Spedizione In abbonamento postale — PoStnlna plačana t gotovini
Leto Xe, Ste 17 („JOTHQM št. loia)
Ljubljana, ponedeljek 4. maja 1942-XX
Cena cent« 70
Upravništvo. Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št 31-22. 31-23.
31-24
uiseratni oddelek: Ljubljana, Pucctal-Jeva ulica 5 — Teleton 31-25. 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 5t 42
izkljuciNo zastopstvo za oglase tz Kr. Italije in inozemstva ima
Unione Pubblicità Italiana S.A., Milano
■min ibi i imiiiiiim minimi ■ mi m» im
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon Št. 31-22, 31-23, 31-24. 31-25. 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej ln velja mesečno L. 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicità Italiana S. A^ Milano
novi successi aerei
Un concentrarne» to di mezzi meccanizzati nemici efficacemente attaccato — Tre aerei avversari abbattuti
Il Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 3 maggio il seguente bollettino eli guerra n. 701:
In Cirenaica velivoli tedeschi da combattimento hanno attaccato un grosso concentramento di mezzi meccanizzati nemici, tra cui numerose autobiinde, colpendone gravemente una gran parte e incendiandone alcune diecine. In combattimento un Cur-tiss è stato abbattuto.
Le azioni di bombardamento su Malta ■ono state rinnovate dall'arnia aerea che,
in scontri con la caccia avversaria distruggeva uno «Spitfire».
Il nemico ha compiuto un'incursione notturna sulle isole di Rodi e di Lero: danni non gravi, nessuna perdita umana. Un apparecchio britannico, colpito è precipitato in mare a sudest di Lero. Anche sulla zona del Pireo e nei dintorni di Atene la aviazione inglese ha lanciato un limitato numero di bombe. Qualche casa risulta danneggiata. Tra la popolazione si contano un morto e 5 feriti.
Učinkovit napad na zbirališče sovražnih mehaniziranih sredstev — Tri sovražna letala sestreljena
Glavni stan italijanskih oboroženih Sil je objavil 3. maja naslednje 701 vojno por orilo:
V Cirenaihi so nemška bojna letala napadla veliko zbirališče sovražnih mehaniziranih vozil, med njimi tudi mnogo oklopnih avtomobilov, ter so mnoga izmed njih zadela in nekaj desetin zažgala. V letalskem spopadu je bilo sestreljeno letalo tipa C'urtiss.
Letalske sile so znova bombardirale Malto. V spopadih s sovražnimi lovci so sestrelile 1 »Spitfire«. Sovražnik je ponoči napadel Rodoško in Leroško otočje, škoda ni velika, človeških žrtev ni bilo. Eno an-
gleško letalo je bilo zadeto jnžnovzhodno od Lerosa in je padlo v morje.
Angleška letala so odvrgla omejeno število bomb tudi na področje okrog Pireja in na okolico Aten. Nekaj hiš je bilo po-šokdovanih. Med prebivalstvom je bila ena smrtna žrtev, pet ljudi pa je bilo ranjenih.
Angleške letalske izgube nad Malto
Rim, 3. maja. s. Kar se tiče letalskih napa lov na Malto, ki jih omenjata včerajšnje italijansko in nemško vojno poročilo, se je zvedelo, da je bilo v noči na soboto na letališču v luki zažgano eno sovražno letalo, nadaljnja tri so sestrelili nemški lovci.
ško vojno poročilo
Izjalovljeni sovjetski napadi pri Murntansku — 33 sovjetskih letal sestreljenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti so bili naSi napadi uspešni. Več sovražnikovih krajevnih napadov je bil odbitih.
Na fronti pri Murmansku so se izjalovili napadi močnejših sovražnikovih sil.
Meti včerajšnjimi boji je bilo sestreljenih 33 sovražnikovih letal brez lastnih izgub.
V	severni Afriki na obeh straneh živahno izvidniško udejstvovanje in topniško obstreljevanje.
Pri napadih na angleška zbirališča motornih vozil, taborišča in skladišča v Marmarci je utrpel sovražnik občutne izgube vojnih potrebščin.
Napadi na angleška letališča na otoku Malti so se z dobrim uspehom nadaljevali podnevi in ponoči.
Lahka nemška bojna letala so potopila pred angleško vzhodno obalo dve trgovski Isjd.ji s skupno 3500 br. reg. tonami, ki sta pluli v kouvoju, ter so poškodovala z bombami nadaljnjo ladjo. Izvidnlška letala so potopila na morju pri Shetlandskih otokih petrolejsko ladjo z 800 br. reg. tonami.
V	času od 21. do 30. aprila je izgubilo angleško letalstvo 209 letal, izmed njih 63 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem času smo v borbi proti Angli ji izgubili 45 lastnih letal.
Angleška bojna letala., ki so skušala v noči na 3. maj prileteti nad severno-nem-ško obalno področje, so bila prisiljena k umiku.
Včeraj so priborili na vzhodni fronti poročnik Koppen svojo 80. do 84., poročnik Graf 70. do 76. in narednik Steinbatz 44. do 49. zmago v zraku.
Letalska bitka nad Rokavskim prelivom
Berlin, 3 maja s. O letalskih borbah, ki so se razvile v petek nad Rokavskim prelivom. so se zvedele iz vojaškega vira nekatere podrobnosti.
Proti 16. se je kakih 12 angleških bombnikov v spremstvu okrog 60 lovskih letal tipa »Spitfire« pojavilo nad francosko obalo. k;er so se spooadli z nemškimi lovci V h'* h bo.iih so bili 4 »Spitfirei« sestreljeni Nekaj »Spitfirov«. ki so osamljeni skušali nadaljevati polet, je bilo pregnani. Kakih 10 km daleč od obale ie letalo tipa »Messerschmitt« v višini 8000 m sestrelilo angleško lovsko letalo. Angleški pilot se ie rešil s padalom. Kmalu pozneje je bilo drugo anr^ko lovsko letalo tako poškodovano. da se je v zraku razbilo Snričo takega odoora nemških letalski sil so se sovražna letala umalcn"a n?zai čez prel;v Nemški lovci so jih za-sloriovnii in kak;h lf>0 km severnozaoadno od Le H^vra so sp=+relili še eno letalo tipa »Soitfire« Končno ie bilo sestreljeno
ctzr-pnn oriplešVn lovsko le+alo. ki ie iz višine 1500 m padlo v morie. Tudi v tem pr'meru se je britanski pilot rešil s padalom.
Tri ure Domene se ie R anplešVh bombnikov v snrems+vu kak'h 100 lovcev znova nr'bl'zalo obali severne Francije. V oddelku so b'li tudi brzi bombniki fina »Hurrieane«. ki so v TvVVom ooletu okušali izvesti nanad Aipl^šVi bombniki so ridondili v Tanoro^^-'Vi vniov'h in si prizadevali da b5 prodrl» ckori zaporni opppì nemSVo nhr'm^c K^mSVi lovci *o tp fako1 spnpsdH * <mmWlrfim in «« «i^rfreliV pe-kai sngi^vh InvcV'h 'e* al Večina teh letal ie trešč'ln v morie.
Po zbranih podatkih je b<lo v pičlih 15 minutah sestreljenih 9 »Spitfirov«. Ta£o
je angleško letalstvo samo v petek nad Rokavskim prelivom izgubilo 17 aparatov.
S finskega bojišča
Helsinki, 3. maja. s. Vrhovno poveljništvo beleži v svojem snočnjem vojnem poročilu, da je sovjetsko topništvo v Kron-štatu včeraj obstreljevalo finsko obalo, a je povzročalo neznatno škodo. V Kuokali se je vnelo neko poslopje. Finsko težko topništvo pa je učinkovito obstreljevalo plavajoče cementne otoke severno od Kronštata. V vzhodnem delu Karelske ožine so sovjetske čete zaman napadle finske postojanke, ki so se uspešno branile z metalci bomb. Tudi v vzhodni Karel ji so sovjetske čete ponovno sprožile nekaj napadov v smeri proti Loušiju, a so jim bile prizadete velike izgube.
Nemški strmoglavci so uspešno kakor vedno posegali v obrambne boje in so v tesnem sodelovanju s finskim težkim topništvom bombardirali zbirališča sovražnih čet, ki so se pripravljale za napad Finska letala so bombardirala sovjetska taborišča v vaseh v bližini fronte. Na Karelski ož:ni so finski lovci sestrelili 1 sovjetsko letalo, drago pa poškodovali. Sovjetska letala so bombardirala Aunuško ožino. V drugih odsekih bojišča ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
S področja madžarske vojske
Budimpešta, 3. maja. s. Madžarska brzojavna agencija poroča, da se je izvidniško delovanje madžarskih čet v južnem odseku vzhodnega boj šča nadaljevalo. Oddelki madžarske vojske so očistili nekaj ukrajinskih gozdov in pregnali iz njih osamljene skupine sovražnih sil. ki so skušale ovirati gibanje in oskrbo čet Na nekaterih točkah so se jim sovjetski oddelki uprli, a so bili uničen. Protiletalsko topništvo pa je medtem sestrelilo dva sovjetska bombnika.
Angleški bombnik sestreljen ob danski obali
Berlin, 3. maja. s. Iz vojaškega vira se je zvedelo, da se je skušal angleški dvo-motorni izvidnik v predzadnji noči približati danski obali. Nemško protiletalsko topništvo ga je sestrelilo. Trije člani njegove posadke so se rešili rn so bili ujeti.
Danski min. predsednik resno obolel
Kodanj, 3. maja. s. Danski ministrski
predsednik Sfcauning je bil dva meseca bolan. Sedaj se mu je bolezen ponovila in so ga v naglici odpeljali v bolnišnico. Zadnji zdravniški bulletta pravi, da je njegovo življenje v nevarnosti. Njegove posle je začasno prevzel finančni minister Duhl.
Stavkovno gibanje
v New Yorku
Rim, 3. maja. s. V New Yorku je izbruhnila velika stavka osebja, ki je zaposleno pri dvigalih, ta sicer zaradi nasprot-stev, ki so nastale z delodajalci glede plač. Gre za sedaj za deset tisoč oseb, ki so zapustile delo, toda grozi nevarnost, da se bo stavka razširila na celotno delavstvo te kategorije, čeprav je župan La Guardia izjavil, da bo poklical pod orožje odstotek stavkujočih.
Zaposlitev zidov v B sigari ji
Sof;ja. 3. maja. s. Vlade Je odredila obvezno zaposlitev 3300 Židov v starosti od 20 do 46 let pri f e dnji nove železniške proge, ki bo vezala Sofijo s premogovnikom Pernikom,
NEPORUŠNO PRIJATELJSTVO
Odmevi sestanka Mussolinija in Hitlerja pri Solnogradu
Berlin, 3. maja. s. Sestanek Mussolinija in Hitlerja v Solnogradu je še vedno predmet obširnih komentarjev vseh tukajšnjih listov, ki objavljajo slike obeh voditeljev in daljše članke pod najrazličnejšimi udarnimi naslovi. Glavno glasilo narodno-socialistične stranke »Völkischer Beobachter« piše. da predstavlja kronika srečanj Benitta Musso-''niia in Adolfa Hitlerja zgodovino neporuš-nega prijateljstva med obema velikima državnikoma. ki določata usodo brdoče Evrope kakor tudi zgodovino te celine, ki je po»-vezana z usodo obeh velikih zavezniških narodov, ki se ne borita samo zase. temveč za novi red na vsem kontinentu. Uradno poročilo o sestanku z vso jasnostjo obele-•'u:e trdno in železno voljo obeh voditeljev in njuiih narodov kakor tudi vseh zavezniških držav, da vodijo sedanjo borbo, ki sojo vsilili nasprotniki, do dokončne zmage. Ta zmaga jc že v naprej zagotovi iena z ogromnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo ti narodi in ki bodo z njimi še bolj razpolagali v bližnji bodočnosti.
List » Lok a i a n z eijjcr« smatra sestanek Duceja in Hitlerja za nov mogočni temeljni kamen na poti h končni zmagi obeh prijateljskih in zavezniških držav, Italije in Nemčije. Zgodovinsko prijateljstvo obeh naro-
dov bo odločilno v vseh nadaljnjih velikih dogodkih. Gotovost končnega uspeha, ki izhaja iz tega sestanka, sloni na ogromnih političnih in vojaških činiteljih. LTradno poročilo nas na to opozarja v stavku, ki se glasi: Zmaga bo zagotovljena z vso močjo sredstev, ki so nam na razpolago.
List »Börsen-Zeitung« pripominja, da se jc vest o sestanku razširila v trenutku po vsem svetu in povzročila povsod naivečio pozornost tako med prijatelji kakor med nevtralci in sovražniki. Glasilo nemških oboroženih sil navaja v zvezi z reakcijami v sovražnem svetu izjavo lista »Dailv Herald«, ki se pritožuje nad pomanjkanjem genialnih mož v anglosaškem svetu, ki bi bili sposobni d*ti duha statični obliki surove materije Dejstvo je. da oni tucati in stotine politikov in strategov v sovražnem taboru ne vzdržc niti od daleč primere z obema voditeljema osi. ki z mirom, močmi in v polni zavesti svoje odgovornosti določata uro za dosego končne zmage, zajamčene v njuni povezanosti.
Diplomatsko - politična korespondenca ugotavlja, da je tudi to srečanje poteklo v ozračju najglobljega prijateljstva med obema voditeljema obeh v bratstvu orožja
j povezanih narodov. Prav ta dva činitelia pa primanjkujeta sovražnikom in prav ta i dva činitelja sta najboljše jamstvo za dr>-: sego skupnih idealov in ciljev ter s tem i jamstvo končne zmage.
' Sofija, 3. maja. s. Vsi listi so objavili na j prvi strani in z ogromnimi črkami vest o sestanku Mussolinija in Hitlerja. List »Zora« prinaša to vest pod naslovom: »Sestanek, ki napoveduje velike dogodke. — Italija in Nemčija imata v svojih rokah vse pobude.« List »Utro« objavlja slike Mussolinija in Hitlerja teT v posebnem komentarju pripominja, da sta vedno globlje sodelovanje in medsebojna zvestoba Italije j in Nemčije najboljše jamstvo za končno j zmago v tej odločilni borbi.
Tokio, 3. maja. s. Vsi japonski listi ob-j javljajo s'like Duceja in Hitlerja v zvezi i x brzojavkami iz Rima in Berlina o sestan-; ku obeh voditeljev v Solncgradu ter poudarjajo, da so razgovori potekli v ozračju najtes/iejšega prijateljstva in neperušnega bratstva v orožju obeh velesil osi. Zastopnika obeh prijateljskih narodrv sta v svojih razgovorih ugotovila odločno in neomajno voljo sil trojnega pakta za dosego končne zmage.
Sklepi vlade v Rimu
Uporaba izrednih poslovnih dobičkov za splošno koristne namene — Zvišanje vojnih pokojnin — Gradnja ljudskih
stanovanjskih hiš
Rim, 3. maja. s. Včeraj ob 10. dopoldne se je sestal ministrski svet pod vodstvom Duceja. Tajnik sveta je bil državni pod-tajnik v ministrskem predsedništvu. Ministrski svet je odobril vrsto ukrepov rednega upravnega značaja, poleg tega pa še nekaj pomembnejših zakonskih načrtov in dekretov.
