanjkalo glasu ter je omahnil nazaj v svoj stol. Poraženi predsednik pa je imel vendar zadnjo besedo. Jutri se bodo sestali njegovi pristaši z njim na privatni konferenci, ki bo mogoče vitalnega p°mena za rekonstrukcijo Irske in v pondeljek se bo parlament zopet sestal.
Coliins je bil tako razburjen kot kak šolski poba tekom dramatičnega registriranja glasov, kajti vsak posamezni član je vstal da ugotovi svoje stališče in svojo odločitev. Collins je bil smehljajoč, ki je a stal, da pozove navzoče na narodno edinstvo in nobenega dvoma ne more biti glede njegove odkritosrčnosti, ko je rekel :
J — Jar ne smatram tega za ; triumf nad nasprotno stranko. I Arthur Grifith, ki je predstavljal resnične možgane za tem bo-!jem, ni mogel skriti svojega vese-Jlja, čeprav je mogoče najmanj
demonstrativni med vsemi Irci. | ----
MIČNA ZGODBICA IZ PARIZA.
TURISTI BODO MORALI PRIN STI S SEBOJ SVOJA ŽIVILA.
Monakovo, Bavarsko, S. jan. Da se prepreči uadaljno in ix>-ostreno racijoniranja živil, je bavarska vlada izdelala načrt, soglasno s katerim bodo morali Amerikanci, ki hočejo prisostvovati pasi jonskim igram v Oberam-mergau, oddali mesto posebnega davka tako zvan 11 food-draft", ki bo veljaven v enem izmed ameriških skladišč v Hamburgu. Ame-nkanci bodo seveda nato na Bavarskem lahko jedli in pili. kar bodo hoteli, a bavarska vlada bo dobila nadomestilo za to v nakaznicah za zivi'a iz ameriških skladišč.
i
PESEK REKE ODRE VSEBUJE ZLATO.
Berlin, Nemč-ija, 7. januarja. Pesek reke Odre v renski Prusiji je bogat na zlatu, soglasno s poročili iz Waldeeka v Turingiji in organizirane so bile kompanije, da izrabijo tozadevne sklade.
Ž<; več let je bilo znano, da je najti v pesku reke zlato, a do z.-idnje suše. ki je dejanski posušila reko, ni bilo znano, da vsebuje ta pesek toliko zlata, da se ga lahko dobičkanosno izrabi.
Uporabljalo se bo moderne stroje in inžinirji izjavljajo, da bodo lahko dobili na leto za miljone J mark vrednosti te rmene kovine.
ŽITA V LIZBONI.
NEMČIJA NAJ POŠLJE ODPOSLANCE
Zadeva reparacije je napotila zavezniški svet, da je .pozval nemško vlado, Tir.i pošlje odposlance.
Cannes, Francija, 7. januarja. Najvišji zavezniški svet se je danes brzojavno obrnil na Berlin ter naprosil nemško vlado, naj pošlje zastopnike, ki se bodo posvetovali z najvišjim svetom glede vprašanja vojne odškodnine.
Tozadevni predlog je stavil angleški ministrski predsednik Lloyd George in najvišjemu svetu ga je predložil v obliki predlogi belgijski ministrski predsednik Theuns. Resolucija je izjavljala. da bi ne bilo zaželjivo razpravljati še naprej o vojni odškodnini v odsotnosti zastopnikov nemške vlade.
Berlinsko vlado se je naprosilo. naj imenuje svoje zastopnike ter jih pošlje v Pariz, kjer bo najvišji svet lahko v neprestanem stiku z njimi, kakor hitro se bo prihodnji teden zopet sestal.
Dočim so se finančni izvedenci zavezniških sil dogovorili glede glavnih točk reparacijskega problema, je postalo koncem zasedanja vendar jasno, da si angleško in francosko naziranje nasprotujeta glede metode zavezniške kontrole nad notranjimi zadevami Nemčije, da se prepreči to. kar označujejo izvedenci, notranjo ekstravaganco.
Francozi se seveda zavzemajo za stroge odredbe, a Angleži stoje na stališču, da je treba najti rešitev na diplomatičen način, iajti boje se, da bodo imele stroge odredbe za posledico notranje nemire v Nemčiji.
Očividno je angleško naziranje prevladalo ter je postalo jasno, dt bo šel zavezniški svet celo ta-i'v» daleč, da bo naprosil Nemčijo, naj določi, kakšnim metodam se hoče Nemčija podvreči, j Znano je tukaj, da se je Rathe-nau, prejšui nemški rekonštruk-cijski minister, ki se je mudil dalj časa v Parizu, vrnil domov, a dr. FLscher, njegov tovariš, je ostal v francoskem glavnem mestu ter bo mogoče eden izmed nemških zastopnikov, ki se bodo posvetovali z najvišjim svetom.
Llovd George je tekom stavljenja tozadevnega predloga opozoril na dejstvo, da je imela Nemčija svoje zastopnike tudi na konferenci v Spaa.
^ ROJAKL NAROČAJTE SE NA "OU8 NARODA" NAJ.
VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. ^
L
Lizbona, Portugalska, 7. jan. — Prejšna avstrijska cesarica Žita je dospela na svojem potovanju v Svi *o danes semkaj ter se ustavila za par ur. Zvečer je nadaljevala potovanje.
Žita potuje inkognito. kot grofica Susuoe. Na kolodvoru jo je sprejel vodja portugalskih legi-timistov ali kralje vaše v, grof Alma da.
ŠPANCI SO POGNALI MARO-KANCE V BEG.
Tctuan, Maroko, 7. januarja. — Tekom včerajšnje^ uspešnega prodiranja proti marokanskim domačinom so čete polkovnika Girona otvorile napad ter zadele pri tem na oster odpor. Španske čete pa so kljub temu uspešno prodirale naprej ter pognale Ma-rokauee do Džebel Dardora. kjer se je sovražnik zopet ustavil k odločnem odporu, a bil vržen konečno iz svojih postojank.	z španska ?rtilerija se je nato nastanila na Džebel Dardora in pod kritjem artilerije so Španci so uadalje napredovali.
POPOCATEPETL PRETI ZOPET Z IZBRUHOM.
Mexico Ciudad, Mehika, 7. jan. Ognjenik Popocatepetl, ki le/i južnoiztočno od tukaj, je pričel 5. t. m. zopet kazati resna znamenja delavnosti. V notranjosti kratra je bilo čuti eksplozijo, ko-je detonacija je bila slišna na ve-iiko razdaljo in velik oblak dima se je dvignil iz kratra do precejšnje višine.
Prebivalci vasi v bližini ognjenika so postali panični ter (pričeli bežati proti večjim krajem, ki so bolj oddaljeni od ognjenika. Do-sedaj ni bilo zaznamovati še nobenega potresnega sunka.
NESREČE TEKOM LOVSKE SEZIJE.
Harrisburg, Ta., 7. januarja.— Tekom lovske sezije v preteklem letu je bilo zaznamovati v Penn-sclvaniji le 29 smrtnih nezgod proti 43 leta 1920. soglasno s šta-listiko, katero je objavil danes državni lovski komisar. Nezgode, ki niso bile usodespolne, pa so ibile bolj številne kot v prejšnjih letih.
Tekom preteklega leta je bilo izdanih skoro pol miljona lovskih licenc ali dovoljenj. Lov na srne je bil baje boljši kot ponavadi, kajti skoro 5000 srn in srnjakov se je ubilo.
OKUMA JE BAJE ŽIV.
Honolulu, Havajsko otočje, 7. januarja. — Poročilo, da je marki Okuma še vedno živ in da je bila novica o njegovi smrti, ki je prišla včeraj iz Tokija, napačna, je vsebovano v neki brzojavki iz Tokija, ki je prišla na tukajšni japonski list Nipo Džidži.
Marki je bil včeraj ofieijelno proglašen mrtvim, a je danes zopet oživel. Nesvest, v kojo je padel ,se je smatralo za smrt. (Ga bo pač treba ubiti.)
I
A
VELIKA NESREČA V ATENAH
Atene, Orska. 5. jan. — Petdeset trupel j se je spravilo s krova grškega torpednega rušilea Leon, zasidranega v pristanišču Pirpj, ki je bil uničen včeraj vsled eksplozije nekega toa-peda, ki je poškodovala v bližini nahajajoče se bojne ladje ter porušila tudi vec hiš na bregu. Več ljudi je našlo smrt pod razvalinami teh hiš.
POZOR NAROČNIKI!

Knjiga "Vdova Leruž", katero dobi vsak, ki obnovi celoletno naročnino na "Glas Naroda" v dar, je v tiska. Razpošiljati jo bomo tuftrli pričetkom meseca januarja.
Upravnižtro.
Dublin, Irska, 7. januarja. — irski republikanski parlament je danes zvečer odobril pogodbo, ki je bila sklenjena z Anglijo in s katero se ustanavlja prosto irsko državo in sicer s 64 glasovi proti 57. Cela Irska je vsled tega pričela proslavljati formalni konec sedem sto let trajajočega boja.
Eamon de Valera, predsednik irske republike, je takoj resigni-ral ter se odpovedal svojemu uradu. Bil je skoro popolnoma uničen vsled razburjenja ter neprestanega dela tekom zadnjih dn!. Domneva se, da bo nadaljeval s svojim bojem za irsko republiko.
Glasovanje se je završilo pozno zvečer, po debati, ki je trajala celi dan.
Zaključna govora sta imela Charles Burgess, kot zastopnik nasprotnikov pogodbe ter Arthur Griffith kot zastopnik pristašev pogodbe. S tem se je zaključilo , devet dni ostre debate, tekom katerih je govorilo pet in devetdeset ljudi. Uspeh ali neuspeh pogodbe je visel na nitki prav do zadnjega trenutka.	i
Z ozirom na irski položaj je tre- j oa rešiti še marsikatere stvari, — med katere spada ustanovljenje provizorične vlade, sestavljenje ustave za irsko prosto državo, Ulster, stališče de Valera in njegovih pristašev, med katerimi je glavni Charles Burgess, obrambni minister, — a splošno razpoloženje danes zvečer je bilo ono neizmernega olajšanja, celo med nasprotniki pogodbe, kojti prišel je vendar konec dolge in strašne napetosti.
Prizori divjega razburjenja so sledili objavi izida glasovanja in velikanska ljudska množica se je zbrala izven posvetovalne dvorane. Kakorhitro je bila objavljena vest o končnem glasovanju, je pričela ta množica kričati na tak način, da se je zdelo človeku kot da se čuje odmev tega kričanja po celem otoku. Na skoro čudovit način se je razširila novica skoro v trenutku po celi deželi in ljudje s^ pričeli s proslavo, ki bo trajala več dni.
Množice so danes zvečer oblegale glavni stan Griffitha in Col-hnsa, obe veliki postavi v tem zgodovinskem boju in oba se je preplavilo s čestitkami, ki so prihajale iz vseh krogov. De Valera in njegovi sledilci so trenutek izginili s pozorišča, a bo treba v bodočnosti računati z njimi. Ceste Dublina so prenapolnjene kot niso bile že leta in leta in vse nazdravlja "Mickey" Collinsu.
Zaključne ure tega najbolj dramatičnega zasedanja v burni zgodovini irskega republikanskega parlamenta, bo bile polne ginlji-\ih in razburljivih dogodkov.
De Valera, najbolj ostri kritik pogodbe, je omahnil v svoj stol skoro ihteč, ko je zaključil svoj zadnji poziv, naj se zavrže pogodbo. Ko je ponudil svojo resigna-cijo, se ga je pozdravilo s klici: Ne. Prihranite jo na poznejši čas. - - Na to pa se je dvignil de Valera ter izjavil:
— Irsko republiko je ustanovil irski narod in ostala bo, dokler je narod zopet ne odpravi.
Michael Collins, veliki, košati finančni minister ter vrhovni poveljnik Siunfeinske armade, je bil v trenutku na nogah ter rotil zbrane, naj ohranijo narodno edinost ter nudijo narodu priliko, da prevzame težko breme odgovornosti, katero je prevzel s to pogodbo.
Coliins je nato zopet govoril
Pariz, Francija, 7. januarja. —• Pariška policija ne ve, ali naj bi se smejala ali pa jezila nad šalo, kitero je na njene stroške vpr!-zoril sin grofa de Thoisv.
Neki telefonski poziv je prišel na Champ Elisees policijsko postajo ,v katerem se je glasilo, da so vlomilci udri i v stanovanje grofa na aristokratični Rue de Astorg Policisti so bili takoj poslani v dotično hišo. Tam so izvedeli srce pretresujočo povest iz ust osemnajstletnega Jean do Ihoisv, kako je čul čudne g1 isove v študijski sobi svojega očeta, kako je prijel za bodalce ter se polagoma splazil v sobo. Tam je našel dva maskira^a bandita, s katerima se je baje spoprijel v boju, vrednem najhujšega v Treh mušketirjih.
Dobil je zarezo na roki, a se je maščeval s tem, da je potisnil svoje bodalce prav do ročaja v hrbet enega izmed banditov. V akcijo so nato stopili revolverji in zopet je bil mladi grof močnejši, nakar so vlomilci, siti boja. pobegnili skozi okno. To storijo je navidez potrjevala kri, koje zna-' ke je bilo najti na preprogah in pohištvu. Krvava sled je tudi vodila do okna, a tam izginila. Po temeljiti preiskavi je policija dognala. da so živeli roparji le v domišljiji mladiča, ki je priznal, da je imel najbrž halucinacije, k t so bile posledica preveč pogostega obiskovanja muvija.
Kdor namerava v kratkem vr-r.iti se v domovino, ter ob tej priliki videti lepe kraje ob Atlantskem in Sredozemskem morju, mu priporočamo, da potuje z brzo-parnikom Cunard proge
"C ARMANI A",
ki odpluje kot izletni parnik 11. februarja na Reko. Med vožnjo se bo vstavil v najlepših mestih.
Vsi potniki tretjega razreda bodo nastanjeni v kabinah.
Cena do Reke $105.00 ter $5.00 vojnega davka.
Frank Bakser State Bank«
OLAS KASOPA', 9. JAN. 1922
"GLAS. NARODA"
•LOVENIAW DAILY md ud PabliaM Mr
MVWH PUBLISHING OOMUiX
FRAN« MKtin,
LOUIS BENEDIK.

MIROVNE MISLL
Petero velesil — Anglija, Amerika, Japonska, Francija in Italija — se je soglasno zavzelo za Root o v pred-Jug, ki določa, da vbodoee ne smejo submarini potax>ljati trgovskih ladij.
To je vse lepo in pošteno. Samo vrag je definirati, katero stvar je smatrati v vojni za trgovsko ladjo.
Ali je potniški pamik, ki je ves nabasan z municijo, trgovska ladja i
Ali je trgovska ladja, ki ima na sebi par topov, trgovska ladja ali je pomožna križarka?
Z oziroiii 11a vse to ni "soglasni sklep" prav nie drugega, kot lepa gesta, lepa fraza.
< e I »i slučajno izbruhnila vojna med temi peterimi velesilami, bi kljub wasliingtonskemu dogovoru igral sub-marin važno ulogo pri napadanju trgovskih ladij.
Zgodovina nam je večkrat pokazala, zadnja vojna pa jasno potrdila, da se v vojni ne izpolnjujejo določbe medna rodnega prava.	!
Japonska in Italija sta se že začeli prepirati kaj j pravzaprav pomeni izraz "trgovska ladja". In svojim so- ■ konkurentom sta rekli: — O vsakem slučaju je treba po-| sebe j odločevati. Po mednarodnem pravu ima namreč! vsaka trgovska ladja gotove pravice in dolžnosti.
To pomenja. da bo soglasno s "soglasnim sklepom"1 vsaka sila postopala tako kot bo nji prav in kot bo ugajalo njenim interesom.
Z drugimi besedami rečeno: — v prihodnji vojni bo mednarodno pravo ravno tako spoštovano, kot je bilo v minuli vojni.
Francija in Anglija sta brez ugovora sprejeli Rootov predlog. Ta predlog ju le moralno veže.
Kakšna revica je pa v vojni morala, je vsakomur predobro znano.
Angleži zatrjujejo, da ima po mednarodnem pravu trgovska ladja pravico imeti na sebi orožje. To orožje naj ji služi v obrambne svrbe.
Anglija ima jako veliko trgovskih ladij. In še veliko novih bo gradila.
Vsaka bo pa tako zgrajena, da bo v slučaju vojne lahko opremljena s Šestpalčnhni topovi. Topovi ji bodo služili v obrambne s vrhe.
Med celo množico fraz. ki je je rodila konferenca v Washington!!, j** fraza o trgovskih ladjah menda najbolj značilna.
gostoljubnost. To mora biti apel naše celokupna poštene javnosti merodajnim činiteljem. ki bodo sprejeli sklep komisijskega odseka ▼ Washington!!. Naj izve nepoučena inozemska javnost, da nismo rako neumni, za kakršne nas imajo "p^efrifrani-' Italijani.
Oči vidu o se je zbala "zmagoslavna" Italija nepričakovanih uspehov male antante v zadnji protimadžarsko - habsburški aferi. Ultimat male antante, katerega nujnost in upravičenost sta morala priznati tudi Pariz in London, jc deloval na italijanske živce tako močno, da je ti am ah spremenil '4 suero egoismo nazionale" v smer, ki jo je zavračal sam "veliki" Delia Torrexta. Italija se je morala pod pritiskom agilnost? in energije male antante čez noč prepričati o madžarsko - habsburški nevarnosti za svoje nove obmejne interese. Ni šlo drugače!
Kakor navadno, se je Italija tudi to pot skesala in obžalovala svoj korak. A kes in obžalovanje nista bila tako velika, kakojr strah pred malo antrnto, ki je z eksemplarično točnostjo in resnim poudarkom izvedla mobilizacijo proti sovražnikom. Italija, ki je v začetku navidez podpirala težnje male antante. v kolikor jo je smatrala za protiboljseviško organizacijo, je v svoji protislovanski politiki zagledala v mali antanti nevarnost obnovljenja vseslovan-stva. To in vojaška organizacija male antante je ono, česar se boji Italija. Ker pa za s^daj iz važnih gospodarskih in drugih razlogov re more nastopiti preti Češkoslovaški, ki je vstvsriteljica in organi-zatorica male antante. se je zaletela v Jugoslavijo, kot slabejšo in hoče s tem udarcem zadati smrtno rano " vseslovanskemu" relu Liale antante.
To je namen in cilj italijanske zahteve v AVashingtonu. Naša diplomacija t^rej ni osamljena in bo brezdvomno razkrinkala najnovejše italijanske iriachiavelistične spletke proti miru v srednji Evropi, če bo angel varuh dr. Bene.š pravočasno razprostrl svoje pero-ti nad našimi diplomati v interesu miru. ki ga želi vashingtonska
konferenca. — (Notus v "Slovenskem Narodu".)
Iz Slovenije.
Peter Zgaga
Te dni se je moral zagovarjati pred sodiščem dragi rojak. Dragi rojak ima pa tako hudo ženo, dp se gre pred njo skrit vsaka mačka s svojimi deveterimi vragi.
Sodnik, moder sodnik, pa mora iti po paragrafu. Iti tako se je pripetilo da ga je vprašal:
—	Ali mi morete dokazati, da je to vaša žena?
Rojak se je popraskal za ušesom in odvrnil:
—	Gospod sodnik, če mi morete dokazati, da 1o ni moja žena. vam
bom jako hvaležen.
• •
*
Na novem dolarju je napis 'Mir".
Tudi jaz bi ga rad imel. * * *
Pri neki banki v St. Louis je .zmanjkalo 100.000 in en blagajnik.
Banki bi bilo veliko ljubše, če bi zmanjkalo 100.000 blagajnikov in en dolar.
* * *
Cisto pravilno je, da je skovala Amerika "mirovni dolar".
Ce bi še malo počakala, bi bilo prepozno.
