Vsak dan PROGRAM MAJ na Radiu Trbovlje od ponedeljka do petka od 6h - 19h; sobota, nedelja, prazniki od 8h - 19h. AVIÌIAIOTOKceue. DELOVNA ENOTA TRBOVLJE Savinjska c. 36 tel.: 21 081,21 463 NA ZALOGI RABLJENA VOZILA: Tip vozila Letnik Cena z P. D. Prev. km HYUNDAI PONY CLS 1991 1.123.500 33.000 HYUNDAI PONY GLS § 1990 1.029.000 43.000 RENAULT R-4 GTL 1991 473.550 21.500 FIAT REGATA 1001 1986; 531.300 106.000 LADA KARAVAN 1990 404.250 56.000 JUGO 45 1988 207.900 54.000 TAM 75 T FURGON 1982 330.000 116.000 TAM75 A6 MINIBUS 1984: 441.000 53.000 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.juti ja 2c, 61410 Zagorje Tetefon/fax: 0601 61 611, 64 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! H m • UVODNIK • Novoletni prazniki so že pozabljeni. Življenje hiti naprej in tudi v Zasavju se je novo leto pričelo izjemno razgibano. V Ipozu "tuja" sanacijska ekipa čisti - na cesti je 78 zaposlenih zato, da jih bo 168 preživelo. V Zagorju divja zdravniška vojna proti in za direktorja. Upamo, da se ne bo vsa stvar spet spolitizirala, kot ponavadi znamo Zasavci umetelno zaviti stvari. Pa so tudi lepše stvari v Zasavju. V Hrastniku so npr. proslavili jubilej šolstva in dan šole. Tokrat smo na naslovnici ponudili nekaj tujine. Rusija je v zadnjih tednih velikokrat v ospredju dogajanj, zato objavljamo nekaj ruskega. Tam je bil naš sodelavec, ki je prinesel s seboj veliko fotografij in zanimivih vtisov, ki jih bomo objavili v naslednjih številkah. Pl**«** ili i |™ n. . oe, ki jih je ^se (>o vreti odnesloveter, olavko^ 11 Volit sil in koza cela? " ^ \ m:| V ogledalu: Iztok Stanič Toplice s premogovnikom in po njem Obletnica šolstva v Hrastniku Iz Ipoza na cesto Zdravniška vojna v Zagorju Franc Majnardi o blokadah S! IH Dobrodelni koncert v Zagorju Posebnež iz Bele Krajine, Zdaj je pravi čas Spet sem doma Roparja z Dobovca za zapahi Kar 64 let skupnega življenja Pleteni izdelki mojstra Viktorja Rusija press Nagradna križanka NASLOVNICA: AD Uroš Klemen FOTO: Ivan Župič KOLEDAR DOGAJANJ 3. januarja - Zagorska separacija prejme že drugo odločbo, ki njeno uporabno dovoljenje spet podaljšuje. Tokrat za pol leta. Kaj bo naprej, pa se vprašujejo, tako pri njih kot pri Rudnikih. Za sedaj ima 44 delavcev še delo. 4. januarja - Slab začetek za trboveljsko občino in slab start v novo leto. Njen proračun postane tega dne že drugič blokiran, in to pri sto milijonih tolaijev. Tokrat je to šesti kupon, sedmi zapade v izplačilo julija, nato pa jih je še nekaj, vrednih nekaj milijonov mark. 5. januarja - V zagorski občini, ki je še lani oktobra tudi napovedovala slab začetek leta 94, pa se (tokrat) zadeve zgladijo. Niso v blokadi, nimajo luknje v proračunu - imajo pa za šest milijonov mark dolga iz naslova obveznic tja do leta 99. Ga bodo zmogli? 6. januarja - V turistično - gostinskem podjetju Medijske Toplice napovedujejo, da bo zima 94/95 goste že pričakala z obnovljenim pokritim bazenom. Celotna naložba, vredna 23 milijonov mark, pa obljublja tudi dodatnih 170 ležišč - hotelskega in apartmajskega tipa - ter ureditev okolice hotela. 6. januarja - Zagorski Varstveno - delovni center praznuje deseto obletnico obstoja. Šteje 52 duševno in telesno prizadetih oseb - invalidov, za katere skrbi sedem zaposlenih. 7. januarja - Novo vodstvo trboveljskega Ipoza skupaj s tako imenovanim kriznim managementom uspešno izvaja sanacijo. Vseeno pa je odločbe že prejelo 78 delavcev - trajno presežnih. Tudi to, pravijo, gre k sanaciji. 9. januarja - Navadna nedelja, ko proti poldnevu posije celo nekaj sonca, sicer pa še zadnje ure odmora pred novim, drugim delovnim tednom novega, 1994. leta. Polona Malovrh SPET NOVI UJAQ3J00 V IZTOK STANIČ Iztok Stanič je bil rojen leta 1960 v Postojni. OŠ je obiskoval in končal v Kanalu ob Soči, srednješolska leta je preživel v tolminski gimnaziji. Leta 1985j e končal študij zgodovine in se zaposlil v kamniškem zavodu za invalidno mladino. V Trbovlje je prišel zaradi razpisa prostega delovnega mesta učitelja zgodovine na OŠ leta 1988. V petih letih seje na kraj močno navezal. "Otroci so me zelo lepo sprejeli, odlično se razumemo", pravi. Iztok je znan predvsem po svojem delu v klubu DEZAM. Klub je obstajal že pred njegovim prihodom, vendar je zaradi pomanjkanja denarja bolja ali manj životaril. "Pri denarju se vse ustavi, še posebej v Trbovljah." Da bi klub DEZAM (dejavnost za mlade) zaživeljeformalno prešel pod strankarsko okrilje. Tako so se lahko potegovali za republiška sredstva. Je pa DEZAM zanimiv predvsem zaradi enega. Prizadevajo si vključevati tudi otroke z prilagojenim programom. Ti so velikokrat odrinjeni na rob družbe, čeprav si tega ne zaslužijo in ne želijo. "Otroci in njihovi starši so bili ideje zelo veseli, hitro so se vključili. Otroci tu ustvarjajo, rišejo, hodijo v hribe in delajo vse tisto, kar sami ne morejo početi v tako imenovani družbi "normalnih" vrstnikov. Klub ne vključuje samo otroke s prilagojenim programom. Dvakrat tedensko v klub zahajajo tudi njihovi prijatelji, s katerimi se dobro razumejo in rušijo bariere drugačnosti. V prostem času Iztok Stanič rad hodi v hribe, čeprav zadnje čase zaradi nesreče bolj redko. Veliko bere, predvsem strokovno literaturo s področja zgodovine. Kot zgodovinar pravi: "Vsak učitelj zgodovine sije že prej malo prilagajal učni program, da bi ga naredil bolj zanimivega. Zdajšnja zgodovina in zgodovinski učbeniki za OŠ so napačni." Za zgodovino seje ogrel že v mladih letih, ko je veliko potoval. Najbolj so ga privlačila antična mesta od Aten do Rima, zato ima še vedno najrajši zgodovino, ki jo poučuje v šestih razredih (zgodovina antike). "Upam da se bo DEZAM še pred iztekom leta preselil v nove prostore. Na občini smo glede te želje naleteli na gluha ušesa, pomoč nam je obljubil Vene (znani podjetnik iz Trbovelj)," je strnil novoletno željo Iztok. Jure Nagode jpmi FtìTa tedna m Zagorski rudniški vozičniki so že zamreženi. Se je ■ začelo zapiranje? ■ ■ Foto: Janez Simončič ■ V Zagorju uspešni Zagorje - Prvi teden tega leta sta župan Zagorja Matjaž Švagan in predsednik vlade Vladimir Kojnik povabila novinarje iz Zasavja in jih seznanila z uspešnimi prizadevanji v preteklem letu. Leto se je po njunem pričelo dramatično, saj so beležili precejšen primanjkljaj v proračunu, zato so porabo zmanjšali še za desetino. Celoletna skrbna poraba sredstev je omogočila pokritje tako imenovane proračunske luknje, poravnavo kreditov in obveznosti, ki sojih povzročile obveznice. V to leto so Zagorjani vstopili brez proračunskegaprimanjkljaja, brez kreditnih obveznosti, do leta 1999 pa obstajajo dolg obveznice, katerih reševanje poskušajo potegniti na daljši rok. Lani so po Š vagano vih besedah v Zagorju uspeli zmanjšati dolg za okoli tri milijone mark. Poleg tega so asfaltirali okoli 16 kilometrov cest, položili 10 kilometrov vodovoda, začeli projekt plinifikacije in kabelske televizije. Z združitvijo vseh treh projektov v enotno gradnjo so privarčevali najmanj sto milijonov tolarjev. Prvi podpis koncesijske pogodbe v Sloveniji je prav plinifikacija Zagorja, Kisovca in Izlak. Prejšnjega leta dogovorjene naloge se že prenašajo z realizacijo v to leto, med njimi obnova zagorske knjižnice, ki je v teku, pričeli bodo s sanacijo zagorskega pokopališča, zagorska občina pa bo tudi med poskusnimi v Sloveniji, ki bodo dobile južnoafriški asfalt. Seveda bodo nadaljevali z deli na cestah. Ob tem sta predsednika poudarila, da so prizadevanja krajanov v okoliških krajevnih skupnosti pri tej gradnj i velika, kar pripomore k hitrejšemu in boljšemu povezovanju okolja z mestom. Večina nerešenih zadev torej, ki se prenašajo v to leto, so vezane na ekološko in komunalno področje. Na gospodarskem področju bo največja bitka potekala v premogovništvu. V vodstvu občine se zavedajo, da bodo te aktivnosti gotovo nekoliko zmotile razprave o preobrazbi občine, upajo pa, da ne v tolikšni meri, da bi občanom tako pomembne življenske zadeve, kot je zapiranje rudnika, prezaposlovanje in prestrukturiranje, ne pobegnile iz rok. V vodstvu zagorske občine ocenjujejo, da so lansko