Na predlog Duceja v sporazumu s fi-»ančnim ministrom je ministrski svet odobril načrt zakonskege. dekreta, ki vsebuje nove odredbe glede večjih dobičkov, izhajajočih iz sedanjega vojnega stanja. Dekret veže vse večje dobičke, nastale zaradi vojne, k olile or se podajajo iz razlike med skupnim in rednim dohodkom, pri čemer je treba seveda odšteti že plačani izredni davek in primeren del na račun rednega dohodka. Izredni dobički ostanejo vezani in se morajo investirati v posebnih drž?y ~ih imenskih in neodsvoilji-vih vrednostnih papirjih do konca vojne. Ko bo doseženo zmaga, bodo izdane posebne odredbe o uporabi tega denarja, pri čemer bodo imela prednost vsa dela za obnovo in za ureditev novih zalog blaga. Kar se tiče družb, bodo smele del teh vrednostnih papirjev pod določenimi pogoji in obremenjene v prilog države prenesti na svoje člane, ne da bi pri tem vrednostni papirji izgubili svoj imenski značaj ali se kakorkoli sprostili. Zakonski dekret vsebuje še druge odredbe o vojnih dobičkih, ki so bile pa obsežene že v prejšnjih ukrepih. Fmančnd minister je po Ducejevem nalogu v tem smislu dal vsa potrebna navodila, po katerih bodo registrski uradi predložili davčnim oblastem od časa do časa vse podatke o nakupih nepremičnin v času od 10. junija 1940 dalje.
Sprejet je bil tudi poseben dekret, s katerim se zvišajo vojne pokojnine staršem in svojcem padlih vojakov. Zvišanje znaša 40 d9 50%, starostna doba pa se zniža na 58 lét
S posebnim Kraljevim zakonskim dekretom se uvaja poseben davek na globalno čisto vrednost dediščin. Poleg rednega davka na dediščine, ki je pretežno osebnega značaja, bo to davek realnega značaja, ki se bo nanašal na celotno premože nje v trenutku prenosa v smrtnem primeru.
V smislu zakona z dne 19. januarja 1942 je b"! odobren pravilnik za ustanovitev fašističnega zavarovalnega in podpornega zavoda državnih nameščencev. Ustanovi se poseben zavod, ki bo zbiral in valoriziral vse zavržene predmete, ki se bodo lahko kakorkoli revalorizirali v okviru narodnega gospodarstva in ki bo širil med prebivalstvom načela avtarkičnega gospodarstva. Poseben načrt zakona določa ureditev ribolovskih lagun v Benečiji tako, da se bo pospešil ribolov v teh krajih.
Na predlog Duceja kot vojnega ministra je bil sprejet zakonski dekret, ki ureja položaj zbora prostovoljskih bolničark Italijanskega Rdečega križa. Nadalje je bil sprejet ukrep, ki določa posebne nagrade specializiranim pripadnikom letalskih sil, ki so se prostovoljno obvezali, da bodo pri svojih edinlcah služili po 30 mesecev. Za vojake, ki so od 10. junija 1940 dalje prostovoljno prevzeli službeno obveznost za dobo 30 mesecev, je določena nagrada po 3000 lir.
Na predloe prosvetnega nrnistra se po-državi vseučilišče v Ferrari, ki so ga doslej vzdrževali razni zavodi in privatniki. Vseučilišče se bo odslej imenovalo po kvadrumviru Italu Balbu. V okviru postopne izpopolnitve vseučilišča v Triestu se s pr h odo i im akademcVtm letom ustanovita v okviru tePa v«eu?MWa nomorski ?n strojni od«ek mženierpke fakultete. M!n?s+r*w svet ie snre1»»l tudi d^Vret o intannvHvl nosebnlh Šolskih •Vrbn'Stev v Spal a tu in šotoru. S posebr>*m «akortem se uredi tudi uprava kmeffkih Sol v Dalmaciji in na ozemlju Fiumeke pokrajine, kolikor je bi-]p tej pokrajini na novo priključeno.
Konzorcij za kreditiranje javnih del se s posebnim zakonom pooblasti, da financira gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš, ki jo prevzamejo avtonomni fašistični zavodi za ljudske stanovanjske hiše. Efektivi fašistične nacionalne cestne milice se začasno povečajo v zvez; z izrednim; nalogami, lei so temu odseku milice poverjeni v okviru oboroženih sil.
Na predlog kmetijskega ministra je ministrski svet sklenil, da se na državni račun razpišejo posebne premije za pridelovanje limon in pridobivanje citronske kisline. Te nagrade se bodo izplačevale v ob-1'ki dodatkov k prodajnim cenam blaga. Na predlog prometnega ministra je bil sprejet načrt zakona, ki vsebuje nadaljnje določbe o plačah in mezdah posadk zaplenjenih ali izgubljenih ladij, kakor tudi ladij ki so se zatekle v tuje nevtralne luke ali v luke Italijanske Vzhodne Afrike zaradi vojne. Sprejet je bil tudi ukrep o podaljšanju delovnega časa osebja, ki je dodeljeno eksekutivnim poštnim in brzojavnim uradom. Uporaba motornih vozil za prevoz blaga se s posebnim ukrepom glede na večje potrebe prevažanja blaga za vojno industrijo podredi prefektom. ki bodo koordinirali ves tovorni promet v svojih pokrajinah. v danih primerih rekvirirali motorna sila. ki je na razpolago. Izenačijo se sebnih prevoznih konzorcijev, urejali prevažanje blaga itd. Prefektj bodo tudi določali dodeljevanje pogonskih sredstev tako, da bi se v čim večji meri izrabila motoma sla, ki je na razpolago. Izenačila se bo tudi prevozna tarifa za vso državo. Urejena bo po stopnjah glede na vozila velike. srednje in manjše tonaže, kakor tudi glede na razdalje
Na predlog ministra za korporacije je bil sprejet načrt zakona o ustanovitvi nacionalnega fašističnega zavoda za podpiranje delavcev v primeru bolezni. Sprejet je bil tudi zakonski dekret, po katerem se zniža starostna doba rudarjev za pridobitev pokojninskih pravic. Poseben ukrep ureja upokojevanje nameščencev in delavcev v času vojne. Ta ukrep upošteva potrebo, da se primerno razdeli delovna sila na vse produktivne sektorje v interesu države. Nadalje je bil sprejet tudi načrt dekreta, ki določa, da se uradnikom, ki so bili vpoklicani za civilno obvezno službo, ohrani pravica do njihovega prejšnjega službenega mesta Nazadnje je bil sprejet še načrt pravilnika, ki v zvezi z zakonom z dne 22. aprila 1941 ureja zaščito avtorskih in drugih pravic v tej zvezi. Ministrski svet je zasedal do 13. ure. Prihodnjič se sestane 6. junija.
Seja ministrskega odbora za oskrbo
Rim, 3. maja. s. Medministrski odbor za koordinacijo oskrbe, razdeljevanje življenjskih potrebščin in cene se je sestal včeraj popoldne pod vodstvom Duceja v Beneški palači. Seja je trajala od 17. do 19.30. Odbor se bo v ponedeljek znova sestal.
Sestanek narodnega sveta fašistične zveze poljedelcev
Rim, 3. maja. s. V palači Margherita se je sestal narodni svet fašistične zveze poljedelcev. Predsednik nacionalni svetnik Frattari je izčrpno poročal o delovanju organizacije v preteklem letu in osebno poudaril, kako se poljedelci zavedajo svojih nalog v vojnem času. Posebno je poudaril tudi uspehe na sindikalnem in gospodarskem področju, podporno delovanje poljedelcev pri urejanju delovnega razmerja in pri uravnovešen ju stroškov in cen, izvajajoč svoje delo po Dueejevlh jasnih smernicah in zagotavljajoč oskrbovanje s živili ln potrebnimi surovinami narodu v vojni. Nacionalni svetnik Frattari je nato obrazložil program za nadaljnje pospeševanje periferne organizacije, ker lahko
trdimo s trdno vero. se je zaključilo poročilo, č!a so vsi italijanski poljedelci v veliki gospodarski bitki, ki je prav tako potrebna kakor bilka z orožjem in da so trdno odločeni vztrajati do dosege neobhodne zmage.
Narodni svet je nato odobril dve resoluciji. V prvi je odobril načrte za obrambo kupne moči denarja. Duceju gre zalivala, da se drži ravnovesje v finančnem gospodarstvu vlade in zaupanje poljedelcev v kupno meč lire, kar kažejo vloge v hranilnicah. V drugi resoluciji se potrjuje globoka solidarnost poljedelcev z borci in se poudarja, da bodo italijanski poljedelci s sodelovanjem delavcev in cb spoštovanju sindikalnih pogodb premagali vse težkoče in znali zajamčiti oskrbovanje z živežem in poljedelskimi surovinami, naj traja vojna še tako dolgo.
Narodni svet konfederacije je bil nato sprejet pri Tajniku stranke, ki mu je nacionalni svetnik Frattari podal pregled dela. Eksc. Vidussoni je izrazil svoje zadovoljstvo nad delovanjem zveze.
Narodni svet je sprejel tudi minister za korporacije, ki je Izjavil, da mora biti poljedelstvo temelj Italijanskega življenja, ne samo sedaj, temveč tudi po vojni. Moderni narod, je rekel Eksc. Ricci, lahko gleda mirno v bodočnost samo tedaj, kadar je poljedelstvo v popolnem ravnovesju. Narodni svet konfederacije je bil nato sprejet pri ministru Parschiju, ki mu je Frattari izročil pozdrave poljedelcev z izjavo, da jih preveva najvišja patriotična vnema pri reševanju prehranjevalnih problemov. Minister je poudaril med drugim, kako važno je sodelovanje sindikalnih ta gospodarskih organizacij poljedelstva. Izrazil je gotovost, da bodo italijanski poljedelci odgovarjali čimdalje bolj totalitarno popolnemu zaupanju ki ga v poljedelce stavi Duce.
9. maj praznik vojske in imperija
Rim, 3. maja s. Fašistični odredbeni list objavlja, da se bo 9. maj praznoval kot dan vojske in imperija. Pokrajinski zvezni tajniki bodo skupno s člani pokrajinskih direktorijev in direktorijev glavnih krajevnih organizacij v posameznih pokrajinah z načelniki štabov GIL. pokrajinskimi predsedniki invalidskih, bojevniških in drugih vojaških organizacij podali k predstavnikom vojaških oblasti in jim ob tej priliki čestitali. Fašistične organizacije in okrajne fašistične skupine pa bodo ta dan še posebej intenzivno zbirale volnena oblačila. Dopolavcrske organizacije bodo poskrbele za posebne vojaške prireditve po bolnišnicah, okrevališčih, gledališčih in drugod.
Vojna na morju
Stockholm, 3. maja. s. Snoči je prispela iz New Yorka vest, da sta bili ob ameriški obali Atlantskega oceana torpedbani neka švedska in neka ameriška tovorna ladja. Ni znano, katera švedska ladja je Mia potopljena, zvedelo se je le, da so se brodo-lomci s te ladje rešili v neko ameriško luko.
Berlin, 3. maja. s. V bližini severnoameriške obale je nemška podmornica torpe-dirala in potopila nizozemsko tovorno ladjo, ki je bila v ameriški službi. Ladja je izpodrivala 5500 ton vode.
Rim, 3. maja. s. Ameriško mornariško ministrstvo poroča, da je severnoameriška mornarica od 7. decembra do 15. aprila izgubila skupno 6393 ljudi, ta sicer 2391 mrtvih, 2395 pogrešanih in 907 ranjenih.
Stockholm, 3. maja. s. »Aftenblaied« objavlja v poročilu iz Londona, da se je v pretekli noči v New Yorku pričelo popolno zatemnevanje, enako kakor v Londonu. Ugasnile so vse neštete svetlobne reklame na Broadwayu in Manhattanu. Zaradi pogostega potapljanja ladij oblasti n'so proglasile le newyorške luke, marveč vso atlantsko obalo Zedinjanih držav za vojno področje.
Obnovite naročnino!
Japonci vkorakali v Mandalay
Angleška In kitajska obramba v Birmi pred razsulom
' Bera, 3. maja. s. Po poročilu agencije Reuter je japonski radio objavil, da so japonske čete zasedle mesto Mandalay.
Tokio, 3. maja. Japonski glavni stan je službeno objavil zavzetje Manda lava.
Vojaški krogi v Tokiju opozarjajo na izredni pomen tega uspeha in naglašajo, da se je pri operacijah na tem področju dosegel popoln uspeh. V nekaj teinih so Japonci prodrli 800 km daleč. Japonci se niso borili samo proti angleškim četam, marveč tudi proti kitajskim silam, ki so štele okrog 60.000 mož in so pripadale 5., 6. in 16. ar-miji. Z zasedbo Madalaya se je praktično onemogočila prometna zveza med Indijo in Kitajsko preko Mandalaya. (»Piccolo«.)
Rangun, 3. ma;\ 3. Vest o zasedbi Mandalaya po japon&.vih četah je bila sprejeta z živim zadovoljstvom. Prebivalstvo se je Zbralo pred palačo japonske vlade in je vzklikalo japonski zmagi ter kričalo »Dol s Anglijo, naj živi svobodna Birma«.
Tokio, 3. maja. a. Listi obširno razpravljajo o zasedbi Mandalaya. V svojih komentarjih naglašajo, da imajo Angleži sedaj na razpolago le še Lašio, ki ga Japonci oblegajo, ter Akijab. Zasedba Mandalaya in vse spodnje doline Iravadija je velikega strateškega pomena, ker so tako vse železniške in cestne zveze na tem področju sedaj pod japonsko kontrolo.
Joe «*oo
Porazen odmev v Angliji in Ameriki
Rim, 3. maja. s. »Daily Herald« je obja-vä članek svojega vojaškega kritika, ki beleži, da niti monsuni, zainje upanje zaveznikov, ne morejo več zadržati japonskega prodiranja in rešiti Birme pred popolno katastrofo.
Tudi v Ameriki niti ne poskušajo več prikrivati resnosti položaja. Tako pravi »Washington Post«, da je zavezniški poraz v Birmi med najhujšimi, kar so jih zavezniki doživeli od pričetnega napada na Pearl Harbour. Kitajska je popolnoma ločena od zaveznikov in od pretežnega dela svojih virov petroleja. Indija je sedaj izpostavljena japonskemu napadu.
»Daily Mail« objavlja v brzojavnem poročilu z Nove Gvineje, da so Japonci tudi na tem področju v zadnjih dneh razvili Intenzivno delovanje. Poveljnik zavezniških čet general Bramey opozarja Avstralijo pred prevelikim optimizmom in poziva prebivalstvo, naj še ojači obalno obrambo, ker so se dosedanja dela razvijala vse prepočasi glede na brzino japonskih operacij.
Bombardiranje Akyaba
Tokio, 3. maja, s. Z nekega japonskega oporišča poročajo, da so japonske pomorsko letalske edinice 1. maja silno bombardirale Akyab na zapadni obali Birme. Kljub močni sovražnikovi reakciji so japonski letalci učinkovito zadeli letališče in povzročili obširne požare v raznih krajih mesta. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja mesta.