* * *
Slišal sem, da je dobil neki newyorski šifkartaš red sv. Save.
Malo slave v redu Svetog Save .. .
* , *
Nekega dne je prišel k zdravniku zamazan čifut ter tožil, da ga leva noga boli. Zdravnik mu jo rekel, naj se sezuje. Ko je ugledal nogo, je skočil nazaj.
—	Človek, — mu je rekel — tako umazane noge pa še nisem videl. Ce mi morete na vsem božjem svetu še eno tako umazano nogo pokazati, vas bom zastonj operiral.
—	No, če je tako. — je odvrnil Žid, — vam bom pa jako hvaležen.
Sklonil se je in sezul čevelj s
svoje desne noge.
* * *
Veliko prijateljev mi je poslalo čestitke za Novo leto.
Kljub temu pa mislim, da ne bom obupal.
* * *
V Ljubljani so zopet enkrat igrali ''Kokovnjače".
Ali v ljubljanskem mestu, ali v ljubljanskem gledališču, tega poročilo ne omenja.
• -*
*
Na Ellis Islandu je najmočnejši človek na svetu. Rodom je Hrvat iu Matičevič sc piše. Baje lahko nosi poldrugo tono na hrb-ui ter s pomočjo rok in kolena skrivi železniško tračnico.
Slon lahko nosi desetkrat toliko. in majhen električni stroj z ialikoto skrivi dvakrat debelejšo šino.
Človeška moč j«* dandanašnji brez veljave. Matičevič bi bil v starem veku lahko velik junak. V današnji dobi pa nima njegova moč nobenega pomena. Junaštvo se danclauašn ji sodi po delih, ki jih ne more nobena žival napraviti. Fizičnih junakov ni več. Ko je slišal kraljevič Marko počiti prvo puško, je vrgel svoj buzdovan v morje, legel pod zeleno jelo ter umrl z naslednjimi besedami na ustnih: Nema više m jesta za junaka! In prav je imel. Vsi oni, katerim je junaštvo kraljeviča Marka sveta dedščina. so na krivi poti.
Itutnalxroartsfea
Ustanovljena 1. 1598
SCatnL 3fefcturta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Promocija.
Na dunajski visoki šoli za poljedelstvo, gozdarstvo in kulturno tehniko je Franc Urbas promovi-ral za inženjerja kulturne tehnike.
Xa dunajskem vseučilišču je bil promoviran za doktorja prava Josip Novak iz Maribora.
Smrtna kosa.
V	Mariboru je umrl najstarejši tamkajšnji meščan krojaški moj-'ster Josip Leeb v 5?taros»ti 92 let. | V Ptuju je umrl oče tamkajšnjega okrajnega glavarja drja. iPirkmajerja nadučitelj Fr. Pirk-imajer po dolgi bolezni v starosti 162 let. Pokopali so ga v Franiu. Il.eta 1855. je pričel v Mariboru j krojaško obi-t, katero je vodil celih 50 let. 22 let je bil član občinskega sveta mariborskega.
V	Ljubljani je umrl nadzornik Južne železnice v pokoju Franc •lagt-r.
V	državni bolnici v Ljubljani je umrl vsled kapi bivši avstro- ^ ogrski general Avgust Klein- ^ sehrott, rodom iz Vojuika pri Ce- ? lju. V vojni je bil štacijski povelj-nik v Ljubljani.
V	Železnikih je umrla Marija j Eger, rojena (Jlobotsehnigg, vele- „
posestniea in lastnica tovarn. j]
]
Ustanovitev delavske zbornice
v Ljubljani.	I]
Minister za socialno politiko je ■ imenoval 50 članov nove delavski; zbornice v Ljubljani. Glavna na-jloga imenovanih članov je, pripraviti volilni red, kj. ilaj omogoči ! delavstvu, da posJje v svobodiii volit vi izbrane zastopnike v zbor- ; nieo. katera bo imela nalogo, šči-J it i interese delavnega ljudstva. K"i* se politične stranke niso 1110- : gle sporazumeti glede oseb in števila kandidatov, je bil minister priiuoran po predlogu pokrajinske uprave sam izbrati prve člane ljubljanske delavske zbornice. Pri tem je postopal po načelu, da so v zborniei zastopane po možnosti vse strokovne organizacije v razmerju njihove moči in tudi vsi; važnejši industrijski kraji zborniškega področja. Socialdemokra-j lom. ki so v Sloveniji najmočnejša delavska stranka, je minister poveril vodstvo delavske zbornice s tem. da je imenovai od 50 članov del. zbornice 2(1 članov iz predlogov socialdemokratskih organizacij. V del. zbornici bo 40 zastopnikov industrijskih in obrtnih delavcev, 10 zastopnikov pa dobe zasebni uradniki. Od 40 delavskih zastopnikov v del. zbor-, niči pripada Jugosdov. so*?, dem' stranki 24. Nar. soc. stranki 7. Slov. Ijud. stranki C, trije pa so politično neopredeljeni. Med 10 zastopniki zasebnega uradništva sta 2 socialdemokrata, ostali so zastopniki železn ičarsk ih, indu-' strijskih. trgovskih, rudarskih, bančnih, novinarskih, odvetniških in notarskih uradnikov ter pod-uradnikov. prezentiranih od do-^ ličnih strokovnih organizacij. Med zborničarji sta 2 ženski, za-' i stopnici tobačne tovarne, člani zbornice so sledeči: Bradeško Andrej, mizar, Ljubljana: Bregant • Janko, kovinar, Jeseniee-Fužine; l Cvikelj Alojzij, rudarski tajnik.' > Ljubljana; Čelešnik Rado, oko-1
Glavni odbornik].
Predsednik: RUDOLF PERDAX, 933 E. lS5tb St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BAT. Ay T. Box 106 Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GfEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 524 E. 2nd Ave., W. Dulatfc, Mina.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor: MOHOR MLADIC, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Mima. GREGOR J PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN P IRC, 519 Meadow Ave., Rocidale, Joliet, I1L PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegan, I1L
- Jednotino uradu o glusilo: "Glas Naroda". -
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se i»o5ilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska. Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop- Kdor želi postati elan te organizacije, naj se zglasi tajniku bljiŽnega društva J. S.. K. J; Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. Tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Inom, Ljubljana; Ceh Karol, pekovski pomočnik, Maribor; Čer-jzonja Ladislav, višji poslovodja, Ljubljana; Čobal Melhior. načelnik unije rudarjev, Zagorje; Di-( mie Jernej. Žagar, Stari trg pri [Kakeku; Dosedla Avgust, por eel. i delavec, Uboje; Druzovič I vain, erkostavec, Ljubljana; Gilevert I Dragatin, pisarniški ravnatelj. Maribor; Glavnik Alojzij, vozni zapisovalec južne žel.. Ljubljana ; Gomilšek Vladimir, žel. pristav, Ljubljana; Gregorka Miroslav, žel. višji revident. Ljubljana; Ja-1 godic Mihael, stroj, pomočnik. Moste pri Ljubljani; Jeran Jurij, strojevodja, Jesenice-Fužine; Je-rilia Fran. stavb, deiavee. Ljubil jana: Kisovee Karol, .-klad. delavec, Ljubljana; Kompan Ivan. sklad, delavec, Celje; Kramar Angela, t ob. delavka, Ljubljana: Krusic T van, sukač. Trbovlje-Lo-ke; Kušnjak Frane, eevlj. pomočnik, Ljubljana; Lapuh Ignacij ,železničar, Maribor; Le-bič Valentin. -te«, po lir. Celje: Leskovšek Alojzij, i>ek. pomočnik, Celje: Lešnik Peter. opek. delavec, Laj-ters-berk: Lovšin Evgen, bančni uradnik. Ljubljana ; Majeršič Iv., nsnj. delavec, Tržič; Marmšek A-lojzij, delavec tovarn^ karbida Ruše pri Mariboru; Močnik Luka. strugar, Guštanj ; Peenik Karol. kroj. in strok, tajnik. Ljubljena; Pezdir Gašper, prog. moj. rev. j žel., Ljubljana; Podbevšek Ferdo kov. drž. žel.. Ljubljana: Poder sehan Vincenc. livar, Muta ol Dravi; Prauhart Ivan, Žagar. Mi slin je; Ra\"iiik Janko, kov. dela vec, Jesenice; Razboršek Ciril mizar. Marrbor; Simoneič Ivanka tob. delavka. Ljubljana; Trebu šar Ix»vro, rudar. Zagorje; Tre i l>er Alojzij, mod. mizar, Ljublja na: Turk Filip. trg. nasi. (Kri sper), Ljubljana; Crbančič Val. ur. t v. Impex, Ljubljana ; Valen čak Ferdo. rudar, Velenje; Vol čauSek Fran jo, rud. pod ur., Tr bovlje; Zupan Tvau, iižit. usIilž. Ljubljana; Zupan Rajko, natakar Ljubljana; Žagar Janko, črkosta vec. Ljubljana; Zivkovič Nikolaj kroj. pomočnik, Maribor.
[
Originalen izseljenec.
j Marilxorska policija je izvršil« racijo ter polovila lepo število na silnih beračev, ki so nadlegoval goste po javnih lokalih in pasan te po ulicah. Ed^n aretiranih be raeev se je priberačil iz Lju<blja ne. Pri policiji je izjavil, da se j< preselil v Maribor, ker je v Ljub Ijani konkurenca prevelika. Od poslali so ga nazaj v Ljubljano.
ADVE2TISEMEJN13S. IŠČE SE STiAMNIKABCI
za delo na "box mašinah", moŽki slamnike, dolga sezija jamčena.
SIL GOR HAT CO., 200 Greene Street, New Tori
Radi strahu pred Jugoslavijo.
Današnji Maclnavellijevi epigoni v Italiji so naperili ost svoje protihlovanske politik' očitno proti Jugoslaviji. Italijanska diplo-'•larija ne skriva v i m oziru nobene ta.jnosti. Zato ni težko kontrolirati manevn-v italija iske politike proti naši državi.
Najlepša in najnovejša konslatacija tega dejstva jt xahteva ita-l:j?»nskejra »lelecata v Washintr1>nu. da mora jugoslovanska vlada T>oflati razorožitve«! konferenci pomirjevalna izjavo z (»žirom na italijanski strah pred Jugoslavijo. Ta zahteva pravzaprav ni nobeno i«nenadenje za nas, ki poznamo cd blizu italijai.ske intrige, pač pa lahko iznenadenje za druge k. ne poznajo Italijanov in še manj seveda nas. Inozem. javnost, ki je pod vplivom javnega tiska, na Ttodla^i te irjave lahko oklepa da smo ravno mi oni. ki ogrožamo mir ne le v srednji, ampak v vsej Evropi. Kaj madžarska reakcija, .caj zdiuženje Avstrije z Nemčije, kaj navsezadnje Karel! Jugoslovani so element, ki ne dajo miru! Tako lahko misli ne samo nepoučena inozemska javnost, amp^-k tudi svetovna diplomacija, ki pa nima pojma o realnem položaju naših odnosajev z Italijo. Da je žal tako. vedo najbolj naši neodrešeni bratje, pa tudi mi sami.
Jc pač tako. Italija računa vedno z medvedovo kožo, ki jo končno res dobi. Zdi se. da imajo Italijani *udi v politiki več sreče uego pameti. Vsa zgodovina zedinjene Italije priča o tem. Izid svetovne vojne pa je bil k« Italijo naravnost presenetljiv, ker ni dobila le medvedove kože. ampak seji ie eelo posrečilo, da je kljub vsem protestom pravih gospodi rjev zasedla precejšen del medvedovega revirja. In pravico lastnino so priznali Italiji tudi njeni prijatelji. kar dokazuj \ da niso ravno pošteni lovci.
£ato ne bo nič čudnega, ako italijanski prijatelji ugodijo zahtevi Italije po razorožitvi naše drsave, da more Italija vsaj začasno v miru uživati sadove svojega medvedjega lova. Nič čudnega, ako se pridruži naši zunanji politiki še ?n poraz, saj smo jih iakorekoe navajeni. Bo vsaj mera polna in nihče ne bo mogel očitati nobenemu, da je zakrivil poraz na Koroškem, v Kapallu, Baranji Banatu in pred kratkim v Albaniji. Z razorožitvijo bo poražena vsa Jugoslavija. Naši separatisti, avtonomisti ter drugi narodni ter mednarodni — isti pa bodo v druibi Italijanov skakali od veselja, ker se jim bo izpolnila vsaj ena želja, da bi bila Jugoslavija brez orožja.
Toda upajmo, da se to ne rirodi. Dosedaj je bil Hanibal pred rini, danes pa je že v hiši! Edino najodločnejši in v vsakem oei-lajenergičnejši odpor more izgnati apeninskega Hanibala in mu i tako brco, da s, bo vsaj nekaj časa spominjal na jugoslovansko
Kje se nahajata moja dva ujca MATH, in JOE JERMAN? Doma sta iz Mihelje vasi pri Črnomlju. Pred leti sta bila v Bear Creeku. M on t. Poročati ji ina imam važne zadeve iz stare domovine. Z glasita naj se na naslov: Mre. Anna Boben. 590 San Briuino Ave., San Pran- ^ 1 ciseo, Calif.	(7-9—1)1
Po sedemstolefni borbi,
"Slovenec" piše o irskem vprašanju naslednje - — Irsko vprašanje sicer še ni defbiitivno rešeno, toda vse govori za to. da se vojno stanje med Irsko in Anglijo več ne ponovi in da se konvencija, sklenjena 6. decembra lanskega leta. med angleškimi m irskimi delegati, vsaj po svojem bistvu sprejme. To bi bil zgodovinski dogodek ki bi svetovno pozicijo britanskega imperija silno okrepil.
Konvencija med angleškimi in irskimi delegati se ne naslanja na nobeno dozdaj znano obliko državnega ali mednarodnega prava. To je nekaj čisto posebnega. Zveza med Anglijo in Irsko se opira na dejanski zemljepisn iin gospodaiski položaj, ki ustvarja iz obeh dežel nerazrušeno enote in ne rabi nebenih xormalnih garancij. Če je , med obema deželama 700 let trajal neprestani boj, je bila krivda izključno na strani angleškega režima, ki je Irsko gospodarsko izrab-| l.jal ter popolnoma zasužnjil, tako da je v svrho vzpostavitve narav-I nih odnosajev potrebno samo. da se ta režim korenito odpravi. — | To je Anglija sedaj storila in je glede na bodočnost čisto pomirjena. Irska postane faktično neodvisna dežela z lastno armado, lastnimi rastopniki v inozemstvu in lastnimi financami. Irci le priznajo po svobodni volji Jurija V. in njegove naslednike za svoje kralje, z MngleŠko državo pa kot neodvisna država sklenejo trajno zvezo, ki dovoljuje Angliji, dr. ?e poslužuj? irskih pristanišč -v svrho obrambe britanskega imperija. Generalni governer v Dublinu bo zgolj predat avitelj kralja brez vsakega političnega vpliva, podobno kakor v Kanadi, kjer srener .lni governer iri nič več kot dekorativna figura. V finančnem oziru je Irska čisto neodvisna, morala bo le doprinesti nekaj žrtev za likvidacijo dosedanjega stanja in se v vojaškem ozi-<-u obvezati, da ne bo vzdrževala armade, ki bi v proporcionalnem oziru prekašala angleško.	•
Konvencija je našla zagrizenih nasprotnikov tako v Apgliji kakor na Irskem. Odpor angleških konservativcev bo jako lahko zlomiti in Lloyd George čisto nič ne dvomi, da bosta angleška spodnja in zgornja zbornica pogodbo z Irsko sprejeli. Angleški konservativci so izgubili vsako oporo, kere je krona konvencijo odobrila in se seveda zdaj nc spodobi več, da bi bi! kdo bolj kraljevski nego kralj. .Resnejši pa je odpor znatnega dela Ircev samih, ki se ne strinjajo s konvencijo, sklenjeno od sinfajnsk?h delegatov; tudi predsednik irske republike. De Valera, je izjavil proti njej. Konvencija ima res zelo slabo stran, da namreč daje r'stru. to je severnim irskim provincam, svobodo, da se konvenciji pridružijo, ali pa ostanejo še nasilje administrativni del Anglije, kar bi bilo za irsko svobodo seveda skrajno nevarno. Tudi mora FJster konvencijo z Irsko sploh odobriti. Baje je to že zasigurano in oil te strani ne bo težav; kar se pa lahko zgodi, ie to, da se Ulster v roku, ki je za to odločen, ne bo odločil za unijo z ostalo Irsko in ogroževal neodvisnost ter mir novega dominiona.
Na vsak način pa ni resnične* mnenje, ki ;e izražajo nekateri centralistični listi, češ, naj se stv;ir resi tako ali dingače. za Anglijo nima to velik.-ga pomena. Kralj je pokazal, da polaga na pomir-jenje z Irsko največ}o važnost. Lloyd Georne je ra.S; opustil nameravano pot na washingtonsko konferenco nego da prekine pogajanja z irskimi delegati. S tem. da angleško - irski spor preneha, Anglija silno veliko pridobi v Ameriki. Obenem z odpovedjo pogodbe z Japonsko je to naravnost nova etapa v zunanji politiki Anglije, ki bo zdaj z Ameriko šla eno in isto pot. Treba je tudi pomisliti, da ima Anglija urediti tudi Še egiptsko in indijsko vpraša rje in da „e za-L>jo neprecenljive važnosti, ako ima pri tem za hrbtom še enega sovražnika. Konvencija z Irsko je zgodovinskega pomena.
Poročil se je
v Mariboru Božidar Borko, urednik *'Tabora. z gdč. Marijo Bailer iz Gornje Radgone.
Ja
Smrt vsled alkohola.
j Hlapec pekovskega mojstra ; Frece v Laškem se je tako napil alkohola, da je vsled tega umrl.
Zrno do zrna - pogača,
Kamen do kamna - palača!
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost
Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account", (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo!
82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 11
FRANK SAKSER STATE BANK
glavno zastopstvo Jadranske Banke
n«M ot ■mlniM of th« Corporation an* Addraaaaa af Abovo Offldarat m Cortlandt traat. ■arauqh of Manhattan, Naw York City. N. Y.
"Qiaa Naroda** tefcaja vaakl dan IzvxomU nadalj la praznika«.
Mm cato lata valja llat aa Amarlka Za Now York u capiat«	PJg
fca pel lata MuOOZa Imaamatvo za oalo Ma 97JOt Za *otrt lata _>1Jd_za pal lata_W>
• LAI NAROBA (Volco af 13m Paoftfa) Mm im Oar	I* Sundays and ■•Udaya.
•abacrSpttan raarty »Ji
_*<»aHUmanta on Apraawant.____________
•opM braa podplat to M>niU aa m prkfeSaJeJo. Danar naj da Macro* P»-
■M pa Momt Ordar. M aprai iM kraja naroCnCkov 1 mlma, da. aa MM tam prajtaja khaBIBa	" da taftraJe igjflemo nm+nrtm*_
OLA* NARODA m CarHwM Krni, Borouffi C Mannattaw. Wow York, M. T. Ta.«phon«: Cortlandt 7X79
ALAS NAKOPA, 9. .TAN. 1922
Kako je s prohibicijo v Mehiki.
MEHIŠKI PREDSEDNIK NAMERAVA NAPRAVITI KONEC ZLU S TEM, DA BO UNIČIL VIR DOMAČIH MSHIŠKIH PIJAČ, i PULKE 2AVEMA MESTO PIVA IN MESXAI. IN TLKILJA STA ZELO UPLJANčLJrVA. — POSEBNO POROČILO IZ MEHIKE.
Prohibicijonisti, ki so še pred enim letom domnevali, da bodo napravili Meliiko pra\ tako suho rot so Združene države, ki pa so bili razočarani v tem pogledu, so zopet polni upanja, ker se predsednik Obregon-baje zanima za načrt, s pomočjo katerega bi se na-pra\ilo konec izdelovanju dveh mehiških narodnih pijač, pulke in meskala. To naj bi se doseglo s it*m. da bi se prepovedalo bodoče sajenje Maguey-rastliue. (Agave americana.)