leto zaključili zelo uspešno. Da so jim bili pri delu v pomoč občani, poslanci v skupščini, člani izvršnega sveta in različnih komisij, vedno radi poudarijo. Predsednika sta še povedala, da bodo v občini s takšnim tempom nadaljevali. Ivana Laharnar /f----------------------- Stavka zdravnikov Zdravniki v ponedeljek, 10. januarja pričeli stavkati, ker vlada še ni podpisala kolektivne pogodbe. Ta nastaja že več kot leto dni. Za odločitev o posebni kolektivni pogodbi je zdravnike prisilil njihov položaj, kajti zdravnik je osrednja osebnost v zdravstvu, odgovorna za življenja ljudi, zato menijo, da zaslužijo svoj zakon in se želijo izločiti iz zakona o javnih uslužbencih. Kolektivna pogodba naj bi bila uvod v pogajanja in pripravo za sprejem zakona o zdravnikih. Zdravniki so bili pred časom člani skupnega sindikata zdravstvenih in socialnih delavcev, ustanovili pa so svoj sindikat Fides, saj so bili v prejšnjem maloštevilni in niso mogli doseči niti normativnih pogojev niti urejenega honoriranja dela in ostalega. Prvotna kolektivna pogodba, ki sojo pripravili, je temeljila na podobnih v Evropi in svetu, kjer imajo podoben nivo zdravstva kot pri nas. Da države ne bi pretirano obremenjevali, so tarifni del naravnali na temelj povprečne plače v Sloveniji. V prvih pogajanjih so sc zavzemali, naj hi bila plača zdravnika vredna tri povprečne plače v državi, kasneje pa v pogajanjih vsoto spustili na 2,3. Naleteli so na gluha ušesa, eden od razlogov je tudi ta, da so podpisniki splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo, kjer so izhodišča za plače v negospodarstvu določena s sklepom vlade. Za malenkostno izboljšanje so pogajalci našli skupen jezik, zdravniki pa vendar menijo, da je njihova kolektivna pogodba postala igračka političnih dogajanj v slovenskem vrhu. V ponedeljek je bil namen stavke informirati občane o problemih in preveriti, koliko so kolegi med seboj enotni. Menili pa so, da ne bodo oškodovali zdravja svojih bolnikov. Začeli so s tim. mehko stavko, ob stavki pa smo bili na obisku pri zagorskih zdravnikih, kjer so v stavki sodelovali vsi zdravniki, razen zobozdravnikov. Plača zdravnika, ki je znašala v novembru 56.916,00 SIT in specialista 63.988,00 SIT,resničnokažcna to, daje delo ljudi, ki so v marsikaterem primeru gospodarji življenja in smrti, sramotno plačano. Zdravniki takšnega nagrajevanja niso več pripravljeni razumeti. Javnosti pa so vendar sporočili, da v prvi fazi stavke pacienti ne bodo čutili posledic, prosili so vse, da jim prisluhnejo. Če z akcijami ne bodo uspeli, bodo pričeli s stavko, ki bo žal prizadela tudi nas. Informacije za ta prispevek sta ob stavki v Zagorju posredovala dr. Franc Novak, kije bil zadolžen za stike z javnostjo in dr. Danica Slapar, članica republiškega stavkovnega odbora. Ivana Laharnar ------# O lokalni samoupravi Zagorje - Občinska odbora Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ženske zveze Zagorje ob Savi pripravljata v torek, 18. januarja ob 17. uri v stekleni dvorani delavskega doma javno tribuno s poslancema državnega zbora Jano Primožič in Benjaminom Henigmanom o lokalni samoupravi in lastninjenju podjetij. Šmartno - V Šmartnem pripravljajo v kulturnem domu predavanje o novih občinah. Predaval bo dr. Gosar iz Urbanističnega inštituta v Ljubljani. $EflSIC Boljši Hrastnik - V občini bodo tudi letos nadaljevali z izvajanjem sprejetega sanacijskega programa za manj onesnaženo ozračje. Iz četrte, najbolj onesnažene kategorije, bi se radi preselili vsaj v tretjo. Skladno s sanacijskim programom se bo izvajalo še nekaj nalog, med katerimi so priključitev petih večstanovanjskih objektov na že obstoječ toplovod - vključno z internimi instalacijami, izgradnja srednjetlačnega plinovoda od nove MRP Toplarne do Dola pri Hrastniku, vključno z odcepnimi postajami Pitica, Brnica in MRPDol ter izgradnja nizkotlačnega plinovodnega razvoda v naselju Dol pri Hrastniku s priključitvijo 450 stanovanjskih hiš in poslovnih objektov. Cepravje vrednost načrtovanih investicij večja od pričakovanih finančnih prilivov občinskega proračuna (zvberejo lahko 4,7 milijona tolarjev in še 6,3 milijona od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč), računajo na ugodno rešitev od prijave na Natečaj za sofinanciranje infrastrukturnih objektov, ki gaje razpisalo Ministrstvo za okolje in prostor. P.R. Icilio kopališč«; Trbovlje - S pomočjo Plavalnega kluba Rudar, ki letni bazen uporablja za svoje treninge, so bila v trboveljskem bazenu lani opravljena manjša vzdrževalna dela, ki so obsegala pleskanje sten, dna bazena, tesnenje ventilov in črpalk v strojnici in urejanje zunanjih površin kopališča. Potrebna pa bodo še nadaljnja vzdrževalna in urejevalna dela na površinah za sončenje, garderobah... Trboveljski bazen štejejo med srednje velika kopališča s kapaciteto 1200 obiskovalcev, v lanski sezona od junija do konca avgusta je kopališče obiskalo 20.282 obiskovalcev. V zadnjem desetletju so kopališče le krpali, zato je stanje vse slabše. Posodobitev bi stala okrog 150 tisoč DEM. Pred pričetkom letošnje poletne sezone se bodo morali opredeliti, kako bo z upravljanjem bazena - ali bodo razpisali koncesijo oziroma oddali v najem ali pa dali v upravljanje javnega podjetja. P.R. v$<;a»ta.«rin«; v kuliiiiji Kuhinja je najprimernejši prostor, kjer lahko postane skrb za okolje del vašega vsakdanjega življenja. Če boste škodljive kuhinjske pripomočke in dejavnosti zamenjali z okolju prijaznimi, boste pomagali ohranjati naravne vire. Nekateri alternativni izdelki so morda dražji, ker je - vsaj v trenutku - premalo povpraševanja po njih, a čim več ljudi jih bo kupovalo, tem cenejši bodo. Kavni filtri, papirnate brisače, so beli, ker so beljeni. In kaj se razvija pri beljenju? Dioksin, smrtonosen strup, ki se zliva v reke in potoke. Prav tako je škodljiv plastificiran ovojni papir, ker mu izdelovalci dodajajo mehčala, potencialno škodljive kemikalije, ki si lahko utrejo pot v našo hrano. Naredi samo to! Za živila v hladilniku uporabljajte posode za večkratno uporabo. Nikar jih ne zavijajte v aluminijevo folijo ali plastificiran ovojni papir. Za kavo uporablj aj te nebeljene kavne filtre. Pri tem lahko uporabite bombažne kavne filtre za večkratno uporabo. Za zavijanje sendvičev uporabljajte biološko razgradljiv povoščeni papir. Če pa uporabljate vrečko pa uporabite nestrupene vrečke iz stoodstotne celuloze. Za brisanje polite tekočine v kuhinji uporabljajte krpe namesto vsakič novih papirnatih brisač. Aleš Matko Pri denarju smo vse bolj občutljivi in šele zdaj prihaja do polne veljave prastaro pravilo: čisti računi, dobri prijatelj i. Prav to so imeli pred seboj marsikateri Zagorjani, ko so poravnavali račune za stanarino. Konkretno: občan nam je pokazal, črno na belem, položnice za plačilo stanarine za enajst mesecev lanskega leta. Vse položnice je vestno poravnal, največkrat še kak teden ali nekaj dni prej, kot je znašal zadnji rok plačila. In glej ga zlomka, ko je plačal stanarino za november, so mu na stanovanjskem podjetju pripisali še plačilo zamudnih obresti. Res te znašajo le 17 tolarjev, ampak vseeno... N i potrebno posebej omenjati, daje stopil do odgovorne delavke v omenjenem podjetju, kije sprva tajila, da bi bilo karkoli narobe, nato pa je na njegovo vztrajanje lepogledala in priznala pomoto. Motiti seje človeško, bi dejali v tem primeru. Ampak takih zavezancev, plačilo obresti so pripisali več kot 200 stanovalcem, to pa je že dokaj nenavadno, da ne rečemo še kaj več. Očitneje, daje šlo za večjo pomoto, ki zasluži nekoliko temelitejši nadzor nad knjigovodstvom in računovodstvom tega podjetja. Ljudje so čedalje občutljivejši za take in podobne "operacije". Bodimo odkriti. Ker gre v tem primeru za upokojence, ki so tudi sicer najbolj zvesti plačniki, raje poravnajo svoje obveznosti dva ali tri dni prej, kot en sam dan pozneje, bimorali na stanovanjskem podjetju resnično ukreniti vse, da do takih spodrsljajev ne bi več prišlo. Vsekakor pa so si zaslužilijavno grajo na našem prangerju. M.V. apsfisc a **! !f (Mfiš Kaj čaka ta kraj po