feto XXXI. Številka 52 _tovitelji: občinske konference SZDL ^»■iee Kranj, Radovljica, Škofja Loka hlrijtIzdaja ČP Glas Kranj. Glavni Mbuk Igor Slavec - v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar i L A V nedeljo je bilo v Martinj vrhu tradicionalno srečanje borcev Prešernove brigade, ki letos praznuje 35-letnico ustanovitve. Proslave se je udeležilo več kot 2000 borcev, aktivistov, njihovih svojcev in drugih občanov, med njimi tudi visoki gostje Miha Marinko, Franc Leskosek-Luka, Ivan Franko-Iztok in predstavniki gorenjskih občin, domicilnih enot in vojaških enot, ki nadaljujejo tradicijo te slavne partizanske brigade. — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 11. 7. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Praznik v Martinj vrhu Prisrčno in nepozabno srečanje Megle so ležale nizko nad Blego-m in se vlekle po grapah in prav * ni kazalo, da bi se čemerno ne-'Usko dopoldne lahko prevesilo v ? dan. Toda ob šoli v Martinj (2*** partizanski vasici za hrbtom jfap&a in med mogočnimi gozdovi, « med vojno dajali zavetje števil-I* partizanskim enotam, je bilo ži-\>hno. »Pozdravljeni Prešernov< i.'«, vabii napis na skodlasti steni os r*fte šole. »Pozdravljeni! Živeli!« i* zaželeli nekdanji boni in akti io partizanske mame, ki so po ^»ib-tetih spet videle »svoje fan-Mdaj že može v zrelih letih, ta- * pa največkrat komaj otroškim ^••odrasle mladeniče in mladen-' Objemi in veselje nad ponovnim *^ljem bojnih tovarišev, bojna in ^Ka pesem žirovskih pevcev. govornikov so hitro pre-^auačno in megleno vzdušje in Nameček Je posijalo sonce, ki je Vavilo praznik Prešernovcev še *t veselejši, bolj prisrčen in še ^svečan. Srečanja borcev VIL SNOUB '•aceta Prešerna so postala ^Hcija. Vsako leto se srečujejo obletnici ustanovitve, da bi si ^vno stisnili roko, se povese-'< razvoja in napredka naše družbe in sadov svojega boja in revolucije. Letošnje srečanje, ob 35-letnici ustanovitve brigade, je bilo v nedeljo dopoldne v Martinj vrhu. Udeležilo se ga je več kot 2000 nekdanjih borcev, aktivistov, njihovih svojcev in drugih občanov, med njimi številni gostje. Ko je predsednik krajevne organizacije Martinj vrh Alojz Trdina pozdravil udeležence srečanja, je še posebej nagla-sil, da je ponosen, ker so se v Martinj vrhu zbrali poleg Prešernovcev in aktivistov tudi Franc Leskošek-Luka, Miha Marinko, Ivan Franko-Iztok, predstavniki jugoslovanske ljudske armade, predstavniki škofjeloške in kranjske občine in predstavniki partizanskih domicilnih enot in s tem dali pomen Martinj vrhu, kjer so bili krajani vso vojno ne-razdružljivi s partizani. Slavnostni govor je imela predsednica občinske konference ZSMS Škofja Loka Ivica Oblak, ki je poudarila, da so mladi še posebej ponosni, da lahko nadaljujejo tradicije tako slavne enote kot je Prešernova, in je v sodelovanju z Vojkovo brigado uničila vrsto nemških postojank in tako razširila osvobojeno ozemlje Primorske na žirovsko kotlino. Poljansko in Selško dolino. Vse do konca vojne je bila ena ključnih enot na Gorenjskem in Primorskem, dokler ni v zadnjih dneh aprila sledil še zadnji veliki pohod: 29. aprila se je brigada s Trnovskega gozda prebila čez Vipavsko dolino na Kras, odtod je nadaljevala pot proti Gorici, ki jo je po hudih bojih z umikajočimi se četniki 1. maja 1945 skupno s Škofjeloškim odredom osvobodila še pred prihodom angloameriške vojske, ki je proti Soči prodirala iz Italije. Za predsednico Škofjeloške mladine Ivico Oblak je Prešernovce pozdravil Špiro Niković v imenu kranjske garnizije JLA, ki nosi ime te slavne partizanske enote in nadaljuje njene tradicije, za njim je stopila na oder učenka OŠ Železniki, ki prav tako nosi ime Prešernove brigade, nato pa so podelili priznanja organizacijam in posameznikom za njihova prizadevanja pri ohranjenju tradicij NOB. V nedeljo so v Bubnem vrtu odprli novo cesto. — Foto: F. Perdan Praznik v Babnem vrtu Z združenimi močmi do ceste tdravko Krvina sekretar medobčinskega sveta ZKJ za Gorenisko m Organizacijam m posameznikom, ki so največ prispevali zu ohranjanje lrit dnu NO H, so poklonili posebna spominska priznanja. Med drugimi jo je piv jela tudi krajevno t trgani zavija ZZB NOV Martin/ vrh. ki je bifa gostiteljica nedeljskega srečanja. KRANJ, 10. JULIJA - Na **nainji seji medobčinskega ^eta ZKS za Gorenjsko so iz-f*Hli Zdravka Krvina za se-ffetarja medobčinskega sveta *veze komunistov Slovenijv ^Gorenjsko. Zdravko Krvina je znan go-**njski družbenopolitični de-•vec: bil je predsednik »kupnine občine Škofja Loka, Pravi j al pa tudi vrsto drugih 'zgovornih delovnih dolf.no-v gorenjskih druf.henopoli-'fnih organizacijah. Pred iz-'litvijo za sekretarja medob-nnkega sveta je bil direktor ciničnega centra v Ljubljani. — I0 potem pa je na kratko opisala nekatere najbolj važne dogodke v skoraj triletni vojni Zgodovini Prešernovcev Ustanovljena je bila 12. julija 1943. leta pri Spehu v Davči in operativni dnevnik Prešernove brigade se začenja /. besedami: »12. julij, 1943. Ustanovila seje VIII. udarna brigada iz partizanskih enot na Gorenjskem, sesto-ječa iz treh bataljonov. Za komandanta je bil postavljen tovariš Igor, za namestnika komandanta tovariš Silvan za po-litkomisarja tovariš Iztok, za namestnika poli t komisarja tovariš Robin. Isti večer je bil prirejen miting.« Brigada se je ob ustanovitvi imenovala Gorenjska brigada, sredi septembra pa je bila preimenovana v 7. SNOUB Franceta Prešerna. V pričakovanju italijanske okupacije je glavni štab odpoklical brigado na Dolenjsko in na tej poti je doživela ognjeni krst v hudem boju na Žirov-skein vrhu, toda komaj poldrug me sec kasneje je okrepljena na Turjaku slavila veliko zmago nad slovenskim belogardizmom. štirinajst dni kasne « ie že vrnila na Gorenjsko Kot je začel program srečanja ži-rovski pevski zbor ga je tudi sklenil s pesmijo Domovini. Učenci osnovne šole Železniki pa so recitirali pesmi Ota Vrhunca — Blaža Ost rov i barja. L. Bogataj Slike; F. Perdan Babni vrt - V nedeljo, 9. julija, so v krajevni skupnosti Trstenik izročili prometu novo asfaltirano cesto od križišča ceste Trstenik — Ba-šelj do vasi Babni vrt. Cesto, katero so v največji meri zgradili prebivalci Babnega vrta z lastnimi sredstvi, je v imenu pokrovitelja Gozdnega gospodarstva Kranj odprl ing. Miha Kancilja. V krajevni skupnosti Trstenik so z podobnimi akcijami poskušali že v naseljih Povije in Pangeršica. Ker vsi prebivalci v Povijah in Pangeršici niso bili pripravljeni sodelovati, ni bilo z razširitvijo in asfaltiranjem ceste nič. Nova asfaltirana cesta je vsekakor velika gospodarska pridobitev za krajevno skupnost Trstenik in za sam kraj Babni vrt. Cesta bo služila splošnemu prometu, ker pa je kraj izrazito kmečki, bo služila tudi za prevoz kmetijskih izdelkov, poleg tega pa po tej cesti prepeljejo letno preko 600 kubičnih metrov lesa. Cesta je bila zgrajena s skupnimi prizadevanji in sredstvi občinske skupščine Kranj, krajevne skupnosti Trstenik, še posebej pa krajanov Babnega vrta in Gozdnega gospodarstva Kranj. Nova cesta je dolga 1400 metrov in je do vasi široka 3,5 m. v vasi pa 2,5 m. Za izgradnjo ceste je občinska skupščina Kranj prispevala 60 starih milijonov din, krajani Babnega vrta pa so s samoprispevkom in prostovoljnim delom zbrali kar 75 starih milijonov din. To je vsekakor zelo veliko, saj je treba poudariti, da je v vasi Babni vrt le deset stanovanjskih hiš. Da je samoprispevek tako visok je povsem razumljivo, saj so vaščani poleg denarnega samoprispevka opravili tudi 2864 prostovoljnih delovnih ur, 875 traktorskih ur, posekali 18 sadnih dreves, odstranili 2300 kubičnih metrov zemlje, prestavili nekaj kozolcev in brezplačno odstopili 2030 kv. metrov zemlje. Gozdno gospodarstvo je prispevalo k gradnji 3300 kubičnih metrov gramoza in 400 kubičnih metrov materiala za fino izravnavo. Ves ta material so krajani prepeljali na cesto sami z udarniškim delom. Pohvalo zaslužijo vsi, ki so kakorkoli prispevali k izgradnji tega gospodarskega objekta, posebej pa krajani Babnega vrta, ki so s svojimi prispevki in prostovoljnim delom prispevali nad polovico vseh stroškov' gradnje. Slovesni otvoritvi ceste so poleg številnih krajanov krajevne skupnosti Trstenik in okoliških krajev prisostvovali tudi Martin Košir, sekretar za narodno obrambo socialistične republike Slovenije, ing. Miha Kancilja, direktor obrata Gozdnega gospodarstva Kranj v Preddvoru, Jože Valant, sekretar OK SZDL in drugi predstavniki družbeno političnih organizacij. Na proslavi je nekaj pesmi zapel mešani pevski zbor iz Trstenika, po proslavi pa je bila veselica. Zanimivo je, da je to bila prva veselica v Babnem vrtu. F. Perdan DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 19. julija, se bodo ob 15. uri sestali vsi trije zbori obcinsl skupščine Tudi tokrat objavljamo povzetke i/ gradiva /a posamez e točke dnevnega reda. Še posebej opozarjamo na poročilo in anali o izvajanja družbenega plana SH Slovenije /a obdobje 1076 — 1980 v let. 1976, 1977 in 1078 ter na prvo oceno možnosti razvoja v letu 1970. Pomembna pa je tudi informacija o stanju obrambnih priprav in o uresničevan ju družbene samozaščite \ občini Kranj Naročnik: Spet premalo avtomobilov Tudi letošnja ponudba avtomobilov ne bo zadovoljila povpraševanja. Proizvajalci pričakujejo nov dogovor o davčnih stopnjah, ki bo spet povečal ceno vozilom in ustavil dobavo. Treba bo torej skladne je razvijati avtomobilsko industrijo, če naj bo proizvodnja racionalna in učinkovita. Turistični naval na jadranske otoke Letošnja turistična sezona bo, kakor kažejo podatki s Kvarnerskih otokov, precej uspešna. Cres in Lošinj sta sprejela skoraj 20 tisoč gostov, Rab 13 tisoč Krk pa je letos še posebno priljubljen. Posledica tega poletnega navala je večurno čakanje na trajekte, zlasti ob koncu tedna. Tudi hoteli so polno zasedeni, prostor pa je vedno teže dobiti tudi v kam-pih in pri zasebnikih. »Primorska razstavlja« v Kopru V petek je bil v Kopru slovesno odprt 9. mednarodni sejem »Primorska razstavlja«, kjer razstavlja 115 raz-stavljalcev iz Slovenije, Istre in Furlanije - Julijske Krajine. Letos ima še vedno potrošniški značaj, vendar pa so gospodarska zbornica Slovenije in družbenopolitične skupnosti že podprle namero, da se sejem razvije v specializiran sejem jugoslovanskega pomorskega gospodarstva. Sejem spremljajo razna posvetovanja in srečanja, razstavljalci pa si bodo ogledali tudi koprsko luko. Slovenski izvršni svetna obisku v Črni gori V soboto se je s tridnev nega delovnega obiska v Crni gori vrnila delegacija slovenskega izvršnega svet a. ki jo je vodil dr. Anton Vra tuša. V pogovoru z urednikom črnogorskega dnevnika Pobeda je dr. Anton Vratuša poudaril pomen gospodarskega sodelovanja med SR Crno goro in Slovenijo, ki naj bi se v prihodnje nadaljevalo in razširilo z doslej ozkega področja blagovne menjave. Okrepili naj bi predvsem sodelovanje na področju aluminijeve m kovin ske industrije, ki dajeta naj \ večje možnosti. Obvoznica — pridobitev za turizem Ze več kot dva meseca potekajo gradbena dela na otoku Pagu, ki se bodo končala predvidoma v septembru in bodo dala temu turističnemu središču moderno cesto. Zgrajena je iz sredstev, ki jih je Hrvatska zbrala iz posojila za ceste in bo pome nila pravo prometno ruzbre menitev za konec turistične sezone. Nova tovarna v Velenju V soboto so v Velenju od prh tovarno prostorskih elementov, ki so /o imenovali program Dom 101 in pomeni V sedanji tehnologiji po memben preobrat. Poskusna proizvodnja naj bi dala letno okrog tisoč elementov, kar pomeni 20 tisoč kvadratnih metrov površine. S proizvodnjo prostorskih celic bo tudi delo pri sestavljanju sta novanj in družbenih objektov močno olajšano. Slavnostna seja v Tržiču - V tržiškem paviljonu NOti so sv pretekli petek zbrali na delovno in slavnostno sejo člani občinskega odbora Zli in nadzornega odbora, predsedniki krajevnih združenj ZB, člani konusi/ m vo jaških vojnih invalidov. Seja je bila uvod v letošnje praznovanje dneva borva, ki so ga Tržičuni počastili z osrednjo slovesnostjo v torek na Bistriški pla nini. (H. J.) - Foto: d. Zaplotnik ŠKOFJA LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine, začela se je ob 7. uri, razpravljajo o izdelavi študije energetskega kompleksa Trata, predlogu plana proračunskih dohodkov in izdatkov občine Škofja Loka v letošnjem prvem polletju predlogu sklepa o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Iskra Železniki, pogodbi o pobiranju sredstev za pomoč starim obrtnikom, določitvi občinske meje v naravi in še nekaterih drugih zadevah. Na dnevnem redu skupnega zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine je predlog analize uresničevanja družbenega plana občine Škofja Loka, predlog programa dela občinske skupščine do junija prihodnje leto, predlog odloka o podeljevanju priznanj občine Škofja Loka, razprava o dokumentih skupnosti slovenskih občin ter volitve m imenovanja. Na skupnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela bodo spregovorili o predlogu odloka o zazidalnem načrtu športno-rekreacijske cone Škofja Loka in predlogu sklepa o ugotovitvi splošnega interesa na zemljišču, ki je potrebno za zgraditev objektov za eksploatacijo rudnika urana Zirovski vrh v ustanavljanju. V četrtek, 7. julija, ob 12. uri bo 5. seja občinske konference ZKS Škofja Loka. Na seji bodo obravnavali poročilo sekretarja o delu organizacije ZK Škofja Loka od januarja do konca junija letos, poročilo o razpravah v 00 ZK o predlogu reorganizacije ZK in izvolili organe konference ZK Škofja Loka. L. H. JESENICE Za danes, torek, 11. julija je sklicana seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o osnutku odloka o občinskih blagovnih rezervah v jeseniški občini, o