Japonska za osvoboditev Indije
Monakovo, 3. maja. s. Vsi listi objavljajo kratek razgovor z japonskim veleposlanikom v Berlinu, OMmo, ki ga je imel s predstavniki tiska o priliki bivanja v mestu in otvoritvi nemško-japonske družbe. Ošima je med drugim poudaril, da se Japonska odkrito zavzema za osvoboditev Indije kakor potrjujejo mlade indijske sile, ki se Zbirajo okrog Boseja. Strateška pota, ki vodijo do tega smotra so prav tako akcije nemških podmornic v Atlantiku kakor uničenje anglosaške sile v Orientu po Japoncih. Vemo, je zaključil Ošima, da bo naša borba še huda toda za dosego velikih ciljev so potrebne velike žrtve. Borba sil, ki so združene v trojnem paktu, je podjetje, ki meri v daljno in lepo bodočnost lastnih narodov.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 3. maja. s. Z nekega japonskega oporišča na Kitajskem poročajo, da so japonska vojaška letala štiri dni povrsti bombardirala sovražne postojanke v Sianu in San Juanu, ki veljata za važni strateški točki. Bombniški napadi so se pričeli 27. aprila in so trajali do 1. maja. Sovražni lovci pri tem japonskih letal niti v enem primeru niso mogli zadržati. Vzhodno in južno od Siana so Japonci razdejali dve letališči. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na svoja letališča,
Jksneriški letalci
zapuščajo čungking
Tokio, 3. maja. a. Tukajšnji radio je objavil, da so severnoameriški letalci, ki so bili dodeljeni kitajski vojski v Čungkingu, sklenili zapustiti Kitajsko. Bržkone so se razočarali spričo najnovejših kitajskih in mvwàSkìh porazov v Birmi. Vest, da se
nameravajo ameriški letalci vrniti v domovino, je napravila v Čungkingu najgloblji vtis.
Japonske volitve
Tokio, o. maja. s. Izid japonskih parlamentarnih volitev tolmačijo tu kot sijajen uspeh stranke za podporo prestola, katere predsednik je predsednik vlade Tojo. Pripominjajo, da je ta uspeh, ki pomeni tri-umf ideje enotne stranke, tembolj značilen, ker je bil dosežen med vojno, ki jo Japonska 21m ago vito vodi ob strani sil osi, ki sta že tako posrečeno spoznali blagodejnost enotnih strank. Nad dve tretjini izvoljenih poslancev pripada omenjeni japonski enotni stranki, ki bo lahko sedaj brez ovir razvijala svoj program in prilagodila notranjepolitični sistem Japonske novim zamislim.
Tokio, 3. maja, s. Uradni volilni podatki v 71 volilnih okrožjih kažejo, da je bilo izvoljenih 216 priporočenih kandidatov in 54 neodvisnih kandidatov. V 71 okrožjih dosega število izvoljenih, ki jih je priporočilo društvo za pomoč prestolu, 75%. Značilno je, da so narodni šefi kakor Hašimoto, Sa-sagana, Makano, širatori in drugi takoj dobili večino glasov. V novem parlamentu bo najmanj s/« priporočenih poslancev. Glede novoizvoljenih se poudarja, da so pripadali vojski kot oficirji ali podoficirjL
Tokio, 3. maja. s. Min. predsednik Tojo je govoril po radiu in je izrazil svoje popolno zadovoljstvo za sodelovanje japonskega naroda z vlado pri splošnih volitvah v vojnem času. Rezultat volitev je pokazal svetu in zlasti sovražnikom Japonske, je izjavil Tojo, da je japonski naro.1 trdno odločen voditi vojno do zmage. Velik uspeh vlade pri volitvah je uničil še tisto malo nade, ki so jo Angleži, Američani in Čungking imeli glede nezadovoljnosti v notranji japonski fronti. Spričo največje vojne, ki je kdaj bila, ko se vodi borba proti Angliji in Ameriki, ki hočeta osvojiti svet, je japonski imperij izvedel splošne volitve brez najmanjšega incidenta in s popolnim uspehom. Ministrski prelsednik je poudaril, da
se je edinstvo japonskega naroda pokazalo popolnoma z izvolitvijo 1719 kandidatov, ki jih je volilo 15 milijonov volilaev. Uspeh teh volitev ni pripisati samo triumfu japonske vojske, temveč tudi krepki zastavi vseh sil s kandidati vred pri izpolnjevanju svoje dolžnosti do skrajnih mej človeške možnosti. Značilno je tudi, je nadaljeval Tojo, da se odstotek abstinence kljub vojnemu stanju ni znatno zmanjšal v primeri s prejšnjimi volitvami. Te volitve beležijo tudi odločilni preobrat v japonski parlamentarni zgodovini, v kolikor sestavljajo novi parlament najboljši duhovi države. Tojo je zaključil z izjavo, da ima popolno zaupanje v novi parlament, ki ne bo razočaral pričakovanja in bo kazal duha naroda, ki se bo boril z neukrotljivo vnemo do zmage. Ministrski preisedn'k se je ob koncu zahvalil narodu za pomoč vladi ob volitvah,
Tokio, 3. maja. s. Rezultati japonskih volitev kažejo, da je bilo na nacionalni listi izvoljenih 370 poslancev izmed 466 članov, kolikor jih šteje zbornica. Niso pa še znani podatki o volilnih rezultatih iz oka-jamske pokrajine. Ti bodo obvaljeni šele danes.
Najčisteši litij
Toldo, 3. maja. s. Neki čistilnici kovin v Kyotu se Je posrečilo pridobiti iz rudnin, ki jih obdelava, najčistejši litij. Čistost tega japonskega litija znaša 99.9%, dočim znaša čistost litija, ki ga proizvajajo v Ameriki in Evropi samo 96%. Odkritje je zbudilo veliko zadovoljstvo, zlasti v letalskih krogih, kajti litij je neobhodno potreben v letalski industriji in v drugih panogah vojne proizvodnje.
Plačilni promet med Japonsko in Tajem
Tokio, 3. maja. s. Finančno ministrstvo je včeraj objavilo komunike o podpisu posebnega sporazuma med Japonsko in Tajem glede plačil v prometu med obema državama, ki se bodo odslej računala izključno v jenih.
SP O RT
Tri partije -
tri vprašanja
Sporedi in računi o XXIV. kolu italijanskega nogometnega prvenstva
Včeraj je bilo na italijanskih terenih odigrano XXIV. kolo za nogometno prvenstvo, v katerem je spet nastopilo več desetin nogometnih moštev iz vseh treh divizij, ki sodelujejo v tekmovanju za naslov najboljšega kluba Italije.
Tri srečanja — mislimo na ona iz divizije A, iz katere bo najboljši klub v dobrih dveh mesecih dobil najponosnejši naslov na nogometnem polju — so bila včeraj taka, da so morda spremenila trenutno stanje v tabeli. Prvo je bilo odigrano v Romi, kjer so domačini sprejeli v goste tržaško enaj storico Triestine. Po samih računih na papirju je bilo bolj ali manj že v naprej izključeno, da bi mogla ta partija končati drugače, kakor z zmago domačih igralcev. Toda ne glede na to se ne sme pozabiti, da je ta Triestina najbolj klasično moštvo za povzročanje presenečenj; kar ji je uspelo nekoč nad Na-polijem ali nad Bologno ali Genovo, se ji je nazadnje lahko posrečilo tudi včeraj. Ali pa baš narobe?
Bolj neodločeni in zato še bolj ogorčeni sta bili ostali dve tekmi, ki spadata tudi med boljši del včerajšnjega sporeda, in sicer ona v Genovi, kjer je moral vodilni Torino prestati težavno preskušnjo s poletno enajstorico Genove in slednjič ona v Milanu, kjer je Venezia zadnjič poskusila popraviti škodo, ki jo je pred tednom dni utrpela zaradi poraza na lastnem terenu. Po dosedanjih uspehih in neuspehih bi Milanu ne mogli prisoditi vsega izkupička, toda domače igrišče in zavest, da je imel pred seboj nasprotnika s tako zvenečim imenom, sta gotovo precej pripomogla, da je najbrže Milano dobil vse, kar je bilo na razpolago. Vsekakor je manj verjetno, da je Venezia uspela v Milanu, kakor da se je Torino vrnil z zmago iz Genove.
V	obeh tekmah med Modeno in Livor-nom ter Napolijem in Ambrosiano se bo še enkrat odločalo o vprašanju odhoda v nižjo divizijo. Verjetno je, da se bo zadeva končala v korist Livorna in Ambrosiane, torej obeh enajstoric, ki sta morali zdoma. Zato pa je treba računati z zmago domačih moštev v tekmah, ki so bile včeraj na sporedu v Bologni, kjer je gostoval Lazio in v Torinu, kjer je igrala Liguria. Izid dvoboja med Atalanto in Fiorentino v Bergamu pa je še bolj ne-siguren.
Podrobno je bilo včerajšnjih osem tekem v diviziji A razporejenih takole:
v Modeni: Modena—Livorno (prva tekma se je končala neodločeno 2:2), v Na-poliju: Napoli—Ambrosiana (prva tekma 5:1 za A.), v Bologni: Bologna—Lazio (5:1 za Lazio), v Torinu: Juventus—Liguria (2:1 za L.), v Genovi: Genova—Torino (1:1), v Romi: Roma Triestina (0:0), v Milanu: Milano—Venezia (2:0 za V.) in v Bergamu: Atalanta—Fiorentina (1:0 za A).
V	diviziji B je bil glavni dogodek dneva srečanje med Novaro in Padovo na igrišču v Novari. Padovanci so zdaj že čisto sami na drugem mestu v tabeli in se jim je to pot nudila krasna priložnost, da so lahko dohiteli vodilno moštvo Barija, ki je sicer še za dve točki pred njimi, ima pa eno tekmo v dobrem in je moralo včeraj gostovati na tujih tleh v Pratu. Važni so bili včeraj razen tega še izidi tekem v Vicenzi, kjer je gostovala Savona, v Brescii, kamor je prišla igrat Pisa in nazadnje tudi nastop Pescare proti slabemu nasprotniku iz Lucce.
Včerajšnji spored v tej diviziji je združil naslednje pare:
Prato—Bari, Vicenza—Savona, Udinese —Alessandria, Fiumana—Pro Patria, Lucchese—Pescara, Novara—Padova, Siena— Reggiana, Brescia—Pisa in Fanfulla—Spe-
zia.
Velik mednarodni uspeh
Včeraj popoldne sta se v milanskem civilnem stadionu v areni srečali italijanska in rumunska reprezentanca v rugbyju. Tekma se je zaključila z italijansko zmago v razmerju 22:3.
Rimet spet predsednik Fife. Dolgoletni predsednik francoske nogometne zveze Jules Rimet je nedavno zaradi nasprotstev z bivšim športnim komisarjem Francije Bo-rotro odstopil, vendar pa je še obdržal funkcijo predsednika mednarodne nogometne federacije (FLF-A). V zvezi s spremembo na mestu državnega tajništva za sport in telesno vzgojo se je splošno pričakovalo, da Rimet v bodoče ne bo hotel opravljati niti te funkcije v nogometni organizaciji. Po zadnjih vesteh je Rimet izjavil, da bo le ostal zvest temu mednarodnemu forumu.
Nemški teniški igralci se pripravljajo za mednarodno sezono. Za prvi mednarodni nastop, ki čaka nemško teniško elito na turnirjih za rimski pokal proti MaJžarski in Italiji, se bodo oficielne priprave začele v dnevih od 16. do 20. maja na igrišču Rot-Weissa v Berlinu. Čeprav se za enkrat še ne more reči točno, kateri najboljši igralci bodo lahko sodelovali, ae vendar lahko že zdaj računa z udeležbo Giesa, Kocha, Bart-kowiaka, Epplerja in Buchholza. Glavni zastopnik nemškega tenisa Henkel trpi še zmerom zaradi stare poškodbe na nogi in najbrže dlje ne bo sposoben za igro.
Nemška plavalka in svetovna rekorderka Aiuiie Kapeli, ki je morala zaradi bolezni precej časa počivati, bo v kratkem spet začela trenirati, najbolj na svojih prsnih progah. S povratkom te močne plavalke bo verjetno kmalu spet prišlo do napetih borb za najboljša mesta v prsnih disciplinah mei ženskami.
Skrb Turčije za ohranitev miru
Berliner, 3. maja. s. «Hamburger Fremdenblatt« je objavil zanimivo poročilo iz Carigrada, v katerem podaja stališče Turčije glede na najnovejši razvoj dogodkov.
V	vrsti maloštevilnih držav, ki jim je uspelo ohraniti svojo nevtralnost, je Turčija največja in najjačja, najvažnejše pa je da je najbolj prežeta z iskreno voljo ohraniti si mir. Turška nevtralnost pa ni statična, marveč jo določajo okoliščine ter razvoj dogodkov, tako da mora neprestano paziti, da ostane izven vojne. V Anatoli -jd se križajo vsi konflikti in vsi interesi v tej vojni. Da se obvlada položaj, je treba eminentno realističnega duha. Turčija res ne pozna nobene sentimentalnosti. List opozarja tudi na atentat na Papena in pravi: Okoliščina, da se je tuja organizacija vgnezdila v Ankari, da bi se bavila s političnim terorjem, je Turke globoko užalila. Morda se kdo dotlej niti ni zavedel boljševiške nevarnosti, vselej pa je bila zavest ruske nevarnosti jaka in Turki so vedeli, kdo sega po njihovih Dardanelah.
V	nobeni državi na svetu sovjetsko-nem-ški sporazum iz meseca avgusta 1. 1939 ni izzval tako silne reakcije kakor v Turčiji, prav zaradi tega. ker so se bali, da bodo Dardanele postale predmet kompenzacije v okviru sovjetsko-nemškega zbližanja. Pristojni krogi v Ankari niso nikoli dopustili, da bi karkoli vplivalo nanje pri ocenjevanju vojaškega položaja, najmanj pa so v tem pogledu vplivale nanje vesti o sovjetskih uspehih v zimskem času. Turčija pričakuje bližnje dogodke na vzhodni fronti z očitno napetostjo, ker je postal položaj Anatolije še težji od dne, odkar so Angleži odstopili boliševikom Irak in Iran, deželi, ki na vzhodu mejita na Turčijo.
Dr. Ley nemškim delavcem
Berlin, 3. maja. s. O priliki nemškega narodnega praznika, ki so ga včeraj v vsej Nemčiji resnobno proslavili, je naslovil šef nemške delovne fronte dr. Ley mogočen poziv nemškim delavcem, v katerem je po omenitvi ogromnih žrtev v zimski vojni, ki so jih doprinesli nemški borci in zavezniki v boju proti boljševikpm, pozval nemški delovni narod, naj bo Vreden teh junaških vojakov in naj prispeva k neizogibnemu končnemu uspehu z u porabo vseh svojih energij pri proizvajanji za zmago potrebnega orožja. Dr. Ley je zaključil svoj poziv z zatrdilom, da bo gotovo zmagal najbolj inteligenten ln naj-hrabrejšl narod.
INSERIRAJTE V „JUTRI?"
Ob prvi obletnici Ljubljanske pokrajine
Pomembna svečanost na Visokem komisariatu
Ljubljana, 3. maja V proslavo prve obletnice ustanovitve Ljubljanske pokrajine in njene vključitve v Italijo se je danes Ljubljana odela v zastave, kakor tudi vsi ostali kraji pokrajine. Glede na vojno dobo ni bilo večjih zunanjih svečanosti, pač pa so se ob 11. uri dopoldne zbrali na Visokem komisariatu predstavniki civilnih in vojaških oblasti, Stranke, in njeni ustanov, člani Pokrajinskega sosveta, župani vseh občin iz pokrajine, predstavniki vseh državnih in poldr-žavnih ustanov, korporacij ter gospodarskih in stanovskih organizacij.