opustitvi rudnika? Kakšne so obljube po prezaposlovanju zaposlenih v njem in kakšne so možnosti sanacije posameznih predelov na tem območju in objektov? Kdo bo prevzel najpomembnejšo nalogo in obveznost pri tem? In ne nazadnje: kakšna bo pravzaprav usoda kraja, ki je več kot dve stoletji doživljal bolj ali manj burne čase razvoja premogovništva? Na vsa ta vprašanja zagotovo ta čas ni mogoče odgovoriti. Sicer pa preden se jih lotimo in poiščemo vsaj nekaj delnih odgovorov, kaže navezati naše pripovedovanje na začetni prispevek. nekaterih pomembnejših poslopij in objektov; ogrevajo se za to. da bi Toplice nekoč le postale prijazen kraj, urejeno območje. Občinski obeti Toplice do dmoi voini Nekaj časaje kazalo, da bo kraj končno le začel naspredovati; nenehno povečevanje produkcije, tudi s pridobivanjem premoga v Podstrani in na Orleku, širjenje in graditev novih rudarskih objektov pa je takšna pričakovanja povsem zdesetkalo. Toplice so ostale le sedež premogovnika; razvoj je šel v Zagorje, zlasti v Dolenjo vas. Polje in okolico. Vse v Toplicah je bilo in ostalo pod takoimeno vano jamsko mero ; le redki krajani so si pribojevali pravico postaviti svoje stanovanjske hiše v neposredni okolici rudarskih naprav, pa še ti so, vsaj v večini, zidali s takoimenovanim reverzom (rudniškim potrdilom, dalahko delajo na bolj ali manj svojo odgovornost), kar resda ni preprečilo posameznikom, da so zidali tudi na črno. Med redkimi družbenimi objekti, sezidani na tem proštom, je telovadnica ob topliški osnovni šoli. Kot vsa podobna šolska poslopja je bila tudi ta sezidana s samoprispevkom občanov. Nekaj let po vojni so vsaj deloma prenovili poslopje Bratovske skladnice za zdravstveni ambulanti; nekdanji rudniški konzum je v šestdesetih letih dobil nove upravljalce in še danes je v njem ena od poslovalnic domačega trgovskega podjetja. Za potrebe kulturnoprosvetnega udejstvovanja so samo deloma prenovili vrhnje prostore rudniške restavracije; preimenovali sojih v čitalnico; to je nekaj časa res bila, ker je v njej knjižnica, ki je delovala v sosednih prostorih, dala na razpolago obiskovalcem nekaj čtiva. Večji del pa je bila namenjena različnim občnim zborom, predvsem rudniškega sindikata in posameznih društev. Dovolj pove podatek o utesnjenih prostorskih možnostih novoustanovljene "Svobode" leta 1952; svoje poslanstvo je morala opravljati v bivši Brvaijevi gostilni; tam je gostovala vse do združitve s svojo zagorsko vrstnico. Vrh in postopen padec Leta 1929, neposredno pred razširitvijo svetovne gospodarske krize na našo deželo, je dal rudnik 282.000 ton premoga, kar je bil naj večji izkop med obema vojnama. V poznih šestdesetih letih pa je 2600 članski kolektiv nakopal že 620.000 ton "črnega zlata". Po tem mejnem dosežku je začelo pridobivanje upadati do lanskih nekaj nad 165.000 ton. V ta čas sodi tudi znana odločitev o prenehanju obratovanja premogovnika, kije vsvojih najboljših časih dal tudi lep prispevek k razvoju Zagorja. Kolektiv je prispeval veliko denarja za dograditev Delavskega doma, vsestransko je sodeloval pri ustanavljanju in začetnih korakih Industrije gradbenega materiala, tovarne Varnost, izlaške Keramike; sezidal je veliko drugih objektov in stanovanj, žal pa ni mogel prav ničesar storiti za Toplice; še celo najbolj nujnih infrastrukturnih objektov in naprav ni uredil. Šele z ustanovitvijo samostojne krajevne skupnosti Toplice - Rudnik tam proti koncu sedemdesetih let, so krajani v njenem okviru začeli, pač v mejah dosegljivih možnosti, urejati najnujnejše, kot: krajevne ceste in poti, javno razsvetljavo, skromen spomenik in še kaj. Pričakovanja po rudniku Veliko Topličanov se boji za svojo usodo, še najbolj tisti, ki si v rudniku služijo kruh in njihovi svojci. Vedo, da se že letos začenjajo priprave na leto 1997, ko naj bi ga zaprli, oziroma pričeli zapirati. S komurkoli smo o tem besedovali, so najprej naglašali upanje in zahteve po prezaposlovanju, druga njihova želja pa je bila sanacija površin in objektov. Bolj poučeni opozarjajo na številne pomanjkljivosti in slabosti zapiranja jame Kisovec - Loke. Skrbi jih, če se to ne bo ponovilo pri njih v Toplicah. Boje se tudi neodgovornega ravnanja pri odnašanju premoženja iz rudniških objektov; prepričani so, da bi zanje morali najti najbolj primerne rešitve, ki bi posredno ali neposredno služili tudi njim. Po njihojzem bi bilo prav, če bi pred leti začelo prenovo stare kolonije na Bregu nadaljevali, končno uredili cesto čez most mimo separacije oziroma uvrstili graditev novega cestnega odseka od mestnega križišča do Toplic kot prednostno nalogo. Prepričani so, da ne bo šlo brez težav pri plinifikaciji svojega kraja, ker zemlja v posameznih naseljih zaradi rudarjenja drsi, oziroma se še poseda. Predlagajo korenito obnovo Če kaj drži ob začetnih akcijah pri zapiranju rudnikain sanaciji zaradi rudarjenja poškodovanih površinin iskanju možnosti za nadomestna delovna mesta zaposlenih, drži ugotovitev, da se vsega tega občinsko vodstvo loteva pravočasno, razmeroma načrtno in z izoblikovanimi mnenji in stališči. Doseženo je osnovno soglasje o ustanovitvi samostojnega podjetja rudniki v zapiranju. Osnovana je strokovna komisija, ki bo spremljala izvajanje zakona o zapiranju rudnika, ki pa še ni sprejet. V njej bo verjetno tudi predstavnik vodstva krajevne skupnosti Toplice, ki bo zastopal interese krajanov vseh štirih krajevnih skupnosti, ki jih to delovno področje neposredno zadeva. Znano je tudi, s kolikšno prizadevnostjo se občinsko vodstvo zavzema za to, da bi bil sedež novoustanovljenega podjetja v Zagorju ob Savi. Zdi se, da postaja vse, kar je v zvezi postopnim zapiranjem rudnika, takšne vrste obveznost, ki jo ne smejo zmotiti niti vseobsežne priprave na novo lokalno samoupravo, ki bo kmalu stekla tudi po občinah. Sedanje občinsko vodstvo sedobro zaveda odgovornosti projekta in vsega, kar sodi zraven. Župan in predsednik občinske vlade MatjažŠvagan in Vlado Kojnik sta na prvi ponovoletni tiskovni konferenci nedvoumna odgovorila na vprašanje, kaj vse bo treba še urediti, da bo državni zbor po sprejetju zakona o zapiranju rudnika določeval tudi potrebna sredstva za to opravilo. Zagotovila sta tudi skorajšnje pogovore s predstavniki KS, ki so prizadete zaradi opuščanja pridobivanja premoga. Bržčas pa se bodo vnemale najhujše razprave ob zagotavljanju potrebnih sredstev za vse, kar čaka zagorsko občino na tem področju. Milan Vidic Foto: Tomo Brezovar afsfiac Prejšnji petek so na hrastniški šoli praznovali 130 - letnico šolstva. Povezali so jo z dnevom šole, 40 - letnico glasbenega šolstva in 20 -letnico delovanja šolske banke. Poleg gostov in učiteljev je prišlo na kulturno prireditev v športno dvorano tudi veliko krajanov. Slavnostna govornicaje bila mag. Teja Valenčič, državna sekretarka za šolstvo Republike Slovenije. V krajšem zgodovinskem pregleduje omenila, da so bili prvi začetki organiziranega šolstva na Dolu (1825), ki mu sledijo desetletja zastoja. S poukom začnejo spet 1857. leta, v Hrastniku pa 1856. leta. Z razvojem industrije ustanovijo 1863 privatno industrijsko šolo, ki jo obiskuje štirikrat tedenskožepetdesetotrok. VTurjuzačnejopoučevati 1896. leta, na Kalu šest let kasneje. Če preskočimo desetletjahrastniškega šolstva, ki je kljubovalo vsem vihram in prelomnim časom, ne smemo prezreti prizadevanjaza izboljšanje šolstva s sredstvi samoprispevka. 