,asopis »ovci št. 6 POZDRAVLJENI! ! Ilustracij!: Mojca S., ^Artazred Že kar nekaj časa je minilo od počitnic in od takrat, ko smo se zadnjič srečali. V šoli je že vse po »starem«. Spraševanja, testi, obnove in še bi lahko naštevala. Prvi trimester je že za nami in vem, da se vsak od nas lahko pohvali s kakšno dobro oceno. In nagrada za to je nova številka šolskega glasila MARKEC, ki smo jo v našem uredništvu s pomočjo vaših prispevkov skrbno načrtovali že od samega začetka šolskega leta! Upam, da jo boste z veseljem prebrali in se ob njej tudi nasmejali. Lep pozdrav do naslednjega izida MARKECA in še veliko petič v času, ki je pred nami. Glavna urednica: JADRANKA FURJAN Nikakor pa ne smem pozabiti 1 na vse tiste, ki smo zaslužni, daje izšlo glasilo MARKEC. UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: JADRANKA FURJAN S Pomočnica glavne urednice: ALENKA ROŽANC Mentor: 88' IRENA MURŠEC UREDNIKI RUBRIK Literarna rubrika: MONIKA MAJAR, JASNAH Zabavna rubrika: MATEJA TOPLAK Športna rubrika: LUKA HORVAT Odmevi: NUŠA KOLENKO, MONIKA BOHINEC Likovni urednik: TANJA LIPONIK Posebno pa se moramo zahvaliti naši Občini MARKOVCI, ki nam je za izdajo glasila namenila finančna sredstva. Nikakor pa ne smemo pozabiti na našo pridno tajnico, gospo ELIZABETO ČUŠ, ki nam je s tiskanjem prispevkov veliko pomagala. HVALA! MARKEC LOGIKA V petek, 22. 9. 2000, je potekalo tekmovanje iz logike. Sodelovalo je 42 učencev. Na področno tekmovanje na Ptuj se je uvrstilo osem učencev. Trije so prejeli srebrna priznanja. To so: Katja Zemljarič, Aleksander Kelenc in Adrijana Puc. Na državno tekmovanje je uspelo priti le Adrijani Puc. Tam seje uvrstila na 51. mesto. Y y ^ SLADKORNA BOLEZEN V četrtek, 12.10. 2000, ob 13. uri je bilo organizirano šolsko tekmovanje iz znanja o SLADKORNI BOLEZNI. Udeležilo se ga je 54 učencev iz sedmih in osmih razredov. Bronasto priznanje je doseglo 24 učencev. Tisti trije, ki so dosegli najvišje število točk, pa so se odpravili na državno tekmovanje. Nuša Kolenko, 7. a ADRIJANA PUC - udeleženka državnega tekmovanja iz logike Letos so se že petnajstič zapovrstjo odvijala tekmovanja iz logike, in sicer na treh stopnjah: šolsko, izbirno in državno tekmovanje. Na to slednje, najbolj zaželjeno in zadnje v verigi logičnih tekmovanj, seje uvrstila tudi učenka naše šole, Adrijana Puc iz 8.c razreda. Adrijana, kako si se sploh začela ukvarjati z logiko? V petem razredu so me povabili na šolsko tekmovanje, nato pa sem začela obiskovati krožek logike, kjer sem se seznanila z logičnimi osnovami. Potem sem vsako leto, razen v 6. razredu, tekmovala na šolskem tekmovanju, letos pa mi je uspelo priti na državno. Kako si se pripravljala na tekmovanja? Za šolsko sem pregledala stare zapiske, za izbirno in državno pa sem rešila kar nekaj nalog. In kako si se odrezala? Na državnem tekmovanju sem se uvrstila na 51. mesto, tekmovalo pa je 73 tekmovalcev. Da prideš na državno tekmovanje ni lahko. Na šolskem moraš zmagati, ali biti drugi. No, jaz sem zmagala. Ravno tako moraš biti 1. ali 2. na izbirnem oz. regijskem ( približno 20 tekmovalcev v vsaki regiji). Ker sem bila druga, sem dobila »vozovnico« za državno tekmovanje. Z rezultatom sem zadovoljna, saj sem uresničila svoj cilj, prebila sem se čez izbirno tekmovanje. Za prvič bo kar v redu. Ali boš s tekmovanji iz logike nadaljevala? Bom, če bodo na srednji šoli, ki jo bom obiskovala, dani pogoji za to. Kako poteka takšno tekmovanje, državno mislim? Ko prideš, se prijaviš, nato pa pišeš. Če imaš čas, počakaš na rezultat. Ponavadi poskrbijo, da čakanje ni mučno. Si se udeležila že kakšnih podobnih tekmovanj? Da, sem. Bila sem že na državnem tekmovanju iz zgodovine, kjer sem dosegla zlato priznanje. Sem pa tudi državni prvak v Veseli šoli. Hvala za pogovor, le tako naprej. Tamara Drevenšek, 8.a DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA 0 SLADKORNI BOLEZNI Državno tekmovanje je bilo 18. novembra 2000 na OŠ Olge Meglič. Udeležilo se ga je 270 osnovnošolcev in 170 srednješolcev. Iz naše šole so sodelovali trije učenci, to so: Rok Muršec, Katja Zemljarič in Tamara Drevenšek. Rok Muršec je dosegel srebrno priznanje, Katja in Tamara pa zlati priznanji. Udeležencem tekmovanja iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov. Mateja Toplak, 7.b Eno jabolko na dan, prežene zdravnika vstran Učenci drugih razredov OŠ Markovci so imeli konec meseca septembra naravoslovni dan v organizaciji in izvedbi Kmetijske šole Ptuj. Ob vodenju inž. agr. Ide Obran so si učenci ogledali zeliščni vrt, spoznali najpomembnejša zelišča, postopke spravila in sušenja ter njihovo uporabo. Pili so okusne zeliščne čaje. Ob vodenju inž. agr. Cvetke Pintar so si ogledali sadovnjak, se seznanili z deli sadnega drevja, z razvrstitvijo sadnega drevja in njihovih plodov, naučili so se pravilno obirati sadje, ogledali so si sušilnico sadja in postopek sušenja, poskušali so suho sadje in sadno pecivo, ki so ga pripravile dijakinje v njihovi kuhinji. Učenci in njihovi učiteljici so se vodstvu Kmetijske šole Ptuj za zelo uspešno izvedbo naravoslovnega dne oddolžili s pisno zahvalo, s pisnimi in likovnimi izdelki. Razredničarki: Marija Bezjak, Slavka Cafuta MARKEC SLADKORNA BOLEZEN ali DIABETES MELLITUS je stanje stalno zvišanega sladkorja v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina. Glede na nastanek jo delimo na sladkorno bolezen tipa 1 (pojavi se v mladosti) in tipa 2 (pojavi se v starosti). Vrednost sladkorja v krvi merimo v milimolih (mmol/1). Vrednosti sladkorja v krvi: - od 3,5 mmol/1 do 5,6 mmol/1 -normalna vrednost - od 5,6 mmol/1 do 8 mmol/1 oziroma 11 mmol/1 - blaga hiperglikemija - nad 8 mmol/1 oziroma nad 11 mmol/1 - sladkorna bolezen - pod 3,5 mmol/1 - hipoglikemija Tipični znaki za nastanek sladkorne bolezni: - povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje) - dehidracija in huda žeja - slabo počutje - utrujenost Njeni akutni - popravljivi zapleti so: - hiperglikemija (zvišana vrednost sladkorja v krvi) - hipoglikemija (znižana vrednost sladkorja v krvi.) Njeni kronični - nepopravljivi zapleti so: - diabetična nefropatija (okvara ledvic) - diabetična nevropatija (odmrtje živcev) - diabetična retinopatija (okvara oči) - kardiovaskularna obolenja (srčni infarkt, možganski infarkt, ateroskleroza - nabiranje oblog na notranji strani žil,..) - diabetično stopalo (koža neobčutljiva na dotik, slaba prekrvavitev) Sredstva in metode zdravljenja: - zdravljenje z inzulinom ali tabletami, če je potrebno - vzgoj a bolnikov in nj ihovih svoj cev - dietna prehrana - zmanjšanje telesne teže, če je to potrebno - telesna dejavnost - samokontrola Sladkorna bolezen velja za epidemijo 20. stoletja, vendar je nenalezljiva. Katja ZEMUARIČ 7.b K/ARAV05LOVN/1 DAN IX .9.2000 7 'T)-*- ! ~~T ----- _ _ _____________________ • in 0..O _ ... „, ,/XXl / UkA/ rr\sa/Y(\ / ji- Jrv<7^z^-Ln 1 /rrd2^Lo>rr>y i - y --------------------------J r s /r\ x/ / srLrt$/-&Ky. ,)L /T/ rr^i. dy!L —------------—___Mrit_____________________cmJLrr-A'. ^ QhSL Mfs____ArtnVV-uA/ .. slrfr' OaOm. j ru^djSLzr.