predlogu za preimenovanje temeljne organizacije združenega dela osnovne šole Koroška Bela v temeljno organizacijo združenega dela osnovna šola KaraVarišklh kurirjev, o osnutku odloka o potrditvi zazidalnega načrta stanovanjskega območja Hrušica-zahod ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. Vloga sindikata v Tržič — V sredo, 29. junija, so se sestali člani občinske konference ZKS Tržič na razširjeni seji skupaj z aktivisti sindikata in razpravljali o oceni uresničevanja družbene vloge sindikata in delovanje komunistov v sindikatih. Iz razprave je bilo razvidno, da vlogo v sindikatih komunisti še ne opravljajo tako kot je začrtano v statutu in v ostalih dokumentih zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. Še posebej gre tu /a vlogo komunistov — neposrednih proizvajalcev, ki bi pri tem morali odigrati najpomembnejšo vlogo. Vendar pa ima sam aktiv delavcev-neposrednih proizvajalcev težave s kadri, ki so le premalo seznanjeni z delom sindikata in premalo poznajo družbenoekonomske odnose. Nekaj je tudi primerov, da so posamezni aktivisti odmaknjeni od svoje sredine Kot primer služi temeljna orga nizacija združenega dela Peko mreža, kjer se le malokrat sestajajo, s tem pa slabijo enotnost pristopa k posamezni akciji. Ti sindikalni akti visti bi se moraii v vsakem primeru vključevati v tiste sredine, kjer živijo in delajo. Precejšen poudarek so dali tudi vlogi mladih pri uresničevanju nalog. Mladina je preveč odri njena od središča dogodkov, odlo čanj in razprav. Zato bi se morali za boljše razmere zavzeti v sleherni temeljni organizaciji in v krajevni skupnosti in pripravili analizo o sta nju. Javna razprava Tržič — Osnutek odloka o v«'ji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali je bil na zadnjih sejah zborov tržaške občinske skupščine ugodno sprejet. Ker gre za pomembno področje, ki zadeva precej občanov, je skupščina menila, da mora osnutek še pred spre*- iemanjem v javno razpravo. Le-ta ►o trajala do konca julija. Potem bo o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali ponovno razpravljala občinska skupščina. -jk Vsekakor bi morali pospešiti izobraževanje sindikalnih aktivistov ter postopoma odpraviti vse tiste probleme, ki zavirajo plodnejše nadaljnje delo. Na seji so dali tudi soglasje k predlogu za izvolitev Zdravka Krvi-ne za sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Prav tako so potrdili predlog za ustanovitev nove osnovne organizacije ZK v SAP Ljubljana, TOZD Gorenjska, ato busni promet Tržič Tudi popoldanski vrtci Zaradi visoke zaposlenosti žena v kranjski občini ne prihaja le do težav pri varstvu predšolskih otrok, pač pa tudi pri zagotavlja nju popoldanskega varstva, saj nemalo zaposlenih žena dela na (Ive izmeni Ker je bilo doslej že nekajkrat postavljeno delegatsko vprašan |e v skupščini otroškega varsiva, se je /daj Vzgojno varstveni /,avod Kranj odločil, da bo v nekaterih kranjskih vrtcih organiziral tudi popoldansko varstvo otrok, Vendar p« bo ta oblika varstva nemenjena le zaposlenim ženam, ki delajo do 19. ure ali drugače povedano, popoldanski Vrtet' bo odprt le do l!J..f<> ure Nočno varstvo — tO je varstvo tja do 22. ure in več vsekakor i/ pedagoških in zdravstvenih raado KOV za majhne otroke n< bi bilo primerno. Vzgojno varstveni za vod Kranj bo do koma julija letos zbiral prijave za popoldan sko varstvo m je zato že razposlal vprašalnike v delovne organ iza cije in krajevne skupnosti Glede na število prijav za popoldansko varstvo se bodo kasneje določili vrtci, ki bodo odprti ves dan, lo je do I !>..{(). Partizansko slavje v Rivoliju Kranj — Prejšnji teden se je v pobratenem mestu Rivoli v Italiji mudila tričlanska delegacija Občinske konference ZKS in Skupščine občine Kranj, ki jo je vodil Boris Bavdek, sekretar občinskega izvršnega sveta. Skupaj z delegacijami iz drugih pobratenih mest in desettisoči domačinov seje udeležila veličastne proslave v spomin na 2044 partizanov in domačinov zahodno torin-ske cone ki so med II. svetovno vojno v bojih z Nemci in fašisti dali svoja življenja za svobodo, posebno poleti 1944. Proslava je bila, tako kot vsako leto prvo nedeljo v juliju na 1314 m visokem gorskem sedlu Colle de Lys, kjer stoji spomenik padlim partizanom. Letos so organizatorji proslave dali poseben poudarek boju za mir v svetu, za razorožitev, popuščanje napetosti in proti vsem oblikam terorizma. Na to temo so namreč v okviru praznovanja priredili enodnevno posvetovanje z mednarodno udeležbo. S prispevkom o stališčih Jugoslavije do sodobnega političnega terorizma je v razpravi na posvetovanju sodelovala tudi delegacija iz Kranja. ..... .,. Partizanski praznik v Rivoliju je izzvenel v izražanju čvrste volje vseh udeležencev, da je treba storiti vse, da se ne bi ponovile strahote II. svetovne vojne in da bi človeštvo živelo v miru in sožitju. T. M. Brigada AVNOJ 78 na poti Z osrednje republiške proslave dneva borca na Dobrepolju, ki je bila posvečena 35-letnici divizij in korpusov NOV Jugoslavije na območju Slovenije, je 4. julija krenila na pot letošnja pohodna brigada AVNOJ 78. Brigado sestavlja 120 mladih iz občinskih konferenc ZSMS, družbenih organizacij in JLA. Na 12-dnev-nem pohodu bo obiskala najpomembnejše pomnike naše revolucije od Kočevske reke, kjer je bil prvi kongres ZSMS, Kočevja, Baze 20, od koder je krenila delegacija 1943. leta, 'Črnomlja, Bihaća, Drvarja, Jajca. Kozare do Jasenovca. M. Erzin Novo sindikalno V soboto dražji lokalci KRANJ - Izvrsni svet skupščine občine Kranj je v petek odobril nove cene za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu, kot jih je predlagala delovna organizacija Promet v okviru Alpetoura oziroma njena temeljna organizacija Potniški promet. Iz prve v drugo in iz druge v tretjo cono bo s 15. julijem veljal prevoz 3 dinarje, iz prve v tretjo cono pa 4~dinarje. Nove cene so mišljene za mestni promet na linijah Stra-žišče-Naklo, Britof-Hrastje in Rupa-Breg. H. J. Priprave na praznik Javornik — V krajevni skupnosti Javornik —Koroška Bela se že pripravljajo na proslavo letošnjega krajevnega praznika, ki ga bodo počastili z več kulturnimi in drugimi prireditvami. Pripravljajo ga v spomin na talce, ki so jih Nemci ustrelili na Koroški Beli. V krajevni skupnosti Javornik — Koroška Bela, ki sodi med najbolj aktivne jeseniške krajevne skupnosti, so v minulem obdobju zabeležili vrsto pomembnih uspehov. Zaživelo je delo krajevne skupnosti, njena samoupravna organiziranost, ki se odraža na vseh področjih. Vendar pa ostaja še veliko nerešenih vprašanj, ki pa jih postopoma odpravljajo. Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti so med drugim obravnavali tudi obnovo poslopja stare šole v Javorniškem rovtu, kjer bo potrebna učinkovita akcija. Vrtec na Koroški Beli je zgrajen, delavci jeseniškega Kovinarja urejajo okolico, tako, da bodo vrtec odprli ob krajevnem prazniku. Obenem se pripravljajo tudi na izgradnjo potrošniške postaje plinovoda, ki bo stala ob novi črpalki na Koroški Beli. D. S. Praznik v Bistrici Pred dnevi je bila v osnovni šoli heroja BračiČH v Bistrici svečana proslavitev praznika krajevne skupnosti Bistrica. Na prireditvi so podelili krajevna priznanja 0F, v kulturnem programu pa so nastopili pevci, učenci osnovne šole heroja BračiČH m kvintet bratov Zupan. J. K. Novo vodstvo Radovljica - Na volilni programski seji občinske konference ZSMS Radovljica, ob zelo dobri udeležbi delegatov iz osnovnih organizacij ZSMS in predstavniki občinskih drubženopolitičnih organizacij, so 29 junija najprej obravnavali in potrdili poročilo o delu mladinske organizacije in organov občinske konference ZSMS v preteklem mandatnem obdobju, nato pa opravili volitve novega vodstva. Za predsednika novega 23 članskega predsed siva občinske konference ZSMS je bil izvoljen za naslednje mandatno obdobje Tone Pretnar, predsednik osnovne organizacije ZSMS Viator T0ZD hoteli Bled, za sekretarja pa Srečo Kunčič, delegat (»snovne OT« ganizaei|c ZSMS V krajevni skupnosti Bled. Delegati so izvolili tudi štiri predsednike komisij, ki niso člani predsedstva, tričlanski nad zorni odbor, medtem ko bodo novi devetčlanski sekretariat izvolili na prvi seji predsedstva avgusta Kon teren, a |e nato spre|ela programske* usmeritev občinske konterenee ZSMS, na kateri je glavni poudarek na krepitvi osnovnih organizacij in specializiranih konferenc mladih ter ,,a odpravi vseh nepravilnosti, ki so bremenil« delo radovljiške mladinske organizacije. vodstvo Na četrtkovi skupščini občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka so pregledali štiriletno delo občinskega sveta in njegovih organov, ki je za-, obsegalo obdobje izredno pomembnih sprememb v naši družbi, ki so jih prinesla nova ustava in zakon 0 združenem delu in so naložile pred Olga BandeIj sindikate pomembnejše naloge in mu dale izredno pomembno vlogo pri spreminjanju družbenoekonomskih odnosov. Sprejeli so tudi programske usmeritve za delo v prihodnje in začasni statutarni sklep o organiziranju in delovanju občinskega, sveta. Izvolili so tudi nov občinski svet in nadzorni odbor ter delegata za 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ Janez Taler Na prvi seji občinskega sveta so za novega predsednika tega organa izvolili Janeza Talerja, za njegovo namestnico pa Olgo Bandelj. Oba sta doma iz Škofje Loke in sta dolgoletna družbenopolitična delavca ki sta opravljala že vrsto pomembnih funkcij. Med drugim je bi] jaiuv Palci predsednik občinske konference SZDL v Škofji Loki, Olga Bandelj pa predsednica OK ZSMS 'Jan *ak< 'i 'an lih Wli >1< I ki le-ila n->ja \rek, 11 Julija 1978 V MU s" Koristno posvetovanje v Radovljici )puSčene planine nam niso v ponos RADOVLJICA - Pred krat hi je Skupnost slovenskih obla v sodelovanju z Zadružno poo Slovenije in občinsko *ap*čino Radovljica pripravila Radovljici posvetovanje o kme-ffcru, na katerem je veljala še 4«ebna pozornost izkoriščanju ima tega sveta v republiki Slo-suji. Za uvod so učenci osnov-h iole pripravili kulturni pro-S»m, značilnosti občine gostite-pe pa je orisal predsednik nje-izvršnega sveta Franc Pod- >«novne misli za razpravo so "spravili inž. Tone Robič, vodja *tra za pospeševanje kmetij- ri y Sloveniji pri Zadružni zve-' Slovenije, Andreja Ropret, re-?entka za kmetijstvo radovlji-« skupščine, in Žarko Žigon, •edsednik občinske skupščine **dhe ob Dravi, ki sodijo med 4jbolj hribovite predele v Slo-viji, ležeče ob državni meji. Zanimive podatke in predloge ■ bilo slišati na radovljiškem letovanju, ki je bilo združeno tfiedom Poljč in nekaterih ni-"ukih in višinskih pašnikov v 4ovljiški občini- Slovenija ima 705.900 hektarjev travnatega sveta, kar predstavlja 79 odstotkov vseh kmetijskih površin. Od travnatega sveta imamo v Sloveniji 246.770 hektarov ali 35 odstotkov vsega travnatega sveta pašnikov. 324.670 hektarov ali 46 odstotkov travnikov, 19 odstotkov vsega travnatega sveta pa predstavljajo orne površine, na katerih gojimo travne oziroma krmne kulture. Srednjeročni program razvoja kmetijstva poudarja, da kaže smeleje z najrazličnejšimi agromelioracijami in hidromelioracijami zviševati proizvodnost travnatega sveta, vendar nam za zdaj uresničevanje tega cilja povzroča precejšnje preglavice. Zato pa po drugi plati travna površina prekriva vedno več ornih površin, za katere pa menimo, da morajo biti izključno namenjene proizvodnji hrane oziroma krmi, kjer naj prevladuje koruza. V Sloveniji imamo pri pridelovanju krme na travnatih površinah velike neizkoriščene rezerve na pašnikih, bodisi nižinskih ali višinskih. Nad 246.000 hektarov jih imamo v Sloveniji, od katerih i a. pašne skupnosti upravljajo 69.000 hektarov, v zasebni lasti pa je 177.000 hektarov pašnikov. Največ pašnikov in planin je v alpskem, kraškem in predalpskem območju. Nekdaj so bili pašniki in planine izrednega pomena za razvoj živinoreje. To je še posebej veljalo za Tolminsko, Gorenjsko, Savinjsko dolino in Koroško. Za dolinska kmečka gospodarstva je bila poletna paša na planinah razbremenitev. Več časa je bilo na voljo za druga opravila, razen tega pa se je čreda na planinah nekaj mesecev prehranila. Zanimivi so podatki, da se je še pred 15 leti pasla živina na 240 dolinskih in visinskih pašnikih. Skoraj štiri mesece so planine preživele 13.500 glav živine, 11.000 ovac in okrog 400 konj. Na planinah je bilo nad 1000 hlevov, 200 koč za pastirje in nad 60 sirarnic in mlekarnic. Zadnja leta pa nas opozarjajo na nezavidljiv položaj pašnikov in planin. Leta 1976 se je na 112 planinskih pašnikih v Sloveniji in na 16 predplaninah paslo nekaj nad 6000 govedi, od katerih je bilo krav 3000, prav toliko pa ovac, konj pa je bilo le 85. Vedno več pašnikov zarašča gozd, vse pozornosti vredni pa so 27. lesni velesejem v Celovcu od 12. do 20. avgusta Ogledalo lesarstva ». . t v i / a>u i , marsikje razpadajoči planfnski . »o letošnjem celovškem lesnem sejmu bo sode- objekti. Zmanjšala se je količina koalo 1600 razstavljavcev iz 30 držav - Na fJnVV^tr^Vt^ '3.000 kv. metrih razstavne površine bodo pred- dJ,ab1j1^,,ju pastir' ev za pašo na hvljena gozdarska tehnika, transportna sred- P DruTbena skrb za oživitev Pia-fra žage, stoji za obdelavo lesa in lesni izdelki nov^i,? p*šni.koy in p^nin 8e Ob sejmu vrsta zanimivih spremljajočih prire- Sj^zaTaso na planinah, ph Tem ditev - Jugoslovanski dan 16. avgusta %£g*,^^3^ i" ™~ RAZŠIRITEV TATC V PRIŠTINI - Iskra Elektromehanika je v petek, 30. junija, skleni/a pogodbo s Podjetjem pa ptt promet Priština za razširitev tranzitne avtomatske telefonske centrale M 10 C v Prištini. Pogodbo o razširitvi sta v Tovarni telekomunikacij v Kranju pttdpisala glavni direktor Iskre Elektromehanike Aleksander Mihev in direktor PTT Priština Hamzu Mehmeti. Z uresničitvijo te pogodbe se bo zmogljivost TATC v Prištini podvojila, kar kaže na vedno večje potrebe po nadaljnjem razvoju tel?fonskega omrežja v Jugoslaviji. — A. BOC — Foto: Ivan Okršlar Skupščina tržiškega sindikata Znanje uhaja Poletni lesni velesejem v Ce-:% tokrat bo od 12. do 20. avgu- * k lahko označili kot izložbeno ^Avstrijskega in tujega lesnega ■ Varstva oziroma prikaz najno-dosežkov na tem področju. 