1986 so zgradili s samoprispevkom tudi plavalni bazen in športno dvorano. Seveda pa primerne učilnice, sodobna učila, računalniki... niso vse. Pomembni so učitelji in človeški odnosi, h katerim težijo. V letošnjem letu lahko preštejemo 1038 učencev v 46 oddelkih. Šolo s prilagojenim programom obiskuje 33 učencev v petih oddelkih, glasbeno pa 176 učencev, ki vključuje najvišji odstotek šoloobveznih otrok v Sloveniji (15%). Mag. Teja Valenčič je spregovorila tudi o potrebi po oblikovanju novega koncepta obveznega izobraževanja, ki ga je stroka že sprejela. Devetletno, oz. desetletno izobraževanje bo napolnjeno z različnimi programi, posebna pozornost je namenjena prehodu iz obdobja v obdobje in načinu preverjanja znanja. Ker so spremembe kadrovsko zelo zahtevne, se bodo uresničevale postopno. Marsikatera novost se na naših šolah eksperimentalno že preizkuša. Mag. Teja Valenčič je za zaključek dejala: "Želim, da bi bilo šolstvo v bodoče, ne glede na to, koliko občin bo na tem območju, še bolj v žarišču tistih interesov, ki se zavedajo, da brez znanja ni razvoja in napredka na nobenem področju." Med kvalitetnim kulturnim programom, kije zajel vse dejavnosti na šoli, so podelili najvišja priznanja učencem, ki se odlikujejo po svojem odnosu do dela, aktivnosti in lepem odnosu do sošolcev in starejših ljudi. Priznanja 8. januar na Osnovni šoli NHR v Hrastniku so prejeli: Petra Aškerc, Tina Tuhtar, Alma Hasanovič, Dejan Debelak, Rok Zupanc, Nenad Petrovič, Jelena David, Aleš Lokar, Maja Draksler, Maja Meserko, Senta Glavač, Rosana Vnuk, Matej Felicijan, Tanja Kraus in Jasmina Zakošek. Na Dolu pa: Kristjan Meserko, Anja Ristovič, Andreja Ravnikar, Marko Jerič, Vesna Pigac, Tanja Simonič, Andreja Hren, Uroš Rorovšak in Iztok Klančar. Podelili so tudi priznanje Brodarskemu društvu Hrastnik za visoke dosežke na športnem področju ter za uspešno razvijanje osebnostnih kvalitet svojih mladih članov ter posebno priznanje Glasbeni šoli Hrastnik za njeno uspešno 40 -letno glasbeno izobraževanje mladih in pomoč pri organizaciji kulturnih dni. Ruža Sihur, ravnateljica šole, in predstavnik LB, sta se zahvalila za dvajsetletno mentorstvo v šolski hranilnici Davorini Hameršak, pomočnici ravnateljice in Ljubi Rižnar, učiteljici matematike. Fanči Moljk Foto: Branko Klančar Lani se je v Zasavju upokojilo veliko manj ljudi, kot prejšnja leta. Vseh podatkov o tem še ni, vendar vse kaže, da je odšlo v pokoj okrog 160 zaposčenih. V zasavskih rudnikih je do novembra lani odšlo v pokoj s polno delovno dobo 17 rudarjev in drugih delavcev, 17 ljudi je odšlo v invalidski pokoj, 15 zaposlenim pa so odkupili nekaj let; decembra so dokupili nekaj let še 15 delavcem oziroma delavkam. Veliki armadi upokojeev Slovenije (okoli 430.000), se je lani pridružilo še vsaj 11.000 zaposlenih; po najnovejših podatkih odpade zdaj 1,7 zaposlenega na 1 upokojenca ali narobe: 1 upokojenec na 1,7 zaposlenega. V Evropi verjetno ni države, ki bi imeli tako neugodno razmerje med upokojenimi in zaposlenimi; ker vse kaže, da predčasno upokojevanje še ni končano, se bo neugodno razmerje še slabšalo. To bo zagotovo negativno vplivalo na pokojnine, saj opešano gospodarstvo ne bo kos plačevati tolikšnih sredstev za te namene. Nemalo pikrih na ta račun je bilo zadnji dve leti izrečenih, pomagalo pa dosti to ni, kvečjemu je zagrenilo življenje vsem, ki so morali predčasno končati svojo delovno dobo. Prav bo, če omenimo spodbudno novico, ki bo razveselila približno 190.000 slovenskih upokojencev, med njimi vsaj 3.000 zasavskih: vsi, ki lani niso plačevali davka na pokojnino, se pravi, na obvestilih o pokojnini niso imeli vpisanega nobenega zneska v koloni 57, jim ne bo treba pisati in oddajati davčne napovedi za leto 1993. S tem je bilo ustreženo vsem prizadetim upokojencem, ki so se vztrajno zavzemali preko svojih društev in strank ter organizacij v ustreznih telesih, zlasti ministrstvu za finance, za odpravo te obveznosti. M.V. Težave toplarne Polaj Trbovlje - V času rekonstrukcijskih del toplarne na Polaju, ki so povezana s prehodom kurjenja peči od premoga na plin, so se pojavljale občasne težave pri ogrevanju poslovnih in stanovanjskih objektov. Tako je bilo tudi 7. januarja, ko so morali ustaviti delovanje toplarne. Vsi ti zadržki bodo odpravljeni, ko bodo opravljene vse formalnosti okoli pričetka obratovanja toplarne na plin. Potrebni so bili mnogi strokovni pregledi, tako domačih kot tudi tujih strokovnjakov ter inšpekcijskih služb. Gre za varno in gospodarno obratovanje in učinkovitejšedelovanje vseh naprav. K sreči temperature v času zaustavitve obratovanja niso bile prenizke. Litija - Aktiv kmečkih žena iz Litije je ob novem letu poslal v Varstveno vzgojni center Tončke Hočevar v Ljubljani za vseh 20 varovancev dobrote, ki so jih spekle članice aktiva. Pavel Smolej, direktor zavoda, je povedal, da se je prvič v 25 letih, odkar zavod deluje zgodilo, da je ena od podeželskih občin poslala njihovim varovancem takšno sladko darilo. J.K. Trbovlje - Komisija za volitve in imenovanja SO Trbovlje je novembra lani oblikovala predlog, naj se za direktorico knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah, za mandat štirih let, imenuje Aleksandra Nagode. Po preteku dveh mesecev, omenjen predlog še vedno ni potrjen. P.R. Litija - GB Litijajepred dvema letoma v Velikem vrhu ustanovilo svojo gasilsko desetino in postavilo temeljni kamen za manjšigasilskiobjekt.Investicijo je prevzela KS Litija - desni breg. Janez Kres, predsednik KS je povedal, da je bila smrečica na objekt postavljena v preteklem tednu, v soboto, 8. januarja pa so ga tudi pokrili. Objekt bodo dokončali do jeseni. Pri izgradnji so vsa dela prostovoljno opravili domačini iz Velikega vrha. J.K. Rimske Toplice - Obiskovalci blagodejne termalne vode v Rimskih Toplicah so navdušeni nad zimskim kopanjem vbazenu. Letosjih je prijetno presenetil tuš v garderobnih prostorih in temeljito zaprt prehod v pokriti del kopališča. Večina ima do zimskega kopanja predsodke. Če enkrat "tvegajo", postanejo redni obiskovalci. F.M. Trbovlje-Nekdanji počitniški dom pod Javorjem Trgovskega podjetja Prvi junij iz Trbovelj je sedaj v lasti ABC Agrohita iz Trbovelj. Vendar lastnik doma ne oskrbuje sam, pač pa ga daje v najem. Lanskoletni najemnik je kmalu odnehal in na javni razpis se je javilo več zainteresiranih kandidatov. Odločili so se za Marjana Žerka s Kleka, ki je kot nov pogodbeni najemnik dom že prevzel v oskrbovanje in v njem že pripravil silvestrovanje. Številni obiskovalci bodo tako odslej zopet imeli možnost v domu posedeli in se okrepčati. Sicer pa je bivši rudarski počitniški dom, sedaj gostišče Mirana Juršeta naPlanini oziroma Partizanskem vrhu, neprekinjeno odprto že več let, kjer seje tudi možno dobro okrepčati in se razgledati daleč naokoli. T.L. Pokljuka - Osnovna šola Trbovljejetudi letos organizirala za nekaj svojih učencev zimsko šolo v naravi. Vodijo jo športni in drugi učitelji šole. Prva skupina je letos odpotovala na Pokljuko takoj po novoletnih počitnicah in se vrnila v soboto, 8. januarja. Druga skupina učencev in učiteljevje pričela zimsko šolo v naravi 8. januarja in bo trajala teden dni. Zimska šola v naravi poteka po sprejetem programu, povezana pa je s smučanjem, sankanjem in raznimi športnimi igrami na snegu. Predvidevajo, da se bo marsikdo naučil smučanja, drugi pa bodo to veščino še utrdili. T.L Trbovlje - Zveza športnih organizacij Trbovlje je konec lanskega leta seznanila vse športne in telesno vzgojne organizacije in društva v Trbovljah, da namerava tudi letos razglasiti najboljšega športnika, najboljšo športnico in naj bolj športno ekipo Trbovelj za leto 1993. Ob razglasitvi najboljših športnikov bodo podelili zlate, srebrne in bronaste značke ter priznanja za dosežene uspehe športnikov v preteklem letu, pa tudi zadolgolet-no športno oziroma telesno vzgojno delo, podelili pa bodo tudi Bloudkove značke. Društva, ki so bila o tem seznanjena, so bila dolžna takoj pripraviti ustrezno utemeljene predloge za podelitev teh priznanj, da bi jih žirija lahko čimprej obravnavala. T.L. Litija - V seriji koncertov božičnih pesmi, ki jih je imel litijski oktet Valvasor skupaj s kvartetom Smartin, sta dva ostala še za letošnje leto. Eden od njiju je bil 7. januarja v litijski cerkvi. J.K. Kresnice - V času božičnih in novoletnih praznike vje v Kresnicah nastajala zbirka portretov dvajsetih otrok cerkvenega zbora in drugih kresniških otrok. Portrete je v akvarelski tehniki ustvarjal Pavel Smolej iz Kresnic. Razstavo bo spomladi. 1 1 ,-1. PET P0UUB0V - Simona Weiss 2.-3. ZAPRI OČI -12. Nasprotje 3.-5. TA VUK-Čuki 4.-2. ČE BI SE ŠEST...-Veter 5.