Pulke in meskal predstavljata dve močni domači pijači, kateri t:e dela krivim velik«1 bede med revnejšimi sloji mehiškega prebivalstva. Glasi se. da je pulke uničil veliko indijansko pleme Tolte-kov, graditeljev mest. ki so vladali v Mehiki skozi stoletja ter nato izginili. S tem. da so :zginili kot pleme, so postali ena največjih skrivnosti zgodovine. Trdi se nadalje, da bosta pulke In meskal uničila mehiški narod nižjih razredov, posebne pa one Mehikance, ki ro potomci Aztekov in drugih domačih plemen.
Teh dveh trditev tja ne sprejmejo kot dejstev oni. ki so napravili premoženja z izdelovanjem :n prodajo pulke in mečkala. Ti pravijo, da je mogoče resnično da so izdelovali Tolteki pulke iz maugev rastline, da pa ni najti nobenega dokaza, da je bilo tolteško pleme uničeno vsled preobilnega zavživanja te pijače.
Kar se tiče uničevanja mehiških nižjih razredov tekom današnjih dni, pravijo ri, ua so ugotovila prohibieijskih propagandistov pretirana, prav kot so bila pretirana številna tozjidevna ugotovila v Združenih državah lekom dol gee a boja, da se uveljavi prohibicijo v Združenih državah. Zagovorniki pulke in meskala pravijo, da je predstavljala ta pijača, ali vsaj pulke, tolažbo domačinov tekom stoletij zatiranja, ki je bilo uveljavljeno po zavojevanju dežele od strani Špancev.
Pulke, — tako trdijo, — je v resniei tonika, ki je omogočila nbogim, da so skozi generacije živeli od svoje uboge in surove hrane. Pravijo, da ^nora človek za v/iti velike množine palke, predno postane pijan ter zarlkujejo, da je ta pijača strup za sistem, ki povzroča uničenje led vi c ter drugih notranjih organov.
Argumenti proti :n za, katere je mogoče čuti v zvezi s tem, so povsem slični onim, katere je bilo čuti v Združenih državah tekom boja z prohibicijo, seveda z upoštevanjem posebnih razmer v Mehiki.
Pulke, najcenejša med vsemi opojnimi pijačami v Mehiki, izgleda kot kislo, razredčen" posneto mleko ter ima tudi okus kislega mleka. Med ubogimi zavzema mesto piva v drugih deželah, v katerih se šep rodaja opojne pijače. Pulke gostilne so starejše kot katerokoli trgovsko podjetje v Mehiki. Fantastične dekoracije v teh gostilnah so baje še vedno ohranile nekaj iz dni Aztekov, ko je bila Mehika indijanska država, kateri je vladal Montezuma. Te gostilne sprejemajo z veseljem napol nage reveže, katerih bi se nikjer drugod ne sprejelo. V teh prostorih je izmučeni p?on doma in tu se počuti najboljše.
Dočim bi bilo za mehiško vlado mogoče zapreti pulke-gostilne ter zatreti prodajo pijač v glavnem mestu ter v drugih mestih, bi bilo triba več kot modrosti Salomona, da se iznajde način kako preprečiti peonu v notranjosti dežele navrtanje Mague-rastline ter rajiolnjcnje čaše.
Glasilo se >e, da bi stalo več milijonov, da se uniči trgovska polja mague-rastline kot obstajajo sedaj in da bi trajalo tozadevno delo leta in 1 'ta. kajti mlade lastline poganjajo iz korenik starih. Kar pa se tiče izruvanja vseh divjih rastlin, ki vsebujejo tako-zvani aguamiel, se glasi, da je to podjetje popolnoma nemogoče.
Meskal je distilirana pijača, povsem različna od pulke glede zunanjosti in okusa. To je tekočina brez barve, sliena čistemu alkoholu ali nadaljni slavni mehiški opojni pijači, tekilji. To je zelo opojna pijača, a ni, kot te-klija. prijetna za okus, razven pri onih, ki so se navadili zavži-vati to pijačo. Teklija ima očarljiv okus in iz teg3 vzroka se imenuje to pijačo sireno med mehiškimi pijačami.
Meskal, ki je eenejši, pa zahteva ve' žrtev kot pa teklija. To pa še ne pomen ja. da je tekli-jr. dra^a pijača v ameriškem smi-flu. Obe ti nevarni pijači se prodaja v Mehiki na drobno po deset centov čaša ali še manj in meskal je v številnih krajih dosti eenejši kot pa tekilia.
Izdelovalci pulkeja izjavljajo, da bi morali reformatorji obrniti svoje udarce na meskal in teli il jo, ne pa na pulke in to zopet f-pominja na razprave v Ameriki pred uveljavljenjem prohibicije, ko so videli pivovarnarji več kreposti v svojih proizvodih kot pa v onih distilerjev.	*
Kot distilerji v Združenih državah niso tudi izdelovalci meskala v Mehiki pripravlejni uda-ti se brez boja, kajti izpostavljeni bi bili celi sili napada od strani reformatorjev, dočim bi izdelovalci pulkeja mirno vršili naprej svoj posel.
Oni pravijo, da se lahko dosti navede v prilog meskala. Če so izjave izdelovalcev meskala resnične, potem ne primanjkuje njih proizvodu "toničnih lastnosti".
Vsak voditelj med možmi, ki so strmoglavili vlado Carranze, se je zaobljubil, da bo podpiral različne -eforine. Nekateri med temi ae zavzemajo in prohibicijo,
a ker je najti še dosti drugih reform. ki zahtevajo zase nujno pozornost. ni opaziti nikakega osredotočenja sil na eno zadevo.
Po strmoglavljenju Carranze je bil imenovan jjrovizoričnim predsednikom Adolf o de la Huerta. De la Huerta je bil ob onem času navdušen reformator. Vsled pomanjkanja izkušenosti pa je domneval, da bo lahko dovedel do velikih izprememb, dočim bo stal na čelu vlade.
Ko je dospel v Mexico City kot provizoričen predsednik, je hila ena njegovih prvih misli napraviti korak proti uvel javi jen ju prohibicije v Mehiki. Njegova teorija je bila, da je treba zmerno pričeti ter stalno napredovati ;n medtem ohraniti pridobljena tla.
Izdal je predsedniški odlok, s katerim se je uveljavilo "prohibicijo koncem tedna Saloni in vse druge pivnice so morale biti zaprte od sobote opoldne pa do sedmih zjutraj v ponedeljek.
Ko je bila reforma uveljavljena, so hoteli v družbi restavran-tov še naprej prodajati vina in druge opojne pijače svojim do-brostaječim gostom. To je izzvalo ostre pritožbe od strani salo-nerjev, ki so izjavljali, da morajo imeti zaprte svoje prostore na dneve največjega dobička, dočim je bogatim hotelirjem dovoljeno delati neovirano velike dobičke.
Nato se je vprizorilo napore, da se prepreči prodajanje vina in drugih pijač v hotelih in restavracijah tekom prepovedanega časa. To pa je povzročilo cel vihar opozicije, kateri so se pridružili številni aktivni reformatorji, ko jih podpora je predstavljala glavno moč provizorične vlade. Ti reformatorji so verovali v vse reforme, razven v prohibicijo, razširjeno na prostore, v katerih so preživljali oni svoje proste ure. Njih upliv, kateremu se je pridružil še oni lastnikov kantin, pa je napravil konec eksperimentu "prohibicije koncem ted-na .
Predsednik Obregon ni vklju-
Snubitev angleške princezinje ni lahka stvar.
LASCELLES JE SICER ZMAGAL, A NITI ENKRAT TlfKOM CELE ZAROKE NE BOSTA SMELA BITI ON IN PRINCESI-NJA SAMA SKUPAJ. — TUDI PRVI POLJUB JE BIL NAPOL
JAVNA ZADEVA.
Vojna je sicer ubila in odpravila gotovo množino etikete na angleškem dvoru, a v zadevi ljubezenskih afer žensk vladajoče angleške hiše je treba še vedno opazovati dosti etikete.
V naslednjem hočemo navesti, kako je baron Laseelles snubil princesinjo Mary, hčerko angleškega kralja. Nikdar sq nista sestala sama. Eno izmed mnogih pravil dvorske etikete je, da ne sme biti hčerka vladarja nikdar sama v navzočnosti kateregakoli moškega, z izjemo njenih neposrednih moških sorodnikov.
Kadarkoli se je sestala prince-sinja z lordom Laseelles. jo je vedno spremljala ali njena ko-mornica. lady Mulholland. knk član njene lastne družine ali pa kaka ženska z dvora kraljice, matere prineesinje.
Predno pa se je sploh pričelo dvorjenje, je moral seveda dobiti lord Laseelles dovoljenje od kralja in kraljice, da ni sme pridobiti roko in srce edine hčerke obeh. Ko sta kralj in kraljica privolila v snubitev, ni to seveda še nikakor pomenjalo. da bo prineesinja od prvega početka zadovoljna s tem, da se poroči z lordom. D<i onega časa se je sestala prineesinja z lordom le park rat ter ga je le površno poznala. Nikdar ni go vorila ž njim več kot pet minut na njih sestankih, na plesu ali na lovu. Nikdar tudi ni plesala ž njim.
Kljub temu pa ni mogel lor<l Lascelles snubiti princesinjo, dokler mu ni eden izmed članot njene družine sporočil, da se br njegov predlog ugodno sprejele v slučaju, da bi ga stavil.
To informacijo je sporočil lordu Lascelles vojvoda iz Yorka ofc priliki nekega banketa v Marl borough klubu. Naslednjega dut i je odšel lord Lascelles v Sand ringham na povabilo kralja in tekom izjprehoda po gozdu, kot jc 'bilo ofieijelno objavljeno, je sta vil prineesinji svoj predlog. Kr je storil to, sta korakala za prm cesinjo dve dvorni dami z dvore kraljice. Vsi štirje so se nato vinih v Sandringham palačo k po polclaiLskemu čaju. Navzoča sti [bila kralj in kraljica, ki sta do j bila od prineesinje informacijo da je obljubila poročiti z možem stoječim tik poleg nje. Tedaj pt je lord Lascelles prvikrat obje princesinjo ter jo poljubil na o>b< liei.
J Naslednjega dne se je cela d^u žina, zbrana v Sandringhamu. vr nila v Buckingham palačo in š istega večera se je razposlalo ča jsopisju objavo glede zaroke.
j k*t veste, vsled nujnih oprav kov. Vsled tega ini dovoliti i vsaj, da vam nud-m te čestit | ke, globoko občutene, kot jil i gojim v svojem srcu do vas Vi zaslužite vso srečo. Naj b | je bila deležna, i:i to me bf i mogoče tolažilo vspričo krut* ; ločitve.	Raoul.
j Alberta je noložila pismo na mizo ter pričela razmišljati. Spo j znala je sedaj nekaj, Česar ni ni kda preje spoznala. .Jasno je bilo da jo je Raoul ljubil, da jo je lju rbil, kot je brez dvoma, ljubil on 'zaročenec v restavraciji deklico (kateri je gledal tako globoko \ oči. On jo je ljubil popolnoma brez pridržka. Vsa svoja upanji glede bodočnosti je stavljal na-iijo.
| To je bilo na vsak način raz I vidno iz porumenelega lista. "V onem času nr tega zapazila, a spo znala je to sedaj. To je bilo neiz jinerno tolaiilno čustvo. Ta mož jc [je ljubil. Umrl je mogoče z nje nim imenom na svojih ustnicah z njeno sliko pred svojimi ugaša jočimi očmi. Ko je mislila nanj je občutila globoko veselje, pre tresujočo radost. Ah, nič več n bila sama v tej molčeči sobi. nekdo drugi je bil tam, kojegf navzočnost ni bila vidna, a ven dar realna. Od sedaj naprej bo ži vela skupaj s to idealno osebo Zgradila si bo grad sreče, v karte rem sicer ne bo mogla živeti, pc .katerem pa se bodo biprehajalt njene sanje. Nekdo jo je enkral i vendar ljubil! In kot mrak, k [razširi svoj rdečkasti blesk prekc zapuščene planjave, bo odsev t< pobegle ljubezni osvet'jeva.l njene 'življenje do konca.
Tekom zaroke prineesinje bo et i k e>t a prepovedoval a p rincesinj i biti sama ž njim le en trenutek, čeprav ga bo videla skoro vsak dan.
Kadar se oglasi lord Lascelles v palači, ga odvedejo v budoar kraljice, kjer ga sprejmeta kralj in kraljica ali pa kak drugi član kraljeve družine. Prineesinja Mary vstopi kmalu po njegovem prihodu in on jo pozdravi s tem, da vzame najprvo njeni roki v svoji, jih poljubi, nakar jo poljubi tudi na obe lici.
Ce bi se princesinjo Mary poročilo v kako vladajočo evropsko hišo. bi bilo treba urediti poroko v soglasju s poročnimi ceremonijami, ki prevladujejo na dvoru bodočega soproga. Ko<t pa stoje stvari sedaj, bo imel kralj popolno kontrolo nad cel<> zadevo.
Lorda Lascelles bojo seveda vprašali za svet glede poročnih '•• remontj, a on je popolnoma zadovoljen s tem, da ostane cela zadeva v rokah lorda Chamberlain, ki bo prihranil lordu veliko zadreg in skrbi.
V normalnih časih pričnejo en teden po objavljenju zaroke v kraljevi hiši prihajati poročni da- -i rovi v velikih množinah, tako za nevesto Kot za ženina. Princesi-jnja Mary je dobila dosedaj štiri poročne darove in lord Lascelles tri. a noben teli darov ni posebno 'dragocen. Povpraševanja pri tr-! govcih v West Endu razkrivajo dejstvo, da ni prišla povodenj lia-1 ročil. katero so pričakovali, kakor hitro bo objavljenja zaroka kraljeve prineesinje.
J Neki vodilni zlatar je dobil na-j ročil a za darove, ki predstavljajo skupno vrednost $13,000. Ta naredila vključujejo ona treh naj-' bogatejših mož v Angliji, sir Filipa Sassoon. lorda Rothschild in lorda Ivcagh, ki so vsi intimni * prijatelji kraljevske družine. Zlatar je domneval, da bodo naročila od edinole teh treh predstavljala svoto $30,000 in da bodo znašala 'skupna naročila za poročne darove za princesinjo v celem najmanj $100.000.
Namen kralja in kraljice je. razstaviti vsa poročna darila v St. James palači skozi en teden ter j računati za vstopnino majhno svoto, ki naj bi pripadla dobrodelnosti. Če pa ne bodo pričeli prihajati darovi v večjih množinah in boilj hitro, bo treba opustiti idejo, da se jih razstavi pred poroko.
I Ljudje, ki bi v dnevih pred ' vojno z veseljem in brez pomisleka izdali $10.000 za poročni dar 'za edino hčerko vladajoče hiše, si 'bodo sedaj stvar dvakrat premislili. predno bodo izdali £1000. Da bo dobila prineesinja veliko žte-, vilo dragocenih darov, o tem ne more biti niti najmanjšega dvoma, a težkoče, s katerimi se morajo sedaj boriti vsi razredi, bodo razvidne tudi iz množine in kakovosti poročnih daril, katera bosta j dobila prineesinja Mary in lord Lascel les.
| Posameznosti poročnega kon-trakta so bile odobrene od kralja in dokument se je sedaj povečalo. To bo ena najbolj obširnih listin svoje vrste, kajti obsegala bo sedemdeset strani.
| Glavna finančna klavzula v tem kontraktu se glasi, da nudi Lord Lascelles prineesinji svoto 250 tisoč angleških funtov ali normalno j en miljon in en četrt dolarjev. Denar bodo imeli v oskrbi trije zaupniki kojih eden bo princ iz Walesa. Obresti denarja bodo iz-plačljive direktno in osebno prineesinji od dneva poroke naprej in v slučaju, da bi lord Lascelles u-imrl pred princesinjo, pre.de ta svota v njene roke brezpogojno. | V slučaju, da bi prineesinja preje umrla in če bi ne bilo iz zakona nič otrok, bi padla ta svota nazaj v roke družini Lascelles.
I--
■ Nemške cene za lito železo.
j Združba nemških livarn in —» (nemška zveza livarn sta zvišali prodajne cene zaenkrat za 50 odstotkov.
t
Romunsko posojilo.
J Glasom časopisne vesti je romunski finančni minister najel v Parizu posojilo v znesku 150 milijonov frankov proti zakupu pro-idul ;eije zlata v £edmograški. ^
NAJVEČJA DVIGAČA NA SVE1U. Slika, nam predstavlja največjo dvigaoo na -svetu. Zgrajena je bila za ameriško mornarico. Naenkrat zamore dvigniti milj on fun tov 245 čevljev visoko. Zgradili eo jo v Philadelphiji.
čil prohibicijo v vrsto svojih nameravanih reform, ko je postal predsednik. Ničesar ni storil, da oživi 'prohibicijo koncem tedna', katero je uveljavil de la Huerta in prodajalci opojnih pijač so sklepali iz tega, da se jih bo pustilo nemotene tekom cele Obre-gonove administracije.
Sjor med njimi samimi pa je imel precej opravka z novim preobratom v dogodkih ter z oeivid-nim ojačenjem prohibicijskegja gibanja.
Ko se je v Združenih državah debatiralo o prohibicijo, je prišlo pogosto do sporov med pivovarnarji in distilerji, kdo je najbolj ali najmanj spoštovanja vreden, a v Meiiiki je vprašanje prednosti še veliko bolj komplicirano.
Tam je najti bogate pivovar-rastlini, lahko proizvedla dosti živil za celo deželo, da pa sc- kljub temu uvaža živila v velikih množinah.
Prohibicijonisti pa so veliko bolj prebrisani v sestavljanju številk in podatkov, kajti pri tem sr. deležni pomoči intelektov. ki so vodili kampanjo v Združenih oržavah. Na boljšem so v primeri s svojimi nasprotniki pri vodenju kampanje ter sestavljanju statistik.
Marsikatero staro drago ženico v ^Združenih državah bi se presenetilo izvedeti, da ni njih "century plantničesar drugega kot zlobna Atrave amerieana, ki w\je sok, iz katerega se izdeluje pulke in meskal. Ta rastlina je znana pod Številnimi imeni, med drugimi Američana AIok Agave Ame-ricana^in v Mehiki Maguey.
Cvet te rastline je videti v Mehiki le tam, kjer rasle rastlina v divjem stanju. Na velikih planta-cijah, kjer se sadi tc rastlino, pa je sok glavna stvar, ne pa cvet.
Italijanska vlada proti razširje-vanju krivih vesti m 2d Italijo in inozemstvom.
italijanskem senatu je sprejel resolucijo, ki našteva težko škodo, katero morejo povzročiti situaciji države netočne vesti, prihajajoče iz inozemstva v Italijo in odhajajoče iz Italije v inozemstvo. ,Zato se naroča vladi, da naj poskrbi za pazno nadzorovanje, ker utegne škodovati narodnemu prestižu in italijanskim interesom v inozemstvu. Nasvetuje se dalje ustanovitev telegrafične in radio-telegrafične službe v inozemstvu z izključno italijaaskim osobjem. K oliko napačnih in krivih, pa tudi naravnost zlaganih vesti spravijo Italijani sami vsak dan iz Jugoslavije v Italijo! Ali prihaja italijanska vlada končno vendar do prepričanja, da so take vesti prizadele Italiji le ogromno škodo!
Preklic zaplembe habsburških posestev na Poljskem?
'' Goniec Krakovsky'' poroča, da namerava poljska vlada preklicati zaplembo habsburških posestev, ki so ji pripadla po st. germainski pogodbi. To se zgod? na pritisk z angleške in španske strani. Ministra Skirmunt in Mi-halski sta bajs posebno naklonjena angleško - španski želji.