Predstavniki so prihajali v vladno pala-, čo, kjer so bili ob glavnem vhodu postavljene častne straže, ter se zbirali v slavnostni dvorani, ki je bila bogato okrašena z zastavami, amblemi in zelenjem. Pogled na napolnjeno ln okrašeno dvorano je nudil nad vse svečano sliko.
Živahno pozdravljen od navzočih je kmalu po 11. uri prišel v dvorano Visoki komisar Eksc. Emilio Grazioli v spremstvu Poveljnika armadnega zbora generala Eksc. Maria Robottija in drugih najvišjih zastopnikov. Po pozdravu Kralju in Duceju se je Visoki komisar spomnil današnjega dne j pred enim letom, ko so se prav tako zbrali ; predstavniki javnega življenja, da izrazijo
svojo zahvalo Vladarju in Duceju, ko sta z ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine omogočila njenemu prebivalstvu življenje in mirno prihodnost v okviru italijanskega Imperija. Danes so se zbrali, da pregledajo izvršeno delo in si začrtajo smernice za delo v bodočnosti.
Visoki komisar se je dalje spomnil vojakov, ki so padli na tej zemlji in slovenskih žrtev komunističnega terorja. Poveljniku armadnega zbora je izrekel najtoplejši pozdrav za junaško Vojsko, nato pa je podal pregleden oris dela državne uprave v Ljubljanski pokrajini v prvem letu njenega obstoja. Dodal mu je kratko sliko o sedanjem položaju v pokrajini ter končno orisal glavne smernice, ki vodijo državno upravo pri njenem delu v pokrajini in posebej še naloge za drugo leto javnega udej-stvovanja v Ljubljanski pokrajini.
Izvajanja Eksc. Visokega komisarja so bila spremljana s ponovnim navdušenim odobravanjem in ploskanjem. Posebej je Visoki komisar naročil županom, naj spo-roče njegove prisrčne pozdrave vsemu prebivalstvu svojih okolišev.
S pozdravi Kralju in Duceju ter z ova-cijaml zastopniku Vojske in Visokemu komisarju je hila ta preprosta, a zato tem bolj učinkovita svečanost zaključena.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana. 3. maja
Za današnjo prvo obletnico ustave Ljubljanske pokrajine je bila Ljubljana v zastavah. Pročelja hiš in vse izložbe pa krasijo slike Kralja-Cesarja in Duceja. Zal je bila današnja nedelja spet zadeževana, kakor že vse zadnje nedelje. Ne samo dež, tudi sneg je začel naletavati že zgodaj dopoldne. Obležal seveda ne bo, marveč samo prečistil ozračje, toda zaenkrat je vseh teh mokrih nadlog vendar že preveč.. Huda Z'ma še kar naprej rogovili v pomlad, da nikakor ne pridemo do lepega vremena. Ozračje je ohlajeno, kakor da smo šele v februarju. To ni nič čudnega, saj leži debel sneg še globoko v dolino In to ne samo na severu, na planinski strani Ljubljane, marveč tudi na prav bližnjih hribih na Dolenjskem.
Grdo so letos ukanjene selilke, ki so se tako radostne vrnile v staro domovino. Drobne lastovičke že ves teden zmrzujejo in iščejo zavetja po vežah in hlevih. Že marsikod so našli mrtve lastovičke, a tudi kosom prede trda in so našli nekaj mrtvih. Kukavica, ki nas je že v.edro navdajala z najlepšimi izgledi, je spet utihnila. Toda zanesimo se, da se bo vreme kmalu obrnilo na dobro. Tako nam vsaj napoveduje barometer v Zvezdi, ki sredi najhujšega nedeljskega dopoldanskega naliva vztrajno napoveduje lepo vreme. 2e sta godovala znamenita kmečka patrona Jurij in Marko, na vrsti je cvetni Flori-jan. Pravijo, da je okrog njegovega godu najboljši čas za saditev fižola. V tem pogledu je Ljubljana dala letos presenetljiv zgled: v soboto popoldne je zaoral plug v parcele v Zvezdi. In tam bo zrasel nizki fižoL Razume se, da so vrli orači sredi Ljubljane imeli mnogo občudovalcev.
Dvajseti program
Veselega teatra
V soboto zvečer je bila premiera dvajsetega programa Veselega teatra. Prav častitljiva številka, vredna skromne proslave, pomembnejši pa bo srebrni jubilej, ki ga bo Veseli teater nekoliko bučne j e proslavil.
Za uvod dvajsetega programa je Božo Podkrajšek predstavil svoje arcnije zoper slabo voljo, nato pa so uprizorili burko »Skandal v Dolenjskih toplicah«. Humor vse te burke iz nekdanjih časov temelji na zamenjavi in je mestoma drastičen, zato pa podžiga večino gledalcev k sproščenemu smehu. Nastopili so ga Gorinško-va v vlogi zarjavele device, gdč. Remče-va in Kovafeva, g. Kovič je igral jedrnatega Laščana, Gorinšek blaziranega tajnika, Podkrajšek ljubimca in Potušek nevestinega očeta. Gdč. Kovafeva je nato zapela kuplet o Mickinih fantih in mu dala veljavo z znanim svojim ljubeznivim pred-našanjem. Med nastopom fakirja (g. Potušek) je poskrbel g. Verdonik za hrupno presenečenje in je žel za imitacije in svoj kuplet največ odobravanja. Dobra zamisel je glasbena točka »Cez sedem let vse prav pride«. Po tem geslu so gdč. Kovafeva. ga Gorinškova, gg. Verdonik in Kovič obnovili nekaj šlagerjev, ki jih je bila še pred leti polna vsaka kavarna, vsaka plesna dvorana in vsa ulica, danes pa jih razglaša le še kak hreščeč gramofon. Izvedba je bila zadovoljiva, vendar želimo še več vigranosti in čim razločnejšega besedila. Zaključna točka je »Ljubljanski toreador«, skeč izpod Tivolija, ko so tam še taborili cirkusi in vrtiljaki. Glavno vlogo, inkasanta mestne občine in nesojenega toreadorja, je odigral Gorinšek, cirkuškega ravnatelja Pirnat, v ostalih vlogah pa so sodelovali ga Kovičeva, Verdonik in Potušek. Zaradi slabega vremena dvorana ni bila polna, zato pa je bil obisk pri obeh nedeljskih predstavah številnejši.
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev po 20 letih
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani je imela v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze občni zbor. Podan je bil izčrpen pregled uspehov 20-letnega delovanja zadružne organizacije, ki obsežno in uspešno posluje v svojih prostorih na Vodnikovem trgu. Ko je lani preteklo 20 let, odkar je bila ta zadruga ustanovljena, je imela 2605 zadružnikov. V preteklem letu je v zadrugi vedno kupovalo 1850 zadružnikov s približno 7000 družinskimi člani. Prometa je bilo lani nekaj čez 5 milijonov lir. Zadruga je prešla od nakupovanja na kredit h kupovanju za gotovino. Lastna zadružna sredstva znašajo 650.000 lir, od tega odpade na članske vloge čez 300.000 lir, ostali znesek pa je razdeljen na razne sklade in deleže. Za poslovno leto 1941 je bilo članom odobreno 4»/» povračilo od nakupa, kar znese skupaj 172.495 lir.
Pri prostovoljni Vzajemni pomoči je zdaj vpisanih nad «00 članov. Lani je bilo 12 smrtnih primerov in je bilo do 31. marca 1941 izplačanih za vsakega 900 din, od tedaj pa dobivajo člani za smrtni primer 496 lir. Posmrtnin je lani plačala za-
druga svojcem 35 umrlih članov v znesku 16.765 lir. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani si je pridobila popolno zaupanje. Poskrbela pa je tudi v lepi meri za razvoj svojega obratovanja. 2e deset let ima nove trgovske prostore, urejena so bila nova in prostorna skladišča in odbor že dolgo nakupuje blago kar na debelo od proizvodnikov. Poleg vseh drugih potrebščin oskrbuje zadruga svoje članstvo tudi s kurivom in je lani izdala 1498 ton (91 vagonov) premoga, ter 3260 kubikov drv. Spričevalo popo'nega zaupanja je bila volitev novega odbora. Izzvoljeni so bili po večini stari, izkušeni voditelji. Želimo tej marljivi zadružni organizaciji še nadalje uspešen razcvit.
Rezerviranje sedežev v kurznih vozeh Ljubljana— Genova in Ljubljassa—Roma
Od 4. aprila dalje si morajo potniki, ki potujejo iz Ljubljane na postaje, ki leže izza Triesta. rezervirati sedeže v IT. razredu kurznih voz Ljubljana—Genova in Ljubljana—Roma pri vlaku 709 (odhod ob 17.10). Rezerviranje izvrši določena potniška blagajna postaje Ljubljana in sicer potniku, ki pokaže vozni listek in plača posebno pristojbino 3.60 L za rezerviranje, ki se v nobenem primeru ne vrne. Rezerviranje se lahko zahteva en dan pred nastopom potovanja, pa najkasneje do dve uri pred odhodom vlaka. Pri rezerviranju se po možnosti upošteva želja potnika glede določitve oddelka in sedeža. Rezervirani sedež, ki bi ostal nezaseden ob odhodu vlaka, se da na razpolago drugemu potniku.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 4. maja: zaprto Torek, 5. maja: ob 17.30: Ifigenija, Red Torek
Sreda, 6. maja: ob 17.30: Vdova Rošlinka. Red Sreda
Wolfgang Goethe: »Ifigenija na Tavridi«.
Osnovna misel te klasične igre v petih dejanjih je zmagovita moč človečnosti in po-žrtvovanja, s pomočjo katerih je možno zatreti prekletsvo in zlo. Usoda Agamam-novih otrok, Ifigenije in Oresta, je poka-zana v odločilnih trenutkih, ko vračata rodu Tantalidov spet srečo in pokoj. Igrali bodo: Ifigenijo — šaričeva Toasa — M. Skrbinšek, Oresta — Jan, Pilada — Na-krst, Arkasa — Gregorin. Režiser: Jože Kovič.
Drama pripravlja vprfeoritev Fomnove veseloigre: »Poročno darilo«, v režiji prof. O. šesta. Zasedba vlog bo sledeča: Lucija
—	Simčičeva, Karlo — Jan. Ersilia — Na-blocka, Annibalo — Plut, učitelj — Gale, oficijal — Brezigar, Castelli — Presetnik, župnik — Bratlna, hišna — P^akarjeva, zdravnik — Peček, letoviščarka — J. Bol-tarjeva, vaščan — Vertin. delavec — Raztresen. — Nadalje pripravljajo Molièrovo komedijo: »gola za žene« v režiji ing. B. Stupice.
OPERA
Ponedeljek, 4. maja: zaprto Torek, 5. maja: zaprto
Opozarjamo na predstavo Glnckove opere »Orfej in Evridfka«, ki bo v sredo ob
17., izven abonmaja po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Gluck je bil v operni tvorbi reformator, ki se je poslužil glasbe kot tolmača velikih in krepkih duševnih izrazov, notranjih doživetij in je kot tak prvi ustvaril muzikalno dramo. Osnova za njegovo delo je mitološka zgodba o ljubezni preko groba. Glavne osebe so pevec Orfej, njegova žena Evridika in bog ljubezni Amor. Dirigent: D Žebre.
Opera pripravlja ponovitev Bi zetove opere »Carmen« z EIzo Karlovčevo v naslovni partiji. Karlovčeva je znana kot pevka odličnih glasovnih in igralskih kvalitet. Slišali smo jo kot Loto v »Wertherju«, cerkovnico v »Jenufi«, in Carmen, v kateri se je odlikovala s svojstveno interpretacijo in močno individualizacijo igralskega lika. Peli bodo: don Joseja — Franci, Escamilla — Primožič, Dancaira — B. Sancin, Remendada — M. Sancin, Zunigo
—	Lupša Moralesa — Anžlovar, Micaelo — Ribičeva, Frasquito — Polajnarjeva, Mercedes — Poličeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf : inž. P. Golovin.
SLABA KUPČIJA
Lepo mlado dekle pride v veliko trgovino in vpraša, koliko staneta dva pomladanska klobuka, ki sta se ji dopadla v izložbi. Galantni prodajalec jo občudujoče pogleda ln Ji odvrne: »Vsak en poljub, gospodična!«
Dekle Je zadovoljno In odvrne: »Dobro, vzamem oba klobuka. Plačat ju pride moja stara mama«.
m»
»JUTRO« ponedeljska tedaj»
■IT"
= 3
« Ponedeljek, 4. V. 1942-XX. n
Naši mesar}!
pred
Kar nekako čudovito se vtisnejo človeku v glavo in spomin dogodki izza otroških let, najsi so bili veseli ali žalostni in nemara prepolni trpljenja. Ko so pred kratkim izročili svojemu namenu nove tržnice Za meso in mesne izdelke, so mi stopile nazorno pred cči mnogotere težave, ki so jih morali prestajati mesarji pred kakimi petdesetimi, šestdesetimi leti. Takrat kakor tudi še dolgo pozneje namreč ni bilo na uporabo lesenih lop za prodajanje mesa, marveč so bile določene za to stojnice povsem nezavarovane proti različnim nepri- I likam, kakor viharju, vročini, mrazu in često, zlasti pozimi, gosti megli, dvigajoči se večjidel iz še neurejene struge Ljubljanice.
Ljubljanski mesarji so se delili svoje dni v velike in male. Nemci so jih prav dobro ločili, kajti prve so označevali z besedo »Fleischer«, drugim pa so rekali »Klein-viehstecher«, a Slovenci tudi klavci. Mesarji so prebivali večinoma ob Sv. Petra cesti (na »Forštatu«), ki se je imenovala do 1810. leta Mesarska cesta, in na Poljanah. Nekateri zunanji mesarji, t. j. tisti, Ki niso domovali na mestnem ozemlju, temveč v bližnji okolici mesta, predvsem v obeh diškah, Dravljah, na Ježici, Viču, v Vod-matu, pri Devici Mariji v Polju, v Kašlju. Dobrunjah, štepanji vasi, na Rudniku in še drugod, so prodajali svoje blago v mestu samo ob sredah in sobotah.
Šolski drevored, zdaj Nabrežje 20. septembra, domena mesarjev, je bil zasajen leta 1813. z orehi — drevesi, ki so krasila sploh velik del Poljanskega nasipa tja do stare sladkorne tvornice in še dalje. Ko so jela sčasoma orehova drevesa le preveč zasenčevati, odnosno zatemnjevati ne le semenišče, ampak tudi skoraj v isti stavbeni črti z njimi stoječi severni trakt velikanskega poslopja, v katerem je bil sedež gimnazije, učiteljišča, ljudske šole, muzeja itd., ter so deloma že precej ostarela, so jih nadomestili z lipami in divjimi kostanji. Drevored so kajpada v teku let po potrebi pomlajevali z novim drevjem. Pretežna večina starih, a še vendar zdravih, lepih in velikih dreves, tako kostaniev kakor lip, je postala žrtev pred tremi leti, ko je bilo treba napraviti prostor stavbi-šču za gradnjo novih tržnic. Ostalino mlajših kostanjevih dreves, ki so jim nedavno porezali nekoliko vrhove, pa čaka v do-glednem času po vsej priliki prav tako neizbežen konec. (Glede orehov naj pripomnim mimogrede, da spominjajo na nekdanji drevored, zasajen z njimi, zgolj še tri dokaj velika drevesa, rastoča tam, kjer grade monumentalno zatvornico na Ambroževem trgu — po katere dovršitvi jih bodo gotovo skupno s kostanji, ki rasto med njimi, odstranili.)
poìstoletjem
neno streho, prepojeno včasi tudi z oljem in barvo. Taki strehi so dejali ljudje po navadi spakedrano »rantaha« (Rinndach). Streha je verovala stojnico sonca, dežja in snega. Ob koncu ploha, na katerem so sekali in rezali meso, je stala klop za bodisi medeninasto tehtnico z ustreznimi uteži (po pol, en, pet in deset kilogramov). Na marsikateri stojnici je bila videti ob strani tudi na štirih verigah viseča železna tehtnica za tehtanje večje množine mesa ali pa kar celih manjših živali. Tehtnice in uteži so morali izročati mesarji od časa do časa merosodnemu uradu, da je preskusil njihovo pravilnost in točnost. Bolj slabim računarjem med prodajalci mesa je bila v kaj dobro pomoč ozka, toda precej debela priročna knjižica, v kateri so bili zneski za razne količine blaga že pre-računjeni. Pod streho v ozadju se je nahajal tudi ročni voziček, neogibno potreben za prevažanje zaklanih živali in stojnice, ki jo je moral mesar sleherni dan pripeljati in odpeljati po končanem poslu.