-/ ZVEZDA MOJIH SANJ - Presstige j m a lag 1. -1. PALOMA NERA-Severina 2. -3. HAPPY NATI0N-Ace of Base 3. -2. THE SIGN - Ace of Base 4. -/ FEELS LIKE HEAVEN - Urban Cookie Coll 5. -4.1WOULDNT NORMALY DO THIS KINO - Pet Shop Boys assi m Glasuje» xax Mo] naslovi I ____________________________________________________________________ , Gbsouanjepodopianicahnanaskw. Radio Trbovlia, Trn svobode 11a, 61420 Tibovljo | do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob nedeljah ob 18.uh. Stanje v Ipozu ob vstopu sanacijske ekspertne skupine Novo vodstvo Ipoza je v dogovoru z lastnikom podjetja - Skladom Republike Slovenije za razvoj, angažiralo zunanjo svetovalno skupino. Ob njenem vstopu v podjetje, 17. novembra 1993, je bilo zatečeno ekonomsko stanje naslednje: podjetje je zaposlovalo 247 delavcev, kar 16,2 odstotka je bilo upravne režije; proizvodna dejavnost je bila organizirana v okviru dveh profitnih centrov, v PC Konfekcija s 176 delavci in v PC Rokavice s 30 delavci; v desetih mesecih je podjetje zabeležilo 810.000 DEM izgube, njen delež v celotnem prihodku se je povečal s 17 na 21 odstotkov. Cisto premoženje podjetja je 30. junija lani znašalo 3.810.000 DEM; zaradi zadolženosti je podjetje v letih od 1991 do 1993 plačalo izjemno visoke obresti, kar 940.000 DEM; največji upniki podjetja so Občina Trbovlje, LB Zasavje, Sklad RS za razvoj, Zavarovalnica Triglav in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti; med dolgoročnimi obveznostmi je najpomembnejša postavka dolgoročni kredit pri Ljubljanski banki Zasavje za investicijo v proizvodno linijo rokavic, odplačati bi ga morali v letošnjem marcu; kratkoročne obveznosti predstavljajo 26,5 odstotkov poslovne pasive podjetja, med kratkoročnimi obveznostmi iz poslovanja so dobavitelji ob polletju znašali 35,3 miljonov tolarjev; kratkoročne finančne obveznosti so najeti krediti, ob koncu lanskega polletja so znašali 50,6 miljonov tolarjev; podjetje zaradi stalnih likvidnostnih težav ni moglo izplačevati osebnih dohodkov; v septembru je bila povprečna mesečna plača 27.980 tolarjev, najnižja pa 16.100 tolarjev; odprtih terjatev je imelo podjetje za 20,5 miljonov tolarjev, na domačem trgu pa je imelo 163 odjemalcev; delež prihodkov na zunanjih tržiščih je predstavljal 45 odstotkov vseh prihodkov; letni plan ni bil dosežen, podjetje je močno precenilo možnosti prodaje tako doma kot na tujem; podjetje ni imelo razvite lastne prodajne mreže. Ocena možnosti prenove in prvi sanacijski ukrepi Sanacijska ekspertna komisija je ocenila, da je možna sanacija in preprečitev stečaja, vendar pod določenimi pogoji. Podjetje Ipoz se po oceni skupine lahko približa tržnim oziroma konkurenčnim pogojem tako glede cene kot kvalitete obstoječih, vendar selekcioniranih izdelkov, kakor tud v pogledu razširitve proizvodnega asortimenta. Med pogoje za preprečitev stečaja in izpeljave prenove podjetja pa je vodstvo z ekspertno skupino naštelo: realizacijo kratkoročnih in tudi srednjeročnih ukrepov, ki jih je upravni odbor že verificiral; lastnik podjetja mora pomagati vodstvu pri kratkoročni finančni konsolidaciji podjetja, oziroma naj ga spremlja vsaj v prvih štirih do šestih mesecih; podjetje se mora rešiti trajnih presežnih delavcev, teh je 78; upniki naj bi pristali na štiri do šestmesečno postopno sanacijo in podprli vodstvo podjetja pri njegovem programu; pristopiti je treba k lastninjenju podjetja in njegovi dokapitalizaciji. Ekspertna skupina je za posamezna področja pripravila tudi kratkoročne ukrepe, ki jih že izvaja. I.L. m fiiillllllllll wrnmmmmmmmm Delegatska vprašanja znajo biti včasih prav zanimiva reč. Tokrat objavljamo nekaj odgovorov na vprašanja , ki so jih postavili v Zagorju in Trbovljah. V odgovorih v Zagorju so se našli tudi širše zanimivi podatki o trenutno 198 registriranih beguncev v občini Zagorje, od tega 32 moških, 94 žensk in 72 otrok do 14. leta, za katere pri OORKskrbijoz mesečnimpaketom s prehrano, dvomesečnim higienskim paketom, 50 kg moke mesečno na družino, na razpolago so tudi oblačila. V Zagorju si še niso enotni glede vplivov odlaganja elektrofiltrskega pepela, tovrstno pogodbo s TE-TO Ljubljana ni podpisal nihče s strani skupščine občine, odločili pa so se za javno razsvetljavo s kandelabri pri pokopališču. V Trbovljah sc mnenja krešejo glede urejenosti parkirnega platoja pri objektu za avtomatsko nakladanje vreč Cementarne. Glede na to, daje za vzdrževanje površine skrbela Cementarna, sicer brez pisnega dovoljenja z lastnikom zamljišča -občino, so slednjo tudi pozvali, da zemljišče uredi in tudi uradno sklene pogodbo. Obravnavali so vprašanje glede male šole - če je brazplačna, zakaj potem starši plačujejo del šolnine. V odgovoru smo zvedeli, da je brezplačen le zagotovljen štiriurni program, do leta 1989 pa je bila večina otrok vključena v celodnevne programe vzgoje in varstva. V Trbovljah občina prispeva za vse programe v VVZ skupaj 75-odstotni delež, za katerega IS predlaga, da ostane nespremenjen. P.R. Sekretariat za družbenoekonomski razvoj občine Trbovlje je podal poročilo o javnih delih v letu 1993, v katerem so prijavili šest javnih del. Ta so vsebovala učno pomoč, pomoč starejšim, delo v begunskem centru, dela na področju turizma in na komunalnem področju in sanacijo kanalizacije v VVZ. Zaradi pomanjkanja sredstev se jih je izvajalo le polovica: učna pomoč, pomoč starejšim in delo v begunskem centru. Individualna učna pomoč je bila nudena 80 otrokom na domovih otrok ali na domovih inštruktorjev. Pomoč otrokom 5. razredov za učenje matematike in angleščine pa je bila organizirana po manjših skupinah enkrat tedensko v prostorih Svobode II in v "beli hiši". Otrokom so skušali med šolskimi počitnicami zapolniti prosti čas z raznimi izvenšolskimi aktivnostmi in nadomeščanjem socialno-kulturne in storitvene vzpodbude iz njihovega primarnega okolja. V program nege in pomoči starejšim občanom na domu so se vključili štirje izvajalci. Nekateri uporabniki želijo pomoč le občasno. Trenutno izvajalci pomagajo enaindvajsetim občanom. Direktorica Centra za socialno delo Trbovlje Irena Grošelj Košnik v poročilu navaja, da bodo povečali številko izvajalcev programa tako za učnovzgojno pomoč in preživljanje prostega časa otrok in mladine kot tudi za nego in pomoč starejšim na domu. Plačilo bo vsebovalo tudi stimulativni del nagrade, za kar bi sredstva zagotovil IS. V letu 1994 bodo med javna dela poleg omenjenih dveh prijavili še urejanje okolja. P.R. POGLED z%prznega parketa \ BORZA NORMALNO : POSLUJE ■ Napovedi o inventuri na borzi se namreč a niso uresničile. Sklep sestanka vodstva ■ Ljubljanske borze in članov borze je namreč B bil, da trgovanje z vrednostnimi papirji poteka ■ v tem tednu neprekinjeno. Ob ponedeljkih, a sredah i n petkih preko B IS ter torkih i n četrtkih ■ na borznih sestankih. Usklajevanje stanj a vrednostnih papirjev bo potekalo v ■ centralnem depojuSKB Aurum kontinuirano a in z vsakim članom borze posebej. Če bo ■ potrebno pa bo borza prekinila trgovanja le a za krajše obdobje, saj so vsi zainteresirani, da ■ poteka poslovanje z vrednostnimi papirji , neprekinjeno. ■ Pretekli četrtek je bilo normalno trgovanje , z vrednostnimi papirji. Poslov je bilo za okrog ■ 4 mio DEM. Z obema državnima , obveznicama je bilo za dobrih 2.1 mio DEM ■ prometa, tečaja pa sta se ustalila pri 99.3 za " "enko" ter 105.9 ža "dvojko". DelnicaDadas ■ je uspela preseči "rhagično mejo" in se giblje , že preko 171.000 tolarjev. ■ Torkov borzni sestanek je potrdil vzpenjajoči trend pri vseh vrednostnih ■ papirjih. Naraščali so tečaji občinskih ' obveznic. Občina Laško se je prodajala po ■ 77.5 in 78, začetni tečaj pa je bil 76. Zagorje ' jeporasloiz66.1 na67in67.5,največjiskoki ■ pašo bili pri obeh državnih obveznicah. RSL1 J je začela trgovanje pri tečaju 99.5, nato je ■ porasla do 100.4. Ob velikem prometu je tudi JJ RSL2 porasla iz 107.1 do 107.8. ■ Pri delnicah je Dadas spet začel vrtoglavi ' vzpon ter z nivoja 172.623 tolarjev porastel ■ tja do 177.900 tolarjev. Delnica Finmedia 1 redna je z začetnih 92.500 tolarjev prišla do a dobrih 95.000 tolarjev, Komercialna banka “ Triglav pa je porasla do 39.000 tolarjev. a Probanka