Novoletna in druga pisma.
Francoski spisal Jean Bertheroy.
Bila je sama v svoji soibi ter sedela pred majhnim odprtim ognjem. Ta novoletni dan se ni pričel posebno veselo zanjo. Bilo je dejanski prvikrat, da se je znašla absolutnv samo, brez vsakega človeka, s katerim bi izmenjala želje in čestitke, v katere verujejo ljudje le napol, katere pa kljub temu radi slišijo, kot zvonenje prazničnih zvonov.
Ker je bila torej sama. se je spomnila, kako je proslavila druge novoletne dni. Kot mlada de-klica doma se je prebudila z veselim pričakovanjem. Vse se ji je zdelo polno prazničnega razpoloženja. Njena punčika se je smehljala v mali zibki, okrašeni s trakovi. Njene najbolj priljubljene živali, izrezljane iz trdega lesa, so se pričele seznanjati z onimi v no-I vi Noetovi barki, katero je neka 1 neopažena roka položila v njih bližino.
1 Ko je vzrasla, je poznala di uga veselja. Treba je bilo sprejemati prijateljice. Krog mize, obložene s cvetkami, so bile vse združene v tesnem prijateljstvu. Vezi lia-gnenja so postale močnejše. Vsem i se je zdelo, da je bila vlada Boga j ustanovljena na zemlji. Bila so j tudi očarljiva pisma, katera je I prinesel poštar. Človek jih jc hitro prečita! ter nato položil v predal poleg praznih škatijie a bon-1 boni.
Nato tpa so ji umrli stariši. Njen starejši brat. katerega je ■srčno ljubila, je bil ubit v vojni. !l~er je morala podpirati samo se-bt je pričela dajati lekcije. Pri j tem delu je našla vsaj nekaj utehe. Njeni učenci s*> jo znali ceniti. | Pogosto je bila povabljena na o-' l»ede. Dvanajst mesecev poprej je imela skoro iluzijo, da pripada ; družini, ko je slednja pozdravljala prihod' novega leta. Sedaj pa ; je bila pozabljena. Nikdo ni mi-|slil nanjo. Raditega je bila tudi 'sama pred svojim majhnim og-! njem. dočim so se drugi veselili | skupaj. Rekla si je, da bo šla ven, I da ne more preživeti dneva na j tak način. Rajše bo obedovala zu-jnaj kot pa je jedla v družbi svoje j čaše in namiznega prta. Ob vsa-jkem drugem Času je ni to prav ni" j vznemirjalo. Bila je zaposlena ter jni zapazila svoje osamljenost L Danes pa je bila stvar drugačna. Vsiljeno ji brezdelje jo je težilo kot mora.
» *
*
Odšla je ven v neko restavracijo, v katero je preje pogosto zahajala « svojim bratom. Imela srta iste okuse ter si včasih privoščila tak majhen izlet. Komaj je mogla najti sedež ter je morala stati par minut, predno je bila miza pripravljena, Nato je sedla ter naročila obed, ne da bi se posebno veselila nanj.
Medtem ko so ji stregli, se je '•zrla naokrog po gostih. Vsi ti ljudje so živeli očividno v skromnih razmerah, a bili st zadovoljni in smehljajočih se obi-azm*. Pri najbližji mizi je sedela mlada dvojica, brez dvoma zaročena, ki se je pomenkovala s takim <*du-ševljenjem, da je bilo njeno lastno srce vznemirjeno. Vsa sreča, plavajoča v zraku, se je očividno
kondenzirala za ta dva ter ju obdala kot s svetlim oblakom. Tudi če ne bo bodočnost izpolnila svojih obljub, sta bila vsaj danes na višku zemeljske sreče. V tej ponižni gostilniški sobi. sredi navadne družbe, sta imela več zakladov kot največji gospodje stvarstva.	r
Alberta je sklonila glavo in prenehala zreti na oba. Stvar jo je pričela vznemirjati. Bolj kot kdaj poprej je občutila svojo osamljenost. Ne da bi onima dvema zavidala za njiju srečo. Primerjala pa je samo sebe ž njima ter občutila svojo samoto in bedo. Ali je kdaj poznala ljubezni? Ali jo je kdo |kdaj ljubil? Mogoče. V vsakem; slučaju pa se ni nikdar zavedala tega. Prekmalu jo je namreč I vrgla usoda v boj, neizprosni boj
'/a goli obstanek. Morala si ie slu-
i . . *
žiti svoj vsakdanji kruh. Preveč j poštena in preveč ponosna, da bi se zadovoljila z vulgarnimi pusto-lovstvi, se je zavila v samo sebe. Ljubezen ni vsled tega nikdar stopila v njeno življenje. ! Sedaj pa je skoro obžalovala, da se je na tak način popolnoma odpovedala veselju in užitku. Če bi imela le slab spomin na kako ljubezen, bi jo ta spomin ogreval ' ter osvetljeval njeno sedanjo pusto usodo. Druge skupine ljudi so 'prihajale in odhajale, vrstili so se ! parčki, polni veselja in polni f upanj glede bodočnosti. Le ona je ' sedela tam. nema in osamljena. Plačala je svoj račun ter odšla j restavracije.
1 Kaj naj stori preko ostalega dneva? Bila je ena onih ljudi, ki i ne vedo, kako uživati veselje, ne 'da bi ga delili s kom drugim. Gledišča. koneerti, kino-slike — vse j to jo je zanimalo le v slučaju, da I je imela družbo. Na vsak način ; bi bilo najboljše iti domov. Tam je imela svoje knjige in svoje de-: le. Tam bo zopet prižgala zvoj
'ogenj ter skušala biti pametna.
* * *
Ker ni imela bodo«} nos t zanjo nikakega smehljajočega se obraza, j se je obrnila nazaj v preteklost. Odprta je neki predal, ponavadi zaklenjen, v katerem je imela 'spravljene stvari, katere je hotela 'obdržati. Že dolgo časa se ni do-'taknila teh zakladov. Niti sjpomi-! n jati se ni mogla več natančno, 'kaj je bilo tam notri. Odprti pre-jdal je pričel izpuhtevati vonj po |suhih rožah. V nekem kotu je bil 'majhen sveženj, zvezan z obledelim trakom. Bil je to zavoj pisem, 'i-koro pozabljenih pisem. Vzela je j ven eno pismo, da ga prečita, j Sedaj se je spomnila. Pisec pisma je bil neki prijatelj njenega brata.'ki je bil tudi ubit na fremiti. Pogosto je prišel v njeno hišo |na obisk. Smatrala ga je skoro za | svojega drugega brata ter obču-.tila napram njemu priprosto, a pristno prijateljstvo. Te vrstice ji | je poslal zadnjega novega leta, katero je še praznovala s svojo j družino. Stara je bila takrat 18 ; let. Kaj neki ji je mo»gel sporočiti?
! Moja draga Alberta:
Zelo sem užaljen, ker ne | morem osebno izreči svojih 1 čestitk. Zadržan sem tukaj,
GLAS NARODA, 9. -TAX. 1922.

Par sporni iOT.
(K Cankarjevi obletnici.)
r .
app.
Ko smo se takrat vračali s pogreba od Sv. Križa nazaj v mesto stopal sem čez ljubljansko polje Be poln misli o tem, kar se je bilo ravnokar zgodilo. — Odhajali smo in na pokopališču je ostal —-grob. In zdelo se mi je, da se je v tistem polmraku za obzidjem dvignila njegova senca in je odšla ven v svet, še predno smo mi pogrebci dospeli do mestnih hiš. Kako bi mogel mirno počivati on, romar popotni, ki ni imel miru in obstanka na svoji veliki poti za visokimi cilji. Kajti "življenje, ki ga živi to betežno telo zunaj pod glasnim solncem. je le medel odsvit, le motna prispodoba onega drugega življenja, ki je zaklju ceno v tebi in meni! Motna prispodoba je, ki bolj zastira in pači pravo lice človeka, nego da bi ga po resnici razodela. . , "
In on se je napotil v to drugo življenje, razodel g& je v "Podobah iz sanj". Malokdaj je katera knjiga pogledala globlje v glo-bočine srca. malokdaj se je bolj epovedal umetnik svojemu narodu in morda nikoli ni bil podan svet velikih skrivnosti v taki obliki, kakor <ra je podal Cankar v tej veliki knjigi. "Brez počitka blodi romar po teh skrivnostnih hramih, po teh mračnih stopnicah, ki tonejo v brezdna. Nakopičene vidi dragocenosti, kakor jih nikoli ni slutil, še več vidi strahot, ki jim ni podobe, ne imena, vesel je časih, dn bi livalo zapel do nebes, mnogokdaj žalosten da bi se razjokal na kolenih. . .'* "Ni ga strah, romarja, ne strah očitne izpovedi — čemu bi ga bilo strah ? On ve, (la je ob tistem času, ko je blodil po hramih ir stopnicah svojega srca, hodil ob-, enem s prižgano lučjo po zaklenjenih svetiščih svojega bližnje ga, vsakega in vseh. kamor je stopil, mu ni bilo treba trkati, že pogledu njegovemu, željnemu vročemu, so se odpirale duri nr stežaj: in kamor se je ozrl. je bi1 doma. On ve, da so v tistih tihih globočinah vsi ljudje bratje, kakor nikjer drugje, niti v eerkvf ne ... en sam človek je. in ta človek je visok, plemenit, brez zlepa in hinavšeine v rvojih čustvih Čist, nesebičen, brezmejno vdan v svojem veselju, vsako božjo stvar obsegajoči ljubezni." Vse to ve romar, ?ato ga ni strah, da bi se očitno izpo-\edal v imenu svojem in svojega bližnjega. Ni ga strah, ali sram ga je —. Vse ara najlepšega sra je sram. najbolj sram pa ga je ljubezni. — Tebe. romar, pa ne sme biti srain! Ne molči, da ne boš tožil gluhim grobovom, klical iz dna, ko bo veter razpihal tvoj« hesede v gozd in polje!. . . To noč sem videl velik grob, segal je cd planin do morja Mrtvec je ležal v njem. tako svetel in lep, da so nebe»ke zvezde zamaknjene strmele vanj. Na obrazu njega, ki je ležal v grobu, je bilo okam^nelo brezmejno trpljenje. na C.tnieah teh ubogih je trepetalo zadnje očitanje: — "Naštej mi ure, sin. ki si s vdanostjo gledal name! Reei besedo, ki si mi jo pravo in toplo dal, iz-dna, daj bi ž njo kapljo živega življenja. Pokaži mi solze, ki si jih potočil zaradi mene, pokaži mi kri, ki si jc prelil v mojem imenu! Tvoje roke so prazne, lezi k meni, še je dovolj prostora!"
"O Bog, saj so bile samo sanje — saj je še čas. »e čas!" —
Zato se mi je zdelo, da se je dvignila njegova senca iz polmraka nad grobovi in je odšla po — Ljubljanskem polju. Hodil je hitro, kakor navadno, in na njegovem obrazu be je svetil nasmeh zavesti in nepremagljivosti. Kako bi mogla romarja premagati frmrt in ga položiti v grob! Sel je naprej v svet, kakor podoba iz sanj.
Prišel sem v unionsko klet, ker sem mislil, da se bo tam se-filo veČ znancev pogrebcev. Prišlo jih. je nekaj. Oton Župančič je prišel zamišljen in žalosten. Ko smo tako sedeli, je rekel: — Očitali so mu, da je pil! Saj itak ni ničesa imel! Tega mu niso privoščili! — Mi smo vedno po zunanje sodili svoje ljudi, ker jih v notranjosti nismo mogli ali pa nismo hoteli razumeti. Prešerna smo skoraj zavrgli ia smo ga skrivali za moralo, Cankarja še danes mnogi bolj poznajo iz gostilne nego iz knjig. — Govorili smo o tem, da bi bilo treba izdati knji pro o njem. ne rame za nas. ampak predvsem ca svet. Reklo se je, da mu bo posvečena decem-
berska številka "Ljubljanskega Zvona". Ker ni bilo takoj pri spevkov. se je mislila stvar preložiti na majsko številko* Iz tega se je rodila misel posebnega Cankarjevega albuma, ki je bil te dni dotiskan. Tri leta po smrti! Počasni smo. Za prvi trenutek smo zbrali nekaj -rlavnih misli in podatkov in smo izdali brošuro —-"Spominu Ivana Cankarja". —-"Dom in Svet" je s posebno številko kmalu izpolnil svojo dolžnost in je s tem pokazal, da zna biti bolj časoven nego druga stran.
Teden dni po smrti je bila sedmina v Mestnem domu in na to so sledili Cankarjevi večeri po raznih krajih. Mislim, da smo premalo storili zanj v zunanjem svetil; tega mi ne poznamo; res je, da mora zmagati umetnik, ne reklama — a veliki narodi se ne bramujejo delati z umetniki reklamo — za se. Saj s Cankarjem lahko stopimo pred najvišji kulturni svet. Doma smo se privadili pa praznujemo vsako leto spomin njegove smrti. To je lepo. V solzah se mu v tem času posvečajo posebne ure: i o so lepi slavnostni trenutki, ki jih mladina globoko občuti. 'Moje življenje' se čita v šolah kot najlepša mladinska — knjiga.
Kaj je bilo še v njegovih načrtih in kaj bi bil nam še napisal, jc težko reči. "Starost, kako si še daleč!" — je zapisal samozavestno v predzadnjo svojo knjigo. Mesto starosti je prišla smrt in konec vsem velikim mislim in načrtom. Meni je pravil, da bo pisal knjige za otroke z naslovom: "Vojske cesarja Janeza". To je bilo še leta 1914-. tik pred vojno. Takrat sva se skoraj vsako sobota srečala na obedu pri 'Novem svetu". Sobota je bila namreč njegov dan. ko je priha- j jal z Rožnika v mesto. Bil je navadno dobre volje in takrat se je lazgovoril o tem in onem. Znano je da o svojih načrtih ni govoril in da je včasih pravil, da bo pisal stvari, na katere ni nikdar resno mislil. Celo o zgodovinskih romanih ti je znal razlagati z vso resnostjo, nazadnje pa se je po-smejal. A glede "Vojske cesarja Janeza*' mislim, da je bila stvar resna. Kako si je to knjigo predstavljal, o tem seveda ni pripovedoval; vsaj meni ne. Pač pa i-mamo o tem sled v njegovem — "Mojem življenju", kjer že govori o cesarju Janezu in zdi se mi, da je tam že tudi skrita vodilna misel te njegove nenapisane knjige. V 7. poglavju čitamo: — "Prav tiste dni (ko mu je umrl stari oče), sem imel sila težko in imenitno opravilo. Oj angeli in sveti posli božji — tiste dni, ko je sedela smrt za pečjo, so udarila nebesa pečat na tega mojega življenja žalostno pismo ! Prena-' šal sem papirje iz izbe v vežo, iz veže na podstrešje; grmadil sem j \ mislih silne j»odohe. snoval in j molčal v bleščečem kolobarju — ) slavno zgodbo o Petru Klepcu. Mrtvec mi je bil ne poti; povsod sem ga videl, prerekal se z njim, kakor je bil trd in tih; nazadnje sem se mu skril v sosedovo kamro.
"Zgodbo o Petru Klepcu nam je bil povedal v šoli učitelj; po-\edal pa je slabo, iz veselega junaka je napravil pravo mevžo. Ustanoviti in zapisati je bilo treba vse drugo, vse mogočnejšo — zgodbo. Učitelj je rekel, da je Peter Klepee izruval drevo, za to, da bi razvezal svojo moč in svoje junaštvo. Kakšna moč in kakšno junaštvo pa je, če človek izruje drevo tam na lepem, ko mu tega trebi ni! Kaj pa bi s tem drevesom? Ali naj si ga zatakne za klobuk ? Junaštvo je in Petra Klepca vredno, če zamahne z roko, da bi spodil muhe, pa izpuli mimogrede kar ves gozd, ves temni Reskavec ter se začudi. "A. je teko! Nikar ne zamerite. . . " Ves se je izpremenil Peter Klepee, Pogledal sem ga natanko in sem viiel, da je cesar Janez, ks strahuje svet in vojskuje brez ne-hanja svoje slavne vojske. V ravni vrsti gredo po beli cesti fantje njegovi; ni jim kraja, ne počitka ; in vsi imajo dolge puške. . . K«m si se namenil, cesar Janez, ki so te bile kronale naše lepe, tihe mislit Kadar se povrneš, pri-nesi nam cekinov in lepih dni. .
Kako je potem podal Cankar svojega "Petra Klepca" v "Podobah iz sanj" nam je znano. —-
Francoz o zahtevah nemških delavcev.
Škoda, da ni dobila mladina tak-šnje njegove knjige'
O tem. kaj je ostalo nenapisano, bi se dalo še mnogo napisati. Nekoč, ko je kandidiral, je šel visoko gori v neko hribovsko vas nad Zagorjem. Tam je imel dva pristaša In tudi edina poslušalca na svojem "volilnem shodu": — enega delavca in mežnarja. Sedli so torej vsi trije v gostilni za mizo in se pogovarjali. Spominjal se je zelo rad tega dogodka: pravil je o njem veselo in samozavestno ; snov je bila kot nalašč za njega, romarja, ki prinaša svoj nauk med ponižane in razžaljent,-in. najde samo dva — a njegova vera zmaguje. Pravil je. kako je gledal tam z vrha po gričih in cer kvicah in po dolih, kjer leže tisoči zakopani v delu pod zemljo. Njim in vsem in tudi tistim, ki jim je mežnar zvonil dan. je bil poslan romar, oznanjujoč veliko življenje bodočnosti.
Proslava njegove obletnice po vsej Sloveniji je vsako leto dokaz da smo razumeli njegovo besedo in da bodo prihaiale vedno širše vrste poslušat njegov glas. In tudi druge preko naših mej.
Dr. I. L.
Lloyd George o reparačni politiki
"Oeuvre" izvaja v članku — "Llovd George in reparačna politika". da Lloyd George dela na to, da stopi nova reparačna politika na mesto dosedanje, določene po versaillski pogodbi. Llovd George nsglaša, da je treba storiti kar najhitreje dve stvari, ir. sicer izvesti likvidacijo mednarodnih dolgov in obnoviti normalni trgovski trg v Nemčiji, Balfour je na poslednji konferenci Zveze narodov vprašal francoskega delegata, kaj sodi o tem, a-ko bi se sklenil dogovor, da bi se Nemčija oprostila svoje obveznosti, plačati sankcije ter da bi plačala samo stroške z£ obnovo opu-stošene zemlje? List meni, da je misel Llovd Georgea premotriva-nja vredna.
Deset moških na eno žensko v Tibetu.
TibcS je mistična dežela, v kateri se ena deklica večkrat poroči s celo družino bratov.
Poroča F. W. Thomas.
Napotil sem se iz Kalimponga, iztočno od Dardžilinga, na štirinajst dni trajajoče potovanje skozi čudno in slikovito deželo do ITiangtse, ki se nahaja .šest dni hoda od Lhassa. glavnega skriv-nostnega mesta Tibeta.
Ob celi poti v Giantse je najti spalne kolibe, katere je postavila angleška vlada na korist trgovskim potnikom. V Giantse se nahaja angleški trgovski agent, ki živi a" fortu zavarovanem od petdesetih indijskih vojakov pod poveljstvom nekega poročnika indijske armade. Tam je najti tudi angleški postni urad ter enega indijskega doktorja.
Odšel som v neki tibetanski samostan na poti ter preživel tam dolge ure. proučujoč starodavne manusknpte in knjige v družbi duhovnikov in lam (nižjih tibetanskih duhovnikov). Njih literatura predstavlja srednjeveško misel Indije ter je polna težko razumljive metafizike. Duhovniki nosijo visoke škornje iz blaga, ka-tere zavezujejo zadaj, dolge hlače in dolgo suknjo, ki je stkana iz dlake jaka ali tibetanskega vola.