Med poglavitno mesarsko orodje je spadala in spada še slej ko prej mesarska sekira, ki ima na enem koncu daljše rezilo nego na drugem. Porabnih je bilo tudi po več večjih in manjših nožev, katere so mesarji navadno sami brusili. Po končanem prodajanju je mesar ploh postrgal z ostrim polkrožnim' rezilnikom in ga pomil, očistil nože, tehtnico in vse druge potrebščine spravil v koš (»cekar«), katerega je uporabljal sicer še za raznašanje mesa nekaterim odjemalcem na dom. Meso je bilo naprodaj po navadi od sedmih do dvanajstih, ob sobotah pa celo do ene popoldne. Ob nedeljah in praznikih se je dobivalo meso samo do desete ure.
Shramba za stojnice ln drugo je bila v veliki četverokotni pritlični stavbi na prostoru pred sedanjo Ljudsko tiskarno. V shrambi je bilo povrhu šest prodajalnih prostorov. Toda za mesnici sta se uporabljala le dva, zakaj v dveh so shranjevali samo meso. Silno ueprikladno poslopje so podrli leta 1896. Neprodano blago so shranjevali mesarji nadalje v ledenici, ki je bila med leti 1817. do 1928. ob grajskem vznožju — na desni strani — Mestnega doma, tik ob sedanjem vhodu v pribežališče
proti morebitnim letalskim napadom. ■ -
Okroglo poslopje s šilasto streho je imelo vežo, skozi katero se je hodilo preko dveh stopnic in široke deske na led. Tu si je mogel izbrati me>3ar primeren prostor. Le tega je pogrnil z rjuho in zložil nanjo meso, ki ga je nato z drugo rjuho dobro pokril, odncsno zadelal. Pod stropom je brlela svetilka ter prav medlo razsvetljevala mračni prostor. Zato ni bilo prav nič čudnega in izrednega, če se je hodilo kar po mesu lastnika, ki ga je imel spravljenega bolj ob robu. Najemnik ledenice je bil tedaj Franc Ferlinc, lastnik zmerom izvrstna obiskovane gostilne »Pri Ferlincu« ali »Pri Zvezdi« na sedanjem Krekovem trgu št. 11 (zdaj gostilna A. Klemenčič). Pri njem je bil za točaja poznejši dobro znani in že umrli gostilničar »Pri kolovratu« (Pred škofijo) Tomaž Bizilj, ki je šel tudi popoldne rade volje odpret ledenico, če je ta ali oni nujno potreboval meso za stranke izvem navadnega prodajnega časa.
Obleka mesarskih mojstrov in njihovih pomočnikov je bila v toliko značilna, ker je obstajala poleti iz suknjiča, narejenega iz belega blaga, križanega s črnimi črtami (pepita), pozimi pa iz belega volnenega jopiča. Mesarja si ni bilo mogoče misli, ti brez belega predpasnika, nad katerim je imel prepasan golilnik za brušenje nožev, viseč na jermenu z vdelano medeno glavo goveda. Veliki mesarji so nosili na mezincu levice debel prstan s kamnom, zvanim »volovsko oko«, a marsikdo si je dal vrezati v prstan še začetnici svojega priimka in imena.
Mestni magistrat je naročil dne 24. avgusta 1888 vsem mesarjem in klavcem, da morajo imeti med prevažanjem meso dobro zavito v čedne ponjave ali plahte, glede mesarskih pomočnikov in vajencev pa je ukazal, da ne smejo biti, kadar razna-šajo meso po mestu, nečedno opravljeni, kako tudi ne hoditi okoli z okrvavljenimi predpasniki. Nadalje je zapovedal magistrat, da je treba nositi meso v snažnih koših in nečkah, ter prepovedal dovažati na vozovih živino s povezanimi nogami. Meseca novembra istega leta pa je odredil še to, da morajo označevati vsi mali mesarji stojnice vidno z zaporednimi števili in popolnimi svojimi naslovi. V tistem času se je vtihotapljalo namreč v mesto precej nezdravega mesa. Odredba je bila umestna zategadelj, ker se je z njo obvarovalo občinstvo vsake zlorabe in ker Je omogočala, da je vedel lahko vsakdo prav natanko, kdo je tisti, pri komur je kupil meso.
Zaupna posvetovalnica
IVRfcfcW 5P.U*	j
OOKKOIKI«	I
V Šolskem drevoredu so postavljali mali mesarji, ki so se ukvarjali edinole s klanjem prašičev, telet, jagnjet, koštrunov in kozličev, svoje stojnice (stante). Stojnica je imela 20 do 25 cm debel bukov ploh, pritrjen na štirinožno stojalo. Pod plohom je bil predalček za denar, nad njim pa se je dvigala po dolžini tako imenovana »rema« z železnimi kaveljni na zunanji strani za obešanje mesa. »Rema« je imela luknjo na vsakem koncu. Skozi luknji so potiskali dolga drogova, na katera so napenjali plat-
Na »Zaupno posvetovalnico« se lahko obrne vsakdo v kateri koli zadevi osebnega značaja. Za odgovor je treba poslati: izčrpen opi3 zadeve, v kateri se želi nasveta; spol, rojstne podatke, stopnjo izobrazbe in poklic; značko, pod katero bo objavljen zaželen odgovor, in kupon, ki je uvrščen v vsako nedeljsko številko »Jutra«. Kdor žeh analizo svojega značaja ali značaja kake druge osebe, naj priloži še s črnilom pisan rokopis. Ce želi kdo analizo dveh značajev, naj prilože dva kupona. Zanimanke in zani-mance opozarjamo, da anonimna (nepodpisana) vprašanja ne bodo upoštevana, zato naj Be vsakdo podpiše s polnim imenom in navede bivališče. Tajnost je zajamčena. Vprašanja je treba nasloviti na: Uredništvo »Jutra«, (Zaupna posvetovalnica), Ljubljana, Puccinijeva 5. Odgovore objavljamo v vsaki ponedeljski izdaji in četrtkovi številki »Jutra«.
Kupon za odgovor v »Zaupni posvetovalnici« dobite v nedeljski številki »Jutra«.
B. M. Imate izvestne meške poteze, obenem pa ste povdarjeno nežni in čustveni. Odlikujejo vas trdna volja, vztrajnost in želja po uspehu. Vaša negativna lastnost je sebičnost. Ker mnogo zahtevate, niste zlepa zadovoljni z doseženim. Pretiran ponos in samoljublje vam onemogočata stvarno živeti, kljub temu pa imate močno razvit čut za skupnost.
Domek. Vaši želji ne morem ugoditi, ker »Zaupna posvetovalnica« ni ženitovanjska posredovalnica. Vajina značaja se ne skladata, kolikor bi se morala za ustvaritev trajne zveze in prijetnega družinskega ognjišča. Morda se je njeno srce že vnelo za drugega.
Močan vpliv. Vaš rokopis izdaja občutno pomanjkanje volje in samopremagovanja, sicer vsebuje vaš značaj mnogo dobrih lastnosti. Iščite družbo in opazujte, kako se drugI vedejo. Svojo izobrazbo lahko izpopolnite s zasebnim učenjem, ki pa zahteva mnogo vztrajnosti. Vaša izvoljenka je precej površna, kar pa boste lahko popravili, ker je še zelo mlada ln neizkušena. Do nje bodite viteški; ne storite ničesar, kar bi vas pred njo poniževalo.
Duralumin!j 1942. Čustva močno prevladujejo razum. Tudi vi ste površni poleg tega Izrazit materialist. Posvetite več pozornosti okolici in zdravju. Mlado drevo se da brez škode močno upogniti in spet lepo poravnati, zato boste lahko tudi vi dosegli zboljšanje. Po maturi se vpišite na pravno fakulteto, če vas veseli.
Sodoben. Tudi vi ste podlež! Pravite, da vam je žena po treh letih zakona obolela in zato iščete zdaj »utehe drugod«. Kako bo bilo vam pri duši, če bi vi oboleli in bi šla vaša žena z drugim? Vaša dolžnost je, da z vsemi silami pomagate, da žena pridobi izgubljeno zdravje. Ce pa ste tak slabič, da se daste zapeljati od ničvredni ce, ki ve, kakor pravite, kako je pri vas doma, niste vredni da živite in se bo življenje brezobzirno maščevalo nad vami.
Milburga. Čeravno ste resda še mladi, izdaja vaš rokopis bolj ali manj obdelan značaj, ki močno niha med nagonom in razumom, kar vam povzroča neprilike. Te vam povečujejo še muhavost, živahnost in željo po nemogočih stvareh. Ce hočete doseči zboljšanje, morate čim bolj spoznavati samo sebe.
Smreka 25. Ce dobite kaj primernega, zakaj ne? Prtljago vam bo že postrešček za majhen denar prinesel na novo službeno mesto. Opozarjam vas pa, kakor sem vam že prvič povedal, da je s službami težavno. Brez neprilik ne gre nikjer.
Znanost. Zakaj konji nimajo prstov na na nogah kakor druge živali? — Pred milijoni let so imeli tudi konji prste: Po pet na sprednjih in štiri na zadnjih nogah. Ker pa je moral konj, da bi hitreje bežal pred zasledovalci stopati po konicah srednjih prstov so se ti tekom časa ojačili, ostali pa, ki jih ni na ta način uporabljal, so polagoma izginili. Tako je nastalo kopito sodobnega konja, ki je v bistvu en sam z ogromnim nohtom pokrit prst.
Corregidor. Beseda Corregidor izhaja iz španščine in pomeni sodnik. Po stari filipinski legendi so višje sile kaznovale krutega sodnika, ki je s svojo brezvestnostjo napravil mnogo gorja, da se je spremenil v skalnati otok v zalivu pred Manilo.
Marjolka. Odlikujeta vas skromnost ln
dobrosrčnost. Ker pa ste površni in včasih lahkomiselni, vam zmtrom ne uspe, kar si želite. Merica sebičnosti vam škoduje. Niste še dosegli notranjega ravnotežja, zato tudi kolebate pri izberi poklica. Mislim, da bo pisarniško delo za vas najprimernejše.
P—j. Vaš rokopis izdaja čustveno, tenko-vestno in dobrosrčno osebo, ki zna ustvariti prijeten dom. Tudi njegov značaj ni slab. Zaradi razlike v letih ne delajte si skrbi, vendar vam pa ne morem povedati svojega mnenja, dokler mi primera obširneje ne opišete.
Ljubljana 1941. Vašega prvega pisma nikakor ne morem najti, verjetno se je kje zataknilo. Ker je on neodločen slabič, obenem pa občuten materialist, se ž njim ne boste mogli ujemati, ker ste vestni, disciplinirani, prevdarni, inteligentni. Bojite se pa ostati sami, kar je seveda neupravičeno. In tudi prestar je za vas!
Neubogljiva hčerka. Imam 21-letno hčerko, ki sem ji izbrala primernega premožnega ženina, ona ga pa ne mara, češ da se je odločila za revnega dijaka? Kaj naj storim? — Podobno vprašanje je »Zaupna posvetovalnica« prejela že pred kratkim. Ce mislite, da mora biti »primeren« ženin premožen se bridko motite! Pustite svoji hčerki, ki je, iz vsega sodeč, že dovolj resna in pametna, naj sledi klicu srca in ne grenite ji mladega življerja.
Brigita 3. Ona, kakor vse kaže, pričakuje dejanja od vas. Rada vas ima, sicer bi se vaše družbe ogibala. Povabite jo v kino ali v gledališče ali kam drugam, zavedajte se, da ste mož, zberite ves p^gum in nastopite kakor srednjevešk vitez — seveda brez meča. klepa in čelade!
Izgubljena leta. Na vaše resno pismo žal ne morem pozitivno odgovoriti, ker je do-tična oseba medtem že oddala svoje srce. Pa tudi v »Zaupni posvetovalnici« ni prostora za taka vprašanja. Svojo pošiljko lahko dvignite, če želite v uredništvu »Jutra« ali pa vam ob priliki pošljemo.
Marjetica — februar. Težke razmere, v katerih ste se znašli v zadnjem času so vas močno pretresle, da zdaj visite v negotovosti. Merica sebičnosti vam škoduje. Preveč mislite na svojo nesrečo in že na obra zu se vam bere nezadovoljstvo. Pozabe tegob in gorja vam ne bo dala družba. Nihče vas ne razume, ker Iščete razumevanja. Bodite zmirom veseli, ljubeznivi in prijazni z vsakomur, skušajte vsakogar razumeti. — In čudili se boste! Seveda ne smete pretiravati. Na mestu je prava mera. Kmalu boste z vsakomur harmonirali ln vsi bodo iskali vaše dr *,be.
Pekel. Dantejevo »Božansko komedijo« so v slovenščino preveli: Jovan Vesel-Kose-ski (prvi del Paklo); dr. Jože Debevec (v celoti) in nekaj spevov Oton Župančič. Po-nedeljsko »Jutro« je lani objavilo zanimivo primerjavo vseh teh treh slovenskih prevodov uvodnega speva z izvirnikom. Prevod Koseskega je izšel v letopisu Matice slovenske, dr. Debevca pa v »Domu in svetu«. Oboje dobite v knjižnicah.
Dva značaja. Sebični ste, da nikoli tega! In nagle jeze, nezvesti, skopi in povrhu še inteligentni, kar daje vašemu značaju še poseben povdarek. Zato je razumljivo, da ne vidite dobrih lastnosti, ki jih ima vaša dobra, potrpežljiva zvesta in razumna žena, o kateri trdite, da vam dela življenje neznosno. Mož. ki je poln napak, najde vedno napake na ženi, tudi če jih nima. Ce žena že ima kako napako, jo je treba spregledati in pomisliti, da tudi ona ni angel, ampak človek! še najmanj pa ste o njenih napakah opravičeni govoriti vi!
J. 7. Obe sta svojevrstni in v mnogočem druga drugi podobni. Hitro se ogrejeta in prav tako hitro ohladita; ker sta hladnokrvni in nesebični, pazita, da ne nasedeta. Ona je dobrosrčna in uvidevna, vi pa ste plahi in še idealno gledate na življenje, ki bo obema še znatno izgladilo nekatere poteze značaja.