se je dvignila do 21.500 tolarjev, ■ Lekova delnica seje prodajala po 12.100 in a 12.200 tolarjev, Nika pa po 87.000 tolarjev. ■ Obema delnicama SKB je cena naraščala in a sicer SKBR do 26.800 tolarjev in SKBP do ■ 22.700 tolarjev. Terme Čatež so se prodajale a po 750 tolarjev, prednostna delnica UBK ■ banke pa po 38.500 tolarjev. a Trgovanje z vrednostnimi papirji postaja ■ spet zelo dinamično in živahno, tečaji b naraščajo in očitno je to tudi za investitorje v ■ vrednostne papirje več kot ugodno znamenje. Milan Povirk Pisma bralcev Zamvc objavila odmeve na p rta pevke v čaaopla bralcev o življenju tn dovi^Jaz^lu v Zaaavj sem ne objavljamo. Dotama pisem Je na na naJvcCStMljpkanltrv^stlc. vico skrajAefltekst ali pa skra|kal^em prevet okrni Pogled nazaj Ni moj namen razčiščevati, kaj je bilo v tej dobi pravilno in kaj narobe. Rad bi delno razčistil nekatere nejasnosti, kar se tiče nas, nasilno mobiliziranih v nemško vojsko. Da je bila nemška soldateska v letih 1941-42 na višku svoje moči, to ve verjetno vsak starejših letnikov. Kako so razkazovali svojo moč, smo na svoji koži poiskusili skoraj vsi. Veliko na domačih tleh, kar kmalu po zasedbi, drugi nekoliko pozneje. Vzroki in načini so bili različni in seveda tudi posledice. Kdo si je upal v letih strahotne strahovlade nasprotovati tajni policiji, ki je bila vsepovsod in v vsakem času navzoča, razen tistih, ki so bili ilegalno organizirani že pred okupacijo. Ne smemo zanemariti dejstva, da so bila takrat še kako navzoča družbena nasprotja ter čas in prilika za medsebojni razredni obračun, s tem pa tudi izselitve in smrme žrtve. Kot žrtve podivjane in za svoje cilje stremeče nemškutarsko nagnjene stranke smo bili tudi mi, takrat mladeniči, stari od 18 do 25 let. Kdo izmed nas bi si upal takrat tvegati sebe in svoje najbližje s tem, da bi se mobilizaciji uprl in zbežal vgozd z namero, da se pridruži partizanom, če ni imel direktnih in varnih zvez z njimi preko partizanskih somišljenikov in terencev. Skoraj nihče! In drugo, kar želim poudariti, je bilo naše obnašanje na fronti in iskanje priložnosti za pobeg na nasprotno stran, kar je bilo zopet tvegano, saj so Nemci vedeli, kaj nam roji po glavi. Zato je gledanje na nas, mobilizirance, iz strani NOB neupravičeno in zmotno. Mi, nasilno mobilizirani, ne moremo presojati dejanj tistih, ki so ostali doma, ker nas ni bilo v tem času na teritoriju Slovenije, niti Jugoslavije in ravno tako ne morejo vedet i in nas obsojat i tisti iz vrst NOB, ki n iso bili tam, kjer smo bili mi ves čas vojne. Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Tomažina se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in izrečena sožalja. Iskrena hvala tudi osebju doma Franc Salamon Trbovlje, za vso nego in skrb. Hvala tudi osebju kirurškega oddelka Bolnišnice Trbovlje. Vsi njegovi Nerazumljiva in neresnična je trditev NOB, da so imeli razvito mrežo lovljenja na nas, mobilizirance, ob priliki dopustov v domovini, kamor nam je bila pot sicer prepovedana, smo pa prišli domov na svojo pest. Nismo dočakali nikogar, ki bi nas prišel iskat. Mi sami pa tudi nismo mogli iskati vezi z njimi, če nismo vedeli, kdo je kdo. In tako nam ni ostalo drugega kot vrniti se nazaj v svojo enoto. Realno presojati takratni čas sme le tisti, ki je ta čas sam preživel, nikakor pa ne tisti, ki je za vse izvedel iz učbenikov ali zgodovinskih knjig, izhajajočih iz časov enoumja, ko so razna dejanja in namene razlagali, kot je ugajalo takratni oblasti. Kdor razlaga takratni čas drugače, ga razlaga drugače zato, da bi nas v očeh poznejše generacije očrnil, sebe in svoja dejanja pa povzdignil in požlahtil. Takim ljudem pravim preprosto "bojazljivci”, ker si ne upajo spogledati se z resnico. Zato se nam vsem prizadetim ne zdi prav od sedanje slovenske vlade in državnega zbora, da nasprotuje pravični zahtevi po povrnitvi vojne škode vsem prizadetim od izseljenih do nasilno mobiliziranih. Od zunanjega ministra Izjjzeta Peterleta pričakujemo večjo angažiranost za naše upravičene zahteve, od Milana Kučana in poslancev pa vsaj razumevanje, če že ne odkrito podporo upravičeni zahtevi. Miro Jurše, Trbovlje So poslanci res nadljudje? Vedno bolj spoznavam, kako je bil Rigelnikov odgovor novinarju o poslanskih plačah in privilegijih na osnovnošolski ravni. Zato bom tudi jaz napisal nekaj svojih misli. Pretežna večina poslancev sploh ne ve, kaj je poslanec. To je, koga mora zastopati in komu je odgovoren. Zopet so se izkazali za najbolj nenasitne SKD pod vodstvom Polajnarja, ki je morda presenetil ne dosti boljšega Školča. Polajnarjeve utemeljitve so bile na predšolski ravni. Če bi res tako delali, ne bi bili med poslanci taki, ki že izpolnjujejo pogoje za redno pokojnino, da ne govorim o tistih, ki bi lahko šli v pokoj po tistem absurdnem in nemoralnem zakonu o poslancih, ki jim podarja tudi do 16 let delovne dobe. Pa sem trdno prepričan, da nobeden zaradi tega, da bi za Slovence naredil kaj dobrega. To je že nekajkrat jasno pokazal neki Bučar. Najbolj sem presenečen, da poslanci ne smejo zastopati volivcev, temveč morajo ubogati vodje poslanskih skupin. Takšnih poslancev Slovenci ne potrebujemo. Za pretežno večino Slovencev je vseeno, kdo je na oblasti. Samo, da bi jim poštenost in morala ne bili tuji. Pa izgleda, da si želimo veliko preveč. Tud i Kučan se spomni svojih volivcev samo takrat, kadar je to njemu v prid. Pa čeprav je veliko teh na robu preživetja. SKD s Polajnarjem na čelu so podlo izkoristili naivnost vernikov. Če bi Polajnar rad videl, kako se dela, naj si gre pogledat v rudnik, Jutranjko, Lisco, Iskro in še kamdrugam. Nekatere materedelajo po 12 ur na dan, če je potrebno tudi ponoči, za 25 tisočakov. Kam gre ostali denar, Polajnar dobro ve, ko dobi plačo, dnevnice in še vse dodatke na zakonit, zame pa nemoralen in nepošten način. Srečno! Apdrej Hafner, Dol pri Hrastniku Hvala V soboto, 8. januarja, je Otroški pevski zbor župnije Čemšenik sodeloval na dobrodelnem božičnem koncertu. Želimo se zahvaliti podjetju Integral Zagorje, še posebej njihovemu direktorju Janezu Pavšku. Tudi letos so nam omogočili brezplačen prevoz v Zagorje in s tem prispevali k omenjeni dobrodelni prireditvi. Zato se jim na tem mestu javno zahvaljujejo. Za nastopajoče Tadeja Suša, Čemšenik Povišan krvni pritisk Gospod Mirko jc varčen človek. Nič pregrešnega si ne privošči. Sladkarij ne je, ker se boji sladkorne, kave ne pije, ker gaje strah povišanega pritiska, o pijači in cigaretah niti razmišljal ni nikoli. Skratka, nobena slaba razvada sc gani dotaknila. Jc pa revež kljub zdravemu življenju omagal. Žena mu je predlagala, da bi šel za teden dni v zdravilišče. Cincal je in cincal, nato pa le zamenjal privarčevane marke in vzel tedenski paket, kamor jc bil vštet tudi obisk pri zdravniku. Iz previdnosti seje takoj ob prihodu oglasil v ambulanti. "Kako je z vami?" gaje pobaral zdravnik. "V glavi sc mi vrti, roke sc mi tresejo, razdražljiv postajam," je povedal skrušeno. "Upokojeni ste," je pripomnil zdravnik, "nobenih velikih obveznosti nimate. Kaj vas vznemirja? Se dovolj gibate? Jeste zdravo hrano?” Gospod Mirko mu jc zagotovil, da pije samo čaje, daje meso le enkrat ali dvakrat na teden, da samo malo pomoli nos skozi okno in že ve, če jc zrak primeren za sprehod. "Ja, kaj pa delate vse dneve?" "Moram priznati," jc odvrnil gospod Mirko, "da gledam televizijo." "Kakšne oddaje?" jc postal pozoren zdravnik. "No, saj ne pretiravam, zaradi oči, veste. Ampak poročilom, kakšnim intervjujem in okrogli mizi pale prisluhnem." "To gledate," se jc začudil zdravnik, "zdaj sc pa še sprašujete, odkod slabo počutje?" Zmeril mu jc pritisk. "Povišan. Krepko povišan! "jc zmajal z. glavo. "Kje bi pa lahko bil vzrok?" je vprašal gospod Mirko obupano. "Takole se bova dogovorila," je dejal zdravnik odločno in začel pisati recept, "za začetek boste jemali olivin. Vsak dan se sprehajate. Pri nas jc zrak čist. Strogo pa vam prepovedujem gledanje televizije. Nobenih zabavnih oddaj, ker vam bo pritisk narastcl, ko boste ugotavljali, za kakšne bedarije zapravljamo denar. Videošpon