Stran 416.
Kmetijstvo.
Združena kmetija.
Pruski baron Vogelsang, jeden prvih, ki je ta socializem v Avstriji propagiral v „Vaterlandua, je močno obžaloval, da se ni leta 1848. ta organizacija avstrijskega kmeta upeljala; tedaj je še bil vajen te „stare gospodarske občine". Vogelsang in Ertl gotovo nimata v mislih ono prvotno gospodarstvo prvih stolet po Kristu, v kojem je bil kmet še prost in je imel občinsko premoženje — „Markgenossenschafta, ampak on misli na ono zadružno kmetovanje, kakor je cvelo pod fevdaliteto srednjega veka, v tlakarstvu. Ni dvomiti na tem, da je socijaliziranje gospodarstva v modernem gospodarstvu mašine napoteno. Ali prej se mora kapitalistično gospodarstvo dobro razviti. V Avstriji še to ni. Slovenci smo žive priče za to in razun Čehov vsi drugi avstrijski Slovani, Madjari in tudi Nemci. Prej bo treba te avstrijske v šoli zanemarjene mase vzdigniti vun na pro-stejšo   plan,   jih   produktivnejše   napraviti   in   posebno
kmeta in veleposestnika. Pa tudi meščana. Industrija v Avstriji životari. Avstrija daje veliko stotisoč kulijev Ameriki in Nemčiji. Vsi ekonomi so zdaj edini v tem, da razvoj gospodarstva skokov ne pozna in da se skoki maščujejo. Državne vlade zamorejo kako v ljudstvu orga-nično nastalo gospodarsko gibanje podpirati, mu pomagati do hitrejše rasti, ali nikdar istega ne morejo umetno napraviti, ali nekaj organizirati, kar še ni v ljudstvu in ne v gospodarstvu. In: es gibt in socialen Dingen nichts Verderblicheres als Almosen; und so weitherzig eine gutberathene Regierung und woblwollende Privatleute in der Gewahrung von BArbeitshypothekena sein sollten, um genossenscbaftlichen Unternehmungen die Selbsthilfe zu ermoglichen, gerade so energisch sollten sie jeder Versuchung wiederstehen, durch Almosen irgend welcher Ort den begriindeten Unternehmungen vorwarts helfen zu wollen. Solche Almosen gleichen jenen Giften, die einen Augenblick neue Kraft zu verleihen scheinen, um dann im Buckschlage eine um so grosseere Schwache im Organismus zuriickzulassen", piše o zadrugah jako dobro orijentirani dr. Oppenheimer z ozirom na v Avstraliji in Ameriki po državnih vladah organizirane, pa izjalovljene kmetske zadruge. Le kar kaka gospodarska rasa sama iz sebe požene, to je trdno, to ima pogoje rasti.
Eksperimentiramo v Avstriji! Fevdalci imajo odločilno besedo v ncših vladah. Ti nimajo nič zgubiti, pridobiti pa, če reva mej kmeti v Avstriji še večja postane. Naj ta uboga para kmet, kakor v srednjem veku, maga-cine, kaste zida za zadruge, kakor jih mi mislimo in kakor jih po naših ljudeh oskrbovati hočemo; naj se ta kmet zadolži pri hranilnicah, v katere mi svoj denar dajemo, vse to nam pride, nam rojenim in od Boga poslanim vladarjem sveta enkrat prav. Srednjeveške kaste so razpale in če bo treba novih, jih že potem napravljene najdemo. Delavcev in neomikanih, poslužnih bo dosti, reva je najboljša fabrika otrok in tedaj še več, ko druge države naše kulije več ne rabijo. Morebiti pa je v Avstriji mogoče, da zopet pridejo prejšnji gospodarji tlakarjev v večjo gospodarsko veljavo, vsaj tako dolgo, dokler ne pridejo Nemci iz rajha in Avstrijo po svoje kolonizirajo.
Je joj za nas Avstrijce, da so vedno fevdalci bili v vladnih merodajnih mestih zelenjava v vseh juhah. Malo je v Avstriji modernega kapitalističnega gospodarskega razvoja, malo razvoja do samostalnosti, država; dežela, naj pomaga, kličemo, malo razvoja k večji tehnični omiki, grščina, latinščina se ucepava, — malo razvoja do večje produktivnosti meščana, kmeta in druzega človeka v smeri modernega proizvajanja — in naenkrat socialistično gospodarenje mej najmanj v vsem razvito kmetsko maso! — (Kmet v Galiciji s svojimi 4 orali zemlje bo polnih zadružne magacine% Na Slovenskem se bo vse lomilo!
Podpirati razvoj živinoreje, sadjarstva, vinstva v Cislavtaniji, te panoge spraviti višje in tu vaditi polagoma kmeta v zadružno delo, v kooperacijo „SiedIungs-genossenschaften", to kaže  naravni   razvoj;  mesto  tega
se hoče začeti kakor v „ I kari ji" po vsej vrsti z zadrugo, kakor še nikjer ni. Še naša avstrijska velika mesta ne preskrbljuje naša zaostala kmetija z vsemi poljedelskimi živili. Če bi Amerike, Rusije ne bilo, bi Avstrijci žita stradali. Madfarski kmet je sredi velikanskih latifundij parceliran revež. Tudi češki nima veliko zemlje. 800 tisoč oralov kak fideikomis! Polja dajte avstrijskemu kmetu, kakor Nemci v rajhu z razdrobljen jem lat fundij. Ne stvarjajte grajskih fideikomisov; vsako leto jedno spravite po »kravji baratiji" mej avstrijski parlamentarnimi strankami v zakon. Zakaj držite Rentengiiter postavo v predalu zaprto! Ta mora prej na dan! Ali ta bi rezala v vaše meso!
Kar dobri nemški kmeti na Reni, v Badnu celo na Bavarskem, kar najboljši francozki kmeti ne želijo in še ne razvijajo, to bo ta ubogi avstrijski kmet! Saj bo fev-dalstvo vodilo zadružne račune!
To fevdalstvo, ki svoje polje v najem da, je avstrijsko politično uradništvo, to je res strašna gospodarska inteligenca. Iz polnih vreč jemati je lahko, in tako lepe krave imeti, ali — če bi bili ti ljudje še tako pošteni, — kmet mora sam zadružno gospodarstvo voditi znati in voditi, drugače je vse zastonj; še to malo bo zapravil, kar še ima. Navaditi se mora! O da, ali pa tudi veste, da revež še za sol včasih nima, pa bo to drago šolo plačeval. V vseh ozirih se Avstriji pozna zastarelost, nazadnjaštvo. Zamudilo se je veliko in zdaj doktorujejo na tem bolniku okolo, mu dajejo zdravila po stotih. Še konjska narava mora poginiti. Na to nobeden ne misli, da pameten zdravnik naravnemu lečenju pomaga do krepkejšega razvoja, ter da je pred vsem treba, izumirači fevdalni gospodarski rasi pokazati vrata ter drugi, in to je še in bo še dolgo kapitalistična, ona proste kstine, odpreti stežajem vrata, ki bo pripravila tla, oziroma gospodarstvo in človeka pripravnega za zadružno gospodarjenje.
Pri tej priliki še moramo omeniti prikazen na Slovenskem. Kak hrup so nekateri pripadniki katoliške stranke zadnja leta zagnali s to „ gospodarsko organizacijou ! Delali so se, in njim na čelu dr. Krek in dr. Pavlica, kakor bi bilo vse, kar pišejo in govorijo o gospodarski organizaciji, na njihovem zelniku zraslo.
Stran 417.