__ J.4lQsv$lnA'. rhjjL -W ftlit?. JajJi Q.r SttrtiLchf'. it_r3nyx^ir k JUL. jLr^n., fir^jšfcdi P. rmi' %to ir^.. _jUq20 jjl jtocl/ .M' amJ,'. Rene Vrabl, 5.b Plavalni tečaj Kakor vsako leto so tudi letošnje leto učenci razredne stopnje že opravili plavalni tečaj. Na koncu tečaja so svoje plavalno znanje dokazali tako, da so se pomerili v plavanju za delfinčke. Rezultati so naslednji: - Učenci devetletke so tekmovali samo za delfinčka za prilagoditev, plavanje in drsenje. Dobili sojih vsi - 31 učencev. - Učenci prvih in drugih razredov so tekmovali za srebrnega delfinčka. Od skupno 93 učencev, so osvojili srebrnega delfinčka le trije učenci, 31 učencev bronastega, ostali pa delfinčka. - Učenci četrtih in tretjih razredov pa so tekmovali že za zlatega. Od skupno 87 učencev j e samo 9 učencev prejelo zlatega, 43 učencev srebrnega, 21 učencev bronastega, 7 učencev le delinčka in 7 učencev delfinčka za prilagoditev. Vsem, ki že znate dobro plavati čestitamo, ostalim, ki pa vam to ne gre najbolje od rok pa želiva, da tudi vi čimprej osvojite to veščino. Nuša in Monika, 7. a Lucija Bezjak, 2. b Kaj pa o plavalnem tečaju pravijo učenci? Bila sem na plavalnem tečaju. Učil meje učitelj Sandi. Bili smo najboljša skupina. Preplavali smo celi bazen - žabico in kravlja. Ko smo nehali plavati žabico in kravelj, smo šli na skakalnico. Skočila sem v najbolj globoko vodo. Takoj za mano je skočila Mojca. Zelo sva se zabavali. Upam, da se bom vrnila tudi rugo leto. Eva Murko, l.b Na plavalnem tečaju smo se kopali in igrali. Učitelji in učiteljice so nas razdelili v skupine. Nato smo šli plavat. Po končanem plavanju smo odšli v šolo. Tam smo se namalicali in smo šli v razred. V razredu smo prebrali pravljico. Potem smo šli domov. Doma smo pojedli kosilo. Julija Toplak, l.a V ptujskih toplicah smo imeli plavalni tečaj. Tam smo se že prvi dan učili plavati v velikem bazenu. A najprej smo se stuširali in šli v mali bazen. Tam smo se razgibali in se razdelili v skupine. Vsaka skupina je šla na svojo stran bazena. Ena skupina je imela učitelja, tri pa učiteljice. Jaz sem bila pri učiteljici. V petek je šlo zares, ker smo plavali za delfinčka, bronastega delfinčka ali srebrnega delfinčka. Srebrnega je dobil le Nejc, jaz sem dobila bronastega. A sem z njim tudi zadovoljna, čeprav ni srebrn. Katja Štumberger, 2.a MARKEC Klovn Bing Bang Bong ODMEVI Učenci razredne stopnje so si 24.10.2000 v sklopu kulturnega dne ogledali predstavo KLOVN BING BANG BONG. In kaj pravijo učenci? - ANJA, LA - igrica j e bila zanimiva in v redu. Gledali smo jo dolgo. Bila - sedela sem zraven Matica. -MONIKA, LA- igricaje bila super. - MANJA, 1 .A - gledala bi jo še enkrat. - INES, 1 .A - igrica je kar v redu. - MAJA, 4.A - igrica je v redu, vendar mislim, daje primerna bolj za mlajše kot smo mi. - MONIKA, 4.A- igrica je super, uživala sem v ogledu. Jlyctfncj( /rvv A/rmL /-»o- IaIL /Lrf/tbrvo' jS' /yui> 'fJc/JUrčdr m/ ^ /srV: -r- ■ ~!U>fegxPaJl, jr/ /i> ArnNsaho; TU/fsijsdkcP' jjCLpjmšJhv- AA\I ^ AuJv T^Jru/mij M/ij yp /rJX/&X. V"/-xc>- ^xi.L(y lrawxjr^i _ \JxuAfajLm/M* y^~/rušjMU/J Too^aT, /ntu /risrdlj^ /^Jicurr^n^iXa/ . ' r.fv, 'ČsJitsrruh /SO- Lč^shl, /TMaIamL- ^ITU- f^Tma/ž akt jvas ^iSju^ohj — Lucija Bezjak, 2.b Obisk Celjskega sejma V četrtek, 14/9-2000, smo učenci 7. razredov obiskali celjski sejem. Do Celja smo se peljali z avtobusom. Tam smo si najprej ogledali “halo s poklici”. Nato smo imeli nekaj uric za sebe. Nekateri smo tičali v lunaparku, drugi pa po različnih dvoranah, tako da nam ni bilo dolgčas. Ogled je trajal do tretje ure. Potem smo se zbrali in odpeljali proti Markovcem. Kratek izlet je bil za veliko učencev krasno doživetje. Monika, 7.a Naravoslovni dan - izlet v preteklost V sredo, 27/9-2000, smo imeli b.razredi naravoslovni dan. Šli smo v Rogatec, kjer smo obiskali muzej na prostem. Bilo je zelo zanimivo. Najprej smo si ogledali konje (blizu je konjeniški klub). Bilo jih je veliko in so zelo lepi. Videli smo tudi njihov hlev. Po kratkem sprehodu smo le prišli na vrsto za ogled muzeja. Naša prva točka je bila “Šmitova hiša”. To je seveda panonski tip hiše, ki je sestavljen iz črne kuhinje, hiše in hiške. V črni kuhinji smo videli veliko glinastih loncev in posod. Črna kuhinja se imenuje zato, ker je nekoč bilo ognjišče odprto, saje so letele navzgor, zato je vse črno. Zelo smo se čudili, kajti prostori v hiši so zelo nizki. Izvedeli smo, da zato, ker so bili ljudje nižje rasti. Tudi postelje so bile zelo kratke, okna pa nizko nad tlemi. Ko smo si vse pogledali, smo stopili do vodnjaka, kije zelo globok. Pokazali so nam, kako so nekoč iz njega zajemali vodo. Nato smo šliv“štalunce”, kar pomeni svinjake. Tam j e vse leseno. Pokazali so nam stiskalnico ali prešo ter mlin za sadje. Imajo tudi orodje kot so grablje, vile, samokolnico in posebno velike grablje, ki sojih uporabljali za česanje slame. S tako pripravljeno slamo so pokrivali strehe. Na koncu smo si ogledali še kozolec in trgovino z mešanim blagom. V taki trgovini so prodajali vse od kuhalnice do posode, semena in seveda spominčkov. Poslovili smo se od prijazne vodnice in se odpeljali proti Rogaški Slatini, kjer smo šli na ogled steklarne in dijaškega doma. Videli smo delavnico za izdelavo optičnega stekla in steklopihalsko delavnico. Pokazali so nam tudi poslikavo stekla. To nam je bilo zelo všeč. Ta naravoslovni dan je bil zares zanimiv in proti domu smo se odpeljali polni novih spoznanj. Alenka Rožanc, 6.a Obisk drevesnice V sredo smo se učili o gozdu. V šoli smo si ogledali razstavo, ki jo je pripravila gospa Danica Muršec. Nato smo se odpravili v učilnico La in se učili o drevesih. Potem smo obiskali drevesnico. Tam smo videli visok hrast, pod hrastom smo si nabrali želode. Vsak izmed nas sije nabral dva želoda. Tudi jaz sem posadila želod za srečo. Mislite da bo zrastel hrast? Upajmo! Nika Rožanc, l.razred Člani biološkega krožka so pripravili razstavo Osmi razredi v Gardalandu Učenci osmih razredov so se 8/9-2000 odpeljali v Gardaland (v Italijo). Tam so preživeli dan, nato pa se odpeljah v Izolo, tam prespali (ne smemo pozabiti, da so pred spanjem obiskali diskoteko) in naslednji dan so se vrnili. Učenci pravijo, daje bilo super. Monika, 7.a Poučno potepanje po Mariboru V ponedeljek 2/10, smo imeli učenci predmetne stopnje prvi kulturni dan. V lepem, sončnem jutm smo se skupaj z učitelji odpeljali proti “štajerski prestolnici”. Seveda vprepričanju, da Maribor in njegovo zgodovino poznamo. A na koncu smo spoznali, da smo se motili. Maribor je res krasno mesto z bogato kulturno dediščino in zanimivo preteklostjo. Maribor smo si ogledali po skupinah. Skupine so vodili dijakinji tretjega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor in učiteljica Irena Muršec. Naše “odkrivanje” mesta se je začelo na Trgu Rudolfa Maistra - človeka, kije zaslužen, daje Maribor del samostojne Slovenije. Tukaj je bila leta 1991 posajena lipa vspomin na slovensko osamosvojitev. Nadaljevalo seje do mesta, kjer je nekoč potekal obrambni mestni jarek, danes pa je to Trg svobode. Ogledali smo si tudi obrambne stople Maribora - Židovski, Vodni in Sodni stolp, videli pa smo tudi zanimiv in hkrati sramoten(beri zapuščen) mariborski predel, Vojašniški trg. In naenkrat smo se znašli na Glavnem trgu, razpoznavnem po velikem kužnem znamenju, kije bilo postavljeno vspomin na čas, ko je kuga zapustila Maribor. Z občudovanjem smo si ogledali še Stolno cerkev na Slomškovem trgu, v njej pa smo obiskali grob, kjer je pokopan Anton Martin Slomšek- škof, ki je v Maribor prenesel sedež škofije, poučeval duhovnike ter se zavzemal za ohranitev in širjenje slovenskega jezika. Sprehodili smo se še po Lentu, delu Maribora, kije mestu v velik ponos. Na njem raste namreč najstarejša trta na svetu, stara okrog 400 let Trta še vedno rodi, njenega vina pa skoraj ni mogoče kupiti, saj je za nas predrago. Še en dokaz, daje mesto že od nekdaj gojilo vinsko trto, je tudi ena najdaljših vinskih kleti v Evropi - Vmagova klet. Dolga je kar 2,5 km, nismo pa si je ogledali poteka namreč pod zemljo. Še en biser mesta je tudi stavba, v kateri je sedež Univerze, nekdanja mestna hranilnica. Po zanimivem ogledu Maribora so se peti in šesti razredi odpravili v likovne delavnice, sedmi in osmi razredi pa smo si ogledali 6. mednarodni likovni trienale Ekologija in umetnost -American Dreams v razstavišču Umetnostne galerije Maribor. Poučen in zanimiv kulturni dan je hitro minil. Na preprost način smo se veliko naučili o našem drugem največjem slovenskem mestu. Jadranka Furjan, 7.a razred MARKEC Ta presneta ljubezen Hvala Vam dragi učitelji, da ste nam omogočili predstavo TA PRESNETA LJUBEZEN. Da se mladi pogosto srečujemo z zapleteno ljubeznijo, bo že držalo, a pogosto se zgodi, da ne vemo kaj dosti o tem. Velikokrat naletimo na vprašanja, na katera ne znamo odgovoriti, vendar nam je ta igra o spolnosti in ljubezni pokazala pravo pot. Igralci so bili super, scena prav tako, najboljši pa so bili seveda dialogi. Upava, da bo podobnih predstav v naši bližini še več. Drživa pesti! Predstavo smo si ogledali v torek, 28/11-2000. Sanja Horvat, Alenka Strelec, 8.b IHIlil malo starejša. Tako sta predstavo ocenili Sanja in Alenka. Tako pa še nekateri: - Predstava je bila odkrita, resnična, smešna in poučna. - Všeč mi je bilo, ker je vse to resnično in del življenja. - Predstava mi je bila všeč, a lahko bi bila daljša. - Predstava mi je bila všeč, vendar bi za kaj takega morala 1 vsaj dve leti. - Bilo je “cool”, vendar seje premalo videlo, ne bi smelo biti odeje. - Kar se pa tiče igralcev, res so odlično igrali. Pokazali so kako se naj fant in punca zbližata. Vse kar so odigrali, je res. Mislim, da smo se nekaj naučili. - Dobri igralci, dobra glasba, dobra scena in dobra igra. - Najbolj pa mi je bilo všeč, da so to predstavo sploh “sestavili"! AGATINA ZGODBA (po Ivanu Tavčarju ) Je Agata na pot se podala, da bi nedolžnost dokazala, s sebe madež čarovništva oprala in klevetnikom pokazala, da nikoli coprati ni znala. Proti vodi pot jo je vodila... vsa bleda se proti reki je spustila. V svojem dobrem srcu je čutila, da zdaj morda bo življenje izgubila. Ji za Jurija bilo je hudo, ker vedela je, da ljubi le njo. Upala je, da to ne more biti slovo, da tako njena ljubezen končala ne bo. Že v vodi vsa premočena stoji, in čudež naj jo reši, si želi. In res, njen Jurij jo rešit prihiti, njeno srce od sreče ponori. Njen preljubi nese jo, da jo ljubi, šepne ji na uho. Ženice srečne so vse, rešena je Agata, krivde oprala seje. ____________________________ JADRANKA FURJAN 7.A Turistični krožek Reba Drava Dne 22/11-2000 je začel delovati na naši šoli turistični krožek. Mentorica krožka je vzgojiteljica Silva Pilinger, ki pravi o “svojem" krožku naslednje: “Kaj bomo počeli? Prva naloga dejavnosti je skrb za okolje naše šole. V mesecu novembru, če nam bo vreme dopuščalo, bomo posadili čebulice tulipanov in narcis. Zakaj? Ker bomo že zgodaj spomladi lahko opazovali rezultat prvega dela v krožku. (Nekateri učenci so se ustrašili vključitve v krožek, ker so pomislili, da bo naša naloga le to, da bomo pobirali smeti v okolici šole ... ne, temu ne bo tako - kar pridite). Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu se bomo srečali učenci od 1. - 4. razreda, vsako drugo in četrto sredo pa učenci od 5. - 8. razreda. Nadalje bomo raziskovali znamenitosti krajev v Občini Markovci. Proučevali bomo tudi naše jezero, ki je eno največjih slovenskih umetnih jezer. Skušali bomo izdelati “spominek” turističnega krožka, ki ga bomo lahko podarili gostom oz. obiskovalcem naše šole. V največji meri pa bom upoštevala učenčeve želje in skupaj bomo oblikovali program dela za tekoče šolsko leto. Prvo srečanje z učenci je že za nami in lahko rečem, da je bil odziv zadovoljiv. Z razredne stopnje se je odzvalo 11 učencev, s predmetne stopnje pa 9 učencev. Na prvem srečanju smo oblikovali program dela in se dogovorili, da na drugo srečanje prinesejo čebulice tulipanov in narcis. Učence, ki še oklevate pri odločitvi, pa vabimo, da se nam pridružite.” Torej, pridružite se in pomagajte po svojih močeh skrbeti za lepoto naše šole, vasi, občine ... Vesna Pilinger, 8.r Reka Drava je šumela, ko sem jaz še majhna bla, a sedaj ko sem velika, ni več enaka slika. Nekoč po reki Dravi, vozili so s splavi, sedaj pa elektrarne stojijo, in nam elektriko delijo. Nekoč v Dravi, bilo je življenje, sedaj pa le, nesnaga in kamenje. Lucija Obran, 6.b Oh, sirota,! ker ljudje KTanf Ko bi ti lahko pomagala, bi tekla čista, bistra, mimo nas, potem