'J103.000kv. metrih razstavne po-J»e bo namreč združil približno f> razstavljavcev, od teh jih bo '*»j polovico iz 30 držav sveta. • sejmu bodo prikazana kvali-gozdarska tehnika, transportih *edstva, stroji za žagarske obra-r^mji za obdelavo lesa in lesni iz-i*1, takorekoč pot lesa od njego-,^ rojstva, pogozdovanja, prek se-fclia in transporta, predelave v ža-J/Siem obratu, obdelave v mizar- g obratu do končnega izdelka. l*>rinajstič zapored bo na celovit lesnem velesejmu prikazan ža-r**ki obrat v pogonu. Kot gradbeno i barski obrat pa bo letošnja sejem-P Tiizarska delavnica opremljena K izdelavo dvižnih in premičnih 1 -poudarkom na montaži. ' sejmu pa organizatorji pri-tjvijajo tudi vrsto spremljevalnih i 'Hitev. Najpomembnejše bo •kovno posvetovanje. 9. medna- 9. rodni simpozij na temo Dopolnilno izobraževanje v gozdarstvu, ki bo od 14. do 16. avgusta. Od 11. do 13. avgusta bo 16. delovno zasedanje evropskih strokovnih novinarjev lesne stroke, en dan bo namenjen pogovorom z zunanjetrgovinskimi delegati in podobno. Udeležba več narodnosti podčrtava internacionalnost 27. lesnega ve-lesejma. CSSR, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Poljska in ZRN bodo priredile kolektivne razstave in imele tudi svoje reprezentančne dneve. Jugoslovanski dan bo 16. avgusta. Na celovškem velesejmu bodo sodelovala slovenska in hrvatska podjetja prek gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske. Razstavni prostor bo nekoliko večji kot minulo leto, kar tudi kaže na boljše sosedske in gospodarske odnose med obema državama. Jugoslovani bomo na sejmu prikazali dosežke s področja živilske, steklarske, pohištvene, tekstilne in galanterijske industrije, odprta bo turistično-informativna poslovanica, gostinsko-restavracij-ski delež pa bo nosila Radenska. H. J. minskem, obilo dela pa se nam ponuja tudi na Gorenjskem, vendar za zdaj lahko ugotavljamo večje premike le v radovljiški občini. Kmetijske zemljiške skupnosti v sodelovanju z lastniki živine, pašnimi skupnostmi in bankama resneje odstranjujejo posledice preteklega zanemarjanja tega področja kmetijstva. Seveda pa reševanje problematike planin in pašnikov ne sme biti ločeno od reševanja celovite kmetijske problematike. K urejenemu pašniku ne sodi le pašnik v najožjem pomenu, ampak spadajo zraven tudi objekti za pastirje, planšarje in živino, dovozne poti, predelovalnice mleka v sir itd. Nesmiselno in škodljivo je pastirske stanove spreminjati v vikende. Skrb za pašnike je del skrbi za razvoj hribovskega in gorskega kmetijstva ter del našega truda, da ti deli dežele, ki večinoma leže ob meji, ne bi ostali neobljudeni. Pomoči tem predelom namreč ne smemo gledati le skozi trenutni učinek dinarja! Tržič — Na zadnji skupščini občinskega sveta zveze sindikatov Tržič je bilo nekajkrat poudarjeno, da se je sindikalna organizacija premalo vrasla v politični in delegatski sistem in da gredo mimo nje številna vprašanja, o katerih bi moral reči sindikat svojo besedo. Izpostavljene so bile ugotovitve, da sindikalna organizacija premalo sodeluje z mladinsko organizacijo in organizacijo ZK, še posebno pičel pa je njen vpliv v krajevnih skupnostih. Res je tudi, da pa tudi aktivnost komunistov v sindikalni organizaciji ni takšna, kakršna bi morala biti. To seveda ne pomeni, da v tržiški občini ni bilo akcij, kjer ne bi sodelovale vse organizirane subjektivne sile. Kjer je bilo delo tako zastavljeno, so akcije uspevale. Tako je bilo pri volitvah, pri ocenjevanju, in pospeševanju uresničevanja »zakona o združenem delu itd. V sindikalnem delovanju je še vedno prepičel vpliv sindikalnih skupin, ki morajo združevati interese delavcev v združenem delu, premalo pa je tudi spodbud za boljše planiranje, ki je še marsikje nerealno in bolj podobno spisku želja. Predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Tržič Jože Zupančič, ki mu je skupščina tudi v prihodnje zaupala to dolžnost, je v uvodnem referatu opozoril na problem, ki se že nekaj časa pojavlja v Tržiču. Okrog 1000 Tržičanov se vsak dan vozi na delo izven občine. Ugotovitev ne bi bila tako resna, če ne bi vsak dan odhajali izven občine ljudje z visoko strokovno usposobljenostjo. Mnogi med njimi so med šolanjem prejemali štipendije tržiškega združenega dela in občinske skupnosti, pa jih občina vseeno ni uspela zadržati doma. Skupščina občinskega sveta zveze sindikatov je skušala najti vzroke temu. Delegati in gostje so ugotavljali, da je uhajanje strokovnjakov in znanja iz občine posledica slabih kadrovskih planov, pa tudi neurejenih medsebojnih odnosov po delovnih kolektivih. Tudi merila za osebne dohodke vedno ne upoštevajo v zadostni meri znanja in usposobljenosti. Z načrt-nejšo in učinkovitejšo kadrovsko politiko je treba začeti že pri štipendiranju in usmerjanju mladih v poklice, na najrazličnejše načine pa kaže tudi vzpodbujati in stimulirati tudi izobraževanje ob delu. Tudi za tržiško občino velja ugotovitev, da smo v najrazličnejših samoupravnih sporazumih o združevanju dela v delovno organizacijo posvetili na desetine členov določbam, ki jih urejajo že najrazličenjši drugi zakoni in predpisi, nagrajevanju, oblikovanju odnosov med delavci in delitvi ustvarjene vrednosti pa smo namenili le nekaj suhoparnih in premalo vsebinskih besed! J. Košnjek J. Košnjek f SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Status »invalidne osebe« (D hriki smo že obravnavali novo dejavnost invalidnih \ov^e službe' za zaposlovanje i 1 janja in zaposlovanj? >seb. V okviru H'za "zaposlovanje Kranj je s 1. septembrom ^la delovati strokovna komisiju L stopnje za ♦ Zlf«nie lastnosti invalidne osebe. Namen delo-Otavljanj^e tav|janje preostale delovne spo- Bja komjsijej * ,h <)S(l|) m pndob.tev statusa mosti tezJ ba; v skladu z zakonom o usposab-♦mvahdna ose^„Q„M1 invalidnib oseb. Namen tega oseba« vaooslovanju invalidnih anju ,n takSno družbeno varstvo invalidnih '-kona je.f" ho omogočena vključitev v normalno *b, da J,r" delovno „kolje ter s tem vrnjena vera Vjjenjsko 1 'jzben*' PV^/e niorebitne socialne pomoči ieiežni s" '>'" ie _ Postopek izvajanja zakona o usposabljanju in poslovanju invalidnih oseb se začne s pripravljalnim postopkom. Ta obsega vsa opravila od evidentiranja kandidata do priprave gradiva za prvostopenjsko strokovno komisijo za ugotavljanje lastnosti invalidne osel H*. Predlog za ugotovitev lastnosti invalidne osehe 'in za priznanje ustreznih pravit- naslovi prizadeta ose ba na skupnost za zaposlovati je. ki je pristojna stalnem prebivališču. Predlog pa lahko da, če oseba m opravilno sposobna, tudi občinska skupnost socialne ga skrbstva, občinska zdravstvena skupnost, zdrav stvene organizacije, v katerih se taka oseba zdravi, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in krajevna skupnost, kjer ima oseba stalno bivališče Kvidenliranje kandidata pri skupnosti opravi svetovale« zaposlit ve. Svetovalec zaposlitve /hrane podatke o cvidcnlir, nem kandidatu odda rehabilitacijskemu svetovalcu, ki kandidata pripelje do strokovne komisije I. stopnje Rehabilitacijski svetovale«- z intervjujem ugotavlja problem obravnavane osebe, pri tem pa nui deloma pomagajo opisane ugotovitve svetovalca zaposlitve Po končanem opisu problematike rehabilitacijski sve tovalec kandidata usmeri z »napotnico« k zdravniku medicine dela. Zdravniško poročilo, ki ga rehabilitacijski svetovalec prejme od zdravnika medicine del« (lahko tudi od lečečega zdravnika) sodi v sestavni del dokumentaciji', ki se pripravlja za strokovno komisijo I. stopnje. 1/. zdravniškega poročila so že delno razvidne možnosti za usposabljali je in zaposlitev kandidata. Pri odločitvi o vrsti usposabljanja m zaposlitve imajo pomembno vlogo tudi delavci strokovne službe skupnosti za zaposlovanje: psiholog, poklicni svetovalec, svetovale« zaposlitve itd. Dokončno zbrano in urejeno dokumentacijo izroči rehabilitacijski svetovale« predsedniku strokovne komisije I. stopnje. Marko Jeršin rehab. svetovalec Turizem v presoji RADOVLJICA — V občini se pripravljajo na problemsko konferenco o razvoju in o prihodnosti turizma v občini. Konferenco naj bi pripravili jeseni, zdaj pa imajo že nekaj tez za pripravo problemske konference. Turizem in gostinstvo sta za občino panogi, ki sta prednostnega pomena. Do leta 1970 so beležili v občini nadpoprečne rezultate, po tem letu pa se čuti upad gostov in nočitev. Za srednjeročno obdobje 1976 do 1980 so si delavci s področja gostinstva in turizma pripravili svoje programe, a uresničevanje zaostaja. Gradnja novih objektov ne poteka po načrtu, ekonomski položaj delovnih organizacij je vse težji, število gostov in nočitev pa manj. V prvih mesecih letos je med organizacijami, ki so poslovale z izgubo, največ organizacij s področja turizma in gostinstva. V občini ugotavljajo, da na razvoj turizma in gostinstva vpliva več stvari; med drugim tudi naložbe in družbeni proizvod, ki so v gostinstvu in turizmu približno trikrat večje kot v ostalih dejavnostih. Veliko denarja je v gradbenih objektih, produktivnost dela pa je odvisna od števila zaposlenih in delovne intenzivnosti. Tržišče je največkrat tuje in zelo različno ter zahtevno, turistični in gostinski proizvodi pa so pomemben vir dohodkov občinskih, republiških in zveznih proračunov. Stalno povečevanje teh davkov in prispevkov je dodaten vzrok za pritisk na večje cene gostinskih in turističnih storitev. Osebni dohodki in akumulacija so precej nižji kot v ostalih področjih, delovni pogoji so slabši, fluktuacija delavcev v turizmu je zato že dosegla kritično mejo in za ta poklic skoraj ni več zanimanja. Zato predlagajo, da bi v občini do gostinstva in turizma vodili ugodnejšo bančno politiko ter tem dejavnostim namenili več drugih ugodnosti. Ob tem pa je seveda jasno, da so za nezavidljiv položaj krive tudi same delovne organizacije. Dobrodošlo in zaželeno bi bilo enotno nastopanje na tržiščih, skupno dogovarjanje in usklajevanje, skupna kadrovska politika. Zdaj večinoma vsaka temeljna organizacija združenega dela nastopa sama in zagovarja svoje ozke zasebne interese ter se po svoje usmerja. Zato bodo morali analizirati in oceniti sedanji razvoj vsega turističnega gospodarstva, izdelati dolgoročni program razvoja turističnega gopodarstva ter akcijski program za uresničevanje srednjeročnega programa, ki naj bi prispeval k najbolj hitri sanaciji sedanjih razmer. Vsi turistični delavci si bodo morali prizadevati za večjo kvaliteto turistične ponudbe« ob razrešitvi problemov, s katerim se radovljiško gostinstvo in turizem še spopadata, pa bodo boljše možnosti za dobre rezultate, ki jih je ta dejavnost že dosegala v minulem obdobju. D. S. Puštalsko dvorišče pod streho Škofja Loka — Nekdaj uspešna dramska dejavnost je v Škofji Loki že pred nekaj leti začela zamirati. Ena ali dve premieri, ki ju vsako leto uprizorijo igralci Loškega odra, za to živahno mesto nikakor ni dovolj. Vzrok za nazadovanje je v prvi vrsti najti v zelo slabih prostorih loškega gledališča. Nasprotno od dramske dejavnosti pa je dosegla glasbena v vseh zvrsteh ogromen napredek, kar kaže, da Škofjeločani želijo delati v kulturnih skupinah in poživiti svoj vsakdan in kulturno življenje v starodavnem mestu. Take pobude že precej časa kažejo in na glas izgovarjajo tudi škofjeloški mladinci, ki v prostem času skorajda nimajo početi drugega kot sestajati se v zakajenih gostinskih lokalih, saj nimajo niti svojega kluba niti Česa drugega. Nekaterim mladim se je sicer uspelo vključiti v igralsko skupino Loškega odra, v pevski zbor ali glasbeni ansambel, vendar je to le peščica. Ena od pomembnejših nalog škofjeloške mladine pa je prav vključevanje v kulturno delo. Zato so člani kulturne komisije in predsedstva občinske konference ZSMS skupaj s komisijo pri občinski zvezi kulturnih organizacij pripravili v tem trenutku najprimernejšo, najhitreje uresničljivo in verjetno najcenejšo rešitev. Notranje dvorišče starega puštalskega gradu, ki je v zgodovinskem in arhitektonskem pogledu enkraten prostor, bi lahko postalo čudovito prizorišče za najrazličnejše komorne kulturne in družbene prireditve mladih. Treba bi ga bilo le opremiti s platneno premično streho, ki bi visela na železnih stebrih podobno kot v ljubljanskih Križankah. Streha ne bi bila pripeta na samo stavbo Puštala in ne bi kvarila njegove fasade. Puštalsko dvorišče s premično platneno streho bi bilo uporabno najmanj sedem ali osem mesecev na leto za različne prireditve in gostovanja, včasih v Škofji Loki dokaj pogosta. Tak prostor bi bil primeren za kulturna srečanja tako v občinskem kot v gorenjskem, kasneje mogoče tudi v slovenskem in jugoslovanskem merilu.Pod naslovom Škofjeloške kronike mladih bi se Čez poletje Ideja o usposobitvi dvorišča v gradu Puštal je dobra in sprejemljiva, so dejali v sredo na sestanku predstavniki republiških in občinskih družbenopolitičnih in kulturnih organizacij. — Foto: F. Perdan Puštalski grad uviru iz začetka 16. .stoletja in je bil grajen v več stopnjah. V njem ima zdaj prostor tudi glasbena šala, ki v obnovljeni grajski kapeli prireja skromnejše glasbene koncerte. Dvorišče, na katerem bi se odvijale različne kulturne prireditve, bi kulturno namembnost poslopja še dvignilo. — Foto: F. Perdan Poslikane panjske končnice Na smrekove deščice naslikane podobe so spiva prikazovale preti-vsem