Nezakonska. Imam nezakonskega otroka. Njegov oče noče več zanj skrbeti. Nekaj časa je plačeval preživnino, zdaj pa ne več, kaj naj storim? — Ce noče izpolnjevati svojih dolžnosti, pojdite na sodišče, ki je za vaš okraj pristojno, k skrbstvenemu sodniku. Svetoval vam bo in ukrenil potrebno. Ker vam je doslej že plačeval, bo moral nedvomno tudi nadalje.
23) Pozor! Značka Ljubo: Navedite izobrazbo in poklic vaše prijateljice; Dijak iz Kočevja: Niste poslali značke za odgovor in se niste podpisali; 261etna nesrečna. Pošljite značko za odgovor; Hvaležna 20-4-42. Na nepodpisana vprašanja ne odgovarjam pošljite naslov.
Ostalim. Potrpite, nadaljevanje v četrtek.
Obnovite naročnino!
Meh za smeh
„In vino verità«" ...
Testament že start
piše o tej stvari,
Noe, barka, vina,
Jafet, Kam, dva sina,
grški Dionizij
rad je šel v Elizij,
danes ni drugače
je-dovolj pijače.
ie ob krsti —. litri v vrsti,
ob poroki — so obroki,
je sedmina — sodček vina,
vsi izpiti — so zaliti,
v sreči in nesreči
krok se ne prepreči,
še naš striček Cenko
čašo ima za ženko,
suha botra Boža
liter pa za moža.
tudi sosed Cehta
včasih se nažehta,
dobrovoljček Luka
se ga rad nacuka
in takó nasrka,
da ga luna trka,
v krčmo Jur prileze
In se ga naleze,
siromaček žakelj
prime kar za frakelj,
tudi dedek Brenta
vanj rad zatrobenta.
In ob vsaki krizi
vino je na mizi,
ko bo konec krize
teklo bo od mize.
Z barko Noeta očaka
krokarje hud maček čaka.
Mara J. Tavčarjeva
LETALSKI ALARM
Oglasil se je letalski alarm. Gospa J0 skočila iz postelje.
»Končno! Sem že mislila, da nocoj ne b« nič!
»Noriš?« pravi gospod in hiti z ženo ▼ kletno zaklonišče. »Mar te tako veseli alarm?«
»Danes že,« odgovori gospa, »saj imam vendar na sebi novo pižamo s pikcami! Sosede bodo zelene od zavisti!«
KAJ BI RAJŠI
—	Kaj bi si ti rajši izbral, prijatelj: da bi bil milijonar ali pa da bi imel tifus?
—	No, lepo te prosim, kakšno vprašanje!
—	Le kar odgovori!
—	Samo po sebi se razume, da M bB rajši milijonar.
—	No, vidiš, kako si kratkoviden! Milijonar mora vsak umreti, od tistih pa, ki imajo tifus, jih umre samo trideset odstotkov.
— Gospod, kako pa govorite z mano t Take manire vam prepovem!
—	Za božjo voljo, kaj pa je vašemu možu, da tako kadi?
—	I kaj, rekla sem mu, naj se v teh časih odvadi kaditi, pa si je nalašč vtepe! ▼ glavo, da bo spravil ves svetovni tobačni monopol v konkurz.
KDO JE KRIV?
Lojzek (se uči zemljepisa): »Poslušaj, očka, kje izvira Volga in kam se izliva?«
Oče (nejevoljen): »Ne vem — in nikar me ne jezi s takimi neumnimi vprašanji!«
Lojzek (jokaje): »Torej ti ne veš! Jaz bom pa jutri dobil zaradi tvoje nevednosti pri gospodu učitelju cvek!«
Moja nova obleka
ženske si niti misliti ne morete, kaj pomeni za moškega izraz »nova obleka«, ženske greste v trgovino in si izberete nor vo obleko ali pa kupite blago, ki vam ugaja in si daste napraviti obleko. Tako si kupite brez posebnih težav — razen denarnih — novo obleko, ki jo potem prav tako z lahkim srcem razrežete.
Za moškega je pa to povsem druga reč. Ce se moški sploh odloči, da spozna svojo obleko za nerabno, mora biti že čisto nemogoča, ogoljena na rokavih in kolenih, z zrcalom na hlačah, razcefrana na robovih in na koncu hlač. I^azen tega nam mora še preljuba žena, ali če te še ni, kako drugo žensko bitje na obziren način dopovedati, da je obleka res že odslužila. Sami tega nikdar ne opazimo. Imamo namreč neke vrste osebne stike s svojimi oblekami (in tudi s klobuki in plašči), ki jih naše žene ne bodo nikdar razumele. Zato tudi ni nobene posebne izpremembe v moški modi. Naša obleka se nam zdi kakor kos nas samih. stvar, ki nam popolnoma pripada in nam zvesto služi, stvar, ki smo ji tudi mi dolžni zvestobo.
To je tista skrivnost, ki se zaradi nje tako težko ločimo od stare obleke, ki se zaradi nje tako obotavljamo, preden si kupimo novo.
Ce se pa nazadnje vendarle odločimo za novo. potem napočijo skrbi polni časi. Tako sem si na primer nekoč zaželel svetlo-rjave obleke s temnorjavimi črticami. Lepo, solidno in neprevsiljivo obleko sem hotel imeti, kakršno je imel neki naš znanec poleti na letovišču. Takšna naj bi torej bi-
la ta obleka. Pravkar sem razložil ženi vse prednosti svoje nove obleke: elegantna bo, slok bom videti v njej in krtačiti je ne bo treba neprestano. Moja žena je vse to razumela ln me še podprla v m-oji odločitvi.
Ce si je moški na jasnem glede barve, je že skoraj pomirien. Dobre volje sem se torej odpravil na dolgo pot do svojega krojača. Naši krojači stanujejo navadno daleč od našega stanovanja. Seveda je čisto blizu najlepša priložnost, da bi si dali napraviti obleko, ampak to se nam ne zdi. Ko smo bili še mladi, smo nekoč stanovali čisto blizu tega krojača ali pa ga je kdo pred dvajsetimi leti priporočil in tako bo zdaj ostal samo ln edino on »moj krojač« do smrti. Tudi tega žene ne razumejo. To Je odvisno namreč od nekega posebnega sistema v naših možganih. Takole na besedo »krojač« se odpre neki predalček, ki nam pokale čisto določenega krojača v določeni hiši določene ulice. In tisto krojačnico z dolgo mizo, police z blagom, pač našega krojača. Prav tako delujejo naše misli prt besedi: zobni zdravnik, brivec, trgovina, kjer kupuješ ovratnike, zavratnice in klobuke, čevljar in tako dalje.
Vedno se vračamo v isti lokal, k Istim dobaviteljem, in če kdo izmed njih, recimo, trafikant, opusti svoj posel, Je to nekaj nezaslišanega: ne vemo, kje bi odslej kupovali cigarete, ln smo zelo nezaupljivi, kadar moramo stopiti v kako »tujo« trgovino. To so moSke zadeve, ki jih ženam nikdar ne zaupamo, ker bi se tem resnim stvarem kvečjemu smejale.
Moj krojač stanuje prav za prav v zete
dvomljivi okolici, toda to me ne moti. Tudi blaga nima kdo ve kaj na zalogi. Tudi to me ne moti. On je moj krojač in s tem dejstvom se moram sprijazniti. In prav tako, kakor je on moj krojač, sem jaz njegov naročnik. Niti na misel mi ne pride, da oi-šel h kakemu drugemu krojaču, in tudi njemu bi se zdelo nezaslišano, ako bi nc delal več zame. Zato je najino razmerje naravnost prijateljsko. Spoštujem njegovo strokovno znanje, in on nikdar ne pokaže, da me zato kai manj ceni, ker sem popoln laik v njegovi obrti.
Trdno odločen, da si dam napraviti rjavo obleko, sem vstopil pri njem. že skoraj pol leta si želim svetlorjave obleke. Moj krojač me posluša z ljubeznivim smehljajem na ustnicah. Res, rjava barva je zelo prijetna in praktična, tudi elegantna ln v marsikaterem oziru neprekosljiva — pri tem pa leze na police in meče blago na mizo, kar povzroča neprijeten ropot. Modro in sivo. Počasi zleze zopet na tla m razgrinja pred mano blago, vsakemu zna zapeti primerno hvalnico. Res. modro blago z belimi črtami je prav lepo, tudi gladko modro nI slabo ln tudi sivo mi je čisto všeč, nazadnje sem človek in moški, dostopen vsakemu stvarnemu prigovarjanju. Toda saj Sem se vendar z ženo dogovoril za svetlorjavo obleko. Tega sem se spomni] in sem povedal svojemu krojaču o tistem elegantnem gospodu s počitnic.
Krojač je pa precej rekel, da je bil tisti elegantni gospod gotovo zelo mlad ln vitek — kar sem mu moral seveda potrditi.
»Torej!« vzklikne tedaj moj krojač in me pogleda odzgoraj navzdol od nog do glave. Ne reče naravnost, da nisem več mladenič tn da se je moja eleganca z leti že
malo obrabila, vendar sem ga takoj razumel. Mi moški se sploh prav lahko razumemo brez posebnega brbljanja, medtem ko moramo z ženskami pogosto po cele ure razpravljati in nazadnje še ne vemo, kaj prav za prav hočemo drug od drugega.
Medtem je krojač že razkazal več kosov blaga, ga mečkal med prsti ln izjavil:
»Ce hočete modro, vzemite tega, če sivo, pa tistega.«
Da, tako lahko mi napravi moj krojač odločitev. Hitro sem izbral sivo. Navadno namreč izberemo sivo obleko, kadar ne potrebujemo modre ali črne. Potem mi je krojač vrgel blago čez ramo in mi zagotovil, da bo ta obleka edina, ki ss mi bo res dobro podala. To sem prav rad verjel. Prvič ni to nič neprijetnega in drugič mora on, ki je strokovnjak, že vedeti, kako in kaj. Potem pokliče svojo ženo, tudi ona je vsa navdušena za mojo novo obleko. Moj krojač me meri in mrmra moje Številke, ki jih žena zapisuje z obrabljenim svinčnikom v knjigo. Ne vem, kje in kolikokrat me je že vsega premeril, zelo natančen je pri tem in gleda na vsakega pol centimetra.
To je torej prvi in najtežji korak do nove obleke. Potem pride pomerjanje. Prvič gre človek k meri zmerom zelo vesel m nestrpen, ker je pač radoveden, kakšna bo približno obleka, ko bo narejena. Krojač je napravil nekaj svojevrstnega iz mojega sivega blaga, nekaj, ker je brez enega rokava ln vse poéito » belimi nitmi. In to mi zdaj obleče namesto suknjiča! Namesto OTratnika Je priilt kos podloge, ki me zelo neprijetno reže v vrat. Toda ne dolgo, ker ga moj krojač kmalu z enim samim sunkom odtrga. Isto se potem zgodi še z enim rokavom. To me vedno zjezl, tisti rrr. Za-
kaj ga splch prišije? S kredo mi nato naslika na ostanke mojega suknjiča razne kroge in arabske, ovalne črte ln križe, izmed katerih, potem ko odidem, prav gotovo več ko polovico izbriše.
Obe naslednji pomerjanji sta veliko dolgočasne jši. Celo uro je treba negibno stati in se pustiti nabadati. Mojster je tako ves zaposlen, da ne utegne nit! odgovarjati na moja vprašanja. Tako rad bi se z njim pomenil, kakšna naj bi bila moja obleka, ali naj bosta dva gumba ali trije, ali nai oo suknjič enovrsten ali dvovrsten. Lahko govorim. kolikor hočem, on se sploh ne zmeni zame. Zabada buc'ke, reže z velikimi škarjami moj novi suknjič, da ga je vedno manj, žveči bucike in slika po meni s ploščato kredo. Cez nekaj časa umolknem, saj je tako brez pomena, da bi predpisoval strokovnjaku, kako naj dela, morda je še celo žaljivo, pa naj napravi obleko dvovrstno, čeprav sem imel enovrstno v mislih.
Neki dan prideš domov m nova obleka leži lepo polikana in zložena na stolu v jedilnici. Sladko in kislo jo človek pozdravi. Zdaj vidim, da je precej temnejša, kakor sem si mislil! Nazadnje je pa le življenjski tovariš za lep čas. Hitro jo pome. rim in že imam tisti prijeten občutek, ki ga imam vedno, kadar sem prvikrat v novi obleki. Samemu sebi se zdim imenitnejS, ves prerojen se počutim.
»Veš,« pravim potem ženi, »rajši sem is-bral sivo, svetlorjavo se mi zdi prekričeče.
Ona pa samo zmaje z glavo.
»Zmeraj vivo! Da se le ne naveličaš.«
Jaz pa kar molčim.
Kar rečeš, je odveč, saj bi tako ne razumela, ker je pač ženska, ne? K. B.
Naši otroci
S tem. da kaj opuščamo, najlaže in največkrat grešimo. In prav ti grehi »e navadno najhuje maščujejo. Njihove posledice tembolj občutimo, ker smo že pozabili vzroke. Saj vendar nismo storili nič hudega. samo opustili smo nekaj dobrega, kar bi bili morali storiti. Zlasti grešijo v tem pogledu starši nasproti otrokom.
Nri očeta ali matere ki bi ne odkrila, če si nekoliko preišče ta vest. da sta tu in tam opustila izkazovanje ljubezni nasproti otrokom. Da. sij ima vsakdo svojega otroka rad. toda vselej pač ni razpoložen ali tudi ne utegne d.a bi mu to pokazal Koliko zamudijo starsi! Hlastanje v dnevnem življenju, petna zaposlenost. — to so pač razumljivi vzroki. Redki so starši ki bi zmogli toliko notranje sile in obvladanja samega sebe. da bi v urah utrujenosti in zaskrbljenosti ljubeznivo odgovarjali na najrazličnejša vprašanja otrok ki vprašujejo sicer nadležno, vendar iz nedolžnega srca.
»Da' mi mir. nimam časa!« so v takih trenutkih običajni odgovori čeorav verno, da bi za otroke vedno morali imeti nekaj čara. Kako pogosto nastane iz tistega «-nimam časa« kar trajno stanie* Otrok postane neopazno osamljen, bojazljiv, zaprt sam vase in polagoma izgublja vero v svoje starše. Na ta nač;n se ra pravi ja najčudovitejše bogastvo slehernega otroka. Kajt' nič n- M k o dragocenega kakor otroška vera v starše, ki je prava vsebina mladosti. O, čudovita brezpogojna vera otroka v starše! V ste bclečme in -.-se tegobe majhnega življenja s« lepo izgladiio. vse žalitve so mahoma pohabljene. kadar posežejo vmes roditelji. To je vera v čudeže, ki bedi v vsakem otroku. Oče in mati kratko in malt» z moreta vse na tem svetu. Ni je težave, ki bi je ne znala zmagovito premagati Kadar pa se ta vera poruši kadaT o'roci sno-zuajo. da so starši le »labotni ljudje ?. raznim] nanakami. tedaj se že prične nova doba v živi: m ju dorašča iočega Nastopa težavna doba krz. kamor morajo star&i le rahlo posegati. To je doba. ko začne otrok defiti nsodo vseh odraslih, to je doba osamljenih src. Takšno osamljeno srce utripa v vsakomur cd tistega trenutki, ko začne samostojno živeti S trdovratnimi vprašanji pač starši v tej prehodni dobi nič ne dosežejo morda ravno nasprotje od tistega, kar želijo. Riti morajo Iiubeznivo dostopni svojim otrokom. voljni, da jim po najboljših močeh noma ga j o. kolikor otrok to želi. Neben roditelj ne sme nasfvrotovati temu. da fia bistri razum sina ali hčere lepega dne postavi na preizkušnjo. Noben roditelj se temu ne tzo'rjne. Starši, ki zna io vez med seboj in otroki od vsega poč ©tka držati v svojih rokah, doživijo, da ta vez prestane tudi najhujše preizkušnje.