bi skozi Ptuj šumljala in bi vso svojo radost nam izdala. Mojca Skrbinšek, 6.r Intervju s siifee moje prihodnosti Primožem Trubarjem Letos mineva 450 let, odkar smo Slovenci dobili prvi knjigi, Katekizem in osem listov obsežen Abecednik. Zato nama je čast poklepetati s človekom, ki je to ustvaril. Danes vas imenujemo kot začetnika slovenske književnosti. Kako vam je ta naziv všeč, vam gode? “Kot prvemu mi ni bilo lahko, izbira pisave, reformacija, skratka težki časi. Vesel pa sem, da sem svojim “ljubim Slovencem” uspel dati prve knjige. Da, ta naziv mi gode. Ste zadovoljni z razvojem slovenskega jezika ? Da, sem, čeprav s težavo sledim novim izrazom, različnemu čtivu, vendar mi je všeč. Bili ste protestant. Kaj to pomeni? Protestanti smo se cerkvi upirali, nismo pa bili krivoverci. Ni nam bila všeč oblast, kije uboge kmete izkoriščala. Čeprav je pred mano še veliko trdega dela, da bi dosegla tisto, kar si najbolj želim, se zavedam, da lahko prav vsi, korak po korak, v življenju dosežemo zelo veliko. Veliko ciljev lahko dosežemo, če se zavedamo, da seje potrebno kdaj tudi ustaviti, pogledati okrog sebe tudi na druge ter nadaljevati pot v začrtani smeri. Modro je znati tudi potrpeti, vedno pa je pomembno veliko znati. Pridobivanje znanja je trenutno moja največja obveza. Moja prihodnost, vse, kar se skriva v mojih mislih, so še zelo oddaljene slike, za katere si lahko le želim, da bi se vsaj deloma uresničile. Te slike so še zelo meglene, velikokrat se še spreminjajo, nastopijo pa že tudi trenutki, ko postanejo zelo jasne. Večkrat sem v njih videti srečna in vesela, tudi zadovoljna pri svojem delu v poklicnem življenju. Bližnje slike mi prikazujejo še mnoge šolske klopi, ki jih bom morala zamenjati. Vmes se mi prikazuje še veliko potovanj, bližnjih in bolj oddaljenih. Ker me zelo zanima veliko področij, predvsem področja naravoslovja, se ponavljajo slike, ki me pri poklicnem delu povezujejo s farmacijo oz. medicino. Včasih zdravim bolne otroke, potem jim pripravljam zdravila, spet spremljam oziroma nadziram odziv bolnega organizma na učinke zdravil. Včasih raziskujem, kako zdravilne učinkovine potujejo po organizmu in kaj se pri tem dogaja. Dogodke skrbno beležim in preverjam na svojih majhnih bolnikih. Po končanem delu se med množico prerivam proti domu, kjer mi nasproti pritečeta moji modrooki zlatolaski, hčerkici dvojčici. Le za korak jima sledi moj zelo prijazen mož, ki mi pomaga pri vseh delih. Slike se mi spet prestavijo v študentske klopi, v Ljubljano na fakulteto, kjer trepetam pred izpitom. Takoj zatem že odgovarjam na vprašanja, šlo je zelo dobro. Spet se z mislimi preselim v urejen domači vrt, kjer se zlatolaski igrata in neskončno uživata. K meni, na stopnice pred hišo, kjer sem sedela, je pritekla Maruša in me pobožala z mokrim repom. Maruša je naša osemletna psička, ki seje pred tem podila pod tušem na vrtu. To me je popolnoma zmotilo v razmišljanjih o moji prihodnosti in vse slike so se začasno razblinile. Močno si želim, da bi se kdaj v dejanskem življenju spet sestavile. Polona Pukšič, 7.a Janko in Metka ali Janez in Meta Ali veste, da ste na desettolarskem bankovcu ? Kaj res, kakšna čast. Kaj pa to pomeni za Slovence? Desettolarski bankovec je prvi slovenski bankovec v samostojni Sloveniji in vi ste začetnik slovenskega knjižnega jezika. KOMU SO BILE KNJIGE NAMENJENE? Sem sin kmeta, zato vem, kakšno stisko so trpeli ljudje, na katere so pritiskali pohlepni fevdalni gospodje. Rad sem jim pomagal in se boril za večjo pismenost in splošno razgledanost. Želiva Vam še mnogo zdravja in napišite kakšno knjigo tudi za današnji čas. Najlepša hvala za vaše odgovore in nasvidenje. Hvala, nasvidenje. Katja Toplak, 8.a Adrijana Puc, 8.c Nekoč sta v nekem malem mestu za sedmimi gorami in sedmimi vodami živela Janez in Meta. Imela sta hudobno mačeho. Mačeha se ju je hotela znebiti, oče pa jo je moral ubogati. Mačeha je zvečer težila možu: “Jutri ju odpelji v velemesto. Od tam sigurno ne bosta našla poti domov. Oče pravi: “Ampak, saj sta vendar uboga otroka.” “Nič ampak, pa pika! Vsak dan moram v trgovino, pa še nove čevlje in obleko si moram kupiti. Za njiju zapravim več kot petdeset tisoč na mesec.” Meta Janezu: “Ali si slišal? Odpeljala naju bosta v Vele mesto. Od tam res ne bova znala več domov.” Janez je odgovoril: “Saj vendar hodim v četrti razred, pa tudi mobilni telefon imam. Naš naslov pa vem. Poklicala bova TAXI, povedala naslov in odpeljal naju bo domov. Naslednje jutru ju je mačeha zbudila: “Vstanita, lenuha, danes poj demo v Vele mesto. Pustila vaju bova v igralnici in čez tri ure prišla po vaju.” Janez in Meta sta ju čakala tri ure, potem pa se odpravila proti domu. Ko sta prišla do vrat trgovine je Janez poklical TAKI. TAKI je prispel in ju odpeljal domov. Janez mu je plačal 250 tolarjev. Prispela sta do domačega bloka in se z dvigalom odpeljala v peto nadstropje, stanovanje 7. Pojavila sta se na vratu stanovanja in mačeha je padla, se udarila v glavo, omedlela in je v nezavesti še danes, če ni že umrla. Nuša Ana Pukšic, 5.a SPOZNAVANJE KATALONIJE Med letošnjimi počitnicami smo z družino odpotovali v Španijo. Španija je zahodno evropska država, ki je štiriindvajsetkrat večja od Slovenije. Plačilno sredstvo so pezete. V Barceloni smo si ogledali Gaudijevo rojstno hišo s parkom. Gandi je bil _________________________________ znamenit arhitekt. Ogledali smo si še mnoge druge njegove arhitekturne spomenike. Sprehajali smo se po ulici Rambli ter z zanimanjem opazovali poulična gledališča. Sončili in plavali smo v Lorett de Mam. Na plaži j e bila strašna gneča. Najbolj so mi bili všeč veliki valovi, ki so me premetavali. Ogledali smo si še ogromno cerkev Sagrado Familio, kije tudi delo Gaudija. Zanimiv je bil tudi Dalijev muzej. Povzpeli smo se še na sveto goro Monseratt, kjer smo si ogledali cerkev z znamenito črno Madono. Ustavili smo se tudi pred olimpijskim stadionom v Barceloni ter Kolumbovim spomenikom - pred tistim, kije odkril Ameriko. Zvečer smo si ogledali čudoviti prizor plešočih fontan s svetlobnimi efekti in prijetno glasbo. Najbolj sem se zabavala v zabaviščnem parku Marinenlandu. Skrbniki papig so nam pokazali, kaj vse zmorejo papige. Vozile so se na kolesu, igrale so namizni tenis, čarale so in plesale. Bilo je zabavno. En dan smo si ogledali tudi njihov značilni ples flamenco. Plesalci so bili oblečeni v njihova značilna oblačila. Na Španijo so mi ostali lepi spomini in upam, da me bo pot še kdaj zanesla tja. Blažka Pukšič, 4. a Čudežna zobna ščetka Nekoč je