Meniki izdelujejo svoje lastne topove za svojo armado, katero organizirajo sami. Izdelujejo tudi svoje la<tne meče, ki imajo dve ; ostrini, a puške se importira iz drugih dežel.
Ženske, katere sem videl, so robustne ter si ne jw.krivajo obrazov. One nosijo krila in jopiče tet si vežejo svoje obilne lase v visoke frizure. Poroee se s e'elo družino bratov ob istem časti.
Če je v družini, v katero se hoče deklica poročiti, deset, bratov \se poroči z vsemi ob istem času. | Po mojem, mnenju je prišlo to ra-ditega, ker je v Tibetu velike manj žena kot pa možkih. Snubitev se vrši na običajni način Ori jenta, a tibetanska ženska ima dosti besede pri določitvi družine, v katero se hoče m ožiti.
Poročna ceremonija v Tibetu jc komplicirana in zelo čudna zadeva. Zgodaj zjutraj na poročni dan •priredita oče in mati poslovilen banket v hiši neveste. Po banketu [ima duhovnik nagovor na nevesto, ki stoji pred njim. Sempatam • vplete v svoj govor povest, ki napravi velik utis na nevesto
Ko je vsega konec, zapusti nevesta liiso očeta na konju — tc seveda le pri boljšestoječih Iju-ideh -— ter se napoti v hišo ženi-;iia, kjer vržejo nanjo ponarejen meč, da na ta način ustrahujejo hudobne duhove.
Vrse se nadaljne ceremonije. V sobo prinesejo tudi kislo mleko Ko je mleko izpito, pripuste ne I vest o. Poroči se z bratom ali brati ,ob istem času aH v presledkih, a pogosto živi nevesta s številnimi brati, ne da bi bilo kake formalne j ceremonije, s katero bi se prosla .vilo poroko. V najboljših družicah gledajo na to, da niso v» bra .tje ob isitem earsu doma. Ce se »in i brat doma, se drugi odstrani.
Kralj Peter ni zapustil premoženja.
Srbski kralj Peter je izgubil vse svoje osebno premoženje ob času, ko so Avstrijci in Nemci zadnji krat navalili na Srbijo.
Za.nimive posameznosti so prišle na dan glede pokojnega kralja Petra, častitljivega vladarja Srbije ter "velikega starega moža" Evrope, ki je umrl dne 16. avgusta 1921 v svojem glavnem mestu Beogradu.
Tekom svoje zadnje bolezni je kralj pogosto zahteval svojega sina Aleksandra, kateremu pa ni bilo mogoče priti k svojemu očetu, ker je bil sam resno bolan v Parizu. Zelo rad je imel princa regenta ter govoril o njem vedno kot o svojem "malem Aleksu". Imel je polno zaupanje vanj in tekom zadnjih par let svojega življenja je izročil v njegove roke vse državne posle.
Prav posebno je prizadeval, da bi se njegov sin poročil z veliko kneginjo Olgo, hčerko ruskega carja, a kakršnikoli so bili izgledi glede zvefze, so vsi izginili, ko so boljše vik t umorili to lepo princesinjo.
Kralj Peter je umri kot ubog mož. Vso svojo privatno lastnino je izgubil tekom tragičnega umikanja na otok Krf (Corfu) v onih strašnih dneh. ko so Nemci navalili na malo Srbijo. Ko je poročevalec vprašal enega izmed starih prijateljev pokojnemu monarha, če je zapu<*til kralj kako detteči-no, je dotični odgovoril:
-- Da, lesen koveeg, posteljo, par ikon (slik svetnikov,*, velik značaj ter neumrljiv spomin v sr-eu naroda. —
V letih pred njegovo usodepol-no boleznijo je bila ena najbolj prisrčnih želj kralja, da bi mogel obiskati Ameriko. Bil je velik občudovalec eneržije, vztrajnosti in zmožnosti naroda Združenih držav.
Bil je prepričan, da je Srbija veliko dolžna Ameriki, ki se je zavzemala za pravice manjših narodov ter prav posebno podpirala zahteve Jugoslavije na pariški mirovni konferenci. Stari vladar je tud i visoko cenil prejšnjega pie-zidenta "Wilsona.
Skozi eelih svojih 77 let življenja je bil kralj Peter skrajno demokratičen ter priprost v svojih življenskih navadah in okusih, On ni maral ceremonij ter je zaničeval laskanje in komplimente. Vedno je vztrajal pri zahtevi, da morajo obstajati njegovi obedi le iz ene jedi. Vsi njegovi služabniki so bili vojaki-kmetje. Njegov dom v Beogradu je bil tako pri-profit, ela se skoro ni spodobilo to za kralja. Kadar se je dobro po-čutil, je vedno osebno delal na vrtu in v kokošnjaku.
Kot večina Slovanov, je bil tudi on skrajno prazno veren. Smatral je številko 13 za usodepolno ter bi se v petek nikdar ne lotil nobenega podjetja. Če so ga vprašali glede njegovega praznoverja, je rekel, da pride v vsakem slučaju na dan bkupna svota 13, če se sešteje posamezne številke vsakega posameznega leta. ki je bilo odločilno v zgodovini Srbije.
•	j
Vatikan in Italija.
'' TemnoT' priobčuje razgovor nekega rimskega učenjaka s kardinalom Gasparijem, ki je med drugim izjavil, da bi Vatikan v slučaju sporazuma s kvirinalom zahteval vzpostavitev nekdanje papeške države. Na učen jako vo vprašanje, ako je sploh mogoče misliti, da bi bil kdaj izvoljen za papeža kak inozemee. je odgovoril kardinal Gaspari, da je to popolnoma izkl juceno. —w
Gaspari je nato zelo ostro napadel Giolittija zaradi njegovih davkov na dedščino, ki bi v par generacijah popolnoma uničili — cerkveno premoženje. Svoj razgovor z učenjakom je končal: — Na vsak način pa je prišel trenutek za sporazum med Italijo in Vatikanom.
Monarhisti Če ne mirujejo.
Bavarski monarhisti in avstrijski lgitimisti so imeli posvetovanje o ustanovitvi Alpske monarhije. Njih stremljenje podpirajo francoski roj al is t L K tej monarhiji naj bi pripadle vse avstrijske alpske dežele, razen Dunaja z — Nižjo Avstrijo. Za vladarja je določen bavarski Ruprecht. Tudi Koroka k Slovenci naj pripade tej monarhiji.
ČLANI POLARNE EKSPEDICI JE.	'
Pred kratkim se je podala na Spi t^berge, polarno otočje, ki se nah aja 400 milj severno od Norveške, ekspedicija učenjakov oxfordske aniverze. Ekspedicijo vodi dr. Jourdan, ki je tretji na tej sliki!
Poroča Ferdinand Tuohy.
—	Nemški delavci so po svo.fi pretežni večini za mir. Oni bi nad vse radi videli uničenje oboroževanj in onih naprav, katere je mogoče porabiti izključno le za izdelovanje orožja, kajti obstoj takih naprav nudi stalno skušnjavo za monarhiste in reakeijonarce v splošnem. V proti-militarizmu nemških delavcev tiči največje, edino varno jamstvo miru.
To so sklepi, do katerih je prišel Leon Jouhaux. generalni tajnik francoske generalne delavske federacije, na temelju daljše preiskave razmer v Nemčiji, posebno pa v delavnicah, katere se je uporabljalo tekom vojne za izdelovanje velikanskih množin topov in municije, katero se je nato uporabljalo proti njegovim rojakom. Ravno med delavci v teh prejšnih arzenalih, kojih nekatere se je sedaj pretvorilo v tvornice za izdelovanje poljedelskih in drugih j strojev, dočim so postali brez vsake koristi, je našel največjo opozicijo proti vojnim industrijam.
Če se kondenzira ugotovila *eh Nemcev, tako voditeljev strokovnih unij kot navadnih delavcev brez vsake osebne odgovornosti. , se lahko spravi skupaj soglasno z Jouhaux, njih želje in namene na i naslednji način:
| — Mi hočemo imeti mir. Mi nočemo miru le raditega. ker smo proletarci in ker je vojna najhujša nesreča, ki more zadeti proizva-; jaječi razreel. Mi ne vodimo le s svoje strani ter z vsemi mogočimi iredstvi skupnega boja proti militarizmu v namenu, da udejstvimo ; ideal, katerega gojimo skupaj s lovariši v drugih deželah, temveč \ iie prav posebno oziramo na dejstvo, da je za nas direktne in ne-
•	r>osredne koristi, če nasprotujemo zopetnemu oborožen ju Nemčije. ;, Ali ne spoznavate ,da bi dalo tako zopetno oboroženje nove sile na-. šim sovražnikom v notranjem, reakcijonarnim elementom, možnim
organizatorjem novih ptičev? Vsak razmislek, ki ga je mogoče na-; vesti, — notranji in zunanji, — nas sili, da preprečimo zopetno usta-i.rovljenje vojaških in municijskih tvornie.
! — Bili smo mi delavci, ki «nio iz svoje lastne inieijative ustavili in prepovedali irJelovcnje vojnega materijala. Kar hočemo danes kot v novembru leta 1918, je preprečiti absolutno obnovljenje te produkcije. Prisegli smo. da bomo prepovedali obnovljenje izdelovanja orožja in raunieije. Mi nudimo svoja sredstva kontrole kot jamstvo, svojo željo kot zagotovilo miroljubnih želja Nemčije.
To je govor, — pravi Jouhaux. katerega je čul ob vsaki prilj-i ki. — Stališče nemškega delavca je kategorično. — Nič več vojne m nič več dela za vojno. Gotovo mislijo nemški delavci, da bi moralo imeti razoroženje njih dežele za posledico tudi razoroženje drugih dežela ter raeunajo na svoje tovariše v drugih narodih, da fe bodo vrgli na sličen način v boj proti militarizmu in proti številnim vzrokom oboroženih konfliktov.
i — Naše mednaiodne obveznosti, — pojasnjuje Jouhaux, — so napotile člane naše organizacije, da so pogosto potevali v Nemčijo lekom preteklih dvanajst mesecev. Vsi dokazi, katere se je nabralo v teku teh potovanj in vsi pogovori, ki so se završih glede važnosti, katere pripisujejo nemški delavci razoroženju. so bili nanovo potrjeni v teka neke preiskave, katero sm<? ravno kar za vršil i in sicer nsjprvo v prej.Šmh vojnih f-'ornicah in drugič potom pogovorov z delegati delavskih organizacij ter tehničnimi izvedenci, ki so zaposleni z delom rekonstrukcije. Brez volje delavcev ne bo nikdar mogoče najti ravnovesja in miru.
j Jouhaux je ostro protestiral proti akciji Medzavezniškega kontrolnega komiteja, ki je, kakor pravi, odredil uničenje strojev, ka-, tere bi bilo boljše pustiti, da se jih izpremeni v miroljubne svrhe.
—	Mi smo našP, — pravi oni, — da so bili vsi predpisi vojaških zastopnikov zaveznikov popolnoma izvršeni. V številnih slučajih smo bili prisiljeni priti do sklepa, da je uničen ie v veliki meri presegalo eilj. katerega se je zasledovalo; da se je mnogo tega uničenja tikalo dragocenih sredstev produkcije in da ne more nikdo trditi, da je tako uničenje diktirala absolutna potreba. Konečno je postalo jasno, da so povelja medzavezniške vojaške komisije zelo pogosto nasprotovala zaželjenemti cilju, posebno ker so ustavljala, ovirala ali preprečevala popolno i/premenitev prejšnih vojnih tvor-
: nic, katere bi se lahko prilagodilo potrebam miru. j — Jaz nočem razpravljati o tem vprašanju s tehnične strani, a naše poizvedovanje nas je privedlo do naslednjega zaključka: Ne
>	zdi se nam mogoče na temelju sedanjih razmer, da bi mogle prejšne ^ nemške vojne tvarnice obnoviti svojo staro delavnost brez nadaljne
zelo dolge in težavne re-transformacije. Lahko je reči, da je ve-: lika vojna pokazala lahkoto, s katero pe mogoče uporabiti metalur-gične in kemične industrije za prebranjanje armad. Storiti tako pa se pravi pozabiti, da je bilo mogoče kaj takega doseči le po dolgih zavlačevanjih in i z van rednih tekočah. Če bi bila ta teza pravilna, bi moral priti človek do usodepdnega zakl jučka, da je treba uni-"iti celo celiko nemšjro industrijo v namenu, da se razoroži Nem-
•	^ijo. —
Zelo definitivno prepričanje je bilo ustvarjeno med onimi, ki so vodili to preiskavo. To prepričanje namreč obstaja v tem, da ma-. terijalne odredbe me Jzavezniške kontrolne komisije in naj so še ta-. ko odločne, ne predstavljajo resničnega jamstva. Demoriralo, raz-
>	pršilo ir spravilo ve je na druge kraje stroje prejšnih municijskih
-	tvornie. Bili smo pričt mučnim prizorom. Svet ni tako bogat na pro-
-	dukcijskih sredstvih, da bi mogel človek z veseljem gledati na pri-i zor, kako se fine stroje razbija ter jih izpreminja v staro železo. To i bi ne bilo taico slabo, če bi se s tem ustvarilo kako jamstvo in var-
.-tvo. Tega pa človek nc more priznati. Prisiljen je premeriti zopet ! enkrat politično zmoto, ki je hotela zdrobiti Nemčijo ter vzela vpo-| štev le materijalno htran problema, a zanemarila moralno in soci-L jalno staran vprašanja. To jc v resnici bankerotstvo.
—	Če nas je ta p:eiskava glede prejšnih nemških municijskih tvornie kaj naučila je pri tem najboljše to, da tiči edino jamstvo razoroženja v volji delavcev.
.i — Kaj pa hočejo imeti delavci? — je vprašal poročevalec.
—	Vse kar hočejo, je to. da se jih pusti delati. Oni pravijo: Mi verujemo v to, da mora Nemčija popraviti škodo, katero je storila.
, Vemo pa in tudi vi veste, da mere zadostiti svojim obveznostim le z delom. Zakaj se torej skuša preprečiti Nemčiji povratek k normal-. ni aktivnosti? — Izza našega obiska, — je nadaljeval Jouhaux, — t so sovjeti, ki vodijo prejšnje vojne delavnice, formalno proglasili » sklep delavcev, da se bodo borili proti militarizmu. Ta sklep je v soglasju z vsemi dokazi, katere sme nabrali na oni strani Rena Ima pa še večjo vrednost. Celi problem odnošajev Nemčije z drugimi državami, celi problem miru v Evropi in pc celem svetu, vključuje ; dejstvo, da je treba dovoliti nemški demokraciji večje mesto, ji po-magati v njenih težkočah ter pospeševati njeno dobro voljo. Brez I tega si ni mogoče misliti nič drugega kot nasilje in pretnje.
'' Tibetanske ženske imajo fine lepote, so predstavljali mitoiožke
•	naravne glasove in v Giantse so prizore o rojstvu Bude v nekem . priredili meni na ča«rt neko tibe ! prejšnjem življenju, tekom kaite-
-	tansko opero. Trajala je pet aJi rega je pokazal čudovito radodar-t šest ur. Slavni igralci in igralke ,nost, kajti razdal je v*e <*voje pre-
iz Lhasse, s prav-določnim-tipom I možen je me4- berače.	^
9
HiSoi ^to -, -
■GLAS NABODA. 9. JAN. 1922
Henrik E. £wcrs:
Domina.
Za "Glas Naroda" prevel A. Šabec.
(Konec.)
Nato so prišli barbari s severa. Vzeli so deželo ter porušili mesto. Samo pred hišo vladarja so «i dejali "stoj!" ter niso niti enemu članu vladarsko rodbine skrivili lasu na glavi. In predniki Hong -Doka <so istotako zaničevali te severne barbare kakor so prej zaničevali svojo lastno ljudstvo: j:ič ni moglo izpolniti onega velikanskega prepada. Živali so bile tudi ti ljudje, uprav kakor oni drugi — oni, predniki Hong -Tonga pa so bil' ljudje, katerim je bila znana modrost filozofov.
Nato so prišla v deželo čudna bela bitja, in llong - Dokov oče je spoznal z veselo osuplostjo, da ho ta bitja ljudje. Pi^er je tudi pri teh videl razliko me*' seboj in njimi, a ta razlika je bila neznatna, v primeri z njegovimi ljudmi. In kakor tudi mnogi drugi velikaši Tonkina, je takoj občutil, da spada on k njim. Odtod tudi vedno rjegova dobrohotna pomoč napram Francozom. Ko so ga nato imenovali zavojevalci civilnim prefektom province, ga je ljudstvo vendar smartralo kr»t pravega deželnega kneza.
Tako je vzrasel llong - Dok. sin kneza, ki naj bi pozneje sam zavladal. Kakor njegov oče. tako ,ie tudi on videl v Evropejcih ljudi, ne pa neumne živali. Toda sedaj, ko se je spet sreča nasmehija-la njegovi rodbini, je imel ve?1 prilike, da se natančneje seznani s tujci. V neprestanem stiku z Legijo j? postal njegov pogled tako bkter in gotov, kot je moj lasten: izpozna^i prostaka, ki je bil gospod, in oficirja, ki je bil hlapec kljub svojim zlatim nasl-vom. On je dobro uvidel. da stoje vsi ti vojniki visoko nad njegovim ljudstvom, a ne nad njim'. Njegov oče je smatral vsakega belca sebi enakim, a ne tako on. njegov sin. Hong - Kong je zaničeval vojno rokodelstvo prav tako, kakor vsako drugo. Vedel je. da znajo vsi ti vojaki čitati in pisati, to mu je bilo končno vseeno — toda redki so bili med njimi. ki bi vedeli, ka jje filozofija, llong - Dok je pričakoval, da bo našel pri teh belcih vsaj nekoliko modrosti, a ni našel o njej niti siedu. Belci so vedeli o postanku vseh stvari manj. kakor zadnji erijentalski kadilec r.pija.
Tak je torej bil llong - Dok. Prav nič ga tore,) ni moglo raniti. ko se je ena ali druga njegovih žena spozabila s kitajski n tolmačem ali mojim fantom. Ce bi imelo to razmerje posledice, tedaj bi dal Hong - Dok otroke enostavno utopiti, toda ne morda il sovraštva ali iz maščevanja, — temveč kar tako. kakor utopimo
mlade pse--nočemo jih pač
imeti pri hiši. In če bi ga kadet, ki je našel dopadenje na eni njegovih žen, prosil, da mu jo podari, bi Hong - Dok to takoj storii.
Toda kadet je prišel v njegovo hišo kot gospod — njegovo ženo pa mu je, vzel kot hlapec. Ze prvi večer je Hong Dok spoznal, da je kadet izrezljan iz fmejšega lesa kakor marsikateri njegovih tovarišev. Zato ga je tudi Hong-JJok vzljubil ter mu odprl na ste-žaj vrata svoje hiše.
Nekega dne je prišel negov sluga k njemu s poročilom, da sta kadet in Ot - Cen na vrtu. — Hong - Dok je pogledal skozi okno ter ju opazil, ko sta ljubimkala za nekim rožnim grmom.
Torej zato je prišel kadet sem! Ne radi njega. Hong - Doka, — temveč radi njegove žene, navadne živali! Tedaj se je Hong - Dok čutil smrtno razžaljenega v svojem samoljubju — a ne v onem smislu kot kak evropejski zakon-pik mož. Toda ker mu je ta tujec hlinil prijateljstvo in ker mu je tudi on naklonil svoje prijateljstvo. Da je bil pri vsej svoji modrosti on bedak ir. neumnež v primeri s tem mladim vojnikom. ki je skrivaj, kot kak sluga, zalezoval njegovo ženo. Da je svojo ljubezen naklonil nečemu, kar stoji tako nizko pod njim. To ga je bolelo.