Kako bogato nas oblagcdarja srečno, žareče otro'ko oko! Kako tesino naveže tak pog'ed očeta ali mater na n'une dolžnosti nasproti nežnemu bitju! Otrokove oči in u^esis so os*re. Česa vsega ne izblebetajo otročka usta! Kar koli otrok vidi ali čuje, preide v svet njegovih predstav in v njegov besedni zaklad. Zato ofovarujmo otrokove oči in uše«a pred vsem, kar zanje še ni primemo. Bodimo v tem pogledu «trosi sami s seboj. Nikdar se ne sme;o starši vpričo otrok prepirati o zakonskih zadevah nikdar ne hi smel? drug nasproti drugemu karati jeze ali bruhniti v prepir nikdar ne bi smeli o-roku pokazati obraza, polnega in srda Vnričo otrok ne smejo starši slabo* in opravi j ivo soditi o sorodnikih, znancih m domačih poslih. Otroci so s svojo živahno- domišljijo preveč sprejemljivi za take vtise. Ma smemo dražiti njihovega nagona po posnemanju sicer utegnemo lepega dne doživeti v lastno grozo, da se bodo naši otroci igrali »očeta in mater« na ta način, da se bode med seboj pretepali in posnemali jezne obraze svojih roditeljev. Nikoli na i te ne spravi v zadrego čudovita otroška resnicoljubnost, ko vendar otroku nočeš nikol» nuditi priložnosti. da bi se pred gosti m prijatelji iz-cimil kot »enfant terrible«.
Saj je vse to lahka reč: treba je le trenutnega preudarka in obvladanja samega sebe. da nudiš otroku nekaj časa in ljubez-
ni, do česar iima polno pravico. Tudi najvažnejši opravek mora biti zapostavljen ob vprašanju tvojega otroka. Vsak opravek lahko kakšno minuto potrpi, saj čc se malce pozabavaš s svojim otrokom, boš še vedre-je poprijel za delo. Zato naj naši otroci le kar mirno izprašujejo. Neverjetno so radovedni. dan za dnem se trudijo, da bi razširili. svoj »svetovni nazor«. V smešnih in presenetljivih vprašanjih se zdi včasih, da segajo do korenin življenja, kar pa ni nič čudnega, saj so jim vendar še tako blizu. Res je kdaj pa kdaj težko odgovoriti na vsa otroška vprašanja. Toda odgovoriti je treba. Ne bodite nestrpni in odgovorite tako, da bo mlada glavica vse lepo razumela. Zakaj nas dež zmoči? Zakaj je led tako gladek? In zakaj je sneg bel? Zakaj miška nima hišice kakor polž? Zakai ima lutka nožice in vendar ne zna sama hoditi?
Tisoč je takih otroških vprašanj. In pri
takem izpraševanju doživiš. da marsikatera reč. ki je odraslemu povsem umevna, ni kar tako preprosta, kadar jo je treba razložiti otroku. Otroški razum se mora širiti in širil se bo z vežbanjem. prav kakor se mišice krepijo samo tedaj, če se otrok giblje in igra.
Ali je sploh kaj lepšega, kakor pomagati bistremu otroku tedaj ko s svojimi šibkimi koraki stopa v dogajanje na tem svetu? Utešiti njegovo žejo radovednosti in odkriti večni nravstveni zakon. k; spi v otroškem srcu. uravnati ga na pravi tir — to je najlepša naloga. Nesrečni ljudje so imeli po navadi žalostno, nesrečno mladost, pogrešali so tistega zaklada, katerega vpliv se kar ne dà dovolj visoko oceniti. Tak zaklad, ki ga starši nudijo otri^om v nežni mladosti, drži človeka precejšnjo dobo po-
konci in z nirm se dà potrpežljivo in vedro
prestati marsikaj, kar je na pogled neznosno. Zato naj noben roditelj ne pozabi dati otroku ta zaklad s seboj v življenje. Tak zaklad ne stane niti pars. samo nekaj ljubezni in preudarka. Dati mu ga je treba zgodaj, kajti kadar se otrok odtuji, boš zaman tožil Nasiproti otrokom se morajo starši vedno tako zadržati da si ne morejo nikoli nič očitati.
Na pričetku večnega krogotoka stoji otTok. ki je v svoji nežni debi še blizu pravira vsega življenja, tistega pravira. kateremu se spet približa starček. I zato se dedki in vnuki tako dobro razumejo! Otrok je še blizu tiste skrivnosti, iz katere je prišel. in starček je že blizu tiste skrivnosti, ki ga kliče in vabi k sebi. Ta skrivnost je neznana dežela, od koder smo prišli in kamor gremo vsi.	R. M. G.
Vrnitev k stari ljudski kulturi
Ko se spet vrne mir na zemljo, si bodo narodi oddahnili od pre-stanih ran in tegob in zaživeli novo življenje. Prosti čas bodo uživali vedro, radostno in smiselno. V naslednjem objavljamo nekaj razgledov v nedavno preteklost in v bližnjo bodočnost.
Junijske nedelje, dve leti pred vojno, sem bil v Hamburgu priča velikega sprevoda. Vsa Evrcpa je bila v njem zastopana po najznačilnejših narodnostnih skupinah. Polne tri ure je korakal sprevod rnimo hamburškega magistrata, več ko 100.000 ljudi je pozdravljalo ljudi na tribunah. Bofcnanje je odmevalo od sten starinskih palač, godba za godbo je udarjala koračnico, fanfare so oznanjale velik ljudski praznik. Konice praporov so se svetlikale v soncu, a prapori sami so s svojimi pestrimi barvami poživljali slikovitost dolgega sprevoda, ki je bil kakor dolga kita cvetja. Posamezne ljudske skupine niso samo kazale bujnosti svojih narodnih noš, marveč so se pred slavnostno tribuno ob hamburškem magistratu tudi izživljale po mili volji, sledeč svoji pri-rodni živahnosti. Predstavniki severnih narodov so zbujali mnogo pozornosti s svojo prijetno resnostjo pa z nenavadno ljubkimi nošnjami. A kako živahni so bili Bolgari, kako veselo se je glasila koračnica Cehov, ki so imeli lastno godbo s seboj, kako gosposko so se kazale Grkinje v naj-razkošnejših opravah in njihovi spremljevalci v narodni nošnji evzonov! Švicarji so vihteli svoje rdeče zastave in jih metali v zrak, krepki pastirji so trobili v velikanske planinske rogove, skupina planšarjev in planšaric je zajodlala. Mehovi iz Bre-tanije so vabili k poskočnemu narodnemu plesu. V togem vojaškem koraku so stopali Madžari za godbo budimpeštanskih cestnih železničarjev. V dolgem sprevodu je bila najskromnejša, vendar pa ne najmanj opažena skupina iz vasi Raštaka v skopski Črni gori, kjer so se posebno lepo ohranile narodne šege, nošnja, pesem ln ples. Odtod je gospa Desa Smiljaničeva pripeljala osem mladeničev in tri r^kleta Belo opravljeni, rdeče prepasani, okrašeni z mnogimi krasnimi vezeninami so mladi ljudje iz Raštaka predstavljali pristnost narodnega življenja na balkanskem jugu. Hitro so se razživeli ti preprosti sinovi in hčerke juga v rajanju narodov, zaplesali so kolo ob brlizganju piščalkarja
Obnova človeka in oksija
Napačna je misel, da so takšne mednarodne prireditev z velikimi sprevodi narodnih noš boljše sorte maškerada. To so v resnici povsem moderne, velikopotezne manifestacije nove kulture, ki se obrača nazaj k narodu, v katerem bo poslej gotovo večno zajemala svoje zdrave vire.
2e v olimpijskem letu 1936 je Hamburg — izhodišče Nemčije v široki svet in najbolj mednaroden izmed nemških velikih mest _ imel goste z vsega sveta. Bil je takrat drugi svetovni kongres za delopust in dopust — (prvi je bil leta 1932 v Los Angelesu). Na hamburškem kongresu so bili ustvarjeni temelji za novo življenje delovnega človeka: delo, skupnost, delovni gas, — v soglasju teh treh činiteljev naj se omogoči vedro življenje delovnega človeka, kmeta kakor delavca in uradnika. Radost je mednarodni jezik, ki ga razumejo vsi ljudje na tem božjem svetu. Veselje do življenja ln do dela pa je tudi najboljša pot k sporazumevanju narodov. Ne v mržnji in hujskanju, v poniževanju lastnosti posameznih narodov, marveč v medsebojnem spoznavanju njihovih osebin in vrlin je ključ do svetovnega miru in do lepšega življenja novih pokolenj.
Duh stare Grčije se obnavlja tudi pri oblikovanju modernega delopusta. Krepilno
izživljanje v odmorih je bilo pri starih Grkih zelo upoštevano. Z igrami in telovadbo so preživljali prosti čas in so tako poživljali iztrpijeno telo kakor tudi klonečega duha. Kakor v vsej drugi kulturi in civilizaciji nam stara Helada tudi tu nudi najlepši zgled. Danes, ko si je pešteno delo v modernem svetu pridobilo pošteno veljavo, se zavedata delavec kakor delodajalec — še prav posebno pa se mora tega zavedati vsaka državna uprava kot vrhovna čuvarica soglasja posameznih stanov — da čim lepše izkoriščeni svobodni čas in čim večja priložnost izobraževanja dvigata vsestransko sposobnost ustvarjajočega človeka. Svobodni čas — naj že bo delopust ali dopust — je bil še do nedavnih let privilegij gospode. Potovanja, gledališče, koncerti, letovanja zdravilišča — vse je bilo le za izbrance. V novi dobi postaja vse to splošna last. Nemčija je bila dolga stoletja domovina številnih kast in gosposkih slojev, a v novi dobi hoče streči le delovnemu človeku. Njena vsedržavna organizacija »Z radostjo k moči« (»Kraft durch Freude«) je štela pred sedanjo vojno nad dvajset milijonov članov, imela je svoje ladje, svoja zdravilišča in kopališča. In kaj še posebno propagira? Da se v svobodnem času gojijo stare ljudske šege, da narod prepeva, spoštuje ljudske noše in starinske domače plese, predavanja in gledališke predstave. Posamezna velika gledališča so njena last, orkestri obiskujejo delavske kolonije, da prinašajo delovnemu človeku glasbene umetnine. Za preživljanje dopusta je prirejala ta organizacija izlete z lastnimi parniki na Norveško in v Sredozemlje, z avtobusi pa po vsej državi. Sport je postal v Nemčiji splošna narodna zadeva, da bi utrjeval narod in ga vzgajal k tovarištvu. Organizacija pa po posebnem svojem uradu skrbi tudi za lepoto dela. Delovno torišče mora biti čisto in prikupno, da se delovni človek v njem počuti vesel in zadovoljen, naj že bo v tovarni ali v pisarni. Delavnica mora biti svetla in snažna, prav tako mora biti tudi stanovanje delovnega človeka prikupno. Dvorišča tovarn se izpreminjajo v parke, po tovarnah in rudnikih skrbijo, da odstranijo nepotrebno navlako in prah. Delavske kolonije niso več puste, dolge kasarne, marveč naj bi imela vsaka delavska družina lastno hišico z vrtom. In tudi vasi naj bi imele čim prikupnejše lice. Pred sedanjo vojno je bila v slehernem nemškem okrožju po ena vas na leto proglašena za vzorno in je prejela poleg priznanja tudi nagrade. Takšno tekmovanje je znatno preobrazilo podobo nemških vasi in ponos je navdajal kmetovalce, ki so bili proglašeui za vzornike.
Italijanski ln nemški zgled zadnjih let pred vojno sta dala mnogo pobud za organizirano izkoriščanje svobodnega časa pri posameznih narodih Evrope in Amerike. Vodilna ideja argentinskega telesnega in duševnega vzgajanja naroda se glasi: igraje hočemo postati boljši! To lahko velja za vse narode. Igranje, sport, telesno in duševno razvedrilo so neizčrpen vir telesne in duševne meči. Vendar pa mora biti oblikovanje svobodnega časa prilagodeno potrebam posameznih narodov. Treba je posebno upoštevati duševna razpoloženja narodov. Vsaka ljudska kultura je naravna podlaga za Izživljanje v svobodnem času. Ljudska pesem, ljudski ples in ljudska igra so najpristneiši izraz pravega predstavnika slehernega naroda: kmetskega človeka
OIso Marija Ga ratti:
Trije starci
Kar ljudje pomnijo, so jih videvali v mali predmestni kavarni, kjer je bilo vse nekako plesnivo in oguljeno; oguljene so bile celo nove stvari, kolikor jih je bilo. Starci so gledali, kako ljudje prihajajo, kako odhajajo, kako se ženijo in kako umirajo. Ljudje so se pojavljali, kak** kratki meteorji ter izginjali in služili starcem kot predmet razgovorov, daljših ali krajših, kakršen je pač bil dogodek ali letni čas. Pozimi so govorili rajši, spomlaii pa jih je prevzemal občutek sladke utrujenosti, da" so molčali, prisluškujoč šumu ceste.
Tako so od pamtiveka sedeli, dominali in se razburjali, kadar so izgubljali. Drugih borb niso imeli, drugih zmag zanje ni bilo. Včasih je mirno ozračje kavarne razburkal nenadni prihod razposajenih dijakov, ki so delali nemir in kričali kakor obsedeni. Starci so položili pri takih prizorih svoje tresoče se roke na mizo, kakor bi hoteli čuvati svojo igro prel opustošenjem brezobzirnega sovražnika. Giedali so boječe in užaljeno ter čakal,i da se je zopet vrnil popoln mir.
čas jih ni bil prav nič zbližal, še vedno so jih delili: položaj, okus, vzgoja, dasi so bili tako blizu konca svoje življenjske poti. Popolnoma pa le niso bih razdeljeni, vedno sta bila dva proti,enemu. Prvi je bil odvetnik, ki je imel nekoč mnogo uspeha kot kazenski zagovornik. Rad se je spominjal preteklosti, ko je njegov glas odmeval po strogih dvoranah, pred strogimi sodniki, obravnavaječ slučaje, ki so vzbujali pozornost javnosti. Drugi je bil toženjer in je rsi psslušsl odvetnika. Ostro je pazil, ka-
dar je prišla prilika, da je lahko posegel vmes. Pripovedoval je o mostovih in jezovJh in včasih ošvrknil dobrohotno suhoparne pravnike. Tretji se običajno ni vtikal v razgovore. Sedel je mirno v svojem kotu, poslušal pazno sobesednika in gradil iz pravokotnih kamenčkov piramide. Nikoli si ni upal pritrditi temu ali onemu. Saj je bil samo »cavaliere«. Ce bi v tridesetih letih svojega marljivega dela v uradu ne bil prejel niti križca, ki mu je prinesel viteški naslov, bi ne bilo ostalo od teh tridesetih let prav ničesar.