živela deklica, kije imela čudežno zobno ščetko. Ta ji je izpolnila vsako željo. Temeljito ji je tudi očistila zobe. Deklici je bilo ime Pika. Vsi otroci v šoli so se čudili, kako lahko ima vedno tako čiste zobe in kako seji lahko izpolni vsaka želja. Pika se jim je le nasmihala, ko so jo spraševali, kako seji lahko izpolni vsaka želja in kako lahko ima vedno tako čiste zobe. Nekega dne je Pika vsem povedala svojo skrivnost o čudežni zobni ščetki. Vsi otroci sojo hoteli imeti. Pika sije zaželela, da bi vsi otroci na svetu dobili takšno zobno ščetko. Tudi ta želja se ji je izpolnila. Odtelej so imeli otroci večje veselje do umivanja zob. Noč in dan so drgnili svoje zobe in morda še jih zdaj, če že niso omagali. Maja Bračič, 5.b Dobil sem zlatega delfinčha Hura, plavalni tečaj seje začel! Zelo rad imam plavanje. Zato sem komaj dočakal dan, ko seje začel plavalni tečaj. Pot do toplic se mi je zdela zelo dolga, saj sem komaj čakal, da pridem tja. Kopanje se je začelo v malem bazenu. Tam mi ni bilo preveč zanimivo, ker je bila nizka voda. Odšli smo v večji in globji bazen. Tam je plavanje trajalo dobro uro in pol. Po končanem kopanju smo se oprhali, posušili lase in odšli na avtobus. Peti dan smo imeli tekmovanje za delfinčka. Tega sem se zelo veselil, saj sem imel dober občutek. In tako se je tudi zgodilo. Imel sem najboljši čas od vseh štiridesetih učencev. Dosegel sem prvo mesto in s tem zlatega delfinčka. Zanj sem moral preplavati dve dolžini bazena: žabico, nato dvakrat hrbtno in nato še kravl in to v štirih minutah in pol. Na zlatega delfinčka sem zelo ponosen, ker sem edini učenec v obeh tretjih razredih, ki je dosegel tako dober razultat. Aleks Vrbančič, 3.b Orig. odtis mavčnega reza “Suho cvetje” Monika Majar, 6.a Moja sanjska Ko čriček Moj mucek dežela prepeva moj junak V moji sanjski deželi stoji majhna modra hiška. Pred njo je velik zelen vrt, na katerem rastejo razne cvetlice, kot so: vrtnice, gladijole, krizanteme in še mnogo drugih cvetlic, ki so najrazličnejših barv. Nedaleč vstran od moje male hiške pa je jezero, ki se poleti v vsej svoji lepoti predaja sončnim žarkom. In takrat se je moč v njem tudi kopati. Pozimi, ko pa zunaj zmrzuje, tudi jezero zamrzne. Takrat si lahko obujem drsalke in veselo zadrsam po njem. Tudi sanke kdaj primem za vrvico in jih povlečem na hrib, kije sto metrov oddaljen od moje hišice. Ko prispem na vrh, imam prečudovit razgled na mojo in vse ostale hiške ter jezero, moj vrt, pokrajino,... Posebno lepo pa je v moji sanjski deželi takrat, ko se približuje božič. Prav vsaka hiša, med njimi tudi moja ni izjema, je vsa bleščeča od lučk, ki so razpeljane po vsej hiši in oddajajo svojo svetlobo. Pod vsako jelko je ogromno daril za vse. Ko pa prikuka na plan pomlad, takrat se začne pravo veselje. Zvončki in trobentice od radosti kar silijo na piano. V moji sanjski deželi je zmeraj lepo, pa naj si bo pomlad, poletje, jesen ali zima. Monika Majar, 6. a Muca Brnulika Moja junakinja muca Brnulika je zelo prijazna in junaška. V družini jo imajo zato vsi radi. Rada se igra z žogicami, volnenimi klopkami in z mojo roko. Brnulika je tudi zelo radovedna muca. Rada raziskuje in se igra s sosedovim mucom Mikijem, ki je precej večji in močnejši. Pri hrani pa je zelo izbirčna. Zelo dobro se skriva in teka. Junakinja je zato, ker ni plaha in se vsakemu pusti božati. Menije zelo pri srcu, ker me vsako jutro zbudi tako, da pride v posteljo in začne hoditi po moji glavi. Monika Horvat, 4.b Jesen je najlepši čas. Narava nam daje obilne darove. Te darove skrbno pobiramo v vinogradih, sadovnjakih in na poljih. Pri nas doma se vsako leto v vinogradu obira grozdje. Letošnje leto je grozdje dozorelo že v septembru, ker j e bilo zelo toplo. Vsako leto smo imeli trgatev v mesecu oktobru. Takrat ima moj dedek rojstni dan. Tako imamo dva praznika, praznik trgatve in rojstnega dne. Jesensko sonce je toplo sijalo v vinske gorice. Prišli so strici in tete in še drugi berači. Trgali smo grozdje, putarji pa so ga nosili v stiskalnico. Tam sta dedek in stric stiskala grozdje. Iz preše je pritekel sladek mošt. Otroci smo ga lahko poskusili. Berači v gorici so veselo prepevali. Pod brajdami smo pripravili mizo in postregli s kosilom. Ker je bil lep popoldan, smo v Halozah ostali do večera. Dedek je bil zelo vesel, ker smo mu pomagali obrati grozdje, še bolj pa je bil zadovoljen, ker so bili sodi polni sladkega mošta. Moj junak je muc Lumpi. Zelo je majhen in star komaj pet mesecev. Zelo rad se igra, veliko poje in skače. Lumpi je pravi junak. Kajti, če je kregan ali tepen, se prav nič ne muli. Zvečer, ko mora iti Lumpi na podstrešje, je zelo žalosten. Moramo biti tiho, sicer začne jokati in ga moramo spustiti spet v stanovanje. Skoraj nikoli ne spi zunaj, ker ga lahko pretepajo stari mački. Ko se zjutraj odpravljam v šolo, gre Lumpi za mano do sosedovih, ko pa se vrnem, pa ga vedno najdem na kljuki, ker hoče v hišo. Če Lumpi vidi mamico, se skrije. Skrije pa se zato, ker se je pokakal v hiši in ga je mamica natepla. Od tistega dne ne sme biti več toliko v hiši. Popoldan, ko greva z atijem ven, gre Lumpi zraven. V ponedeljek nam je Lumpi skoraj ubil goloba. Na srečo sem ga prej prijela. Zvečer včasih zaspi na radiatorju. Jaz imam svojega Lumpija zelo rada, saj je tudi zelo zabaven, ta moj junak. Tina Janžel. 4.b Jasna Novoselec, 4. a ------------------------------------------------------1 j Moje počitnice j | Drugega avgusta smo s familijo odišli na dopust. Najprej smo šli f planine. Šli smo v Drežnico, tan ke so ble fse hiše popokane in k Krnskin jezerom. Ful dosta smo hodili. Mene so noge nejboj bolele. Si lehko mislite! Gor smo šli ob desetih, doj pa smo prišli ob štireh popudne. Prespali smo v apartmaje v Bofce. Tan lehko rečen, kaj e blo že dosta bojše. Drugo vutro smo se najeli in se odpeljali na morje f Strunjan. Tan smo bili 8 dni. Blo je resen super. Nakopale smo se, kejko smo se mogle. Fsako večer smo šli vun, če ne v Izolo,pa v Pororož. Čez den smo bli na plaži in se pekli na sunce, takak pravi čevapčiči. Glejala sn tudi televizijo,pa špilala badminton. Z mojo sestro srna skakale s | pomola. Samo prehitro je blo kunec. Odpeljali smo se od moraja in šli nejprej f Postojno. Bli smo v Predjamskem grade, tan ke je Erazem češje doj strela. Blo je zanimivo. Tepa smo šli v Lublano. Da ti to vidiš! Pravi Njujork! Sami avte gor pa doj, pa pa gor pa pa doj. Nejboj seje videlo z grejskega stolpa. Poth smo vidli še Šmarno goro, Nebotičnik, NUK, Križanke, parlament, pa še dosta fsega. Na