je strogo prepovedan, ker boste mislili, da sc vam je zmešalo. Nobene glasbe v živo, še najmanj legendami sanjski Avsenikov tercet, sicer boste prepričani, da vas jc izdal sluh, pa ni vas, ampak one tam. Nobenih novejših domačih filmov. Poročila in take zadeve pustite čisto pri miru! Saj ste trezen človek, ne?" Mirko seje zahvalil in odšel. V zdravilišču sije lepo opomogel. Upošteva navodila zdravnika in sc spet dobro počuti. Tako sc veseli, kadar so na sporedu risanke. Tiste pa gleda. Brez škode. Manja Goleč Prijeten večer v dvorani glasbene šole. Učenci klavirskega oddelka se pripravljajo na drugi del nastopa, ki je posvečen skladatelju P. I. Čajkovskemu. Nenadoma nekdo odpre vrata: "Je tu kakšen gasilec? Na hodniku malo gori... pa kar brez panike." Seveda, vsak ogenj je na začetku majhen, zato jih nekaj takoj stopi v akcijo, da ne bi postal večji. V odmoru je nekdo ugasnil cigareto v umetni zemlji z. umetno rožo. Plastika je tlela in zagorela... Program v dvorani se nadaljuje. Spretni prsti Izvabljajo na klavirju večno lepe mel' Časopis je draga zadeva. Neznanci v rdeči alfi so od prodajalcev v Litiji zahtevali, da jim izročita brezplačen izvod časopisov. Ker jih niso dobili, so je nekaj časa močno ogrožali. Bralce jutranjih novic v rdeči alfi so našli. Brali bodo lahko tudi v čakalnici sodnika za prekrške. P.I. iz Trbovelj je iz železniške postaje zaprosil pomoč, bil je tudi ves okrvavljen. Možje so ugotovili, da se je P.I. nahajal v samskem domu Steklarna, kjer ga je fizično napadel, med pretepanjem pa tudi oropal T.S. (tujec). Našli so ga in ga shranili v primernem prostoru. Verjetno ga bodo zavili v paket in priporočeno poslali čez mejo. }>' V bifeju Čikago sta se srečala C.B. in G.B., oba iz Hrastnika. Že leto dni sta bolj kot ne skregana in tudi tokrat sta se trše pogovorila. G.B. je z vršičkom razbite steklenice udaril C.B., ki je zaradi poškodbe odšel v bolnico Trbovlje. Zdravniki so delali. Opozarjamo aufbiksarje, da ob resnejši stavki zdravnikov omejijo svoje razposajenosti. Zamislite si - morno človeku odpreš glavo, pogledaš, kaj je v njej, zdravnik, ki bijo moral samo zapreti, pa - stavka. Z.a zjokat. Promet Zagorje - 4. januarja ob 20.15 uri je K.R. iz Izlak obvestila policijsko postajo, da jo je na regionalni cesti Izlake -Cemšenik, ko je hodila proti domu, zadelo neznano vozilo in ji pri tem poškodovalo roko, voznik pa je odpeljal naprej. Policija je ugotovila, daje voznik pešakinjo zadel z levim ogledalom, ki je bilo na kraju najdeno in da gre zavozilo znamke Zastava. Po dveh dneh je policij a vozilo osumljenca izsledila, vendar se lastnik dogodka ne spominja. Litija - 8. januarja ob 9.40 urije voznik Z.I. iz Trbovelj vozil z neprilagojeno hitrostjo iz Litije proti Zagorju, zato gaje v ostrem desnem ovinku v Sp. Logu začelo zanašati. Trčil je v robnik, od koder gaje odbilo na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal F.J. iz Trbovelj, in trčil vanj. Telesno poškodovan ni bil nihče, bilo je le nekaj zvite pločevine. Hrastnik - 8. januarja ob 17.25 urije imel MJ. parkiranega juga na Partizanski cesti na Dolu. Voznik D.D., prav tako juga, pa je zapeljal na levo stran in z ogledalom trčil v ogledalo parkiranega vozila M.J. in odpeljal naprej. Policisti so voznika D.D. izsledili in ugotovili, da mu je bila izrečena tudi prepoved vožnje vozil B ketegorije. Srečal se bo s sodnikom za prekrške. Litija - Za Aljošo K., PetraT. in Roberta M. se je 6. januarja ob 18.05 uri končalo razbojniško pohajanje po zasavskih krajih. Litijski policisti so jih namreč prijeli na domu enega od osumljencev. Potem, ko sta P.T. in R.T. 2. januarja na Dobovcu pretepla, oropala in zaklenila v hišo starejša občana, sta ključ odvrgla med potjo in se skrila v neko barako v bližini. Naslednje jutro sta z vlakom odpotovala v Zagreb, kjer sta zapravila ves ukraden denar (okrog 60 tisočakov). Potem sta se vrnila v Slovenijo in v Litiji je bilo konec njunega pohajkovanja. Policija je ugotovila, da ima trojica za sabo že celo vrsto vlomov. Tako so konec decembra vlomili v vikend na Vrheh, last P.G., od koder so odnesli kavni mlin, radio, brivnik,... Na vesti imajo tudi vlom v počitniški dom Mehanike, prav tako na Vrheh, vlom v osebno vozilo znamke Volkswagen, v počitniško prikolico na Ruardiju, na Avtoodpadu v Zagorju so sunili garnituro orodja, poskus vloma v osebno vozilo Ford Mondeo... Eden od že starih znancev organov za notranje zadeve Peter T. je bil celo na begu iz zapora. Čaka jih ustrezna kazen, ki pa bo, verjeli ali ne, verjetno mila, glede na storjena dejanja. Zakoni namreč še vedno namreč bolj kot ne ščitijo kršitelje, oziroma so kazni zanje premile. Kradejo kot srake Litija - Neznanecje 4. januarja iz vozil jugo kradel vetrobranska stekla. Operiral je pre IAK Kresnice in v Litiji na Graški dobravi. Oškodovana lastnika sta se morala peljati na prepihu. Trbovlje - V nočnem času, 6. januarja, je neznanec skušal z večjim kolom vdreti v trgovino Stik na Vodenski cesti. Razbil je šipo, takrat pa ga je pregnal vratar Strojegradnje. Vlomilecje pobegnil v noč, na srečo, oziroma na njegovo žalost, brez plena. Litija - Izpred trgovine Center so 8. januatja izginili štirje zaboji z mlečnimi izdelki (zaboj kislegamleka, jogurta, kisle smetane in mleka). Policija še ugotavlja nli je šlo res za krajo, ali je v ozadju kaj drugega. Šmartno - Neznanecje 9. januarja vlomil v tovarniško prodajalno Kovine Šmartno. Razbil je izložbeno okno in sunil gorilec, ventil, polnilne pipe in vodno črpalko. Hudodelca odslej ne bo več zeblo. Zagorje-Neznanecje 9. januarja vlomil v vikend na območju Podkuma, last C.M. iz Litije in odnesel več živalskih kož, zavese, karnise, starinske ure, fotelj, radio in še nekaj drugih stvari. Storilca, kije zelo poceni prišel do opreme dnevne sobe, še iščejo. Garaža v plamenih Litija - V garaži na Brodarski cesti je 7. januarja okrog 12. ure prišlo do požara. N.M. je pri popravilu vozila odstranjeval rezervoar in pri tem polil nekaj bencina, ki seje pri varjenj u vnel. N.M .je hudo opeklo po nogah in odpeljali so ga v UKC Ljubljana. Požarje poleg garaže, last staršev N.M., zajel še dve sosednji garaži in dve vozili. Ležal na cesti Zagorje - Na regionalni cesti Trbovlje -Zagorje je 6. januarja ob 15.00 uri ležal pijan K.M. Policija je ugotovila, da K.M. ni bil tako zelo pijan in da seje na vozišče vlegel namenoma, s poskusom samomora oziroma poškodovanja, na osnovi katerega bi s tožbo zaslužil nekaj denaija. Ker odredb policistov ni upošteval, so ga odpeljali zdravstveni delavci. Skakal pred vozila Trbovlje - Trboveljski policisti so imeli 9. januarjaokrog 23.00 ure podobne težave. Na vzporedni cesti pri Sallauminesu je namreč K.U. močno kričal in skakal pred vozila. Tudi za prisotnost policistov se ni zmenil, zato so ga pridržali do istreznitve v za to primernih prostorih. Pogled na uro in nenadoma spoznaš, da je nedeljski popoldan že mimo. Razumljivo, saj je popoldan nekega dne pravi trenutek v primerjavi z življenjem, skozi katerega smo tokrat kramljaje stopali z Ljudmilo in Rihardom Trostom. Človek kartežko verjame, da sta preblodila že 64 let skupnega zakonskega življenja. Ta podatek nas je pri Zasavcu močno vznemiril, sajsta vendar Ljudmila in Rihard Trost najstarejša zakonca v Zasavju. Sta res? V eni prejšnjih številk smo kot najstarejša zakonca predstavljali zakonca Berto in Rudolfa Uraniča iz Kisovca. Pa nas je prijazen bralec opozoril na klena Trboveljčana. Seveda smo se odpravili na obisk. Njuna življenska pot ni le dolga, temveč tudi pestra in polna doživetij razgibanega dvajsetega stoletja. Rihard seje rodil 31. julija 1904 v Studencu na Dolenjskem. Kot sin devetčlanske trgovske družine seje šolal pod italijanskim režimom. Takrat je bilo težko za delo in zaslužek. Ljudje so iskali delo daleč od domačih krajev. V Trbovljah so takrat zgradili nove bolnišnice. S kovčkom vroki seje podal na pot in se v trboveljski bolnišnici oglasil na razpis za strežno osebje. Bolniški strežnik je bila njegova prva služba. Tudi stanovanjc si je kmalu poiskal. V novem okolju so