Tovariša mu nista v ničemer prizanašala. Ako je naneslo, da se je vtaknil v razgovor in trdil stvar, ki ni bila všeč niti inženjerju niti odvetniku, sta ga ol-sula s plazom citatov in dokazov. Gleiala sta ga s pomilovanjem in zaključevala svoje dokazovanje: »Sicer pa: Kaj pa vi razumete?«
In res! Kaj pa je razumel on, saj ni bil niti sodni zagovornik niti graditelj mostov. Trideset let je samo upravljal arhiv in je poznal le stvari, ki v življenju niso vredne ničesar. Ko so odhajali iz kavarne, sta se odvetnik in inženjer poslovila od njega z malomarnim zamahom roke, sama pa sta si segla pod roko ln se oddaljila skupaj v nasprotno stran. Medsebojno sta si zagotavljala: »Spremim te do hiše«. Tako sta šla z drobnimi starčevskimi koraki, cavaliere pa je obstal na voglu ln ju opazoval, naposled pa se je sam mrmra je olpravil proti domu. Nikoli ga nista spremila, ali mu vsaj ponudila spremstvo. Odvetnikovi in inženjerjevi svojci so občevali med seboj, tožili so si svoje družinske težave, njega »cavaliera«, pa ni nihče vprašal. Bil je za svoja tovariša samo kavarniški znanec; le nekoč ko sta oba govorila o svojih sinovih, je skromno pripomnil: »Tudi jaz
imam sina.« Toda takoj je umolknil, ko se je spomnil, da je njegovo dete šibkega telesa, da nosi na sebi pečat slabe prehrane v mladosti, da so sinova lica votla in da ne napravlja vtisa zdravega in krepkega mladega človeka
Prišla je vojna in sinovi treh starcev so olšli. Eden prej, drugi kasneje. Starci so o tem živahno razpravljali- v kavami. Navdajal jih je čisto posebne vrste ponos. Odvetnik in inženjer sta se prvič sporekla. Sin prvega je bil pri lovcih, inženjerjev pa se je bojeval kot grenadir. Odvetnik je bahato omenja! perjanlco na klobukù, ki jo nosi njegov sin, grenadirjev oče pa je slavil polk svojega sina kar se je le dalo.
Ko je odšel na vojno tudi sin cavaliera, je moral slednji razodeti, da služi njegov prvorojenec pri komori. Da, pri komori, ker je bil šibak po telesu, v ostalem pa je bila usoda družine, da so nje člani služili pri komori, dočim so drugi nosili lovske klobuke s perjanicami. Vedno po korak za drugimi. Sicer je bil cavaliere s tem zelo zadovoljen: Sin Je vsaj manj v nevarnosti. Na dnu svojega očetovskega srca pa je občutil neko grenkobo nad usodo, ki njemu in njegovim ni dovoljevala enakosti niti pri smrtni nevarnosti. Odganjal si je misli s srdom. Slikal si je prizor, kako vojaki v strelskem jarku prisluškujejo, da-li se bliža topot kopit in udarec velikih čevljev vojaka, ki jim na mezgu nosi obed. Nosač z mezgom je njegov sin, ki se gotovo zadovoljno drži, ko deli hrano v nastavljene skodelice.
Toda tovariša sta vedno dražila cavaliera:
»Kako gre komori?« ga je spraševal odvetnik in ga poredno pogledoval, kadar so poročila javljala junaštvo lovcev. Inženjer
Vsa pszaniost mladini
Dobra organizacija svobodnega časa je za mladostnike važnejša, kakor za odrasle. Mladega človeka je treba telesno in duševno razgibati, starejši si navadno že sam najde razvedrila. Zato se mladostnikom posveča čim večja pozornost. Naj navedem finski zgled: Na Finskem zahtevata zemlja in delo mnogo trdih naporov. Zato jc počitek veljal do nedavnih let za glavno razvedrilo. Nova vzgoja je te starinske nazore popolnoma premagala, nikjer drugod ni telesna vzgoja kot razvedrilo in krepilo tako zasidrana kakor na Finskem, šolska mladina uživa vsako zimo štiri tedne počitnic, da se lahko naužije zimskega sporta. Na Japonskem vzgajajo mladino po naslednjih dveh načelih ljudske vzgoje in morale: fantje morajo postati junaki, dekleta pa vneta za narodno umetnost. Človek sam na Japonskem ne pomeni mnogo, če se ne žrtvuje za skupnost. Medtem ko se fantom venomer vceplja brezmejna ljubezen do domovine, se dekleta vzgajajo tako, da postanejo dobre matere in žene.
Menda nikjer tako kakor v Italiji, Nemčiji, Angliji in Ameriki se v mimi dobi pospešuje popotovanje mladine. Nešteta taborišča in prenočišča omogočajo preprosto in ceneno prehrano. Po starih šegah so v Nemčiji pred vojno spet uvedli potovanje mladih obrtniških pomočnikov in je bilo poskrbljeno, da na poti niso stradali in tudi ne spali pod milim nebom.
Kar se iger tiče, je zlasti Romunija napravila med mladino zanimive poizkušnje. Romuni poznajo nad 10.000 otroških iger, ki so jih skušali v Bukarešti pred sedanjo vojno sistematizirati in razdeliti na posamezne starostne dobe. v kolikor je pač mladina telesno in duševno sposobna za posamezne igre. Romuni upravičeno na-glašajo, da so igre prastara ljudska dobrina, ki se mora dedovati od rodu do rodu. Njihov vzgojni pomen je zelo velik, ker ne samo razveseljuje mladino, marveč jo tudi stalno druži. Mladina je razdeljena po igrah v tri starostne dobe.
Dijaštvo v marsikateri državi hlepi po izživljanju v prirodi. Marsikod se dijaštvo prostovoljno javlja za pomoč kmetom v počitnicah. To je rodilo že prav lepe uspehe. Ne samo, da so se dijaki pri kmečkem delu izredno okrepili, marveč so tudi navezali najboljše prijateljstvo s kmetskim ljudstvom, se za vse življenje zvezali z njim in z njegovimi navadami.
Delopust na kmetih
Vprašali boste, kaj naj bo z organiziranim delopustom in vobče z dopustom na kmetih? Kmet ne pezna prave ločitve med delom in delopustom. življenje na kmetih teče v svojem starem, pravem tiru, tudi tehnični napredek ne more in ne sme zadušiti starih običajev. Ko je glavno delo opravljeno, se še vedno najde kaj drobnih opravkov. Kar pa je starih šeg in navad, so najožje zvezane s tekom leta Toda dandanes je sport posegel tudi na kmete. Trdo mišičevje, izurjeno pri napornih kmet skih delih, se prijetno sprosti v lahki atletiki in prijetnih igrah. V Italiji, Nemčiji in marsikod drugod je sport na kmetih že prav tako vpeljan kakor med delavstvom. Ljudski plesi se obnavljajo. Plesi s svojimi oblikami izražajo značaj naroda. V posameznih modernih državah skrbe posebne zveze za skupinske plese, da se v taboriščih in na zborovanjih umetniško izpopolnjujejo ljudski plesi in ljudske igre. Športni in telovadni učitelji skrbijo skupno z izvežbanimi plesalci, da eo telesne vaje čim bolj polepšane z ljudskimi plesi. Pri tem pridejo seveda tudi pristne ljudske noše,
ljudsko petje in ljudski instrumenti do po« polnejše veljave.
V	Franciji posebno skrbno pazijo na ohranitev ljudskih noš, šeg in plesov. Prava domovinska ljubezen se izraža v želji, da se ohranijo svojstva posameznih pokrajin v čim pristnejši obliki. Povsod tam, kjer se razvija tujski promet, se opaža njegov vpliv tudi v tem, da se hoče narod pokazati tak, kakršen je v svojem najlepšem bistvu. Kakor na eni strani tujski promet z dotokom denarja omogoča lepši gospodarski razvoj posameznih pokrajin, tako lahko na drugi strani blagodejno vpliva na vračanje naroda k stari kulturi in ga obenem dviga k vedrejšemu, polepša-nemu življenju. Poleg ljudskih noš in plesa Je domača pesem tista, ki prva zbudi pozornost tujcev. Pristna ljudska glasba se prične pri preprosti narodni pesmici, sega pa v velikem loku do stvaritev glasbeni-kov-mojstrov, ki zajemajo iz globine ljudske duše. Barbarstvu, ki je pustošilo v glasbi dolgo vrsto let po prvi svetovni vojni, je odzvonilo. Glasba in pesem, ki Izhajata iz naroda, se spet vračata k njemu.
Vsi smo potrebni oddiha
in zdravega razvedrila
Pred petdesetimi leti se je v Europi malokdo brigal za svobodni čas delovnega čl o-vega. V bodočnosti bo le še znak zaostalosti, če delovni človek ob plačilnem dnevu ne bo vedel zaviti drugam kakor na čašo vina ali žganja. Narodi in države se naj-resneje trudijo, da delovnim ljudem oskr-bijo čim lepše izživljanje. Človek je pri svojem delu merilo, po katerem merimo narod. Vsak delavec — v tovarni, obrti, ali v Kmetiji — mora biti mož na svojem mestu. Delu mora biti priznana kulturna vrednost, delovnemu človeku pa plačilo in svoboden čas, da lahko vedno sproti nabira novo veselje do dela.
Na uvodoma omenjenem hamburškem svetovnem kongresu za oblikovanje svobodnega časa so zastopniki več kakor petdesetih narodov soglasno sprejeli celo vrsto sklepov, ki se bodo uveljavili pač šele po sedanji vojni. Sklepi pravijo: Svobodni čas naj uživajo najširše plasti vsakega naroda, sodelujejo pa naj najboljše moči in najrazličnejše ustanove. Vsaka država naj pravno zagotovi izdaten delopust in dopust ter pripomore k potrebnim sredstvom. Smiselno izkoriščanje svobodnega časa pospešuje delovno sposobnost in tako pomnožuje moč in premoženje naroda. Od otroka do starca, posamezniku kakor družini se mora nuditi možnost, da čim lepše preživi svobodni čas. V mnogem zavisi to od delavnice ln stanovanja, ki naj bosta v zvezi s svobodno prirodo. Delopust mora popolnoma nadoknaditi telesni in duševni napor v vsakem poklicu. Poleg čistih delavnic so kopališča, parki, kantine in društvene dvorane delovnemu človeku prav tako potrebne kakor tovarnam stroji. Delovni človek mora čimbolj živeti v zvezi s prirodo, z rastlinami in živalmi, uživati mora zrak in sonce. Suženj stroja mora postati gospodar svojega koščka zemlje.
Da nabere delovni človek novih moči. Jo treba urediti letne dopuste. Prav tako pa je treba sleherno soboto zgodaj zaključiti delo in nedelja mora biti popolnoma svobodna. Najkoristneje se dopust preživi na potovanju. Tudi preprostemu človeku je treba omogočiti čim cenejša potovanja po državi, da spozna domovino in jo vzljubi, a pri izletih čez mejo naj se seznani s tovariši drugih narodov. Nadalje naj se V svobodnem času čimbolj pospešuje telesna vzgoja s športom in telovadbo. Glede delopusta žensk je bil sprejet poseben sklep: V delovnem življenju slehernega naroda se mora sodelovanje žene priznati. Posamezni narodi pa morajo žensko delo uravnati tako, da bo v skladu z njihovimi prirodnimi močmi. V mnogih državah se morajo tudi poročene ženske in matere številnih otrok truditi za vsakdanji kruh. V bodočnosti bo gotovo sleherna država vzela poročene žene in matere v posebno zaščito in jih vrnila njihovim družinam. Tudi služkinjam se mora urediti svobodni čas, da bodo z veseljem pri delu in da tudi one postanejo, dobre gospodinje in skrbne matere.
Spremenjen položaj
V	gostilni sedita dva možaka. Prvi naroči pol litra vina in ponudi drugemu:
»Pij!«
»Ko pa nisem žejen!«
»Pij. človek božji, ko je že plačano!«
»Za vraga! Saj sem res žejen, pa sara nisem vedel!« — pravi drugi in zvrne čašo.
se je pri tem smejal s posebno zlobnostjo.
Cavaliere se je počutil neprijetno, če je razgovor nanesel na vojno, kar se je pripetilo pač vsak večer, zlasti ker sta mu tovariša kratkomalo onemogočila odgovor z neusmiljeno ugotovitvijo: i Kar priznajte, da se s svojo komoro ne morete udeleževati razgovora.«
Komora, komora... čeprav komora! Kaj je neki slabega na tem? Saj sin ni prosil vanjo. Ali je njegova krivda če je v komori? Cavaliere si je želel kakega posebnega uspeha pratežnikov, da bi lahko dejal: »Gletje, tudi v komori so junaki.« Srečen bi bil, ako bi mogel tovariša tako ponižati. Toda dobival je od sina samo dobre vesti, nekoliko trudna pisma, iz katerih je odsevala pretresljiva tragika
Nekega dne se cavaliere ni več pojavil v kavarni. Tovariša sta ga čakala zaman. Tako so pretekli trije dnevi. »Morda je kaj bolan,« se je spomnil odvetnik. »Ako bi vsaj vedela, kje stanuje, da bi ga šla obiskat,« je pristavil inženjer. Toda po naslovu ga nista bila nikoli vprašala. Vest ju je pekla, ia sta se bila premalo brigala zanj. Ko so odhajali, je oni vedno krenil na levo in to večer za večerom.
Nekoč pa se je cavaliere zopet pojavil. Oblačen je bil v črno in obleka mu je bila prevelika. Zdel se Je še siromašnejši. še bledejši, obraz mu je bil nekako upadel, oči pa so gledale brezizrazno. Približal se je mizi brez besede in položil tresočo se roko na mizo. Primaknil si je stol, pa ni sedel, marveč se je le šumno odkašljal.
»No?« sta vprašala tovariša
»Padel je,« je odvrnil cavaliere s trudnim glasom zroč predse, kakor da ne vidi ničesar: »Granata ga je za 'eia, ko je nesel hrano v jarke.« Obmolkn'I je in glava se mu je vidno tresla. »Komora!« je dodal in
povesil oči. »Padel je obenem s svojim mezgom. Zmerom mi je pisal, da ima rad svojo žival kakor zvestega in potrpežljivega prijatelja. Pravil je, da se razumeta. Tudi to je mogoče. Vse je mogoče po smrti.«
Trudno je krenil proti izhodu, odprl je vrata in se ustavil v negotovosti pred gosto jesensko meglo. Tovariša sta mu sledila molče in s sklonjenima glavama. Na vogalu se je ustavil, kakor vedno, in jima je z medlim gibom podal roko. Starčka mu je nista stisnila, pač pa sta ga prijela vsak z ene strani pol pazduho.
»Ce dovolite,« sta boječe dejala, »vas pospremiva domov. Morda vaši potrebujejo česa...«
Cavaliere ni odgovoril. Ustavil se je, položil glavo na inženjerjevo ramo in zajokal pritajeno kakor otrok, ki je kaj izgubil. Nato so se napotili dalje vsi trije s trudnimi, omahujočimi korakif Neki paglavec jih je opazil in se na ves glas zasmejal, mislil je, da so vinjeni.
MED TRGOVCI
—	Pa se ne bojite, da bi vam kdo med vašo odstotn ostjo vlomil v trgovino?
—	O ne, tam spi vendar moj knjigovodja.
—	Da, to vem. Ampak kdo je tam ponoči?
BESEDA NA PRAVEM MESTU
Sodnik: »Čudim se, kako so mogli listi o našem predsedniku pisati, da je odšel na zasluženi počitek?!«
Avskultant: »Ker je bfl njegov počrtefe; dokler je še aktivno služil, nezashižen.«
Davorin Ravljen. — Iidaja za
konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren I^ubomir Volčič. - Vel v Ljubljani.