kunce smo te šli še v BTC. Te pa smo ne vedli kun bi šli, ker so ble hale A, B, C, D. Samo nete vervali! Ena hala je za ene Stujnce! Kunčno smo šli v halo A. Na tisoče cotja, pa špicerije, pa šolnov pa piskrof,... V glavnen: nesi se moga znejti. Nakupli smo, pa odišli. Duma nas je čakala I babica. Bila nas je vesela. Alenka Rožanc, 6.a I L-------------— — — — — — — — — — — — —____________ — J Oblile so OBISKALA ME JE me solze ZVEZDICA ZVEZDONA ----------------------- (DOMIŠLJIJSKI SPIS) -------------------------- Neke noči nisem mogel spati. Vstal sem in šel k oknu gledat zvezde. Zdelo se mi je, daje ena zvezda večkrat spremenila smer. Naenkrat se je okno odprlo. Pred mano je bila mala zvezdica. Povedala je, da ji je ime Zvezdona. Povabila me je na ogled vesolja. Zvezdona meje predstavila drugim malim zvezdicam. Nato smo se pričeli igrati. Zvezdona mi je podarila čudežno moč. Lahko sem letel med planeti in prijemal meteorite. Lovili in skrivali smo se. Videl sem razne planete. Od blizu sem videl Luno, Venero in Mars. Zelo sem se utrudil. Zvezdona me je odpeljala domov. Zagrozila mi je, da bom moral še velikokrat z njo če hočem spoznati vse vesolje. Naslednje jutro sem se zbudil in spoznal, da so bile vse to le sanje. RIHTARIČ David, 3.b Ko sem bila še majhna, sem veliko časa preživela pri babici na Bresnici. Imela j e nemškega ovčarja Luka, s katerim sva postala velika prijatelja. Vsak dan sva se igrala, šla na sprehod in se podila za žogo. Čas je hitro mineval in postala sem šolarka. Od takrat sva se videvala samo še ob sobotah in nedeljah. Luka je postal potrt. Naokrog je hodil s povešenim repom in z mano se ni hotel igrati toliko in tako kot prej. Tudi če sem ga hotela razveseliti z njegovo najljubšo hrano, ni zaleglo. Zatem so se pričele počitnice. Kakšen teden sem že bila pri babici. Veliko sem se družila s prijatelji, ker je Luka vse več poležaval, niti na sprehod ni hotel več iti. Zadnji dan obiska sem bila vznemirjena. Vstala sem bolj zgodaj. Šla sem ven, da bi Luki dala zajtrk. Ni ga bilo. Zaslutila sem, daje nekaj narobe. Klicala sem ga in preiskala vso okolico. Ni ga bilo. Našla sem ga v garaži, kjer j e še vedno spal. Ni se ganil. Tudi za moj klic se ni zmenil. Spoznala sem, da je mrtev. Mojega prijatelja ni bilo več. V prsih meje zabolelo in oblile so me solze. Sedaj počiva na prijetni jasi, kjer ga obiščem vsakokrat, ko obiščem babico. Zelo ga pogrešam. Lea Vidovič, 4. a V1S0SKA KRONIKA Je Agata na pot se podala, da bi nedolžnost dokazala, s sebe madež čarovništva oprala in klevetnikom pokazala, da nikoli čarati ni znala. Proti vodi pot jo je vodila, v njene učke solza j e stopila, oh kaj bo sedaj, če bodo rekli, daje kriva. Vendar sodnik je pravičen bil in Agate mučiti ni pustil. Ko se v vodo je podala, jo je cela množica ljudi opazovala, med njimi je tudi Jurij bil, ki seje nekoč hvalabogu plavati naučil, da je svojo drago pravočasno iz vode potegnil. Sedaj je Agata čarovništva rešena in bo kmalu Jurijeva žena. Čeprav se je po Marksovem s pomočjo čaranja rešila, gaje enkrat za vselej zašila, ko ga ni hotela in seje z drugim poročila. KODRIČ Mateja, 7.c Otroški živ žav V Bukovcih smo imeli OTROŠKI ŽIV ŽAV. Zbrali smo se pri gasilskem domu. Ko je prišla učiteljica Silva, smo pričeli izdelovati izdelke. Vsak je prinesel poljske pridelke ali gozdne plodove. Sama sem si izdelala verižico iz želodov, iz gline zibelko ter s sošolko Katjo narisala metulja na karton. Tisti dan je bil poln domišljije. Naslednje leto se ga bom udeležila prav tako. Moram pa povedati to, daje bilo vse na razstavi. In vesela sem, da so videli vsi, kaj smo otroci izdelali. Anja Hameršak, 3.b SREČA cMmcxacy fKMmojlo- (TVo« /njiv ^le UT tillti- ttl/VV, id' axičju /o; ^xi»Vnu ruxL, /uu imujtlu viv <»Li itfdJto-vmi^iu t nmiAiif mo/ /aiočo nuvvd^cv * -iru/ & y«mjlu7 Wjub>r\xy. Hmeou fiuo^ (UO* /oktoti- rrvo^ aw nr iwvuU xw ww>- '>wvy. Nm«. ‘VmV 5.1-. SVDNEV Katja Bezjak, l.b Marko Tement, 5.b ZGODBICA 0 POLŽKU Ko sem bila majhna, sva šli s sestro na sprehod. Videla sem štiri polže. Dva sta bila majhna. Ko piha veter, si polži naredijo iz sline majhna vrata. Polža je zelo strah. Koje jačen.gre na travnik. Na travniku ima veliko hrane. Sestra ga je prijela v roko. Odnesli sva ga domov. Sestra ga je dala na dvorišče. Zlezel je na solato. Mamica je bila zelo jezna na polža. Objedel je celo gredico solate. Tamara Horvat, 2.b Naš ta-novi! V tem šolskem letu smo dobili novega učitelja za šport. Ker smo radovedni, kaj in kako, smo mu postavili nekaj vprašanj. Z veseljem je nanje odgovoril. 1. Zakaj ste se odločili za poklic učitelja ŠV? Leta 1993 sem zaključil šolanje na Srednji tehnični metalurški šoli v Ptuju. Kljub odličnemu uspehu pravega motiva za nadaljevanje šolanj a v tej smeri tokrat nisem več videl. To so bili časi, ko so se metalurški giganti, nekoč nosilci industrijskega razvoja, čez noč sesuli drug za drugim. In ker sem bil že od ranih let “športnik” in je bila v meni potreba po gibanju (svobodi) zelo močna, sem spoznal, da bi bil poklic učitelja športne vzgoje meni pisan na kožo. Še isto jesen sem opravil sprejemne izpite in postal študent FŠ. 2. Ali ste s tem poklicem zadovoljni? S poklicem sem zadovoljen, vendar sem tak človek, da v isti sapi dodajam, da ga ni področja, kjer se česa ne bi dalo še popraviti - izboljšati, bodisi na sebi ali pri svojem delu. 3. Kako se počutite v kolektivu, kjer dela Uspešna predstavnika medobčinskega krosa: Galun Nejc (srebrna medalja), Falihovič Miran (bronasta medalja) veliko vaših bivših učiteljev in celo mama? Počasi se navajam na nove odnose, ki so zdaj nastali med nami. Roko na srce, do nekaterih največjih “markovških učiteljskih avtoritet” še vedno čutim določeno podzavestno strahospoštovanje. Jaz sem namreč še bil generacija, ko so se določene učno -vzgojne težave (uspešno) reševale tudi s kakšno “pedagoško” klofuto. Sicer pa se kot razrednik zavzemam za čim bolj pristno sodelovanje z vsemi učitelji. Z mamo se v šoli bolj malo videvava, jaz odhajam takrat, ko ona prihaja, toda vseeno najdem čas, dajo pozdravim in vprašam, kaj je doma v loncih. 4. Ste že učili na kateri drugi šoli? Preden sem prišel na svojo domačo šolo v Markovce, sem opravil “ognjeni pedagoški krst” na OŠ Cirkovce. Prve izkušnje so bile zelo pomembne, saj sem se kot edini učitelj športne vzgoje na šoli moral spoprijemati s stvarmi, za katere v času šolanja nikoli nisem niti slišal. in izvajanju pouka ŠV omeje® z materialno - tehničnimi pogoji, ki so na srečo v Markovcih bistveno boljši kot sem jih bil deležen na OŠ Cirkovce. 