nabožne motive, pozneje pa m na njih upodabljali kar najrazličnejše prizore; tako zgodovinske in žanr ske, pa tudi humoristične in satirične zgodbe. Kaže, da so slovenski ljudski umetniki poslikali prek 2001) panjskih končnic z več kot 700 motivi in z njimi ohranili pozabi marsikatero zanimivost iz življenja slovenskega kmečkega človeka: njego vo nošo in kmečko hišo. pa tudi njegovo razmišljanje in čustvovanje, njegovo duhovitost in iskrivost. V petek, 7. julija, so v paviljonu NOH v Tržiču odprli razstavo poslikanih panjskih končnic, ki jo je trži ški galeriji posredoval Čebelarski muzej v Radovljici. Čeprav je kar precej poslikanih čelnih deščic čebeljih panjev »kra njičev« propadlo ali izginilo, je vendar prizadevnim delavcem radovljiškega čebelarskega muzeja uspelo, da so zbrali dokaj teh zanimivih prič slovenske ljudske umetnosti in jih na izviren način predstavili javnosti. Poslikane panjske končnice so slovenska posebnost, nastajale so na Gorenjskem, Koroškem in v Savinjski dolini, pa kasneje tudi V ostali Sloveniji, kjer so Čebela ril i s panji »kraniiei« od druge polovice IN. stoletja do začel k 2U stolH \h V Tržiču bo razstava na ogled do konca julija, odprta pa je vsak dan od 17. do 19. ure S. K lahko zvrstili dnevi gledališča in književnosti, dnevi vseh zvrsti glasbe in petja, plesov, dnevi kritike naše družbene stvarnosti. Seveda pa to ne bi bile edine prireditve. Pod streho puštalskega dvorišča bi Škofjeločani in obiskovalci Škofje Loke lahko prisostvovali poletnim filmskim predstavam, nastopom domačih in tujih gledališčnikov, koncertom, likovnim in drugim prireditvam, torej ne bi bil prostor namenjen izključno le mladini. O tem predlogu so v četrtek, 6. julija, v Puštalskem gradu razpravljali predstavnike republiške konference SZDL, kulturne skupnosti Slovenije, skupščine občine Škofja Loka in njenih družbenopolitičnih organizacij (ZK, SZDL in ZSMS) ter občinske zveze kulturnih organizacij. Edini so bili v tem, da je ideja dobra in sprejemljiva, vendar pa bo treba še zbrati načrte in jih podrobno preučiti, poiskati način financiranja programa, pri čemer bo treba najprej oblikovati akcijski odbor in programsko komisijo. Izpeljava te naloge pa naj bi bila med drugim tudi na dnevnem redu seje skupščine kulturne skupnosti občine Škofja Loka. H.Jelovčan Gorenjevaška »kultura« Gorenja vas — 11. junija letos je minilo natanki) sto let od rojstva Otona Župančiča. Naša mladinska organizacija je čutila odgovornost, da krajanom Gorenje vasi pripravi mo proslavo v spomin na velikega pesnika. Več kb. apnla 1979, Izobraževalna skupnost Radovljica, Kopališka 10, telefon 75-032 SEJA družbenopolitičnega zbora •kupščine občine Kranj •reda, 19. julija 1978, •jO 15. uri *ejna dvorana skupščine •bcine Kranj I. SEJA /bora združenega dela 'kupščine občine Kranj »reda, 19. julija 1978, <>b 15. uri •ejna dvorana skupščine >bčine Kranj Usp in Informacija o stanju obrambnih priprav in ure smčevanju družbene samozaščite v obZiKran naloge 5. stran O ). SEJA bora krajevnih skupnosti 'kupščine občine Kranj -reda, 19. julija 1978, ob 15. uri -ejna dvorana skupščine bčine Kranj Dnevni red - Izvolitev komisij za »oblast il — ugotovitev verifikacijo sklepčnosti ■ Odobritev zapisnikov 3. seje ZZD •DPZter 4. seje ZKS - Poročilo in analiza izvajanja ^beoega plana SR Slovenije za ob-"•je 1976—1980 v letih 1976, 1977 in ■ttl ter prva ocena možnosti razvoja letu 1979 - Informacija o stanju obrambnih *iprav in uresničevanju družbene sa-"ttaiette v občini Kranj - Predlog za podelitev nagrad in *ttnaaj občine Kranj - Predlog sporazuma o razmerjih za organizacijo in financiranje ■*»«ijaega sodišča v Kranju in temelj-*P javnega tožilstva v Kranju . ~ Predlog odloka o prispevku za po- Viuanje kmetijstva v občini Kranj I - Poročilo o delu delegatov iz SK |***eaije v Zveznem zboru Skupščine [l/a obdobje september 1977 —maj I - Razrešitev in imenovanje tajnika to - Predlogi in vprašanja delegacij in '•'tfatov Tretjo in četrto točko bodo obrav -**v«li zbori na skupnem zasedanju, vse **le pa na ločenih sejah. Točko 7. **«a obravnavala le ZZD in ZKS, j*fco 8. samo DPZ in točko 9. samo Varnost in obramba naše socialistične samoupravne družbe temeljita na uveljavljanju koncepta splošnega ljudskega odpora in uresničevanju družbene samozaščite. Na tej osnovi se razvijajo obrambne in varnostne priprave, kot sestavina samoupravnega družbenoekonomskega sistema, ki jih izvršujejo delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih, samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih organizacijah in skupnostih. V preteklih dveh letih smo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito razvijali in utrjevali kot celovit — enoten sistem za obrambo pred vsemi možnimi oblikami ogrožanja svobode, neodvisnosti in ustavnega reda, kar se kaže v delovanju skupnih organov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, usposabljanju in opremljanju enot teritorialne obrambe in civilne zaščite, usposabljanju nosilcev obrambnih priprav in družbene samozaščite ter v delovanju narodne zaščite. Uspehi, ki smo jih dosegli pri graditvi sistema socialističnega samoupravljanja se odražajo pri obrambnih pripravah in uresničevanju družbene samozaščite. Večja stopnja obrambne pripravljenosti in varnosti prispevata k nadaljnjem razvoju in trdnosti naše družbene skupnosti. Resoluciji 8. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ nas zavezujeta, da vložimo še več naporov v procesu podružbljanja obrambnih priprav in družbene samozaščite in da krepimo njihovo materialno osnovo. V preteklem letu je bila na podlagi zakona o ljudski obrambi ter zakona o družbeni samo- I Prizadevanja ka enakomeren razvoj ■ Analiza izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje v letih 1976, 1977 in 1978 ter prva ocena možnosti faoja v letu 1979 ter na tej analizi temelječe poročilo izvrš-rU sveta SRS o izvajanju družbenega plana SRS, obravnavata r*»janje družbenega plana na vseh družbenih področjih, torej |Wj proizvajalnih sil in razvoj družbenoekonomskih odnosov. • Posebna pozornost je v poročilu ter analizi dana uveljavlja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter ugotav **ja vzrokov za prepočasno uresničevanje ustavne zasnovi jnoenegj £*»upra< dela. Poudarjeni so problemi pri uresničevanju ega družbenega planiranja, razporejanja dohodka, tev za osebne dohodke, svobodne menjave dela ter uveljavljanju dohodkovnih odnosov med proiz- -ilemi pri uveija vijanju ----------— • ----- K,„fi **£mi in trgovskimi organizacijami združenega dela. 0 uresničevanju osnovnih razvojnih ciljev v obdobju analizi ugotovljeno, da te cilje, to je %r Ul cr**""—----' >_ *7| _ 1978 je v poročilu in — -«- - 7 ----'---7 —J~' ~" •> ^irignie inflacije, zmanjševanje anticipirane porabe, spremi *ije strukture našega gospodarstva v korist gospodarski ^Strukture in surovinske dejavnosti, v glavnem dosegamo uresničevanje dogovorjene politike investiranja in spre-N»b v strukturi proizvodnje je ugotovljeno, da družbeni plan N©ča na področju razširjene reprodukcije zelo zahtevi M*mr ™~ Jl#l«l hr«z zamud poteka le približno ena tretjii __vne brez zamud poteka le približno ena tretjina ^uciiskitT programov, predvsem zarad, pomanjkanja !CčmTsredstev in še vse premajhnega združevanja sredstev ^^ed^rod^menjavo je v letih 1976 do 1978 značilno, da 'potekala na občutno nižji ravni, kot je bilo predvideno. C?n so nestabilna gibanja v uvozni in izvozni aktivnosti van pa ao « ustvarjenih pogojev za takšen razvoj ■ nomskfh Vnosov s tujino, ki bi pomenili bistven faktor L« rasti in kvalitetnih premikov v gospodarjenju. En?7zmed oanovnih usmeritev družbenega plana SRS obli* 1978- 1980 je stabilnejši in dinamični družbenoekonom->je 197« * osnovi uveljavljanja kvalitetnih dejavnikov razvoj n Iagtj pOVeCevanje tehnične in tehnološke ravni, oja, fctoi aba proizvodnih zmogljivosti, modernizacija zvodnlh procesov in večji delež znanja in raziskovalnega j iipnem družbenem proizvodu. Na tem področju izva-V/°Jf^netfT plana še ni zaznati vidnejših rezultatov, ki hi JSivvV" dohodku in rasti produktivnosti dela. 7 dobivanje in razporejanje celotnega prihodka je /.na-j • tfoBDodarska aktivnost, merjena z rastjo celotnega ju dinamična ter da ae je povečala ekonomičnost poslo-aodka, ^"nreianiu dohodka ao vse postavke precej porasle, !>• V ra^e zmanjšal delež čistega dohodka v dohodku. ° » j A-l tistega dohodka pa je namenjen za kritje osebnih delež 6i^e ^ na raym- fOZD, le manjši del pa za /dkov ie tl-ialne osnove dela in rezerve. Nizka amortizacija iritev nJa^f. čistega dohodka za raširitev materialne osnove majhen aeie uoatiajo sredstva za enostavno in razširjeno X* PO^.?**'Organizacije združenega dela v globalu ne ^^ukcijo. akumulacije, da bi pokrile tekoče obveznosti, lV'2*J-r da uporabljajo del amortizacije za odplačila, delno k * jih sili. a _.r5Tkr«Hite Dri bankah, da bi pokrile stare obvez kjnajemajo nove k zaščiti, varnosti in notranjih za devah izpeljana organiziranost skupnih družbenih organov za obrambne priprave in družbeno samozaščito. V vseh krajevnih skupnostih in večjem številu organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti delujejo tudi štabi in enote civilne zaščite, v vseh krajevnih skupnostih pa tudi štabi 1 teritorialne obrambe. Na občinski ravni skrbijo za obrambne priprave občinska skupščina, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno sa-samozaščito, izvršni svet in vsi upravni organi za svoje dejavnosti; poleg tega pa na vojaško strokovnem področju deluje občinski štab teritorialne obrambe, na področju civilne zaščite pa občinski štab za civilno zaščito. Za usmerjanje idejnopolitič-nega delovanja pri obrambnih pripravah skrbijo komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri vodstvih družbenopolitičnih organizacij in podobni organi v njihovih osnovnih organizacijah. Ugotovitve zvezne inšpekcije, ki je pregledala stanje obrambnih priprav v občini, kot tudi v petnajstih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih so pokazale, da je ena izmed ovir za nadaljnje izobljsevanje priprav in dograjevanju načrtov poleg ozke angažiranosti strokovnih delavcev včasih tudi nepoznavanje predpisov, ki so podlaga za načrtovanje obrambnih priprav. Za pomoč pri izdelavi pravno-normativnih oz. samoupravnih aktov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v organizacijah in skupnostih je potrebno intenzivno vključiti tudi pravno službo v upravnih organih skupščine občine Kranj. Že drugo leto se s samoupravnim sporazumom združujejo sredstva za uresničevanje skupnih nalog, ki so poleg zagotovljenih proračunskih sredstev materialna podlaga predvsem za opremljanje teritorialne obrambe in civilne zaščite. Z obrambnimi pripravami je v občini zajeto 110 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter vse krajevne skupnosti. Glavna inšpekcija zveznega sekretariata za ljudsko obrambo je ugotovila, da so obrambne priprave in načrti vsebinsko kvalitetno pripravljeni, da pa bo potrebno več napora vložiti v tisti del načrtov, ki opredeljujejo naše delovanje v vojni. Vse krajevne skupnosti (41) imajo v skladu z določili zakona o ljudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ustanovljene odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, štabe teritorialne obrambe, štabe civilne zaščite »in enote narodne zaščite. V dejavnost odborov pa so vključena tudi področja: za gospodarstvo in preskrbo, za zdravstvo in socialno varstvo, za prosveto in kulturo, za informacije in propagando in za družbeno samozaščito. Posebno pozornost bo treba posvetiti spremembam in dopolnitvam statutov krajevnih skupnosti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in jih uskladiti z zakonom o ljudski obrambi in z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notra- njih zadevah. Ostale samoupravne oz. splošne akte izdelane za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite pa so vse krajevne skupnosti že uskladile z zakonom. Posebna pozornost se posveča tudi usposabljanju prebivalstva. V letošnjem letu je bil tako prvič organiziran obvezni dopolnilni pouk prebivalstva po novem sistemu. Narodna zaščita je bila v zadnjem obdobju večkrat aktivirana. V letošnjem letu bo potrebno začeti z usposabljanjem pripadnikov narodne zaščite, za kar bodo poskrbeli strokovni organi za notranje zadeve. Naloga civilne zaščite je, da v slučaju vojnih akcij ali pri posledicah naravnih in drugih hudih nesreč načrtuje in organizira zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin ter tako zmanjšuje žrtve med občani in delovnimi ludmi ter gmotne posledice, kar je velikega pomena pri načrtovanju in organiziranju splošnega ljudskega odpora. Občina, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti so vse ustanovile enote in štabe za civilno zaščito v skladu z zakonom o ljudski obrambi in v skladu z določili o enotni organiziranosti, ki jih je določilo Predsedstvo SFRJ, kot tudi v skladu s potrebami in možnostmi naše občine in občinskim načrtom civilne zaščite. V letošnjem letu smo posvetili posebno pozornost kadrovskemu dopolnjevanju enot in štabov za civilno zaščito tako, da smo v občinskih enotah, združenem odredu, v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela izboljšali starostno strukturo in strokovno usposobljenost. Usposabljanju enot in štabov za civilno zaščito bo potrebno v prihodnje posvetiti večjo pozornost. Skrbeti bo potrebno za stalno dopolnjevanje z novimi obvezniki in za njihovo uspešno delo zagotoviti večja finančna sredstva. občine Kranj naj Nagrade in priznanja V skladu z odlokom o pode ljevanju priznanj občine Kranj in na podlagi razpisa v časopisu »Glas«, je komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Kranj izmed prispelih predlogov delovnih in drugih organizacij pripravila predlog za podelitev nagrad in priznanj občine Kranj za leto 1978. Komisija predlaga vsem zborom občinske skupščine, da v letu 1978 podelijo tri na grade in tri priznanja. Nagrade se podelijo: ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA PLANIKA KRANJ, za razvoj in uspešno poslovanje podjetja ter za sodelovanje z drugimi republikami, ob njeni 25-letnici K S BELA, za uspešno delovanje krajevne samouprave in razvoj krajevne skupnosti ter za izgradnjo Dorna družbenih organizacij FRANCU PUHARJU-ACIJU, za dolgoletno uspešno delo na gospodarskem in družbenopolitičnem področju v občini Kranj ter na področju LO in DS Za podelitev priznanj občine Kranj pa komisija predlaga naslednje občane: FRANCA ISTENICA, zaposle nega v OZD Tekstilindus Kranj, stanujočega v Kranju, Tekstilna 18, za uspešno delo v organih samoupravljanja ter v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v sindikatih JANEZA PORA, upokojenca iz Dvorij pri Cerkljah, za dolgoletno vsestransko in požrtvovalno delo na raznih področjih na Cerkljanskem JANEZA ŠUMIJA, kmeta iz Struževega 20 pri Kranju, za uspešno delovanje v kmetijski proizvodnji in za dolgoletno ter uspešno sodelovanje v KS in v družbenopolitičnih organizacijah. DOGOVORIMO SE © KRANJ Nova organizacija sodišč Z zakonom o rednih sodiščih (Uradni list SRS, štev. 10-524/77) in z zakonom o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, štev. 10-525/77) so bila ustanovljena temeljna sodišča in temeljna javna tožilstva, ki bodo začela opravljati svoje funkcije s 1/1-1979. Z omenjenima predpisoma sta bila ustanovljena Temeljno sodišče v Kranju, kot temeljno sodišče občin Jesenic, Kranja, Radovljica, Škofje Loke in Tržiča ter Temeljno javno tožilstvo v Kranju za območje Temeljnega sodišča v Kranju. Temeljna sodišča so po novem zakonu pristojna reševati vse kazenske in civilne zadeve na prvi stopnji, tudi s področja gospodarstva, vodila bodo register . Pri ^boliševanju pogojev za življenje in delo delovnih ljudi, IV Indiio' zaposlenost, osebni dohodki in skupna poraba ■K0' stanovanjska gradnja, otroško varstvo, osnovno šol-K»VCedVavstveno varstvo, kulturna in telestnokulturna IS*' it no bili doseženi pomembni rezultati. Zaposlenost pre '"OSt, a __. x:nnnnlnfl. stalno ruiv../ni.. >i, i;.,r,,^L Kfcvnoat, so Kvalstva )e r----- JOndard ter materialna praktično popolna, stalno povečuje življenjski - in socialna varnost delovnih ljudi in nov. Predlog odloka o ... ...prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Kranj — Zakon o blagovnem prometu v VII. poglavju določa pogoje in razmerja pri odkupu m prometu kmetijskih pridelkov individualnih kmetijskih proizvajalcev. Promet in . I93N Rio de Janeiro 24. (i. - M». 7. 1950 Bern Ki 6. - 4, 7. 1954 St ockholin 8. H. - 29 (i. 1958 Santiago •to. 5. - 17. (i. 1962 London 11.7. -.10. 7. 1966 Mexico ( it v 31.5. -21. gledalcev, S prvenstvom je hotel Urugvaj namreč proslaviti tudi 100 letnico samostojnosti. Toda prireditev se je za nekaj rasa zamajala v temeljih. Tedaj fte denai no šibke nogometne /veze evropskih drŽav niso /mogle velikih stroškov potovanja igralcev preko oceana iti drugih izdatkov v zvezi s tem Prireditvi je zalo grozilo, da se ho spre menila v navadno ameriško prven stvo. Obupam J u les Klinel je /.acel pravo romanje |>o Evropi, da hi ven darle pregovoril k udeležbi vsaj nekaj evropskih /ve/. Uspelo mu je doma v Franciji, prepričal je Belgij ce, odzvali pa sta Ne še Romunija in -Jugoslavija Prvenstvo je bilo s tem rešeno, čeprav so dvomi o njegovem uspehu še ostali. Kljub vsem pomi Mlekom in očitkom pa ostane v nogo metni zgodovini neizpodbitno Kapi sano »13. JULIJA |93t) JE BILA V MONTEVIDEU PRVA TEKMA ZA SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO« POPOTNI POGOVORI c O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ (34. zapis) Le kdo od mlajšega rodu ve za ime Andrejčkovega Jožeta, pisatelja Jožeta Podmilsaka iz Krošnje v Črnem grabnu? Pa vendar je mož veljal za dobrega pisatelja; strogi kritik Fran Levstik ga je uvrščal celo na prvo mesto, tik za Josipom Jurčičem! DOMAČIJA NA KONJU Na vršaju hriba, kar precej visoko nad Krasnjo, stoji pre-prosta, pritlična hišica s številko 21. - Pred leti sem šel tja gor, peš seve, in dobil na domačiji prijaznega dedka in še bolj prijazno babico. Četudi nista v rodu s j>isateljem, ki je v njihovi hiši ugledal luč sveta, sta vendar z nekakim ponosom pokazala na vzidano črno marmorno ploščo z vklesanim besedilom: V tej hiši se je rodil slovenski pisa telj Jože Podmilšak »Andrejčkov Jože« dne 21. marca lH4o umrl 24. decembra IH74 Daleč od prometne ceste proti Trojanam, visoko nad vasjo, na hrbtu hriba, ki nosi značilno ime »Na konju«, stoji stari Podmilšakov rojstni dom — a glej: pisateljeva spominska ploSča je kot nova, lepo razprašena in umita — pa čeprav sem hišo obiskal nenapovedan! Kako }>a je z drugimi spominskimi ploščami po gorenjskih vaseh in mestih? Prašne SO, obledele, z uvelim cvetjem »okrašene«. Kot da hi bilo današnjim domačinom malo mar slovesa velmoža, ki se je rodil v njihovi hiši. Tu, Na konju, daleč od j)oti (pa tudi daleč o radovednih oči), po katerih hodijo turisti in ekskurzisti, pa je vse prav in v redu. Dedek in babica sta leta in leta vzorno skrbela za spominsko ploščo — brez plačila in tudi brez zahvale. Pridite se (lastniki hiš, na katerih pročelja so vzidana spominska obeležja) le učit! Taisti očitek velja tudi skrbnikom nekaterih pomnikov NOH na Gorenjskem. Nekaterim, ne vsem! PODMILŠAKOV ROD Podmilšakovi hiši — bolj prav: hišici, se je že od nekdaj reklo »pri Andrejčkovih«. 'Tudi pisateljevemu očetu je bilo ime Andrej. No in tako si je mladi Jože nadel očetovo ime kot pisateljski psevdonim — Andrejčkov Jože. Veljal je ob koncu prejšnjega stoletja m še v začetku tega kot eden najbolj priljubljenih ljudskih pripovednikov. A vrnimo se v Jože to vo mladost Na konju! - Bila je trpka, kar se le da. Boginja Sreča se je nadaleč izognila njegovemu domu. V nekem poročilu o premoženjskem stanju kra-šanjskih domačinov je o Podmilša-kovem domu takole zapisano: »...zadolžena hiša, brez travnikov in gozda, le njivic na strmini je /a šest mernikov posevka; s tem se mora prehranjevati vsa družina.« Jože je imel brata in sestro; tako je bilo v hiši pet ljudi, ki so se morali ubijati z delom na skopi hribovski zemlji in z vedno prisotno lakoto... Prav ta je bila tudi kriva, da je toliko obetajoči mladenič smel dočakati le 29 pomladi. Kal jetike je Jožeta spremljala že iz domače revščine. Kaj pa izvor lepega slovenskega priimka Podmilšak, bi utegnil vprašati radoznali bralec? V stnninah trojanskega klanca se je še nedavno, ko so gradili nove odseke prometne ceste in izravnavali klance, zemlja prav nevarno posipala in polzela navzdol. No in pod tem meljem -kjer se hrib melje in osipa na cesto - leži zaselek Pod miljem. Sodi pa že na kranjsko, gorenjsko stran, k Šentožboltu. Odtod je prišla pred stoletji v Krašnjo pisateljeva dedo-vina in prinesla s seboj tudi prvotni priimek Podmiljšak. TRNOVA POT Ze ob Jožetovi zibelki ni bilo prijaznih rojenic. Le one druge, zlohoteče, so stale tam in napovedale nedolžnemu otroku mnogo žalosti in malo veselja v življenju. In res! Ze v šolah se je zataknilo Mecenatsko nastrojeni domači župnik Jurij Vari (o njem sem precej pisal že v 59. zapisu o krajih radovljiške občine) je sicer dobro poskrbel za začetno šolanje v ljubljanski gimnaziji. Ko pa je bil Jože že v sedmem razredu, se je nanj zgrnila nesreča Z nekaterimi drugimi narodnoza-vednimi sošolci se je tudi Podmilšak udeležil demonstracij proti nemškemu deželnemu predsedniku, ki je pn volitvah oviral slovenska kandidata Tomana in Kluna. Seveda so vohlja-či hitro ugotovili, kateri gimnazijci so kričali pod predsednikovimi okm in kazen je bila že tu: vsi so morali iti na nabor in obleči vojaško suknjo. Takrat pa vojaščina ni bila šala Služiti je bilo treba novincem kar celih šest let. Potemtakem so se morali potrjeni dijaki za vselej poslovit; od nadaljnjih študij. Bilo je to leta 1867. Odtlej je mo ral rahločutni Jože služiti" cesaric kot topničar v raznih garnizijah nal Ogrskem in Moravškem. Napredova/ je sicer do nadtopničarja, pozneje celo do narednika - a je bil zaradi šibkega zdravja že leta 1870 poslan na »trajen dopust«. Seveda je bilo treba zdaj iti s tre-buhom za kruhom. Najprej se je Jože, »odslužen vojak«, udinjal pr trgovcu Pesjaku v Celovcu, potem pa je sprejel službo pri telegrafski postaji v Trstu. Vse kaže na to, da mehka obmorska klima ni bila najboljša zanj. Kali stare bolezni so se znova zbudile. Iti je moral nazaj na gorenjski zrak, da bi se okrepil in ozdravel. Ko pa je, že neozdravljivo in smrtno bolan prišel v Ljubljano, da hi obiskal prijatelje, se mu je na sprehodu udrla kri. Že naslednjega dne. 24. decembra 1874, je v bolnišnici izdihnil, mlad komaj 29 let . . . (O njegovem pisateljskem delu pa prihodnjič.) HoJHlnu hiša pisatelja Jožeta /'odmi/šaka \u konju nad Krašnjo. VAŠA PISMA PRIZADEVEN OBČINSKI DELAVEC Vsi vemo, kako dolgotrajno je reševan/c gradbenih l/l komu na l ni h adev na pi>sumv;nii otf-(tnali \si vemo. da /<' "*'ha " gradbena dovoljenja in wy <"'" lo potrebno dokumentacijo caka t, leti, m več. Zato je človeku< kal topla pri srcu. ko na občim /'-'< sreča še mladega m pnzaitei nega tovariša, ki ",u priprosto reče »Tovariš, pomagal <<"" bom, da boste vso potrebno doku mentaeijo čimprej dobili.* Vloge, ki so mrtvo ležale tudi ceč kot leto dni, bodo končno zaživele, ker se je na občini Tržič pojavil izjemen človek, ki sije zadal na togo, da Čimprej reši ivlikanski kup vlog. Ta človek je Janko (iradišar. Mislim, da bi bilo velt. ko manj črnih gradenj, če bi vsi občinski delavci za gradbene in komunalne zadeve postopali tako kot tovariš (Iradišar. Alojz Ivanič, Celovška 143, Ljubljana Torek, 11. julija 1978 9. stran C L, A 8 Športna rekreacija naj bi bila pestrejša ntANJ — Na zvezi telesno kulturnih nizacij Slovenije »o izvolili tudi .„tovni »vet za Športno rekreacijo. Trn svet je podaljšan organ njihovega predsedstva. V tem strokovnem svetu je tudi zastopnik z Gorenjske, pred-ndnik planinskega društva Kranj, Franci Ekar. Franci Ekar — predsednik PD Kranj je član strokovnega sveta ZTKO Slovenije za športno rekreacijo »Ze na prvi seji tega novega organa ndo sprejeli vrsto zadolžitev o športni rekreaciji,« je dejal Franci Ekar. »Vodilo nam naj bi bilo, da ugoto-*isx> stanje športne rekreacije v Sloveniji in določimo slovenski telesno kulturni minimum. Čaka nas še vrsta Ulog. Prva naj bi bila ta, da se izdelajo kartoni in to enotni za vso Slovenijo, za Psihofizični test za vse športne rekre-anvee. Le tako naj bi dobili pravo sliko sposobnosti posameznikov in to vse na osnovi testov iz kartonov. Le-ti nam bodo nato pomagali opredeliti posamezne rekreativce v skupine v katere sodijo in s katero športno panogo se lahko ukvarjajo. In iz teh skupin naj bi nato društva in klubi črpali prave športnike, jih trenirali in dobili nato iz njih vrhunske tekmovalce. Naloge, ki nas čakajo je tudi planiranje rekreativnega prostora in športni objekti, ki sedaj postajajo le prevečkrat bivalni prostori. Nadloga je tudi informiranje občanov v javnih sredstvih obveščanja o načinu rekreacije in kje se testi lahko opiavijo in kje se sploh lahko rekreirajo. Pripraviti bo potrebno merila za rekreativni nivo. Tu naj bi zajeli kolektivne športe, planinstvo, tabornike, Partizan, šolska športna društva in tudi individualne športnike. Do konca tega poletja naj bi bili izdelani vsi ti osnutki meril, ki jih doslej ni bilo.« To naj bi bilo glavna naloga tega strokovnega sveta. Vendar pa to ni vse, saj je še kup nerešenih problemov. Re-kreativci naj bi bili poslej pravilno vodeni. Naj navedemo samo en primer. Ne ve se kam opredeliti planinstvo. Ali je to športna panoga, ali ni? Planinsko društvo Kranj ima 1500 članov, ve pa se, da vsako leto hodi na lažje ali težje ture preko 20.000 kranjskih občanov. Vsi ti naj bi se pred vsako turo tudi razgibavali. In to je prav gotovo ena od najmnožičnih oblik rekreacije. Vsaka strokovna športna organizacija naj bi imela tiste oblike športne rekreacije na katerem območju so primerni športni objekti in dane možnosti za razvoj. V Kranju naj bi bilo to smučanje, kolesarjenje, plavanje, planinstvo in de bi lahko naštevali. Pri tem tudi niso pozabili in ne smejo pozabiti na socialni položaj športnega rekreativni. Vsak si namreč ne more nakupiti predrage smučarske opreme in kolesa za rekreacijo. Pri vsem tem pa bo potrebno zagotoviti tudi dovolj usposobljenega strokovnega kadra. Vemo pa, da prav pri teh v Sloveniji še kako čutimo pomanjkanja. In če bodo izpeljali res vse zastavljene cilje, potem so opravili že več kot polovico dela. D. Humer Industrija gradbenega materiala Gradnja Žalec Probleme današnjega časa Onesnaževanje okolja energetsko krizo varčevanje rešujejo Schiedel-YU Schiedel-YU Schiedel-YU Schiedel-YU dimniki zračniki obtožni elementi odprti kamini Montažne troprekatne greznice Stibo termoblok Statik montažni stropovi Naš proizvodni program SCHIEDEL-YU — DIMNIK je troplasten dimnik Porabi do 40-odstotkov manj goriva, ne onesnažuje ozračja Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov samotni vložek je odporen proti kis^nam, varen pred zasaje-vanjem in toplotno obstojen Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi SCHIEDEL-YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebj skrbijo za vedno čist zrak v bivalnih prostorih. SCHIEDEL-YU — toplotno izolacijski obložm elementi za zakipučni del dimnika nad streho s pred fabriciranimi klinker oblogami. SCHIEDEL-YU - ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje m omogočite prijetno m estetsko gretje MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču Poenostavijo m pocenijo gradnjo odgovarjajo sanitarnim predpisom m JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styro-pormm vloikom S tem se doseže optimalna toplotna izolac'iia Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi tSTIBO BLOKOM STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO Industrija gradt>eoega rriateriala GRADNJA Žalec. Aškerčeva 4. telefon št. (003) 710-740, 710-741, 710-7)9 710-773 Enota: ^^Ti^nS^^^S^ mater,a'°v Latkova vas pri Preboldu, tel (063) 722-027. 