Vidite, to je bilo. kar ta pono-
t>ni žolti vrag ni mogel prenesti. * * *
Nekega večera so ga prinesli njegovi služabniki v nosilnici pred mojo vilo. Stopit je iz nosilniee ter prišel smehljaje na verando. Kako vedno, je prinesel tudi sedaj seboj nekaj daril, male pahljače iz slonove kosti- draiestno
njo proti desni, proti Rdeči reki ter triumfalno zaklieal: — Vidite, vidite, tukaj prihaja — — točka!
Nastavil sem svoj daljnogled na oči in napeto gledal skozi fino brušena stekla. Čisto, čisto zgoraj sem opazil sredi veletoka neko malo pičico. PiČica je prihajala vedno bližje in jaz sem spoznal da je to mali plav. Na plavu pa dva človeka, dva gola človeka. Nehote sem stekel na skrajni konec verande, odkoder bi bolje videl. Na plavu je iezala na hrbtu neka žena, njeni razpleteni črni , lasje so ji padali v vodo — spoznal sem jo : bila je Ot - Cen. Na ' njej pa je ležal mož — njegovega j cbličja nisem mogel videti, pač pa sem videl barvo njegovih pla-vih las--moj Bog. kadet, kadet ! Dolgi železni žeblji so pri-bili roke na roke, noge na noge ;n Še so tičali globoko v lesu plava; tenki, temni curki krvi so curljali preko belega lesa. Tedaj sem videl, kako je kadet dvignil glavo ter jo stresel, divje stresel. —
Vem, dajal mi je znak —--
oba še živita, še živita^J
Odpadel mi je daljnogled in za trenotek sem izgubil skoraj za-\est. Ampak samo za trenotek, nato pa sem zarjovel, zatulil kot blaznež mojim ljudem: V čolne, v čolne! — Stekel sem nazaj preko verande — - — tam je stal Hong Dok, vrs smehljajoč in ljubezniv. Zgrabil sem žoltega lumpa za grlo ter ga stresel. Čutil sem, kako so se zarili moji kremplji v to pro kleto grlo.
Nato sem ga spustil in pa^el je kot vreča net tla Kot obseden sem planil po stopnicah navzdol, vsi moji ljudie za menoj. Stekel sem k veletoKU in odpel prvo verigo, s katero je bil priklenjen čoln. Nekdo mojih služabnikov je skoči! v čoln. a je takoj izginil ter se pogreznil do pasu v vodo: dno je bilo izbito. Tekli smo k drugemu čolnu, k tretjem, od enega k drugemu, vsi so bili do roba polni vode, vsem je bilo izbito dno j jZaklical fem svojim ljudem, naj j brž pripravijo veliko džunko, to- j da tudi ta je imele polno lukenj j in bilo bi popolnoma nemogoče odpluti ž njo na veletok.
— To je delo Hong - Dokovih služabnikov! — mi je zaklieal moj indijski nadzornik. — Videl sem jih. kako so i;c plazili tod okoli.
Skočili smo zopet na breg. — Ukazal sem. naj potegnejo čaEo. r.a breg. ga obrnejo ter izlijejo \odo in prihijejc naglo par desk na čolnovo dno. Ljudje so skočili v reko, pričeli so vleči, porivati ter se skoro zgrudili pod težo velikega čolia. Jaz sem kričal, naj
podvizajo, hkratu pa gledal na veletok.
Čisto blizu je priplaval plav mimo, oddaljen morda komaj petdeset metrov od brega. Iztegnil sem roko, kot da bi hotel prijeti
plav--
— Kaj pravite? Plavati? O da. na Renu ali na Seini! Ampak v tem veletoku? In bilo je v juniju. vam pravim, v juniju! V tem času je reka mrgolela krokodilov, in posebno ob solnčnem zatonu! Tesno okoli plava so plavale te ostudne bestije, in enega sem videl, kako se je s prvimi nogami spel na plav ter kako je s koncem svojega dolgega žrela zadel ob križano telo. Oni so vohali svoj plen, spremljali so ga, svesti i si, da jim ne uide.
In zopet je kadet v obupu stresel svojo plavolaso glavo ter zakričal, naj vendar že za božjo voljo pridemo--
Toda bilo je, kot da je bila ta prokleta reka v zvezi s Hong -Dokom; rastlinje reke je držalo trdno čoln ter ga ni hotelo izpustiti. Vlekli smo in porivali, vendar je šlo delo neznansko počasi izpod rok, mali plav pa se je med tem vedno bolj oddaljeval.
Nato je privedel nadzornik ko-nje. Vpregli smo jih in ti ko potegnili čoln v vodo. Trij^' ljudje so morali neprestano pl®ti vodo iz čolna, in kljub temu smo bili kmalu vsi do kolen v vodi. Neznansko počasi smo plavali naprej.
Ker se je žs stemnilo, smo prižgali smolnate plamenice, katere smo vzeli seboj. Ob njihovem svitu smo preiskavali reko, a našli nismo ničesar. Iskali smo cele ure, a ves naš trud je bil zaman.
Pristali smo v Port du Edgard in jaz sem takoj alarmiral ljudi. Komandant je takoj poslal na reko štiri velike čolne in dvoje džunk. Tri dni so preiskavali reko. Toda tudi oni niso imeli več sreče od nas. Poslali smo brzojavke vsem postajam navzdol ob reki. Nič. — Nihče ga ni več vide^ ubogega kadeta!
Nemška izvozna prepoved.
le svileni fabrikati na izvozni listi. Za te je bilo plačati zelo visoke izvozne oddaje. Medtem ko
: je bilo drugo tekstilno blago, če-
-	gar izvoz je bi! dovoljen, tudi —
-	prosto oddaj. Smatralo se je splošno ureditev za potrebno. S to izvozno prepovedjo se vzpostavlja, dalekosežna izvozna kontrola, za katero treba zopotnega oživljenja številnih uradov r.u vnanjo trgovino. Eksportni Trgovini pa na-
! stanejo težke ovire.
Jugoslavija in IMžffskti
•'Dopis v "Slov. Narodu".)
Prestali smo drugo Karlov«, krizo, ki je vzbudila v naši državi 'n drugod po svetu toliko vznemirjenja. Karel Habsburški je odpravljen na Madeiro. Toda s tem se ni rešeno madžarsko vprašanje oziroma vprašanje razmerja med nami in madžarsko državo. Za nas ie samo na sebi čisto brez pomena, če prebiva Karel na Madeira ali kje drugje. Jedro vprašanja tiči drugje.
Madžarska je samostojna, neodvisna država v naši neposredni soseščini. Vsak pameten človek bo želel, da živi s sosedom v tesnih, prijateljskih razmerah Toda naša stvar ni. da ti ptnujali Madžarom naše prijateljstvo. Priti morajo sami do spoznanja da je prijateljstvo z nami zanje samo koristno in potrebno Šele potem bo mogoče ž njimi govoriti. Dokler pa tega spoznanju ni. ne moremo tudi mi storiti ničesar drugega kakor da gledamo na sebe in na svoje koristi. Prijateljstvo se ne da izsiliti, ne izpiositi. Priti mora iz spoznanja, in za spoznanje je treba časa.
Od Madžarov torej ne prosimo ne prijateljstva no ljubezni. — Njihova stvar je, v kakšni smeii se razvija njihovo spoznanje in kakšno politiko hočejo zavzeti v svojem delokrogu. Mi imamo samo dolžnost, d ščitimo svoje koristi in imamo pravico, zahtevati od sosedov, da nas ne vznemirjajo. Nam je čisto vseeno, kako urede Madžari svoje notranje razmere. Zaradi nas si lahko izbero ono obliko vladavine, ki jim najbolj prija, samo da ne preti ir tega za našo državo nobena opasnost Karel Habsburški ali katerikoli drugi Hab-sburžan na čelu madžarske države bi pomenil trajno opasnost za raso državo. Njegova odstranitev pa ni za nas št nobena garancija. Njegov prihod na Madžarsko je bil samo simptom, a ne vzrok. Za nas ni dovolj, ako se »»dstranijo samo simptomi.
Edino realno garancijo bi nam mogla dati madžarska demokracija. Madžarska živi še v svoji romantični viteški tradiciji in v nji vlada še fevdalci srednjeveški gospodarski sistem Grofi. Li so imeli pred vojno s!a\no ime. ig-.-ajc tudi še sedaj veliko politično vlogo. Njihova politična ideologija se pretaka, še po starih strujah. Konstrukcije njihovih govorov zvene tako sličro or.im. ki so odmevale pred vojne. Ta srednjeveški fevdalizem je še pomešan z neko azijatsko brutalnostjo. O socialni politik: ni sledu. Socialno vprašanje rešavajo "brahijalni oddelki" z "brahijalnimi sredstvi**.
Mi imamo pred očmi čudno anomalijo, da se nahaja v sredini demokratske Evrope neki popolnoma nedemokratski državni sistem ki živi z duhom one dobe. kater? je v svetovni vojni utonila v potokih krvi in izgubila vsako pravico do življenja Ta anomalija je neprestana nevarnost za našo državo. Svetovna vojna se je bojevala za zmago demokracije in ta demokracija je tudi zmagala, pa ima zato tudi pravo, r.a se uveljavi. Na Madžarskem 7a se "ii v tem oziru izpremenilo ničesar. Samo kraljevski prestol je ostal začasno ne-znseden in za enkrat greje prostor Ilorthv, da najele novi vladar takoj toplo gnezdo, kadar pride.
Edino jamstvo za dobro razmerje med nami in med Madžari bi mogla dati demokracija, ako zaviada tudi na Madžarskem. Svetovna vojna se je bojevala za zmago moderne demokracije nad stari j mi absolutističnimi sistemi. Ako hočemo, da tudi na Madžarskem j zavlada demokracija, se s tem ne vmešavamo v notranje madžarske j zadeve, nego se same postavljamo za velike cilj? človečanstva. — j Dokler pa vlada na Madžarskem stari sistem, n; nobene garancije ' -a našo varnost. In vendar nam ne bo nihče odreka' pravice, da se čuvamo. Mi ne motimo nikogar, a imamo tudi od drugih pravicc zahtevati, da nas n? motijo.
izrezljane. Pri meni je bilo tudi par oficirjev; Hong - Dok jih je zelo uljudno pozdravil, sedel k nam in molčal; komaj troje besed je izpregovoril celo uro, dokler se niso oficirji poslovili in šli. On je čakaj, da je utihnil pe-ket njihovih konj, nato pa je pričel, Čisto mirno, sladko, kakor da mi ima povedati najveselejših novic : — Prišel sem, da vara nekaj povem. Kadeta in Ot -Čen sem dal namreč križati.
Dasi Hong - Dok ni imel navade zbijati šal in dovtipov, sem vendar domneval v prvem hipu, da tiči za tem kaka norčija. Ugajal mi je tudi njegov ton. tako da sem se takoj pomiril ter ga tudi jaz istotako n^irno vprašal: — Tako? In kaj vse ste še ž njima naredili?
On je odvrnil: — Dal sem jima zašiti ustne.
Sedaj sem bil jaz tisti, ki se je >mejal: — Ah, čess ne poveste 1 — In kakšne ljubeznivosti ste jima še izkazali? — In zakaj vse to?
Hong - Dok je govoril mirno in resno, a oni sladak smehljaj ni izginil z njegovih usten. — Zakaj? No. zaloiil sem ju "in flagranti", kakor praske.
Beseda mu je tako ugajala, da jo je ponovil. — In flagranti. — Kaj ne, v Evropi ima goljufani zakonski mož pravico, kaznovati tatu svoje časti?
Ta sladka porogljivost je bila tako samozavestra, da nisem mogel najti besed, da bi mu odgovoril. On pa je nadaljeval, šfc vedno 2 irtim sladkim smehljajem, kot da pripoveduje najenostavnejšo stvar sveta: — Jaz sem ga torej kazno\<il. In ker je bil kristjan, zato sem smai.ral za najbolje, da mu namen* n krščansko smrt; menil sem. da mu bo ta ?iae>n smrti najbolj ugajal.
—	Ali sem imel prav?
Ta čuden nači:. zbijanja šal mi ni več ugajal. .Jaz nis^m niti malo dvomil, da se žali. a vendar se me je polastilo neko čudno Čustvo in želel sem. da bi že skoro končal s svojimi neumestnimi šalami. Zato sem dejal:
—	Gotovo! Popolnoma pravilno. Prepričan sem, da vam je tudi kadet hvaležen izkazano pozor nost.
On pa je zmajal žalostno z glavo; — N?, tega ne verjamem. — Vsaj rekel ni niti besede o tem. Samo kričal je.
—	Kričal fcf
—	Da, — je dejal Hong - Dok s sladkim, melanholičnim obžalovanjem. — kričr.! je. Mnogo bolj kričal kot Ot - Čen. Neprestano je molil k svojemu Bogu, vmes pa je kričal. Kričal je bolj kot pes. kadar se ga pobija. Bilo je res zelo neprijetno. Zato sem mu moral dati zašiti uFta.
Želel sem, da že konča, zato sem dejal: — Je to vse?
—	Pravzaprav vse. — Dal sem jih prijeti ter zveza t i in nato sleči. Kajti njegov Bog je bil tudi nag, ko je umrl na križu, ali ne* Nato so jima zašili ustne ter ju križali; nato pa sem ju ukazal vreči v reko. To je res1 vse!
Bil sem vesel, da je končal. Dejal sem: — No, in kaj hočete prav zaprav s tem? Jaz čakam na vašo izjavo.
Hong - Dok me je pogledal, kakor da me ne razume prav. Nato pa je nadaljeval s hlinjeno usmiljenostjo: O. to je bilo samo maščevanje ubogega, ogoljufanega zakonskega moža.
—	Že dobro, — sem odvrnil, — žc dobro! Toda povejte mi končno, kam merite s tem. Kje je končna točka.
—- Točka? — On se je zelo zadovoljno smehljal, kakor da bt mu prišla ta beseda neizrečeno prav. — O, prosim, samo nekoliko šc počakajte. — Naslonil se je nazaj v naslanjač in umolknil. — Tudi jaz nise^i občutil nikakega veselja, da bi še nadalje tiščal vanj, zato sem sledil njegovemu vzgledu.
Tako sva sedela kake pol ure; rihče ni izpregovoril besede. Notri v sobi je bila ura šest.
—	Zdaj zdaj mora priti, — je dejal Hong - Dok tiho. Nato se je obrnil k meni: Ali bi ne hoteli prosim, reči fantu, naj vam prinese daljnogled? — Pomignil sem Eani. in ta mi je prinesel daljnogled. Toda predno je mogel Hong-Dok še kaj reči. je s-koeil kvišku ter se naslonil daleč preko ograde. Iztegnil je roko, pokazal Ž
Vesti se širijo, ds bo nemška i državna vlada izdala izvozno pre- -' poved za vse tekstilno blago, iz-1 vzemši surovine, čipke, vezenine in posamenterijsko blago. Ta prepoved naj bi stopila v veljavo z dnem 15. decembra. Po taki na-redbi bi bilo treba za izvoz tek- . stilij izvoznega dovoljenja v vsa- f kem posameznem primeru .kakor j ;e to že prej bik>. Novo izvozno j prepoved je vlada na hitrem sklenila. ne da bi se bila preje z interesenti sporazumela. Pojavlja 'i se zategadelj silen odpor v širokih krogih nemške tekstilne obrti. — Neposredni povod za izvozno prepoved jc poles grozečih posledic razprodaje v Nemčiji, ki jo je j pričakovati vsled obilnih nakupov od strani inozemstva z dobro valuto, dejstvo, da so bili doslej
Knjige!
[poučne knjige
.Angleško .slovenski slo»ar _
s Dr. Kerii .... 55.OQ i Slovenske angleški uovv ____La|
iSloven^ko-angleška t. lovnih .... 1.50 ]
jjifc-ošid afceednfc ............... »35
;Nemško -mgie&k: tohnei .. .... .6*
Pravilo dofetcjnooti ............ j« '
šlovensko-aemškl »ioTar —
(Janežič Bartol)	4.M 1
Angtošflna brez ofetetja.........n
j Cirilica. Navodtlo zx fit* nje tA !, j H sanjo srbščine v drillci ... (l/ekletoc4. fcpLmal Antoz. U Jegii* M , bospodinstvo — i-urgaj. Prak-j ttčna knjlsa za ua5e fer-spr 11-
J nje.fT«-do rezana) ..........174
i Hitri ralunar, Priročne velikosti .50
j Praktični račoua/ ............ jg '
Knjiga o lepem vedenja Urban ns, |
, t Trdo vezano) ..............
Ml&denifem. An t 3. JegiiS
i L zvezek....................
I II »vezek ....................
jN*wet* u VSo ir* iom. Koristna
i knjiga za vsako I1IS0 ........ 1.00
j Pravila 3* oliko. Dr. J. Dostojen .f 5' i Varana kua?».rica. na slabe Id dob-| re čase ...................... LM!
KAZNE POVESTI IN «OMANL
Jnr&i, 4. xw.z Cvet ji sad. 1 Hči mestnega sounika itd. .. ,75 'Jo*. Juriit, 5. sv: Sosedov aia. sin
j kmetskega cesarja itd......... .75
jjos. Jurčič, 6. xw.: Doktor Zober, } roman. — Tugorjer, ti*ge<iij* .T5 j
'I've sliki — Ksa-ei MeAo...... .40
j Huda bresdna. Ni vk zlato, kar se
j se sveti ltd. ............... .. J5
rPairia, povest la irske junaške 60-
^ JSC j °od svobodnim eolneem, zgodovinska povest, 1. zv............ 1.26
od svobodnim solneem, zgodovinska povest, 2. zv.............
Povesti slovenskemu ljudstvu ▼
poduk In zabavo. Kalno ...... &
Roma rita, povest ...............60
Sisto a Šesto, povest la Abrnoev 31Ste fs povesti, K saver Jt^ško .Sf. Študent naj bc, — Naš vsakdesji
kruh .........................
Veselo povesti: Za moiem, — V 4>ustiv je gla. — Pravda med
bratoma ..................... J5
»ojnlmir a ti poganstv* ar krat,
povest ....................... JI
oter Zgaga .................. .50
Doli m orožjem ................
Knjig« družfee Sv. Moftorja
DOovni boj (3s*4 str.) ...... M
Mesija (L zv.) .............. J&
Mesija (2. *v.) ...............$9
Podobe lz narave ............ .3*
Svetloba ln senca .......... JM'
Zgodovina slov. aaroda (5. zv.) JO Ig od ovita slov. naroda fO. sv.) JSf Mladim srcem (2_ *v.)
Silsal K. Meško M Ktrfiga za tahkoml'^ne ijndL,
Spisal I. Cankar..............1.75
*et teAaLf v zrakoplovu........2.0*
unerika lir Amerlkanei..........5.00
VCDSKA KNJIŽICA — POVESTI.
Z. zv Znamenje štirih. Povest 49 tektUa Sherlock Hobnes .... JM
2.	sv. Darovana. Zgodovinska po-povest 48 dobe evraosklh apostolov. ........................ ,M
3.	zv. r Jmai Zmagovat, pove.it.
— Med Plazov«, tirolska povest M ' 4- ST. Malo taljenje, povest .... M d. sr.: Zadnja kme&a vojska,
zgodovinska povest .......... £1
6. zv. Gozdarjev sla — FJrj^ar, povest .....*■■...«..«...«.... '
Kjnjige!
7. rv.: Prihaja*. Zanimiva povest ..........................M
9.	zv.: Brencelj: Kako sem se jaz likal, I. zvezek	1.0*
10.	zv.: Brencelj: Kako sem se ju likal, 2. zvezek	LM
11.	zv.: Brencelj: Kaka aea se jaz likal. 3. zvezek	1H
14. sv.: Breucelj : ljubljanske slike. (Podobe ljubljanskega mesta ) ......................... .75
16.	zv. : P. Colomr : Joan Mlserla. Povst? iz španskega življenja .73
18. zv. Ne v Amerik« Po resnični!) dopo^bah......................TS
>PILM ANO-VE POVESTL
£ zv.: Mar on krfianaki deček iz LibaTV!!" ....................