6. Slišali smo, da trenirate NK Bukovce. Pa nam povejte še nekaj o tem! Kot učitelj ŠV imam tudi dodatni motiv in usposobljenost, sem namreč tudi diplomirani trener nogometa in ta je moj šport št. 1. Odločitev, da letos poleti sprejmem vodenje članske ekipe NK, ni bila težka. Drugo leto spomladi se želimo uvrstiti v I MnZ Ptuj. Ali nam bo uspelo, bo že čas pokazal, predvsem pa naše dobre oziroma slabe predstave. 7. Bi nam povedali, kaj najraje počnete v prostem času? Sem družaben človek, zato prostega časa ne preživljam v kakšnem samotarskem hobiju, raje sem s prijatelji. Zelo rad grem tudi v kino, diskoteko, pa tudi kakšno romantično pismo moji simpatiji Evi je treba od časa do časa napisti. 5. Ali ste med nami bolj zadovoljni? Sem. In glavni razlog za zadovoljstvo tiči predvsem v mnogo boljših materialno -tehničnih pogojih za pouk ŠV. Še tako inovativen učitelj je v svojem načrtovanju El Medobčinska liga v 8. Bi nam želeli še kaj sporočiti ali zaupati? Na šoli bo potrebno postaviti koncept športne vzgoje, ki bo še v večji meri uresničeval temeljne smotre oziroma poslanstvo tega predmeta - mlademu človeku predstaviti šport ali če hočete zdrav, bogat način življenja kot vrednoto nove družbe, da si bo kasneje v zreli dobi in starosti izboljševal kvaliteto življenja in življenski optimizem pozno v starosti. Športna vzgoja mora ponuditi kvaliteten in celosten program vsem učencem, hkrati pa zadovoljevati tudi tiste, ki na nek način izstopajo. To so gibalno nadarjeni učenci in na drugi strani motorično manj sposobni. Izboljšati moramo še mat. -tehnične pogoje. Tukaj mislim predvsem na ustvarjanje boljših pogojev za pouk dveh temeljnih športnih panog, to sta atletika in športna gimnastika. Tudi telovadnica, v kateri trenutno poteka pouk, ne ustreza več strogim standardom, ne po velikosti ne po opremljenosti. Kot vidite, nam dela še tako kmalu ne bo zmanjkalo. Za konec želim mentorici in vsem sodelujočim “novinarjem” še veliko uspelih številk našega šolskega glasila! S prof. športne vzgoje Bezjak Robertom sta se pogovarjala Tadej in Dominik, 6.a Simpozij o dr. Ljudevitu Pivku Na pobudo učiteljice slovenskega jezika smo se Tanja, Adrijana in jaz odločile, da se udeležimo Simpozija o Ljudevitu Pivku. Srečanje je pripravila Občina Markovci v svojih novih prostorih. Priznam, da sem o tem človeku vedela zelo malo, le to, da se po njem imenuje šola s prilagojenim programom v Ptuju. Razgovor o njem je trajal kar štiri ure in učiteljica nam je med odmorom predlagala, da lahko gremo domov, če se nam zdi preveč. A vse tri smo se odločile, da ostanemo. Govorili so priznani Slovenci, ki ogromno raziskujejo, in o Ljudevitu Pivku smo izvedeli veliko, morda več, kot smo vsi skupaj pričakovali. Zelo zanimiv je bil tudi obisk njegovih, še živečih sorodnikov. Predstavila se nam je predvsem hčerka, ki danes živi v Piranu. Je zelo prijetna gospa in čeprav je stara že čez 80 let, svoja leta zelo dobro skriva. Po predstavitvi so nam pripravili zakusko in moram reči, da so bile jedi zelo raznovrstne in okusne. S ponosom, ker vemo nekaj več o Ljudevitu Pivku in ker smo prvič videle univerzitetne profesorje, smo se odpravile domov. Tudi učiteljica je bila ponosna na nas. Anja Plohl, 8.b Alen Bromše, 6.a Nekdanja šola - danes ponos naše občine 17. novembra smo tudi mnogi učenci OŠ Markovci prisostvovali slavnostnemu odprtju naše nove občinske stavbe. Ker vemo, da je bila v njenih prostorih nekoč šola, smo se o zgodovini stavbe pogovarjali z občinskim svetnikom, g. Karlom Majcenem. 1. Kdaj je bila stavba - današnja občinska zgradba, postavljena? Čemu? Postavljena je bila leta 1890, v namene učenosti in šolstva. 2. Kdaj je pouk nehal delovati? Pouk j e nehal delovati leta 1979. 3. Kdo jo odkupi in zakaj? Koliko časa jo ima? Najprej jo je odkupilo kmetijsko trgovsko podjetje Hmezad Žalec. Odkupilo pa jo je leta 1980-1981. Imelo jo je do leta 1990, nato jo je prodalo zasebnemu podjetju Žgur. 4. Kaj se zgodi s stavbo nato, ko jo odkupi občina ? Čigava zamisel je to bila ? V naslednjih letih je stavba močno propadala, dokler je ni na pobudo takratnih svetnikov iz krajevne skupnosti Markovci v mestni občini Ptuj, odkupila krajevna skupnost Markovci za potrebe kraja. Po ustanovitvi samostojne občine Markovci se je takoj pristopilo k idejnim projektom in adaptaciji - obnovi stavbe. 5. Kaj je danes v stavbi? Stavba je večnamenska: - pritličje: razstavna avla, splošni zdravnik, prostori za zobozdravnika in pošto, tudi prostori za zasebni RTV servis Veselic. V pritličju je še kurilnica in sanitarije, -nadstropje: prostori občinske uprave, sejna soba, poročna soba ah poročna dvorana, tudi upravna enota ima svojo pisarno v nadstropju te stavbe, podstrešje: možno je dograditi pisarne ali stanovanja. klet: tudi kletni prostori so urejeni, namenjeni za vinoteko ali kakšen gostinsko -reprezentančni lokal. Luka Horvat, 6. a i: Mateja Toplak, 7. r Otroški direndaj v Bukovcih Na dan sv. Martina smo se zbrali predšolski otroci, učenci, mladinci in vsi, ki so po srcu mladi. Zbrali smo se pred gasilskim domom. Ob 13. uri so se za nas odprle ustvarjalne delavnice. Vzgojiteljice in učiteljice (Silva, Milena, Cvetka, Mira, Brigita, Marjanca,...) so nam priskrbele veliko naravnega materiala, tako da smo se kar težko odločili, v katero delavnico bi se vključili. Naj naštejem samo nekaj materiala: želod, lubje, storži, ličje, rafija, odpadlo listje, buče, korenje, kostanj, krompir, usnje, barve, glina...). Bilo je čudovito, saj je bilo za vsakega nekaj. Nastali so krasni unikatni izdelki in obenem je kar sproti nastajala razstava. Istega dne je potekal v Gasilskem domu ustanovni občni zbor Turističnega društva občine Markovci. Udeleženci tega zbora so postali kar obiskovalci naše razstave. Med pomembnejše goste prav gotovo spadajo g. župan Franc Kekec, nekateri svetniki Občine Markovci, g. Marjan Rožič - predsednik Turistične zveze Slovenije, nenazadnje starši otrok, ki so ustvarjali v delavnicah. Menim, da je prav, da se zahvalimo vaškemu kulturnemu društvu (podpredsednici društva Silvi Pilinger - mentorici prireditve), ki nam je finančno priskočilo na pomoč, prav tako vaškemu odboru Bukovci (predsedniku g. Jožetu Bezjaku). Hvala ga.Tili za pecivo, s katerim smo se posladkali, in ga. Nevenki za pizze. Bilo je tudi sadja in soka. Tega dne nam je bilo tudi vreme naklonjeno. Ko smo odhajali, seje slišalo med otroci: “Danes pa je bilo zelo zabavno.” “Si videla, kaj vse sem izdelal?” “Kaj bomo pa drugo leto delali?” Odgovor