722-078 NAŠE PROIZVODE LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA I. zvezna vaterpolska liga Ve se kdo je KPK KRANJ - I.-ZVL Triglav : KPK 11:21 (0:4, 5:5, 3:5, 3:7), letni bazen, gledalcev 700, sodnika Oman (Koper), Kreković (Split). Triglav: Rebolj, Kuhar, Vukanae. Calič, Švarc, Starina, Velikanje, Svegelj, Krašovee, Balderman, Vidic. KPK: Tomić, Marović. Rihter. 2. Lozica, Trifunović, Boško Lozica, Bojan Lozica, Jericević, Radonie, Bojić, Veršić. Strelci za Triglav: Calič .'J, Balderman 2, Vukanae 2, Starina 2, Kuhar 1, Velikanje 1; za KPK: Boško Lozica 9, Z. Lozica 4, Marović 2, Trifunović 2, Radonić 2, Bojić 1, Jericević 1. Izključitve — Triglav: (Stariha, Kuhar, Švarc, Stariha, Švarc, Svegelj. Velikanje, Balderman); KPK: (Jericević, Bojan Lozica, Jericević, Jericević, Bojan Lozica, Marović, Bojan Lozica, Marović, Tomić, Bo.ško Lozica). Sodniki pregledali delo KRANJ — Področni sodniški zbor pri vaterpolo zvezi Slovenije je na letni konferenci pregledal svoje delo, si zadal smernice za bodoče delo, izvedel seminar in izvolil novo vodstvo. Kranjski področni zbor, imajo ga še Koprčani in Rcčani, je eden najmočnejših v Sloveniji in Jugoslaviji, saj ima v svojih vrstah trideset aktivnih sodnikov. Od tega sta Didič in Pičulin že mednarodna, prvo zvezno vaterpolsko ligo pa sodi tudi Borut Chvatal. Med sodniki druge zvezne lige so na listi sojenja Vojko Podveršček, Zdravko Maržič, Bogdan Ankerst, delegata prve zvezne lige pa sta Mate Bečič in Zdravko Maržič, medtem ko imajo ostali rang republiških sodnikov. Za predsednika so za novo mandatno obdobje izolili Boruta Chvatala, tajniške in blagajniške naloge pa bo opravljal Jože Marinček. -dh Mrzla voda v bazenu KRANJ — Bilo je v petek zjutraj, ko imajo plavalci in plavalke Triglava redne treninge. Temperatura zraka je za ta letni čas nič kaj prijetna, saj je komaj 10 stopinj. Razočaranje pa je nato še večje ko se plavalci poženejo v vodo. Le-ta ima komaj 22 stopinj. Kako naj pri takih temperaturah lahko še trenirajo. In kaj bosta rekla gosta iz CSSR, ki trenirata v letnem bazenu, Machek in Koholkova. Nimata kaj prida mnenja. Opravičilo za tak odnos delavcev zavoda za vzdrževanje športnih objektov je edino le to, da so popravljali grelec za vodo. Toda ta je bil popravljen do druge ure zjutraj. Zakaj potem niso greli vode ves dan, se ne ve. Morda je sanirani bazen le za opazovanje in gledanje in ni namenjen treningom plavalcev in vaterpolistov in ne poznejšim kopalcem. Morda pa bi le lahko dobili odgovor za tako ravnanje? -d h Kazenski streli - Triglav 2 (2), KPK 1(1). Ve se kdo je prvak prvega dela in kdo so Korčulani. To so pokazali tudi v nedeljo zvečer. 2e v prvi četrtini so dali vedeti, da domačini ne bodo imeli lahkega dela, saj so krepko povedli. V drugi so jim bili Kranjčani enakovreden nasprotnik. Iz te četrtine, ki je bila hkrati najlepša, so vzpostavili ravnotežje in iztisnili remi. Toda v nadaljevanju je prišla do izraza boljša fizična in psihična pripravljenost gostov. Bili so boljši nasprotnik in so z lahkoto dosegali zadetke. Čeprav so se Triglavani trudili, jim niso mogli biti več kos in zato tudi doslej najvišji poraz. Do 8. septembra je prvenstvo prekinjeno. Na programu so namreč priprave državne reprezentance za svetovno prvenstvo v Berlinu. Kranjski prvoligaš ima tako dovolj časa, da se zamisli o svoji igri, in to predvsem v domačem bazenu in ne smejo se zanašati na sodnike, če hočejo tudi drugo poletje ostati v tej druščini, prvi ligi. Časa je torej dovolj! D. Humer Najslabša predstava doslej KRANJ - I. ZVL Triglav : Jug 9:17 (2:5, 3:2, 2:5, 2:5), letni bazen, gledalcev 800, sodnika Kreković (Split). Oman (Koper). Triglav: Vidic, Kuhar, Švegelj, Calič, Svarc, Stariha, Velikanje, Malavašić, Nadižar, Balderman, Krašovee. Jug: Vezelić, Savinović, Stanićić, Djuho, Gangaj, Vuletić, Matošić, Faskojević, Sukno, Legaz. Strelci za Triglav - Balderman 3, Calič 2, Kuhar 1, Svegelj 1, Švarc 1, Stariha 1; za Jug -Vuletić ti, Stanićić .'3, Djuho 2, Savinović 1, Gangelj 1, Matošić 1, Paskojević I, Sukno 1, Legaz 1. Izključitve - Triglav: (Calić, Calič, Velikanje, Švarc, Nadižar), Jug: (Savinović, Savinović, Vezelić, Savinović. Sukno, Faskojević, Legaz, Djuho). Kazenski streli - Triglav 2(2), Jug 0. V igri z Dubrovčani so Kranjčani doživeli najhujši poraz v domačem bazenu. Tudi tako slabe predstave kranjskega prvoligaša še nismo videli, posebno ne v zadnjih dveh četrtinah. Gostje so sicer si- lovito začeli, saj so kaj kmalu povedli in si zagotovli ob koncu uvodne četrtine lepo prednost. Najlepša je bila druga v kateri so bili domačini za odtenek boljši od Juga. Ko je vse kazalo, da so se Triglavani le ujeli, pa je v tretji prišlo do preobrata. Po izključitvi Savinoviča zaradi treh prekrškov so mladi Dubrovčani z odličnim strelcem Vuletičem silovito krenili. To se jim je obrestovalo, saj so kot za šalo zabijali gole. Triglav je popolnoma odpovedal, ni več našel samega sebe in bil le bleda senca moštva, ki se utaplja v visok poraz. In kaj še reči o Kranjčanih? S tako igro kot so jo pokazali doma v zadnjih dveh četrtinah srečanja prav gotovo ne sodijo v prvoligaško druščino. Ce res hočejo, da v ligi tudi ostanejo, morajo krepko spremeniti odnos do igre. Zaman se je po tekmi jeziti na sodniški par, čeprav tudi onadva nista bila na višini renomeja, ki ga uživata kot sodnika prve zvezne lige. Sodila sta pač tako kot so igrali domačini, slabo. D. Humer Košarka Kranjski vaterpolski prvoligaš Triglav se v nadaljevanju prvih dveh kol prvenstva ni posebno izkazal. Čeprav je igral v domačem bazenu je obakrat moral priznati visoka poraza gostujočima Jugu iz Dubrovnika in KPK iz Korčule. Posebno slabo so triglavani zaigrali v igri z Jugom. Foto: F. Perdan Slovensko prvenstvo v plavanju Prvi del Petrič osemkrat prvak prvenstva končan KRANJ — Košarkarji Gorenjske so v vseh kategorijah zaključili prvi del prvenstva. V članski konkurenci je spet prišlo do sprememb, saj je presenetila selekcija jeseniške občine. V medsebojnem obračunu v zadnji tekmi ji je uspelo premagati reprezentanco Škofje Loke. Jeseničani so se tako poleg Kranja, nosilec je košarkarski klub Triglav, uvrstili v člansko košarkarsko prvenstvo Slovenije. Tako bosta v pred tekmo v a nju slovenskega prvenstva Gorenjsko zastopali v tekmovalni sezoni 1978/79 ekipi Triglava in Jesenic. V pokalnem članskem prvenstvu je presenetilo novoustanovljeno moštvo Kokre B, ki je bilo okrepljeno se z nekaterimi igralci košarkarskih klubov Beksla in Kranja 75. 2e v prvem kolu so izločili loški 'Lokainvest, v drugem pa košarkarje Plamena iz Krope. Ekipa Kokre B se je tako uvrstila v finale področnega pokala Gorenjske. Tekmovanje pa še ni zaključeno, saj bo drugega finalista potrebno iskati med Triglavom in Jesenicami. To srečanje bo na sporedu septembra. V kadetskem tekmovanju vodi na lestvici pri kadetinjah stražifika Sava, ki še ne pozna poraza. Pri kadetih pa je prvo mesto v pomladanskem prvenstvu osvojila ekipa Škofje Loke A, nosilec je KK Lokainvest. Ta ekipa je pokazala največ, tako da se lahko pričakuje, da bo tudi v drugem delu imela vodilno vlogo. Če bodo tako nadaljevali jim ne bo težko osvojiti gorenjskega naslova. Reprezentanca Kranja A, nosilec KK Triglav, je v mladinskem tekmovanju na prvem mestu. V prvem delu prvenstva ji je dve prvenstveni točki odvzelo le moštvo Radovljice, ki deli drugo do tretje mesto s Škofjo Loko A. Jeseničanke so prve v mladinski konkurenci. To mesto so dosegle brez izgubljenega srečanja, druge so Lo-čanke, tretje pa mladinke Save. Drug del, jesenski, prvenstva se za vse kategorije prične že avgusta. M.Cadež Pozdravi predsednika Tita KRANJ — Častni član planinskega društva Kranj predsednik republike Josip Broz-Tito se je pismeno zahvalil društvu za sprejem v članstvo. Obenem s prisrčnimi pozdravi je maršal Jugoslavije Tito zapisal, da pozdravlja vse člane PD Kranj in jim želi nadaljnje uspehe pri razvoju društva. -d h TRBOVLJE - V tukajšnjem bazenu je bil domači plavalni kolektiv Rudar organizator dvodnevne revije najboljših slovenskih plavalcev, ki so se borili za republiške naslove v članski in mladinski konkurenci. V obeh je nastopilo nad 100 plavalcev in plavalk iz vseh najboljših slovenskih plavalnih klubov. Med to druščino najboljših je bilo najštevilnejše zastopstvo iz Kranja, saj je Triglav na prvenstvo pripeljal kar triindvajset tekmovalcev. Med temi je bil po pričakovanju najboljši Borut Petrič, ki je osvojil osem naslovov. V mladinski konkurenci so se mladi borili tudi za norme za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo to leto v Firencah. V obeh kategorijah so bili doseženi pričakovani dobri rezultati, ki pa so bili pogojeni še z državnimi in republiškimi rekordi. Med nove rekorderke se je na 800 m prosto in 400 m mešano vpisala tudi triglavanka Barbara Štember-gar, ki je postavila nova absolutna republiška rekorda ter rekord SFRJ za st. mladinke. REZULTATI - MOŠKI - 1500 M PROSTO: 1. B. Petrič 16:11,12, 2. D. Petrič (oba Triglav) 17:18,44, 200 m mešano: 1. B. Petrič (Triglav) 2:21,09, 100 m prosto: 1. B. Petrič (Triglav) 58,60, 200 m prosto: 1. B. Petrič (Triglav), 400 m prosto: 1. B. Petrič 4:27,69, 2. D. Petrič (oba Triglav) 4:28,59, 100 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 1:01,62, Divja liga Kranj — Pred dnevi se je končalo tekmovanje, petnajsto prvenstvo v »Divji ligi«. Tega prvenstva seje udeležilo rekordno število ekip. saj je med šestindvajsetimi ekipami nastopilo nad 4(H( igralcev malega nogometa. To skoraj najbolj množično rekreacijsko tekmovanje v nogomet u je poka/alo. da je vedno več zanimanja in da je edino igrišče na Kokrici premajhno in v slabem stanju, (as l>i že bil. da In tudi ti dobili nov prostor Ker je bila udeležba i/redna so bile ekip«- razdeljene v A in B ligo in ker je zanimanje vedno večje si- že kaže potreba po C ligi. Prvak »Divje lige« je že tretjič zapored postala ekipa Rani b Bovs. ki je s tem osvojila v trajno last tudi prehodni pokal. V B ligi sta si moštvi Zlatega polja in Veteranov zagotovili v prihodnjem prvenstvu nastop v A ligi, pokalni prvaki pa so za to leto Veterni. Lestvica A liga: 200 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 2:16,53, 400 m mešano: 1. B. Petrič (Triglav) 4:57,99. 4 x 200 m prosto: 1. Rudar 8:45.43, 2. Triglav 9:01.69; 2ENSKE - 800 M PROSTO: 1. Štember-gar (Triglav) 9:47,76 (absolutni rekord SRS), 200 m mešano: 1. Rodič (Fužinar) 2:31,17 (ab. rekord SFRJ), 2. Štembergar (Triglav) 2:36.10. 200. m prosto: 1. Rodič (Fužinar) 2:16,23 (ab. rekord SRS), 3. Štembergar (Triglav) 2:20,60, 400 m prosto: 1. Štembergar (Triglav) 4:46,56, 4. Bertoncelj (Triglav) 5:28,75, 100 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 1:20,43. 3. Bradaška (Triglav) 1:24,07, 4. Jovan (Radovljica) 1:26,65, 200 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 2:55,07, 3. Dvoršak (Triglav) 3:00,90, 6. Jovan (Radovljica) 3:05,73, 200 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 2:34,81, 6. Berložnik (Triglav) 2:48,23, 200 m delfin: 1. Štembergar 2:36,67, 3. Praprotnik (obe Triglav) 2:39,07, 400 m mešano: 1. Štembergar 5:23,60 (rekord SFRJ za st. mladinke in ab. SRS), 3. Praprotnik 5:43,19, 6. Berložnik (vse Triglav) 6:06,93. -dh Ranch Bovs Botofogo Uid Klane Kokrica (— I) Brioni ( - I) Koriole < - 2) Union ( - I) Areslantje (- 27:20 27: M 22:12 .•»0:25 20:21 18:1?) 13:33 8:21 V B ligi je zmagalo Zlato polje z 20 točkami, enako število pa jih imajo tudi Veterani, tretji je Ikos I«), četrti Sedmina 12. |>eti Prijatelji 12. šesti Slom M. sedmi Uostalom !». osmi Zvezda H. develi Meglena hiša H. deseti Divizija .">. enajsti Filmarji 2 in dvanajsti Feniks 0 ločk K B Moto-šport Uspeh Kranjčanov v Prnjavoru PRNJAVOR - V Prnjavorju je bila v nedeljo druga dirka za državno prvenstvo motoristov. Za tekmovanje se je prijavilo rekordnih 178 tekmovalcev, po kvalifikacijskih vožnjah pa jih je na dirki lahko nastopilo le 82. V lepem vremenu in pred velikim številom gledalcev so se dirke v vseh šestih razredih končale brez nesreče. Največ uspeha so tokrat imeli tekmovalci iz AMD Kranj, saj so njihovi člani zmagali v obeh najpomembnejših razredih in sicer je v razredu do 125 cem zmagal Boris Baje, v razredu do 250 cem pa Akrapovič. V razredu do 125 cem je Baje povedel v drugem krogu in svojega vodstva ni več izpustil iz rok vse do konca. Vsekakor pa drugo mesto mladega Kranjčana Janeza Pintarja predstavlja majhno presenečenje, saj je premagal precej bolj izkušene tekmovalce, kot je on sam. Drugo mesto je vsekakor največji uspeh mladega Pintarja doslej. V razredu do 250 cem pa je vse do tri kroge pred koncem vodil Baje, v silovitem finišu pa ga je prehitel klubski kolega Akrapovič, ki je s poprečno hitrostjo 103 km/h postavil tudi nov rekord proge v Prnjavoru. Naslednja dirka bo 3. septembra v Kraljevu. -fp ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Na osnovi 11. in 12. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev in sklepa komisij za delovna razmerja objavljamo dela in naloge TOZD Smuči 1. samostojnega referenta izvoza TOZD Institut 2. gradbenega referenta DS Spremljajoče službe 3. ključavničarja (vzdrževalca) 2 delavca 4. vodoinštalaterja 5. obratnega električarja 6. avtoelektričarja 7. brusilca Pogoji: pod 1.: višja komercialna šola zunanjetrgovinske smeri ali prva stopnja ekonomske fakultete. 2 leti prakse, aktivno znanje nemškega jezika ali srednja ekonomska šola, 4 leta prakse, izpit za opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja in aktivno znanje nemškega jezika. Odslužen vojaški rok. Poskusno delo 2 meseca. pod 2.: višja izobrazba gradbene smeri, 2 leti prakse in strokovni izpit, ki omogoča prevzem nadzora gradnje ali srednja izobrazb« gradbene smeti, 5 let delovnih izkušenj in strokovni izpit, ki omogoča prevzem nadzora gradnje. Poskusno delo 2 meseca. pod 3. do 7.: poklicna šola ustrezne smeri in .'{-mesečna praksa. Odslužen vojaški rok. Poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba ELAN, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, 30 dni po objavi. O rezultatih objave bomo kandidate pismeno obvestili v ;{() dneh po izteku objave. Turist progres inženiring, n.sub.o. TOZD Smučarski center Kobla, Bohinjska Bistrica Radovljica, Gorenjska cesta 26 Po sklepu zbora delovne skupnosti vabi k sodelovanju ter razpisuje prosta dela in naloge za: več strojnikov — žičničarjev Pogoji: končana poklicna šola - elektro. avtomehanične. strugarske in klučavničarske smeri, najmanj 1 leto odgovarjajočih delovnih izkušenj Razpis velja :{0 dni od dneva objave. Zainteresirani kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili strokovne izobrazbe in praksi na naslov: TPI TOZD 8C Kobla, Radovljica, Gorenjska cesta 26. CGP DELO TOZD Prodaja podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 vabi k sodelovanju 1. več raznašalcev za dostavo časopisa DELO na dom naročnikom v Tržiču, Škofji Loki in v Radovljici 2. več prodajalcev za prodajo v kioskih na področju Kranja in Tržiča Prijave sprejema ,CGP DELO, podružnica Kranj, Koroška ll>. do 20. julija 1078. Kadrovska komisija sveta delovne skupnosti osnovne Sole Staneta Žagarja Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. kuharja ŠMK za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: KV kuhar; nastop dela 1.0. 1078 2. snažilke s polnim delovnim časom za nedoločen čas; nastop dela po dogovoru Poskusno delo za razpisana dela m nalog« traja: pod I. ,'l mesece. |mxI 2. I mesec. Stanovanj ni! ... . Pismene prijav« z dokazih o st rokov nosi i pošljite naslovu v l.> dneh po tej objavi. Odbor za medsebojna razmerja osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas razpisuje prosto mesto nalog in opravil tajnice šole za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: 4-letna administrativna šola Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas. r ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV OBČINE KRANJ takoj zaposli delavko za vzdrževanje doma obrtnikov in za strežbo v bifeju zaprtega tipa. Prijave sprejema Združenje samostojnih obrtnikov občine Kranj, Tomšičeva 14 — kadrovska služba. Rok prijave 15 dni po razpisu. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Skupne službe prodaja na javni licitaciji 17. julija 1978 ob 10. uri na Cesti JLA 2 v Kranju osebni avto CITROEN DS 23 leto izdelave 1976, izklicna cena 100.000 din avtoradio BLAUPUNKT leto izdelave 1974, izklicna cena 3500 din moped TOMOSAPN4, leto izdelave 1977, izklicna cena 8000 din. Po sklepu delavskega sveta TOZD z dne 7. 6. 1978 razpisujemo dražbo, in sicer: GP Megrad n.sol.o. Ljubljana TOZDElmont Bled n.sub.o. Cankarjeva 1 razpisuje dražbo za prodajo avtomobila ZASTAVA 430TK, letnik 1974, kombi Izklicna centi vozila le HOOOdin. Dražba bo v prostorih uprave Klmonla na Mledu, tanka. j opravljenim strokovnim izpitom. pukla KV delavca v industriji, po možnost, kovmske ah lesne stro- - uspešno opravljen interni teel v PO, VEČJE ŠTEVILO VRATARJEV Pogoji za zasedbo: - dokončana osnovna šola, - družbenopolitična neoporečnost. potrdila o nekaanovanju, uspešno opravljen Interni teel v uu. - uspešno opravljen interni test v uv. .-.vila m naloge je predvideno poskusno delo. Delo /a v sM navedena opiavila in naivni i r „ ,,, nedoločen čass polnim '^^azTli e treba poslati v 15 dneh Pinmene prijave . potrebnhn. dok«h J. t P« p,, objavi delovnega mi sta na 22eIeM. POHIŠTVA. Kadrovsko socialni oaaeie*,__ orel orek, 11. julija 1978 MALI OGLASI telefon 23-341 PRODAM Poceni prodam KUHINJSKI JL-LLN1 KOT. Petrovič. Kranj -tatu. Ul. Ciorenjskega »d"^« hodam dobro ohranjeno KON-JLNO DVIGALO. Rautar, Lesce Kra I.) „ 505^ Originalne MARELE /.a narodno nošo prodam. Ogrodje |c leseno (štaberle). I»r«»dani ludi AURO. Jenko J. DEŽNIKAR Jeseni««-, lelefon 82-609od 19. ure dalj«- 526H Prodam PUNTK, RAN K IN K in nova OKNA In les Ribnica, Cirče 'M 5340 Prodam KRAVO po teletu, dobro mlekarico. Dražgoše 47, Železniki 5341 Prodam 2(K) PUNT 240 do 260cm. Pernuš Franc, Paloviče 8, Tržič 5342 Prodam več PRASlCEV težkih od 70 do 90 kg. Kapus Prane, Zagoriška 16, Bled 534-3 OBLETNICA 9. julij 1977 V tihi bolečini mineva leto dni, odkar je prenehalo biti plemenito »Tre nagemu nepozabnemu in ljubemu možu. očetu, dedku, bratu. Stricu, svaku m nečaku Tomažu Klinarju Živ ie ostal spomin na tebe. na skupna leta. k. so bila tako kratka V našem domu sta ostala žalost m praznina. Vsem. ki v vaših srcih še živi njegova podoba, k. mu prižigate svečke m pri-m&ite cvetje ali postojite ob njegovem tihem domu s toplo mislijo _ iskrena hvala. Vsi njegovi' Planina pod Golico. 11.7. 197« ZAHVALA Ob boleči izgub, nase mame. stare mame in tete Marije Eržen roj. Bogataj ,. • ,.^,„, ki so naši mami pomagali v težkih se iskreno zahvaljujem«) vst ni. ■ ,ntememu oddelku bol. trenutkih. Pose »no o • n .. (|,. (;,.egol,-,,u m tuce Jesenice d. -Hiihei n k . . R| s<) (lamva]l Vt.mi. gospodu župniku i/. (>«»""l<|n(.ve||, •stia in brat z družinami Prodam obžagan LES, debelina 10 x 10, dolžina 5 do 6 m, K) kom in 12 vogalnikov. Podpurfelca 2, Škofja Loka 5344 Prodani SKALE za gradnjo po ugodni ceni. Špoljar Kani, Papirnica 2, Škofja Loka 5345 Prodam KRAVO, mesec po 4. teletu, dobro mlekarico. Zgoša št. 20, Begunje na Gor. 5346 Ugodno prodam belo italijansko POROČNO OBLEKO št. 38/40 s klobukom ter FOTOAPARATA Flexaret automat in Kodak ista-matik. Grebene, Mavčiče 56 5347 Prodam SLAMOREZNICO v odličnem stanju. Šolar Tone, Sp. Dobrava 7, p. Kropa 5348 Prodam 1 kub. m HRASTOVIH PLOHOV in 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA 10 in 7 profil. Preba-čevo24 5350 Prodamo globok OTROŠKI VOZIČEK in kombinirani OTROŠKI VOZIČEK, oba dobro ohranjena, uvožena. Informacije: Cesta JLA 74, telefon 24-008 5351 Ugodno prodam SPALNICO, novejši tip, z dvodelno omaro in psiho ter OMARICO za perilo. Ogled Blejska Dobrava 29, - Cokla 5352 Betonsko ŽELEZOO 10 mm. 1000 kg, zelo poceni prodam. Jesenice. Industrijska 5 5353 Prodam dolgi PRTLJAŽNIK osebnega avtomobila za streho in 4 kompletna KOLESA na 4 luknje. Sreda, sobota, nedelja do 16. ure. Sever, Lesce, Koroška 4 5354 Avtomobilisti! Prodam odlično ohranjen ŠOTOR za 2 do 3 oseh«', prirejen za montažo na avtomobilu. Informacije na tel. 26-211, ogled vsak dan od 15. ure dalje. Pavec Nataša, Levstikova ul. 1. Kranj 5355 VOZILA Prodam ZASTAVO 750, lahko na kredit. Naslov v oglasnem oddelku Prodam OPEL RECORD 2200 L COUPE, letnik december 1968, po zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan od 16. do 19: ure, Cesta talcev 7. Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mole Pijadeja 1. - Tekoči rečun pri SDK v Kranju itevilka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 Številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata in starega ata Janeza Kržišnika •h liujcnio vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom m /nameni, ki ste ga se iskreno na n jegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. ' hvala ZH in Dl'O Gorenja Sava. /\ \ 1 St razišče, lov. Dolencu in tov. Goga I u posebna za^ sjov^jjntJ |H..sede, nosilcem praporov, pevcem in pihalnemu orkestru. Žalujoča hčerka Danica z družino /All\ ALA i i..m dm odk;w nam |c kiuia usoda utrgala našega nadvse ljubljenega sma V s«,l,ot«» je minil« '«,,» ' ,„ ,,lal„ Edija Koštruna ■ mlado življenje, življenje, ki si ga ljubil km vsak mlad človek. Bil si poln načrtov. t«lilo Jf tvoj* < uaasue. dokler ne oWžeš cilja m tak b«iš tudi oatal v naših sirih mladostnega elana, ki Uga> poln ■ ,.i na tO da le ne l><> nikoli ur meti nami. Prazen je dom brez lebe m ne si^iinu-y reS boleča je nase ^ i/ ,„•., (ja „.,,,, m;1|() ublaže breme, ki nam ga je usoda jenio se solz. k. sam« naložila. „, ki kadarkoli obiščete njegov mnogo prerani grob. mu punašan cvetje in a hvala vsem, „riži«ale svečke. Iskrena pnzig Neutolažljiv i: mama m brata Alojz m ( v«'to Prodam karamboliran VW 1200, cel ali po delih. Brda 2, Radovljica 5356 MZ 250, letnik 76, prodam. Cankar, Zlato polje 8, Kranj 5357 Kupim zadnji del za VOLKS-VVAGEN 411. Potočnik, Zg. Resnica 93, tel. 40-568 5358 Prodam RENAULT 6, letnik 1969, po ugodni ceni in KOMBI VW kasonar letnik 1968. Veljka Vlaho-viča 7, stanovanje 2, Kranj 5359 Prodam dobro ohranjen FIAT 850 cuppe. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure. Grosova 32, Kokrica 5360 Prodam dobro ohranjen BMVV 2002. Smledniška 110. od 15. ure dalje 5361 Prodam FORD TAUNUS 15 M v nevoznem stanju. Hlebce 7/a, Lesce 5362 Prodam OPEL KADETT karavan po ugodni ceni. Hotavlje 34, Gorenja vas nad Škofjo Loko 5363 Ugodno prodam moped T 12. Kovač Marko, Zminec 4. Škofja Loka 5364 Ugodno prodani MOPED TL 14. Kalan, St. Žagarja 29. Radovljica 5365 Ugodno prodam TOMOS CROSS. Gorica 17, Radovljica 5366 Ugodno prodam dobro vzdrževan FIAT 1300. Ogled možen od 17. ure dalje. Orel. C. Gorenjskega odreda 18/43, Kranj 5367 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Ložar Branko, Bobovek 16 5368 Prodam R 1 TL spečial, letnik 78, po delih. Matija lih, Rebr 3. Zasip, Bled 5248 dežurni veterinarji OD 14. DO 21. JULIJA 1978 RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 in dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Ka-juhova 23, telefon 22-994 za občino Kranj; U K OS AR Dušan, dipl. vet., Škofja Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, telefon 69-280 za občino Škofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske POSESTI Prodam TRAVNIK v Stražišču v izmeri 2 ha in 15a. Stare Marija. Breg ob Savi 20 5254 Prodamo malo starejšo HIŠO. Zasip 20, 61260 Bled 5323 Prodam HIŠO blizu Kranja, lahko tudi polovico s svojim vbodom, cena /a polovico j«- 200.000 din (dvestoti-soč). Je delno opremljena in vseljiva. Telefon 77-314 Bled. Mihelič Francka 5369 STANOVANJA Prodam 2-sobno STANOVANJE, zasebna last. Cena ugodna. Zlatnar-jeva 8, Kranj — St razišče 5370 Mlad par /. otrokom išče STANOVANJE ali SOBO s kuhinjo nekje v Kranju ali njegovi okolici. Šifra: Reden plačnik 3371 ZAPOSLITVE V uk sprejmem VAJENCA avto-mehaliske stroke. Avtomehanik Bo-kalj Anton. Polna 18. 64202 Naklo 5372 ŠTUDENT dobi ZAPOSLITEV. Tekstilna 14. Kranj 5373 11. stran .OBVESTILA EKSPRES čiščenje tapisomov, itisonov, foteljev, kavčev z najnovejšo, v svetu priznano metodo. GO-GALA Marko, Kidričeva 38, Kranj, (tel. Senjak 22-059) 5205 globinsko Čiščenje tapi- soma, itisona, preprog. Čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVE-NIUM Schaumreiniger v vašem stanovanju hitro in poceni, po vsej Gorenjski — tudi družbeni sektor. Pokličite na telefon 22-043 5206 NAJDENO Zatekel se je dolgodlak ŠKOTSKI OVČAR. Zg. Bitnje 57 5374 0STAL0I Instruiram ANGLEŠČINO za osnovnošolce in srednješolce (1. letnik). Zupan Igor, Nomenj 5, 64264 Bohinjska Bistrica 5375 Tatvine iz šotora Pretekli petek je neznani storilec v kampingu Zaka na Bledu prereza! plastično okno šotora nizozemskega državljana Gerardusa Meijer. Skozi odprtino je segel na mizo in odnesel tranzistorski sprejemnik in kasetofon. Še isto noč je prav tako neznani storilec prerezal mrežo na oknu drugega šotora in iz mize v notranjosti vzel denarnico na zadrgo, jo odprl in iz nje vzel 1.500 dinarjev, ter denarnico vrnil. Čeprav ne gre za veliki tatvini pa je vendar vprašanje, kako so kampi zavarovani in če imajo svojo lastno čuvajsko službo. Najbrž bi bilo že v okviru družbene samozaščite potrebno bolje poskrbeti za varnost gostov v kampingih. Od 20/6-1978 dalje je bilo na območju občine Tržič — v Vi-sočah, v Gozdu, na Dobrči in na Bistriški planini — vlomljeno v več vikendov s tem, da je storilec vlamljal skozi okna ali vhodna vrata (načina za prihod v objekte ni izbiral). Prisvajal si je od tehničnih predmetov, odej oz. obleke pa do hrane. Utemeljeno je sumljiv vseh teh dejanj, večkratni povratnik, BOHINC Franc, star 39 let, doma iz Tržiča, ki je aprila prišel iz prestajanja zaporne kazni in se sedaj po vsej verjetnosti skriva po planinskih vaseh v okolici Tržiča (v gozdnih kočah, pastirskih stajah, vikendih ali podobno). Pričakovati je, da bo s podobnimi dejanji nadaljeval, zato prosimo vse občane, da takoj obvestijo najbližjo PM ali UJV Kranj, če bodo osumljenca kje videli. Osebni opis: visok 165 cm, srednje razvit, temnejših krajših las, temne polti, oblečen verjetno v kav-bojke in modro vetrovko ter obut v nizke čevlje — športne copate. Prehitra vožnja v ovinka jv botrovala tudi tej nesreči. Ko je Fili Artur iz Zurieha v Sviei peljal skozi križišče med Koroško in Kidričevo cesto v Kranju, je zaradi prevelike hitrosti prikolico zaneslo in seje prevrnila. Promet je bit oviran poldrugo uro. Foto: F. Perdan m Spodbuda za nc ve akcij V soboto je bilo v Škofji Loki srečanje borcev in aktivistov NOV cestno-prometnih organizacij — Slavnostni govornik Ivan