3.	zv.: Marljiva strwka, pr.ve-t la kavkaSkih gora ..........-____
4.	zv.: Praški Judek, povest II
E*tiS ....................... ffi,
h. zv. :Ti 1 indijsko povesti...... M
U. ZT.: Kraljičin at^ak. Zgodovinska po?««.' iz Japonskega .... Jtf
10.	zv. :Zve%cl sin. povest lz Tl»de Akbarja Velikega ............ Jtš
11 zv.: Bdeča in bela vrtnica, povest .......................... Jt
12.	rv : Korejska Vrata. Črtica is misijonov r Koreji ............. .Sf
13.	zv.: Poj in skuaga, povest iz Amata ....................... Jt%
14.	zv.: Prilega horonskega glavarji, po.-est lz zgodovine kanadske ...................... ji
15.	zv.: Angflj sn*njer — Frazi!-sJt". povest ..................
1«. zv.: Zlat okopi, povest ...... JSC
17.	*v.: Prvi* i&'.d Cwfljanrt all voinju v Nikaragno .......... M
18.	zv.: Preganjanj tndijnkih misijonar jer ...................
0. zv.: Mlada s.cmarjm povest .44
SPISI 'ZA MLADINO.
Bob za »ulad* zob, pesnice.......Sf
.35; Dedek je pravil, pravljic*...... mH
r«OLITVSNmi.
Skrbi za .*-išo:
usnj^ vezano ..............i.8f
v 2>lr«3io vessno ............ Zf
KajsSJ glasovi:
v platno »ezano ......................H
v kost vezano ...................1.7f
7 usnje vezano ..............Ut
ZEMLJEVIDI
Zdrnžoalh driav ................ JI
Zemljevid toic^enljc .......... J$
Zealfevte Kvropo .............. Jt$
Veliki stenska mapa .......... 1st
fce&ijevirU:	York, Illlnoln, Co-
lorado, Kunsaa, Mota na, M in nose ta, Wyoming is Alaska —
vsrki po JM
Pennelyvania ................. Jf
West Virginija ...............40
RAZGLEDNICE:
Zabavne, različno, d^cat	J!0
Newyorške, različne, durat,	2Š Panorama mesta New Is:k,
25 slik	^f Panorama mest* Celje, 21 palcev dolgo ................ 25e»
Zadolžen in pozabljen Trst
PiocoJo se be.vi s proračunom tržaškega mesta 1921. Takoj jvodoma pravi, da občinske finance niso nikakor ugodne in dostavlja tudi takoj, da so prve tri leta ni izvršila dolžnost napram Trstu. Leta 3914 so znašali stroški tržaške občine okoli 24 milijonov, sedaj znašajo okoli 94 milijonov. K temu pravimo mi: res jc. da je vojna globoko posegla tudi v tržaške r-iestne finance, ali res je pa tudi. oa se v Rimu nekako sistematično dela na to, da se Trst ne bo mogel cikdar več dvigniti do svojega nekdanjega sijaje. Deficit za leto 1921 znaša 24 milijonov. List p;;ivi, da je služil za vodnika v občinski upravi temeljni kriterij, ki bil ta. da se ima pospeševati razvoj mesta. V to svrho so se uporabljala sredstva in ko so zmanjkovala, je pomagala država. Izplačala ie na predujmih 140 milijonov. Zraven tega pa je še naraslo drugih posojil za 36 milijonov in ako prištejemo deficit 24 milijonov, znaša znesek dolgov okoli 200 milijonov Tt»ko stoje stvari Taka je prava situacija, in Tržačani naj jo smatrajo za resno.
Komaj je bila ' la grande Fatria italiana" pohvaljena, pričenjajo v "Piccolu"' nove skrbi za Trst in da so zato vsi slavospevi Materi Domovini" skrajno pretirani. Gre naniret* za drugi Belot-t?jev načrt, po katerem se ima zgraditi brodov za 200 milijonov lir, 13 brodov za črte na otoke in v kolonije hoče zgraditi italijanska vlada. Delo ima porazdeliti na razne ladjedelnice, ali kakor doslej, tako se tudi v tem novem načrtu ne upoštevajo ladjedelnice v Julijski Benečiji, marveč v drugih provincah. ''Piccolo'' prav,-ponižno rieni, da se mora v 3rd ar enkrat upoštevati ladjedelna industrija v j Julijski pokrajini. Tako se vidi, da italijanska vlada tuintam odšteje kake lire za Trst, ali takrai. kadar bi bilo res kaj treba storili za procvit pristanišča ali za tržaško industrijo, pozabi na Trst in ima pred očmi le industrijo in prospeh v drugih provincah. V Rimu smatrajo Trst za nadležnega berača, ki ni nikdar sit. Tako so rekli pred kratkim nekateri italijanski listi. Vse kaže. da imajo prav.
--Kaj jaz mislim? Najbrž,
da je plav obtičal kje na bregu. Lahko tudi, da je zadel ob kak lilod ter se razbil. Tako ali tako:
črni reytili so dobili svoj plen.
* * *
#
Starec je izpraznil svoj kozarec ter ga pomolil fantu, da mu ga iznova napolni. Pil je še enkrat, hitro, izpraznil ga je na dušek. Nato si je pogladil svojo u-mazano-sivo brado.
— No, — je nadaljeval, — vidite, to je moja povest. Ko smo prišli nazaj k moji hiši, je Hong -Dok ii^inil, in 7 njim tudi njegovi služabniki. Nato je prišla preiskava — govoril sem že o tem — toda pripravila n: ničesar novega na dan.
Hong - Dok ie zbežal. In ničesar več nisem cul o njem, dokler ni nekega dne y moji odsotnosti nekdo prinesel ie skrinjice. Moji ljudje so dejali, ds je bil do-tični neki kitajski trgovec. Jaz sem poizvedoval za njim, a zaman Torej vzemite svojo skrinjico ter si oglejte slike, katerih še ne poznate.
Edgard Viderhold je zopet na-
žgal svojo pipo. — Le vzemite svojo skrinjico, — je dejal. ^ Naj vam prinesejo te domine mnogo sreče pri igri — kajti krvi je dovolj na njih.------
In ta povest je le preresnična!
Belgija in Nemčija.
Belgijska vlada je uveljavila zakon o likvidaciji celokupne — nemške imovine v Belgiji, ker so se pred nekaj časom zopet zapojeta pogajanja med nemško in belgijsko vlado glede odkupa mark, ki so bile za Časa okupacije uvožene v Belgijo, menda razbila ali vsaj ne dovedla dalje nego do provizorične predpogodbe, ki bi jo v njenem končnem besedilu morala še oba parlamenta potrditi. Odkup b: se imel vršiti ria naslednji podlagi: 4 milijarde mark prevzame Nemčija po kur-zu 1 frank 25. Nemčija se zaveže ,plačati ta znesek v 30 anuitetah po 2 odstotka. Ostali dve milijardi bi bilo prevzeti kasneje po 25 centimov. Belgijp se zato odreka likvidaciji sekvestrirane nemške imovine.
Z ZADNJO POŠILJATVTJO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIGE: Rinaldo Kinaldini .............. Pravljice H. Majar ............. .30 Sv. Notburga ............... -35 i Godčejskl Katekizem ........... .25 ^S? ^0:.8.^™ g Beneška Vedeževalka.... ....... Veliki vsevedež ................! j Materina žrtev ................ .80 Sv. Genovefa ................... .35'Svetna noč ................ 35
Naročilom Je priložiti tear, bodisi r gotovini, money order all pottne znamke po 1 aH 1 čenča. Co pošljete gotovino, rekomandlrajte pismo, Ve naročajte knjig, katerih ni v ee-■fln. Knjiga pošiljamo pofllnln
SIcvenic Publishing Co.* 82 Gortlandt St., New York
Dospelo je novo suho grozdje.
; Mu&atei selo sladke debele Ji-. gode, boksa BO funtov .. (S.— ; Clpar groetije raj večje ln naj-
►	sladkeJSe Jagode, bokss 60 fun-
! tov.......................fS^-
» Malo črno grSko grozdje, aelo I sladko, boksa 50 funtov $7.—
►	PoAiete »3. r-% račun vs*ke bok m " ki naročit« In pos>aH bono takoj.
I BALkAK LMFURTJLNU CO.
►	»1 -M Cherry »t.. New York. N. Y.
GLAS NAHODA, 9. JAN. 1922.
Požiga lec.
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN.
Spisal Emile Gaboriau.
Z? "Glas Naroda" prevel G. P.
6	(Nadaljevanje.)
Gospoda Senešal n Uobižon t,ta se tresla od razburjenja.
—	Dobro, zelo dobro, —je rekel gospod Galpin. — Zelo dobro storjeno.
—	Vi veste. — je nadaljevala grofica, — kako težko je predramiti kmečke 1 juri i. Zdela se mi je cela večnost, ko sem klečala poleg svojetra moža Kouečno je o^enj prebudil par delavcev in tudi naše služabnike. Pr hiteli so ven ter kričali: — Ogenj! — Ko so zagledali mene. so prihiteli ter pomagali odnesti moža na varno mesto. Nevarnost je namreč postajala vsaki trenutek večja. Požar se je širil s strašno siN. predvsem radi hudega vetra. Skednji so že predstavljali velikansko maso ognja. Gorela so tudi zunanja poslopja ter žganjekuh Tudi streha glavne hiše je bila že na več mestih v plamenih. Med vsemi ljudmi pa ni bilo niti ene mirne glave. Bila sem tako o močena, da sem pozabila celo na svoja otroka. Soba. v kateri sta bili deklici, je že gorela, ko je neki junaški dečko planil noter ter iztrga! moji hčerki iz žrela smrti. Prišla sem k sebi šele takrat, ko je do>pel dr. Se jnin'- ter me potolažil. Ta požar nas bo najbrž uničil, a kaj me briga lo. Glavna stvar je, da so ostala moj mož in oba otroka živi.
Da. Sejnbo je dal več kot enkrat izraza svoji velikanski nestrpnosti. On m odobraval teh uvodnih korakov. Ostali, župan, prav-dnik in celo služabniki, pa so komaj zadržavali svoje razburjenje. Zdravnik je zmigaval z rameni ter mrmral med zobmi;
—	Same formalnosti! Kako malenkostno! Kako otročje!
Potem ko je snel svoja očala, jih obrisal ter zopet nataknil na
nos ,je sedel za mizo ter se pričel zabavati s tem, da je delal kroge iz petnajstih zm, katere je potegnil iz telesa grofa. Ko pa je izgovorila grofica svoje zadnje besede, je vstal, se obrnil proti gospodu Galpinu ter rekel na kratko:
—	Sedaj, gospod, upam, da nn boste zopet prepustili mojega paeijeuta.
Sodnik je bil pioeej razburjen ter je imel dosti vzroka za to. Nagubil je torej čelo ter rekel:
—	Jaz cenim vt znost vaših dolžnosti. Po mojih mislih pa niso moje dolžnosti prav nič manj slovesne in tudi prav nič manj nujne.
—	O!
—	Vsled tega prosim, gospod, da mi dovolite nadaljnih pet minut.
—	Deset, če treba, gospod. Opozarjam vas le, da lahko vsaka minuta od sekcij naprej ogroža življenje mojege pacijenta.
Stopila sia si nasproti ter se merila z izzivalnimi pogledi, ki fo razodevali skrajno animoznost. Gotovo se ne bosta prepirala ob postelji umirajočega moža. Grofica se jc bala nekaj takega, kajti rekla je očitajoče:
—	Gospodje, prosim vas, gospodje . . .
Mogoče bi njena intervencija prav nič ne koristila, če bi ne j.astopila gospoda Sen«-šal in Do bi žen, kojih vsak je nagovoril enega izmed obeh nasprotnikov. Gospod Galpin je bil očividno bolj kljubovalen kot nj^ov nasprotnik, kajti kljub vsemu je zopet pričel zaslišavati srofa ter rekel:
—	Staviti vam hočem le še eno vprašanje, gospod. Kje in kako ste stali, kje in kako ;e rial po vaših mislih napadalec v trenutku, ko je bil izvršen zločin !e
—	Gospod. — je odvrnil giof. z očividn'" velikim naporom. — stal sem. kot sem že povedal, na pragu svojih vrat, zroč na dvorišče. Napadalec je moral stati kakih dvajset jardov proč, na moji desni strani, za skladom d va.
Ko je zapisal t«, odgovor ranjenega moža. se ie sodnik še enkrat obrnil proti zdravniku ter rekel:
—	Vi ste culi, kar je bilo rečeno, gospod. Sedaj pa je vaša stvar pomagati pravici ter nam povedati, iz kake daljave je moral stre
1 jati napadalec.
—	Jaz sc ne per a m z ugankami. — je odvrnil surovo.
—	Bodite previdni, gospod — je rekel Galpin. — Pravica, katero zastopam jaz, iirn pravico in u»di sredstva, da si s silo pridobi rešpekt. Vi ste zdravnik, gospod in vaša znanost lahko odgovori na moje vprašanje s skoro matematično natančnostjo.
Zdravnik se je zasmejal ter rekel:
—	Saj res. Znanost je dospela do te točke, kaj ne? Katera zna-no&i ! Sodnijska medicina, brer dvoma. Oni del naše profesije. ki je .*edno na uslgo sodiščem ter se pokori ukazom sodnikov.
—	Gospod !
(Zdravnik pa ni bil človek, ki bi se dal dvakrat poraziti. Hladno je \sled tega nadaljeval:
—	Jaz vem. ka.i hočete reči. Nobene ročne knjige scunijske medicine ni najti, v kaUri bi ne bilo natančno rešeno vprašanje, katero r.te mi stavili. Jaz srni studit al te knjige, ta strašna orožja, katerih sc znate vi gospodje jutisti tako uspešno posluževati. Jaz vem za mnenje Devergie-ja in Otiiala ter vem. kaj učita Caspar in Tardleu. Jaz vem, da trdijo ti gospodje, da lahko povejo skoro na inč. iz kake daljave oddan ta ali oni strel. Jaz pa nisem tako strešno izurjen. Jaz *rm ubog zdravnik z dežele, nevaden zdravnik, ki se peča z dravljenjem bolezni. Predno podam torej svoje mnenje. ki bo mogoče stalo življenje iibogega vraga, moram imeti čas za premislek in primerjanje.
Imel je tako očividno prav, da se je udal celo gospod Galpin.
—	Izvedeti sem hotel za \a>e mnenje zgolj v informacijske p vrhe, — je odvrnil. — Vaše resnično in skrbno premišljeno ofici-jelno mnenje bo sewd.i vsebovano \ posebnem ugotovilu.
—	('e bo prišlo do tega.
—	Prosim vas toeej. da me lieoficijelno informirate, kaj mislite o naravi poškodb grofa Klodije*?
Dr. Sejnbo si j.' cerimonijo/no nataknil očala na nos ter nato odvrnil:
—	Moj utis, v kolikor morem soditi sedaj, j*; ta, da je grof natančno ugotovil dejstva. Popolnoma sem pripravljen vrjeti, da je ležal napadalec v zajedi za skladom drva in v razdalji, katero je omenil grof. — Tudi lahko potrdim, da sta bila oddana dva strela iz različne razdalje — eden iz večje bližine kot pa drugi. Dokaz temu je najti v naravi ran. kojih eno, v bližini ledij, bi lahko znan-rtveno imenovali . . .
—	Mi vemo, v kaki razdalj, izgubi kroglja svojo moč, — se je vrinil vmes gospod Senešal, katerega je pričel dražiti dogmatični ton zdravnika.
(Dalje prihodnjič.)
Ali potrebuje Jugoslavija vojno mornarico?
V Washingtonu se je sestala konferenca za razorožitev! Sklical jo je predsedn;k Harding, mož. ki gleda v duhu grozote prihodnjih vojn in ki je sklenil te grozo te popolno onemogočiti ali vsaj deloma preprečiti, i., to potom sporazuma petih velesil; da se v prvi vrsti opusti oboroževanje na morju, to je zgradite vvelikih svetovnih mornaric, in da sc njih stanje postavi na mini num — na toliko, kolikor baš potrebuje ena teh peti hvelesil za obrambo svojih pre-komorskih posesti.
Idealen načrt, al; da bi se mogel uresničiti, je zelo negotovo. — Ne smemo se dati zaslepiti, tudi ako bo načrt protokolarno in po mednarodnem pravu podpisan kajti, kako se svet dandanes drži sklenjenih pogodb, s i ^e pokaza'o že v zadostni meri.
Amerikanci, Angleži in Japonei so za povečanje svojih mornaric žrtvovali grozne zneske. Gradijo sc takoimenovani hiperdrednouti, pravi morski velikani, ki nosijo na sebi cele trdnjave. Z zgradbo teh ladij naj se tako prestane, na to so, kot je iz časopisov posneti, v načelu pristale vse velesile. (V praksi je stvar drugačna: Amerikanci so nedavno spustili v morje novi hiperdrednout "West Virginia".)
Svetovno ravnoiežje stoji namreč na prav Mbilnih nogah. Dogovori, ki so bili zaključeni pred kratkim, ne jamčijo, da bo mir tiajen. Kakor vse kaže stojimo pred novimi, še groznejšimi dogodki. A ti za sedaj ne čakajo Evrope! Ta je izmučena vsled zadnje vojne. Razen Angleške so vse evropske države veliko pretrpele in treba bo več let, da se glavne rane zacelijo. Tam na Kitajskem, tam ob Tihem oceanu počivajo nove grozote. Japonska. Amerika pa Angleška se bore za gospodstvo. za tedaj z diplomatskimi spletkami, ki so, kakor vedno, početek vojne. In ta bodoča vojna bo še večja, še groznejša, saj je *ehnika na bojnih poljih ogromno napredovala! Bojevalo pa bo belo pleme proti rmenemu, kakor je s posmehom omenil admiral Kato Tam se porajajo svetovni zapletljaji, ki morejo temelje sveta še hujše pretresli, nego pretekli dogodki.
Seveda, vsi ti dogodki, vsa ta bojazen, je še v povojih, sedaj je še čas, da se pomirijo razburkane sile zlepa, in to naj b* storila konferenca, sklicana v Washington po Hardingu. Kako en pomiri vse te diplomatske vojskovodje, to je gordijski vozel. Blažen, ako se mu to posreči!
Nas, Jugoslovane, zapletljaji. ki se vrše tam ob Tihem oceanu, za enkrat še ne zadevajo. Rusija pa. katere vpliv se je v zadnjih le-• politično po Aziji ~ako razširil, še ne bo mogla sedaj odločevati o teh vprašanjih, tudi ako jo pokličejo na konferenco.
Ali postopanje drugih dveh velesil, Frncije in Italije, je za nas eminentne važnosti. Francoska je morala Italiji za njeno podporo v vers ail lskem dogovoru pustiti proste roke pri cdločevanju njenih mej na severu in sevro-vzhodu. Tako je prišlo do rapallske pogodbe, ki ie spravila nad pol milijona Jugoslovanov pod italijanski imperij. Seveda je na ta način Francija odvrnila Italijo oc1 njene že za-počete ekspanzivnosti v Afriki in od konkurence v Sredozemskem nor ju. Ali se je Italija tej politiki odrekla, je nejasno, za sedaj se je pač z vso silo vrgla na Balkan, na nas. Tu si hoče zasigurati svo-io moč, svojo industrijo. Ali pxe,i mora oslbiti močno Jugoslavijo, in to politično in vojaško. Prvo &e ji je skraj posrečilo. Vsa naša
nesreča pri določitvi naših mej, in to na vseh krajih in koncih, _
dovolj jasno kaže, kdo nam kašo meša. Ali drugo, drugo pa je te-iko! Italija dobro ve kakšni so naši Junaki. Bšlo je dosti prilike, spoznati jih in občudovati njihovo junaštvo. To je nepremag^iva falanga, kateia bi mogla izvršiti junaštva, enaka onim v minuli vojni. To oslabili, to uničiti, je bila do zadnjih dni skrita italijanska želja, katera se je sedaj v Washingtonu odkrito pokazala. Tem bolje, sedaj vsaj vemo. lrako se moramo ravnati. "Clara pacta boni araici"!