na zadnje vprašanje bomo dobili naslednje leto na tretjem direndaju. Veseli smo, da so si našo razstavo lahko ogledali starši v šoli in obiskovalci nove občinske zgradbe ob otvoritvi, 17/11-2000. Vesna Pilinger, 8. c Špela Bezjak, 2.b Turistično društvo V soboto, 11/11-2000, je Občina Markovci ustanovila turistično društvo. Najprej so društvo hoteli imeti le prebivalci vasi Bukovci, a so se odločili, da bo društvo delovalo na področju celotne Občine Markovci. Ustanovni zbor je potekal v prostorih gasilskega doma Bukovci. Udeležili so se ga predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, župan Občine Markovci gospod Franc Kekec in predstavniki posameznih vasi. Za predsednika društva je bil izvoljen Franc Brodnjak. Prvenstvena naloga društva je olepšati naše vasi, da bi se v njih dobro počutili in se z njimi lahko ponašali pred turisti, ki jih želimo povabiti k nam in jim ponuditi domače dobrote in kulturno dediščino. Tako bomo po vseh vaseh zasadili gredice in uredili zelenice ter polepšali posamične hiše in domačije in poskušali ohraniti značilne stare stavbe. Društvo bo organiziralo tudi predavanja o zanimivostih iz domovine in tujine ter nanje vabilo znane popotnike in strokovnjake. S tem želijo dodati svoj delež k izobraževanju naših občanov. Po vseh vaseh naše občine bodo delovali društveni odbori, ki bodo vodili različne dejavnosti in tako bogatili življenje. Pa še nekaj! V prihodnosti bodo člani turističnega društva tudi izbrali najlepšo hišo v Občini Markovci. Zato se potrudite, da bo vaša hiša najlepša od vseh! Alenka Rožanc, 6.a PRVI DROBNI SNEG ^anea sneq/ j#/ padat iwme/ s-a - " ■ ''' *.•*•'**’ , ; ' """ j#* POPULARNIH ...NA], NAJ S... 1. WE WILL ROCK YOU - Five in Queen 2. SHAPE OF MY HEART - Backstreet Boys 3. THE WAY I AM - Eminem 4. TAKE A LOOK AROUND - Limp Bizkit 5. IT’S MY LIFE - Bon Jovi JADRANKA FURJAN l.A V X/ POIŠČI PET RAZLIK Tanja Lipovnik, 7.; VELIKI NOVOLETNI HOROSKOP OVEN ( 21. 3.- 20. 4.) Glede na vaše ocene lahko sklepamo,da se požvižgate na šolo in vse v zvezi z njo. Upam, da se to ne bo nadaljevalo,sicer ste pečeni. Čeprav do sedaj v ljubezni niste imeli sreče, je zadnji čas, da začnete osvajati, sicer se lahko poslovite od sanj o družabnem življenju. Z zdravjem ne boste imeli posebnih težav, le rahlo boste smrkali. BIK ( 21. 4. -20. 5.) Bravo! V šoli se vam j e glede na začetne ocene poboljšalo. Na vse pretege se trudite in vztrajajte do konca. Tudi v ljubezni imate srečo. Simpatija vas občuduje in je popolnoma zatrapan/a v vas. Ker ste zelo občutljivi, vam tudi v bodoče zdravje ne bo prav nič prizanašalo. DVOJČKA ( 21. 5.- 21. G. ) Letos vam učitelji niso najbolj naklonjeni. Naredite kakšen referat ali kaj podobnega, pa bo morda bolje. Ce ne boste začeli intenzivno osvajati, se vam bodo prijatelji posmehovali, saj imajo že vsi partnerja. START!!!! Nujno potrebujete sprostitev,sicer boste potrebovali psihiatra. RAK ( 22. 6. - 22. 7. ) Hej! Cveki se vam kar zabijajo v glavo. Ne hodite toliko v disko, ampak raje na klepet z zvezkom. Zakaj se tako čudaško vedete do fanta/ punce? Preberite bonton! Ne bo vam škodilo. Zadnje čase ne skrbite preveč zase. Če se bo to nadaljevalo, se kar poslovite od lepe postave. LEV ( 23. 7. - 23. 8. ) Vse, razen matematike, vam klapa. Kot ste že sami ugotovili, je ta predmet večni problem vseh, ki ste rojeni v tem znamenju. Od prevelikega napora boste imeli težave z dihanjem. Priskrbite si mentol!!!!!!!!! Če vas bo simpatija povabil/a v kino, se vabilu odzovite, sicer lahko nastopijo težave. DEVICA ( 24. 8. - 23. 9. ) Med sošolci se bodo vneli prepiri. Priporočamo vam, ne vmešavajte se v tuje zadeve, sicer.... Spremenite frizuro in svoj stil oblačenja,sicer vas lahko simpatija prevara!!!!!! Začnite se gibati in hoditi na sprehode. Na računalnik in TV- škatlo pa malce pozabite. TEHTNICA (24. 9. -23. 10. ) Začnite trezno razmišljati in ne zanemarjajte svojih zvezkov. Če se da, v njih prilepite kakšno sliko,da ne bodo preveč pusti. Razhaja gripa, ki se bo lotila tudi vas. Zraven nahoda vas bo bolela tudi glava. Vsekakor pa ne smete iz postelje. Ko se sprehajate po šolskih hodnikih, imate oči dobesedno na pecljih. Res je že čas, da se zaljubite, čeprav nikakor ne pretiravajte. ŠKORPIJON (24. 10. -22. 10. ) Soli ni potrebno posvetiti vseh popoldnevov. Potrebujete tudi malo sprostitve, zato nikakor ne pretiravajte. Ne bi vam škodilo, če bi spremenili pričesko in si umili ušesa. Morda bi vas simpatija prej opazila. Začnite shujševalno kuro in sodelujte pri uri športne vzgoje,sicer. STRELEC ( 23. 11. - 21. 11. ) Z učenjem skoraj pretiravate. Če ste s svojimi ocenami zadovoljni, se ne ozirajte na mnenje staršev. Kupid vas je zadel s svojo puščico globoko v srce. Postavite se na trdna tla in nikakor ne upajte preveč. Vem,da je težko! Če bi bolje pazili na svoje grlo,bi sedaj lahko nastopili na dobrodelnem glasbenem koncertu. ŽAL! KOZOROG ( 21. 12. - 20. 1. ) Sploh se ne znate učiti. Ce bi se malce potrudili, bi porabili manj časa. Pozabite prvo simpatijo in začnite skrbeti za prihodnost. Omara se vam veča,vse vec je praznih predalov in obešalnikov,lahko se prehladite. NAKUPI!!!! VODNAR ( 21. 1. - 19. 2. ) Začnite se učiti sproti, saj se vam ocene slabšajo. Druge aktivnosti za nekaj časa postavite v kot in se osredotočite na učenje. Vaša simpatija se bo noro zaljubila, ampak ne v vas. Manjka vam odkritosti. Grozi vam veliko kašljanja. TOPLO se oblecite in ne računajte na prijatelje. Ne bodo vam v pomoč. RIBI ( 20. 2. - 20. 3. ) Zaradi bolečin v glavi se boste hoteli pri telovadbi opravičiti, ampak vam to ne bo uspelo. Učitelj zahteva pisno opravičilo. ŠKODA!!! Ko se boste srečali s simpatijo, boste »zafarbali«. On/a tega ne bo hotel/a opaziti. Zdravje vam zopet nagaja. Morda bo treba obiskati zdravnika. AUUU !!!!!!! MAJA KODRIČ, Jadranka E, Mateja X, Senta V. Pobarvaj KRIŽANKA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Prvi mesec v letu Ime učiteljice 1. b razreda Grbasta žival S čim se sladkamo poleti? Ko je mrzlo, si ušesa pokrijemo s... Pozimi nas grejejo S čim se vozimo v šolo? Moško ime Kateri del telesa je imel obvezan Peter? 10. Glavna urednica Markeca? 11. Znamka smuči 12. Naše mesto, ki ima otok 13. Poznamo severno in južno... 14. Nasprotje resnice 15. Vodna žival 16. Hišni ljubljenček 17. Kaj poučuje učiteljica Irena 18. Geometrijski lik 19. Prostor kjer kuhamo 20. Zaščiti nas pred dežjem 21. Naš časopis 22. Gozdni grm, ki ima okusne plodove 23. Avtor knjige “Kolesar naj bo” 24. Kaj muči zaljubljenca