Franko-Iztok je poudaril pomen ohranjanja tradicij narodnoosvobodilne borbe »Noiopaeni« letalci rešeiafci - Foto:«/'.Zaplotnik Prvi letalci — reševalci Lesce — Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah je nastal naš fotografski posnetek. Na njem je dvanajst letalcev-reševalcev, ki so pretekli petek s teoretičnim in praktičnim preskusom opravili izpite za letalce-reševalce. Tečaj je potekal v treh nadaljevalnih delih in je bil tokrat v Jugoslaviji prvič izveden. Udeležili so se ga že preskušeni piloti, zdravniki, miličniki in inštruktorji-gorski reše- valci iz najbolj »ogroženih« postaj GRS: iz Rateč, Kranjske gore, Mojstrane, Tržiča, Kamnika, Ljubljane in Kranja. Največ zaslug za organiziranje tečaja ima republiški sekretariat za notranje zadeve, ki je odstopil tudi helikopterje za vajo, vodili pa so ga strokovnjaki Šolskega centra pri Inex-Adria, ki v Sloveniji usposablja vse »zračne« poklice od pilotov, pilotov helikopterjev in ste-vardes. H. J. Lipovih 30 let Iz nekdanjih žagarskih obratov v jeseniški in v radovljiški občini se je razvila delovna organizacija LIP Bled — Delavci ustvarjajo skoraj desetino družbenega proizvoda občine in več kot četrtino izvoza V soboto je Škofja Loka že drugu v preteklem tednu gostila bone in aktiviste. V torek so se zbrali na to-variškem srečanju nekdanji borci in aktivisti iz škofjeloške občine, v so Doto pa iz vse Slovenije na III. srečanju borcev in aktivistov NOV cestno prometnih organizacij združenega dela. Gostitelj letošnjega srečanja je bil Alpetour. V imenu gostitelja je udeležence pozdravil direktor Alpetoura Roman Teržan, ki je poudaril pomen takšnih srečanj, ker se ob teh priložnostih sklepajo nova prijateljstva in porajajo zamisli za nove akcije ter se izmenjujejo izkušnje Slavnostni govornik Ivan Franko-Iztok pa je poudaril, da je tretje srečanje borcev cestno-prometnih organizacij na področju, ki je dokazalo svojo privrženost ciljem NOB in revolucije in je zanje dalo tudi številne človeške in velike gmotne žrtve. Škofjeloško pogorje s Cerkljanskim in Trnovskim gozdom je bilo temeljna oprerativna baza in izhodišče 9. korpusa NOV in POS ter od 194J leta dalje osvobojeno ozemlje na Primorskem in Gorenjskem s Cerknom kot svojim središčem. To osvobojeno ozemlje je bilo tako rekoč v srcu Evrope, na tromeji Italije, Avstrije in Jugoslavije, na križišču najpomembnejših železniških in cestnih komunikacij v tem delu Evrope. In to osvobojeno ozemlje je obstajalo od leta 194J do konca vojne. Potem je Ivan Franko-Iztok opisal nekaj primerov izrednih akcij partizanske vojske na tem področju, organizacije in iznajdljivosti aktivistov, ki so skrbeli, da so bile partizanske brigade preskrbljene z vsem potrebnim. Hkrati pa je opozoril, da je naša NOB še vedno neizčrpen vir dragocenih izkušenj iz organizacije BLED — S slovesnostjo v prostorih nove skladiščne hale LIPa na Bledu so delavci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine, predstavniki gorenjskega političnega življenja in predstavniki delovnih organizacij, s katerimi LIP poslovno sodeluje, počastili tridesetletnico ustanovitve Lesno industrijskega podjetja Bled. Na slavnosti so govorili predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari, direktor LIPa Franc Bajt ter republiški podsekretar za delo, delavcem pa so poslali številne čestitke delavci ostalih delovnih organizacij. Lep delovni jubilej, ki ga praznujejo delavci LIPa, je povezan s številnimi delovnimi uspehi, a tudi z nemalo težavami. Začetki razvoja lesne industrije segajo že v prejšnje stoletje, predvojni razvoj pa je bil počasen, razdrobljen, povezan s problemi. Po družbeni revoluciji in osvobodilnem boju, v katerem so sodelovali tudi številni delavci LIP Bled pa je razvoj krenil hitreje. Podjetje je začelo zaposlovati vedno več delavcev, kajti načrtovalo je hitrejši in pestrejši proizvodni program. V zadnjem desetletju so zgradili nove ob rate za proizvodnjo vrat, opaznih plošč, vhodnih vrat, ISO-SPAN izdelkov, del lastne maloprodajne trgovske mreže in skupno /. Gozdnim gospodarstvom Bled mehanizirano lesno skladišče v Bohinjski Bistrici. Prav zdaj pa zaključujejo izgradnjo novega (»brata sobnega pohištva iz masivnega smrekovega lesa in novega obrata predelave lesa v Podnartu. Število zaposlenih se |e povečalo iz 352 v letu I94>1 na 970 v letu 1978. Delavci delajo v novih proizvodnih prostorih, ki jih imajo zdaj okoli 40.000 kvadratnih metrov, V iO lej nem obdobju -<> proizvedli v'-' milijon kubičnih metrov žaganega lesa, nekaj več kot A milijona vrat, skoraj 7 milijonov kvadratnih met rov opaznih plošč l f»o 000 kubičnih metrov ladijskega poda m opaža, in milijone ISO-SPAN zidakov ter vr sto drugih izdelkov Kazen leg« so vedno skrbeh tudi za boljše življenj ske pogoje in imajo danes 1J2 lastnih stanovanj, počitniški dom, urejeno prehrano in prevoze na delo. Ni pa zaostajalo tudi samoupravljanje in leta 1975 so se združili v sestavljeno organizacijo združenega dela gozdnega in lesnega gospodar stva. Delovna organizacija LIP Bled ima pet temeljnih organizacij zdru ženega dela, ki vsaka zase in skupaj v delovni organizaciji skrbi za ures ničevanje programa in proizvodnih nalog. Kolektiv LIPa Bled si je z dolgo letnim vključevanjem na domačih in na tujih tržiščih pridobil precej po slovnih prijateljev, ki cenijo delo in poslovnost organizacije. Tudi v občinskem merilu ustvarja omembe vredne rezultate in je za občinsko gospodarstvo velikega pomena Podjetje je omogočalo zaposlovanje novih delavcev, po drugi strani pa je skrbelo za domačo predelavo edinega surovinskega bogastva v radovljiški občini. Danes ustvarjajo delavci LIPa v svojih temeljnih organizacijah združenega dela skoraj desetino družbenega proizvoda občine in več kot četrtino izvoza. Po srednjeročnem planu občine spada lesna industrija med prednostne dejavnosti. Delovni kolektiv si tudi iz leta v leto prizadeva za obogatitev svojega proizvodnega programa in za uspešen prodor na domače in na tuje tržišče. Njihova prizadevanja so usmerjena v večjo stopnjo predelave, ob tesnejšem sodelovanju vseh gorenjskih gozdarjev in lesarjev pa bodo tudi v prihodnje lahko dosegli dobre rezultate. Njihovi proizvodni cilji so usmerjeni v povečanje produktivnosti, v razvoj novih, kvalitetnih programov za konkurenčnost na trgu, v delitev programa proizvodnje vrat in oken z delovno organizacijo Jelovica ter v nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. Tako, kot so delavci LIPa že zdaj dokazali, da zmorejo premagati vse težave in probleme, tako bodo tudi v prihodnjem obdobju resno poprijeli za delo in prihajali na tržišče s kvalitetnimi izdelki svojega širokega in pestrega proizvodnega programa. I). S Komisija za sprejem otrok v V VZ Škofja Loka naknadno razpisuje za leto 1978/79 naslednja prosta mesta: - za obstoječe vrtce Novi svet, Kroj in Trata 6 mest v skupini 2. do 3. leta starosti 6 mest v skupini 3. do 4. leta starosti 2 mesti v skupini 5. do 6. let starosti 3 mesta v skupini 6. do 7. let starosti - za obstoječi vrtec Podlubnik 2 mesti v skupini razvojno prizadetih otrok od 2. leta dalje - za novi vrtec pri Sv. Duhu (predvidoma v septembru 1978) 10 mest v skupini 3. do 4. leta starosti 15 mest v skupini 4. do 6. leta starosti 16 mest v skupini 6. do 7. leta starosti Obrazec za sprejem otrok dobite in oddate na upravi VVZ Titov trg 4 Škofja Loka. Rok za sprejem prijav je 15dni po objavi razpisa. Obvestila o sprejemu h od O prijavljena dobili v 30 dneh PO razpisu. St arfti naj si poiščejo ust rezna dokazila od st tokovnih služb. Če bi to bistveno vplivalo na odločitev komisije. Prošnje na prvi razpis v aprilu 1978 veljajo tudi za ta razpis, razen za jasli. Očistimo naše mesto \ galeriji na gradu so v ponedeljek zvečer podelili priznanja mladin skim in drugim organizacijam in društvom, ki so sodelovala v akciji Očistimo naše mesto in je trajala od 15. maja do 15. junija letos v organi zaeip turističnega društva Škofja Loka V akciji so sodelovale osnovne šol« Peter Kavčič Škofja Loka, Šol ski center za kovinsko m avtoine dansko stroko Skofj;i Loka, Šolski center za lesno stroko Trata, tabor niski odred Svobodni Kainnitmk in klub škofjeloških študentov. Očistili DEŽURNI 21-8 so stan del mesta, breg Seiščiee od Krevsovega mlina do elektrarne, breg Selščice od Šeširja do Sovodnja. Trato in Frankovo naselje, breg Po Ijanščice od kopališča do Sovodnja ter očistili m obnovili so TKI M stezo. V akciji |c sodelovalo več kol 1000 mladincev Podobne akcije so pripravljali /e \ prejšnjih letih, vendar manj organi-/irano in v povezavi s posameznimi osnovnimi organizacijami mladine Letos pa mi akcijo bolje organizirali. Vodil jo je Ješe Miha. Tekla pa |e tako, da so k sodelovanju povabili prav vse osnovne organizacije ZSMS m društva ter organizacije, ki združujejo mlade po interesih Posebno sta se izkazala Šolski center za lesno stroko in osnovna šola Peter Kavčič iz Škofje Loke, ki sta tudi sama že i/vedla nekaj očiščevalnih akcij. Na ponedeljkovi slovesnosti so vsem organizacijam in društvom, ki so v akciji sodelovala, podelili posebna priznanja Podelil jih je predstavnik turistične zveze Gorenjske Janko Oblak. Slovesnost se je sklenila s predavanjem pic )f. Milana K riši j a Naše c vetje v jeseni L. Bogataj 11 i ii i 111111 x |i<> Kranj Km s«i |*<\mImIi |>h -i.iIiii •.lll/lll Mil IjlIJIVI |iiviii- MIMHisll h • oI \ linn«elil|ik llii K«MVIliMklll I'1'HImIi I.....Mili Ml> U«»t |ll<'lllfl laku unsl knl |r nllli a|lln ■ llllllll HM-Kedh Zaslu|<\ iii lili". 1'l.iv ik<> Itidl n« ti it-111H i ihiIknIiIi in 1'iiim lil.i K* M- I«' <"lia |ii'iiiisllllli . Ii ^lunino škiicli' in (Iv« In/«' ramena. Duhrovnik - Meril eni ku ima......« < ;l|a -ki'/l 'il.l.lkr i/ 1 »ul, m Milka m \insk.i uliiila tlnln-sccliiu /asi-ilina / nnsli ki Iiimii, ski iiiiiiic muh nc- /al ki' Vojvodina - Zaradi staln-jja vn-incna si. minah \ Vi>|w«lllil /«• lakn| |>ci /in i-lkll /•■IV«- - psi-nic o su /;u cll /ill |ircli'kli lr cli-li - prekiniti delu Uai miajn. ila IkhIii / iliJnin lalikii ii.iclaln-viili |iillmclIIH n-clcn I. Mn^il.n taktike, iznajdljivosti, sposobnost prilagajanja razmeram in borbenosti. Prav zato smo pri proučevanju izkušenj iz NOB še vedno preveč splošni, še vedno smo pri zgodovinsko in moralno-političnem opisovanju in vrednotenju dogodlcov, čeprav bi moralo biti proučevanje in analiza posameznih sestavin in prvin naše organizacije vojaških enot, taktike in strategije, delovanja družbenopolitičnih organizacij in drugih elementov zaledja ena prvih nalog zgodovinarjev in vojaških strategov. Na kratko se je dotaknil tudi zunanjepolitične situacije in našega gospodarskega položaja ter notranje politike. Ob koncu pa je poudaril, da tudi takšna srečanja, kot je bilo sobotno v Škofji Loki pomagajo, da mnogi pomembni dogodki ne gredo v pozabo. Ko obujamo spomine na vojna leta, hkrati vlečemo iz pozabe stvari, ki lahko dajejo spodbudo za nove zamisli in nove akcije. Kulturni program na srečanju so pripravili godba na pihala, študentski oktet iz Ljubljane, recitatoru gimnazije iz Škofje Loke in iz OS Cvetko Golar na Trati. Potem pa so vse borce in aktiviste pogostili s partizanskim golažem, ki so ga pripravili kuharji škofjeloške garnizije L. Bogataj Brigadirski krst Preddvor - Mladinsko prosto voljno delo je v polnem zamahu. Na Kozjanskem, v Posočju in Suhi Krajini, v Brkinih, Slovenskih Goricah, na Kobanskem, Kožbani in Gorič-kem so se mladi spoprijeli z nerazvitostjo. Prve izmene so delovišča že zapustile, prihajajo nove brigade ui s tem sveže moči. Z vseh delovnih akcij, tako republiških kot zveznih, poročajo o dobrih rezultatih in preseženih normah. To daje obveao tudi mladinski delovni brigadi JWe Celar-Tugo iz Preddvora, ki bo ■ dneh od 9. do 30. julija sodelovala na delovni akciji »Istra 78«. O tem smo se pogovarjali s komandantom °n-gade in predsednikom komisije za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Kranj Kondi jem Pižornom. V očišrrtalnt akciji s,, thtdvjoifill tu,h /ahn/niki - F»t*K t 1'enian »Kako so potekale priprave?« »Ze v marcu smo začeli v osnova organizaciji evidentirati kandidat, za delovno akcijo, obenem pa sm njihovo pripravljenost preverili iu dveh lokalnih akcijah pri očiščevanju Preddvora in njegove okolkt Na prvi brigadni konferenci sme volili vodstvo brigade, sestavili programe interesnih dejavnosti in dok čili nosilce teh dejavnosti. Delo » brigadi bo potekalo po štirih komisi-jah. Idejnopolitična komisija bo pri pravila nekaj predavanj o aktualnostih doma in na tujem in o bližam čem kongresu slovenske mladine Naloga kulturnikov in športnikov t vzpostaviti čimveč stikov z domačim in drugimi brigadami. Pozabili nismo tudi na obveščanje. Zato bomo na delovni akciji izdali glasilo, kjer bomo predstavili svoj kraj in zapisali nekaj utrinkov iz brigadirsku ga življenja. Naj povem, da bomo » brigadi ustanovili tudi aktiv mladih komunistov, kar bo lepa priložnost, da se le ti izkažejo tudi v konkret: akciji.« »Kaj pa delo na sami akciji?« »Naš cilj je doseči normo. Ce pa bodo pogoji ugodni, jo bomo skušal tudi preseči. Ne smemo se osramotiti, zato je delo na akciji - gradnja višinskega vodovoda v Šmarjah pij Kopru - prvo, šele zatem je čin smotrnejša izraba prostega časa in seveda tudi zabava. Resda akcija »Istra 7M« ni v okviru republiških, p< obsegu in nalogah, ki si jih zastav |ja, pa ne zaostaja dosti za njimi.« Komandant brigade mladih if Preddvora Kondi Pižorn je izraJ tudi nezadovoljstvo nad nekaterim) delov nuni organizacijami, ki ne spoštujejo samoupravnega sporazuma« mladinskih delovnih akcijah. Mnogi med njimi namreč ne ugodijo briga dirjeni izrednega plačanega dopusti /a sodelovanje na delovni akciji. C. Zaplotnik te