Predno nadaljujemo, par stvari v informacijo! Italija dobro ve-kakšen bi bil bodoči boj na kopnem. Pri vsej svoji tehniki bi mogoče dosegla Pvrthusovo zmago. 2 ato sc je obr. v di ugo smer. k obo r.^ževanju na morju.
S propast jo a-o. monarhije je prišla Italija v posest velike večine bojnih enot bivše a-o. mornarice in ogromnega pomorskega materiala, nakupičenega v arzenalu v Pulju. Ob prevratu so cenili strokovnjaki ta material na več milijard. Svojo mornarico je vsestransko reorganizirala. V novih krajih so se ustanovile nove pomorske baze; v mornarico se je uvedla nova administracija, kopija bivše a-o., katera naj bi vojno mornarico kar najhitreje in najekonomične-je preskrbovala z vsemi materijalnimi potrebami.
Z velikimi cbljubami so ob — prevratu zvabili v službo mnogo bivših a-o. pomorskih oficirjev in komisarjev ter se z njih pomočjo kaj hitro udomačili v vseh napravah in skrivnostih bivših a-o. kopnenih in pomorskih ustanov, katere so služile vojni mornarici. Italijanska admiraliteta je izdelala veliki program za temeljito izobrazbo svojih oficirjev. Razni ^pecijalni kurzi jim nudijo izobrazbo v vseh panogah pomorske vojske itd. it/L —. Zakaj |T\ vse to?
O, Italija dobro ve, da bi zahteva za razorožitev naše kopne-ne vojske zadela pri nas na velik odpor. Roke, ki V svetovni vojni pri največjem trpljenju niso izročile sovražniku orožja, katero si je zadobilo svetovno slavo, ob katero so se naši očetje, naši sinovi in bratje opirali na potu —. »kozi krvavo albansko Golgato, to naj sedaj izroČe, to edino upanje stotisočev naših še ne odrešenih bratov. In to na zahtevo —-Italije! O, nikdar ne! Seveda, ako se zaključi, da vsi to store, drage volje, zakaj ne? — Saj, kdo na svetu ne pozna miroljubnega slovanskega srca! Ali samo mi, ki dobro vemo, da bi te bila naša sigurna po gib elj, tega pa ne!
Toda Italija, že vnaprej dobro ^doča za ta naš odpor, pa postavi morda nove zahteve, da se nam rabrani oborožitev na morju? — Bog zna? Seveda brez naših min. podmornic, torpedovk se je lahko približati naši obali in polastiti se je. Kdo jim to zabrani? — Tem groznim ladijskim topovom bi se tudi naše najbolje baterije in še večje junaštvo naših junakov ne moglo postaviti v bran. fn kaj bi nam za slučaj vojne koristila na papirju označena nev-iralizacija naše obali, to si lahko mislimo! Italijani bi se mogli na kar najlažji način brez naših Izvidnic približati naši obali ter se izkrcati ter vreči nam za hrbet
kance pogled na našo narodno trobojnico. pa naj bi se vila tudi na mali križarki! Ponos, da imamo tudi mi vojno mornarico, bi jim seval iz oči. In ugled pri drugih narodih? Pred par meseci je bil v "Narodu" nasvet nekega Francoza, da nam do našega ugleda v svetu ne bodo pripomogle diplomatske besede, niti upanje na simpatije naših zaveznikov, — temveč število bajonetov ter šte-prav, in njegov svet je bil iskren — zlata vreden!
Mi imamo vse ugodnosti, da s? ustvarimo ma!o brodovje. Naši mornarji so prvi na svetu, njihova pomorska spretnost in hladnokrvnost v pomorski bitki je sve-tovnoznana. Materiala imamo v izobilju, treba samo denarja in energije.
Pri nas se javnost veliko premalo zanima za vojno mornarico. Razen par člankov, ki so jih priobčili nekateri listi ob priliki, ko s onam Francozi izročili brodovje, še ni bilo resnih razprav.
Naši merodajni krogi se bodo pač morali r.ainteiesirati za to vprašanje. Saj ni čas izgubljen, še se lahko popravi, kar je bilo zamujeno ali — "Hanibal ante portas" — in tam v Beogradu — "caveant consules"!
("Slov. Narod".)
ADVERTISEMENTS.
Zastopniki "Glas Naroda"
taterl bo pooblsSSeol pobirati »aro* lino ss dnevnik "Glas Naroda**. Vsak ssstopn*k lada potrdilo ss iroto katero je prejel In jib rojakom pripo ročamo.
Naročnina cs "Glss Naroda" ja: Za celo leto $6.00; n pol leta «2.00 ta. Štiri mesece S2.00\ m tetrt leti
sua
Saa FraiMkM, Ori.1
Jacob LorBa Denver. Četa.: Frank
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odpluje jo iz lew Yorka
ITALIA	10	Jan-	— Trst	HUDSON	25	febr,	— Bremen
MONGOLIA	12	Jan.	— amburk	MINNEKAHDA	26	febr. -	- Hamburg
Q. WASHINGTON	17	Ian.	— Bremen	NOORDAM	25	febr. —	Cherbourg
ROCHAMBEAU	17	Jan.	— Havre	SEYDLITZ	1	marca	— Bremen
PARIS	18	Jan.	— Havre	HOMERIC	1	marca —	- Cherbourg
ORDJNA	21	Jan.	— Hamburg	ARABIC	4	marca	— G J-.or
SAXONIA	21	Jan.	— Hamburg	ZEELAND	4	marca — Cherbourg	
ARABIC	21	Jan.	— Genoa	(_A LORRAINE	4	marca	— H avro
KROONLANO	21	Jan.	— Cherbourg	PR. MATOIKA	4	marca	— Bremen
NOORDArrf	21	ian.	— Boulogne	SAXONIA	7	marca	— Bremen
PRES. WILSON	M	Jan.	— Trat	la savo:e	11	marcu	— H vvre
—A LORRAINE	2S	Jen.	— Hivt	FINLAND	11	marca	—Cherbour
CARONIA	28	jan.	— Reka	RYNOAM	11	mara — Boulogne	
ZEELAND	28	Jan.	— Cherbourg	OLYMPIC	11	marca -	- Cherbourg
LA TOURAINE	4	febr.	— H avro	AMERICA	11	marca	— Bremen
AMERICA	4	febr.	— Bremen	PARiS	15	rr area	— Havre
ORBITA	4	febr.	— Hamburg	HANOVER	15	marca	— Brcr/ien
RYNOAM	4 retw.		— Boulogne	FINLAND	18	mirca -	• Cherboure
AQUITANIA	7	febr.	— Cherboutg	POTOMAC	13	marca	— Bremen
FINLAND	11	febr.	— Cherbourg	AQUITANIA	21	marca -	- Cherbourg
LA SAVOIE	11	feb.	— Havre	| FRANCE	23	marca	— H../r»
CARMANIA	11	febr.	— Reka	N. AMSTERDAM	25	Marc*	— Boulogne
POTOMAC	11	febr.	— Bremen	HOMERIC	25	marca —	- Cherbourg
FRANCE	16	febr.	— Havre	! YORK	29	marca	— Brmen
ADRIATIC	18	febr.	— Genoa	OLYMPIC	«	aprila -	— Cherbourg
OLYMPIC	18	febr.	— Cherbourg	KROONLAND	1	aprila —	- Cherbourg
N. AMSTERDAM	18	febr.	— Boulogne	LA LORRAINE	1	aprila	— Havre
OROPESA	18	febr.	— Hamburg	MAURETANIA	2	aprila —	- Cherbourg
PARIS	21	febr.	— H avr»	PARIS	5	apria	— Halvre
ARGENTINA	21	febr.	— Trit	SEYDLITZ	12	aprila	— Bremen
AQUITANIA	23	febr,	— Cherbourg i france		13	aprila	— Havre
MONGOLIA	23	febr.	— Hamburg	,MAURETANIA	25	aprila —	— Cherbourg
KROONLAND	25	febr.	— Boulogne				
tisoče vojaštva. Zastražiti pa s kopneno vojsko celo našo obal bi bila za vsakega stratega stvar ne-mogočnosti, ker bi vezala prevelike sile, ki bi se mogle na drugih mestih koristnejše uporabiti. — In potem — Nemec pravi: —. Warum denn in die Feme grei-fen, ivenn das gute liegt so nah^
Naša obal je za obrambo z morske strani kakor ustvarjena. Za na gosto posejanimi otoki in v krasnih zalivih se lahko skrije malo brodovje, ki bi bilo vedni strah sovražniku. Ali hitre bi morale biti te jedinice. take, da so, če sila zahteva, kakor strela na mestu nevarnosti. Ne mislim hitrih motornih čolnov, pa naj bi bili tudi oklopni, tem bi se lahko dogodilo, da se potope pri veliki burji ali južnem vremenu, mislim hitre torpedovke. rušilce, male križarke, aobro oborožene z br-zostrelnimi topovi, pa podmornice z minami in torpedi. — Moč, katero bi sovražnik bolje upošteval kakor pa stotisoče pešcev.
Tudi trditev, da bi mogle drage vojne ladje nadomestiti tehnične jčete, je brezmisebia, ker za vojno na morjrl so poklicani edino pomorščaki, ljudje, ki žive cd morja, pa najsibodo to prosti mornarji, ali pa morski oficirji. Za njih ni dovoljna mala izobrazba par let, temveč izobrazba celega zbora, celih generacij, a to ne po pisarnah, temveč na polju, kjer se bije boj.
Naš narod pa sedaj ne bi mogel prenašati navidezno luksuri-oznega vzdrževanja. Kajti mornarica stane "skupe pare". To se doseže s časom. Cel nas narod bi moral prispevati vsak po svojih močeh, dobro voljno, kakor Grki, katerim je njihova vojna mornarica natodni ponos! Mornarica v miru res ne prinaša dohodkov, a žc dejstvo, da je tu, oprošča vse izdatke. Da ne navajam, kakšen vtis bi napravil na naše Ameri-
Pteter Colic. John Gara. Vran) Janeeb in A. Kocberar. 4alMa. OOs.:
lar&M OoateUa.
QMMaa^A	a
m
Math. K>r**MJ. 'mHirrrlii Ivi:
Alois Rodman. 'Union. 'imS.:
Lambert Bolsksr. lorora, (1L
J. Verblč. <85 Avon Arena*. Ohleaga. DL:
Joseph BostH, Joesjb Blisk h Joseph BevOft Jollet. ZJL
Frank Bas^ich, Frank Lmnft« ln Jotm Zaletel tfascMrtah, IIL:
Frank Aagnstlm. La Salle. DL
Matija ZZoaftp. Nortfc Chicago, DL:
Anton K obal in Math. Očrta. *>btb Chicago, DL:
Frank Certs, ^ringfletf, DL:
Matija Harbor Wankegnn, DL:
Frank Petkovfek Franklin, Kans. ln okoliša:
Frank Leakorls. Prontenac, Kansas:
Rok Firm. Bingo, Kansas:
Mike PendL SitzmiUer, IM.:
Frank Vodoptrea Cfaishotan. Mira.: Frank Go via.
Calumet, Mick.:
M. F. Kobe ln Pav* Behalta tiveleth, Mlm.:
Louis Govt*. Gilbert, Mum.: L VeseL nibbing. Wcit Iran Fovie. Virginia, Mina.:
Frank Hrovatlah. Plj^ MOBMoS
' Frank Goriš ta Joaepfc I. Peafc-34. Louis, Ma.:
Mike Grabila*.
Frank Hrsll*. Great Falls. IMmsi
Math. Urih. Klein, Msatana:
Gregor Zobos. Gowanda, N. Li Karl Sterol*. Little Falls, N. Ll
Frank Masla darberton. OMe:
A. Okollsb, F. Poje la Alblt Poljanee. Jelllnweed. OUa: Math. Slapalk. Ctontaaa OUa:
Frank Sakser. Clrin fir)li>fi in Jakob B—ft usraln, OUa:
Louis Bslant, J. Vmmt *m « Ostanek. VDes, Okle:
twiu^—. OUa:
Anton F1***! Ovagsn	Onpai
M Justin.
AIApUM VKA •
K ■na
Frank Jakih EBCflMHftflF Pfes •
LoUa Hribar. Bnagbf, ra.:	.	_
Anton Ipars«,
JUGOSLAVIJ A
Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra In zadcatna hrana. Zaprti prostori, Velik prostor na krovu, V s« u-dobnostl modernega parnika.
NEW YORK V PLYMOUTH, CHER. BOU3G In ANTVERPEN
FINLAND .............. 7. Jan.
KROONLANO .......... 21. Jan.
ZEELAND ............ 28. Jan.
Vstavi v HaJifaJtu sem in tja. V VIGO, HAMBURG IN GDANSK SAMLAMD (samo 3. razred) .....19. Jan
^ Amotkan liws
PLYMOUTH, CHERBOURG, BRUNS-
BUTTEL IN HAMBURG VSE VODN£ PROGE DO POUSKE.
MONGOLIA ............ 12. Jan.
MINNEKAHDA..........26. jan.
NEW YORK V HAMBURG.
HAVERFORD .......... 9. febr.
Na poti tja se vstavi v Queenstown.
^t white Star
V CHERBOURG In SOUTHAMPTON
OLYMPIC .............. 18. feb.
IZ NEW YORKA V MADEIRO. GIB-RALTAR, At-ŽIR, GENOVO, NAPOLJ, ATENE, ALEKSAN DRI JO ZA EGIPT
I	IN NIL.
•ARABIC ................ 21. januarja
LAPLAND .................. 4. februarja
ADRIATIC ................ 18. februarja
• Največji pr*-nik v redni' službi a Juino-i vTopfcklml
prlci&nlML INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMTANT
120 parnlkov — 1.300.MS torn. 9 BROADWAY	NEW VORK
aH pri lokalnih afautih.
HAMBURG
naravnost do Gdantka in Varšave
z novimi porniKl , ORBITA (v petek) 17. februarja ORDUNA (v soboto) 21. januarja OROPESA (v petek) 3. marca Zaprte kabin« sa ženske ln oitok«.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway	New York
117 W. Washington Street, Chicago bil lokalni potnidk' a^entL
OOSULICH GRTA
Direktno potovanje v DUBROVNIK (Gravosa), TRST.
PRESIDENT WILSON 24. januarja 1922.
Cene za Trst In Reko so: Pres. Wilson $102.50 In $5. davka.
Potom IIbUlov Izdanih a* krt
Je ▼ Jugoslaviji |n »n,ijt. R&xknftne ugodnosti orveca. im-
gega. fn tretje*« ;aired*. Potniki tretj**a ra*reda dobivalo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
Passenger Department 2 West Street	New York
Rad bi zvedel za naslov svojega brata JOHNA Z GONG, doma iz vasi sekirišče, fara Rob pri Velikih L a 2-1'ah na Dolenjskem. Pred tremi leti je bival v Star City, W. Va. Imam mu za povedati jako važne stvari od njegovega doma iz starega kraja. Zato prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov sedanji na I slov, da mi ga blagovoli nazna- i niti, za kar bom dotičnemu ja-, ko hvaležen, ali naj gr opozori) na ta oglas, pa naj se sam zgla- ( si svojemu bratu: Joe Zgonc. 6613 Schafer Ave., Cleveland. Ohio.___(6-10 -1)1
tnrdine. Pa.:
John Deaiur oocmaagh. Pa.:
Ivan Pajk h VM Ran Mot. laridce, Pa. :
antra Jsrtoa la intos K«s* i eior. malo, fa:
Anton Ostisbsa. lipxt, Pa.:
L«iils SopoUa.
•rest City, Pt:
Mat Kami*, •arrsll. Pa.:
Jer*r Okora.	_
imperial, Pa:	' iP k f
Vaienon« PeteraaL
ffBsnsbors. Pa:
Fr&nk Norsk, rvfin, Pa.:
Mike Psvlek. Johnstown, Pa.: Joba Polanc, lAserne, Pa.:
Anton OsolatL ifaaor, Pa.:
Frank DemAar. •losa Ron, Pa.: /
Vrank llafiek in Vtank Pot aali •ek.
ftttsboixh* Pa:
U. Jakobich, Z. Jskshe, flna Arch In I. Magister, catpbtoa. Pa:
Martin Kornrtm. teadlng. Pa:
J. Pesdlrs, Heettso, Pa:
Anton Brsa rartle Creek, Pa:
Frank BctitfW. Vest Newtta, Pas Josepk J"*aa Ihm VaUej. Pas
Twit PrrrlA
•Villock, Pa:
J. recernsii-tack Dtma mil. Wash.
a. J Poreata. nkeioo. W. ft:
Frank Kodu. rhomss. W. Va:
Primoi Modlc.	___
Hltwaknee, Wls< :
Joseph Tratnik. dMborm, Wis.:
John PtnmpfBl la H. Bvatlta West Allis, Wis.
Frank Skok ln Ant. DowBek.
Največji, nfcjnftrejll pamikl sa cvetu. Izborna DMtrežji p itnlkam.
V	tfaiem mestu all ollžlnl ]<* lokal.
nt aatnu
V	Jugoslavijo , Bol ga i sko , Rumunsko in Madžarsko, Preko: Dubrovnik, Trst in Reka
ITALIA - - 10. jan.
Karta JS7.00 — Davek J3 00 Preko Reke:
CARMANIA - 11. feb.
Karta 1105.00 — Davek $5.00
Preko Cherbourg:
SAXONIA .......... 21. Jan.
AQUITANIA .......... 7. feb-
ZAKAJ SE STRL.riTE S SLABIM TOBAKOM, POSKVSITE NAŠ 1MPORT1RAN
pravi trrški tobak,
bok na en funt $3.00, pol funt* $1,50 a papirjem
hercegovski mešani,
boksa 1 funt $2.00: pol funta $1.0C
3 papirjem Boksa hilsnov 15c. in maSina za delati cigarete 15c. Z naročilom pošljite dvnar. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - 11th Avenue, New York. H. Y.
Dr. Koler
»LOA ENSKJ ZDRAVNIK
53S Pena Ave. FitUburgh,
Or Kol«r aa Ml etarejtl alarraoak) tdnrcik ftpeeia tia« v Pitt»bur»i.a. U laaa M-leta« »rakao v rjdravlie-uo	wSfcl*
Sol mmnL V«aCrartl«^Je kr-
_______ fcJv.	rl adrarl a
^rtteai «*.JU «a je lvnm-J ^r. vt* Ktiieh. Ce ic^it« raMoU All makur-» «rlu. i^ada^j« laa v kuitfc. prl^te m laSlat«* betu kri Ne CakaJty, k-v ta. ho.
v»	boleanl mA^rUm po e-
»»J»itt.	KikVc bltix- cvaalt«
7 l^y^* ^»»K i>e rakaj t«ov»« pridite to Wm vaia bo» •opot jKxvrmfi	— S" do»
Boimb! n.*bm*, ki po>»-vri puSSm^q voJa. osSravte s aii.
trmy* a«*«*, o
Mm krvi. ovdrmTins v kr«.tk*~ ^ ni pot^-ao
jNekaUri 4r*g\ ad^tM rab^o taj UT^,' ?	«««meJo. Jm tea.
1	ker ™ ruMnmn sotumo
S^veSne ura: ok	oS •
oadeljafc oi I 1
'I
ROJAKL NAEOOAJTE SB NA "GLAS NABODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEV. NIK V ZDE. DEŽAVAfl.