ga kmalu spoznali kot izobraženega mladeniča in ga vključili v kulturno dejavnost takratnega Društvenega doma (sedanja Svoboda II.). Tu so peli, igrali in pripravljali nastope na odru. Za vsakim odrom so kulise, za kulisami pa teče življenje, ki je drugačno. Besede tečejo kot jih človek občuti v globoki notranjosti in mladostni razigranosti. Zelo lepo je igrala, bilaje prijetna in ni čudno, da so se nj una pota združila. Ljudmila Borušak je deseta hči znanega trboveljskega obrtnika, urarja in fotografa Marka Borušaka, ki je med drugim izdelal tudi uro za zvonik trboveljske cerkve. Ura še danes teče. V Lenarčičevi knjigi o Termoelektrarni Trbovlje pa lahko najdemo tudi podatek, daje Ljudmilin oče kot samouk izdelal preprosto napravo - dinamo in jo na rudniški parni žagi uspešno preizkusil. Takrat, leta 1900, je pri Rudniku Trbovlje zagorela prva žarnica s proizvedeno električno energijo. Ljudmila se je rodila 5. aprila 1908 v Trbovljah. Pri dvanajstčlanski družini ni manj kalo domačih opravil, zatoj e ostala zvesta domačemu ognjišču. Le igrala je zelo rada. V bližnjem Društvenemu domu je dajala duška svojim igralskim sposobnostim in vedremu značaju. Vedrino je ohranila vse do danes. Kot, daje vsa ta leta doživljala le svetle strani življenja. "Zares lepi so bili časi najinega spoznavanja", pravi Ljudmila in z rahlim nostalgičnim nasmehom pove še veliko več. "Kadar so se fantje vračali iz pevskih vaj, so se pri naši hiši ustavili in zapeli. Vedela sem, daje zraven. Lepoje bilo." Med temje Rihard tudi spremenil službo in odšel v Kostanjevico za lesnega manipulanta k nekemu gozdarskemu zasebniku. Kljub temu je vez med njima postajala vse bolj resna in trdna. Kakšna tri leta spoznavanja so bila potrebna za tisti "da", katerega sta si rekla 26. decembra 1929 pred trboveljskim kaplanom Žmavcem. "V trboveljski cerkvi je bila poroka,” pravi Ljudmila. "Kar peš smo šli, ko pa ni bilo daleč. Zraven so bili nekateri sorodniki in prijatelji. Prijateljice so mi prišle zapet na kor, ker sem tudi jaz pela v cerkvi. Še dobro se spomnim, kako so na koru zaigrale orgle. Ohcet ni bila nič kaj posebnega. Ljudje so se nekje sredi noči počasi razšli, z novim dnem je pa prišlo tisto življenje, katerega sva si želela." Ljudmila se je vseskozi posvečala predvsem gospodinjskim obveznostim in družini. Rodileso sejimatri hčerke. Rihardje delal tudi pri Hauku v Trbovljah, kasneje je dobil službo na občini Trbovlje kot upravnik pokopališča. Ob tem so mu bile zaupane tudi naloge mrliškega oglednika. Upokojil se je leta 1966 v SGP Hrastnik kot računovodja. Danes se ukvarja predvsem z lepo urejenim vrtom, ki se v etažah razprostira pred veliko družinsko hišo v osrednjem delu Trbovelj. Vedno se s čim ukvarja, saj je delavnost njegovega vrlina, ki ga spremlja vse življenje. Z ženo Ljudmilo sta veliko potovala. Zadnje čase se držita bolj v družinskem krogu. Tudi namorjeju ne vleče več toliko kot vsa prejšnja leta. Dokler ni bilo tako pestrih televizijskih programov sta zelo rada zahajala v kino in gledališče. Zabave in ostale prireditve ju niso nikoli posebej privlačile. Ljudmila ne pozabi dodati: "Berem pa zelo rada." Lahko ji verjamemo, saj trenutno bere porumeneli ničkolikokrat že brebrani roman Lucifer pisatelja Jeana de la Hireja iz leta 1924. V nazorih o skupnem zakonskem življenju imata enake poglede. Človek se mora poročiti. Mora imeti otroke, družino. Težko razumeta tiste, ki kar tako ostanejo sami. Saj je vendar nekaj tako lepega imeti otroke, j ih pestovati in jih imeti ob sebi. Mladim, ki stopajo na novo življensko pot, želita ob lastnem jubileju 64 let zakonskega življenja reči, daje najvažnejše imeti človeka rad. To čustvo premaguje vse ovire. Iz tega izvira tudi zvestoba do človeka, katero lahko z ljubeznijo gradiš do groba. Ljudmila in Rihard zaključujeta svoja zrela gledanja na življenje v dvoje z vrednoto, kiji pravimo poštenost. Tojeprivzgojenalastnost, katero lahko v dobri zakonski zvezi dokažeš in jo utrdiš tudi v drugih osebah družinskega in širšega kroga. Ker smo ljudje različni, brez določene mere potrpljenja ni miru v hiši. Mnogokrat je bolje potrpeti in si misliti -minilo bo in vse je zopet prav. Rihard pa še ironično doda: "Predvsem pa moraš imeti dobro ženo, da lahko ostaneš skupaj - dobra kuharica mora biti." Bo držalo, saj že star pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želodec pa tudi tisti ni iz trte zvit, da žena pri hiši tri vogale podpira. Prepričana sta, če bi še enkrat živela, bi se ponovno poročila. Tekst in foto: Danijel Amon Malo pred novim letom je založba Mladinska knjiga v Ljubljani izdala VII. zvezek Enciklopedije Slovenije, ki zajema gesla od Marin do Nor. Knjiga ima leksikalni format in ima 416 strani, izšla je v nakladi 20.000 izvodov. Tudi tokratni zvezek obsega več sto gesel, splošnih in osebnih. Z izdajanjem Enciklopedije Slovenije so začeli leta 1987, takrat je izšel prvi zvezek v enakem obsegu, medtem, ko so priprave na izdajanje tega velikega dela potekale že nekaj let prej. V pripravah na izdelavo geslovnika smo sodelovali tudi nekateri iz Zasavja, čeravno vseh predlogov uredniki niso upoštevali. V novem zvezku enciklopedije smo pri prelistavanju najprej pogledali, kaj so uredniki objavili iz Zasavja. Tudi tokratni zvezek je v tem pogledu skromen. Največ prostora so namenili, kar cel stolpec, življenju in delu Mihe Marinka - Poldeta, trboveljskega rojaka. Manj prostora je namenjenega opisu Jožeta Marna, rudarja in političnega delavca, rojenega v Zagorju ob Savi, prav tako tudi pisateljici Nadi Matičič iz Litije. Približno v tolikšnem obsegu je omenjen tudi Franc Megušar iz Radeč, agronom, mikrobiolog. Taje trenutno v Londonu podpredsednik Kraljeve akademije za mikrobno ekologijo. Naslednje geslo iz naših krajevje namenjeno Mitju Mejaku, kritiku, esejistu in uredniku, rojenem v Zagorju ob Savi. Tudi Lue Mcnaše, umetnostni zgodovinar, likovni kritik in leksikograf, rojen v Šentlambertu, ima svoje mesto. Martina Menceja se spominjamo kot učitelja in defektologa ter kot pisca brošure Trbovlje - Socialni prerez, ki je izšla pod psevdonimom Ivan Kosec. Svoje geslo ima tudi Jože Menih - Rajko Knap, narodni heroj, doma iz Hrastnika. Pod geslom mesto so omenjene tudi Trbovlje, pa tudi Hrastnik in Zagorje. Pod geslom mezdno gibanje so omenjene Trbovlje in Trboveljska premogokopna družba, hkrati pa tudi rudnika Hrastnik in Zagorje. To geslo je kar obsežno in še posebej vredno, da ga večkrat preberemo. Tudi geslo mezdno razmerje je kar obsežno in se v precejšnji meri nanaša tudi na rudarje. Svoje mesto, kar obsežno, ima pisateljica Mira Mihelič, ki je v mladih letih živela v Trbovljah in o njih napisala tri romane. Pri geslu mineralne suro vine so omenjena nahajališča svinčeve rude na območju Litije, pa tudi antimonove rude pri Trojanah. Sem sodijo tudi razni kamnolomi. Svoje mesto ima tudi Ivan Mlinar, zgodovinar, rojen v Loki pri Zidanem Mostu, pa tudi Ludvik Mrzel, pisatelj, rojen v Loki pri Zidanem Mostu, sicer doma iz Trbovelj. Njemu so namenili nekaj več vrstic. Svoje mesto je dobila tudi Mrzlica (1122 m), vrh med celjsko kotlino in Zasavjem, s krajšim opisom, pa tudi barvno fotografijo (Matevža Lenarčiča). Pod geslom muzeji, galerije, likovna razstavišča je omenjen Revirski muzej vTrbovljah. Zelo obsežno je geslo nemško-slovenski odnosi. Pri poglavju o gospodarskih odnosih je omenjena Trboveljska premogokopna družba, kot primermočnejšegaprodiranja tujega kapitala v Slovenijo. Sedmi zvezek Enciklopedije Slovenijeje zelo obsežen, iz Zasavja pa pogrešamo več gesel ali omemb v tekstu. Med mladinskimi pevskimi zbori pogrešamo Trboveljski slavček, pod geslom mlajša železna doba manjka opis ali omemba prisotnosti Keltov v naših krajih. Med pregledom muzejev, galerij in likovnih razstavišč manjka omemba Likovne galerije Trbovlje v Delavskem domu, niti ni omenjen Batičev salon v Revirskem muzeju, omenjena nista muzeja v Hrastniku in Zagorju in še kaj. Pogrešamo tudi opis kakega pomembnega rojaka -umrlega ali še živečega iz zasavskih krajev, ki bi tudi zaslužili svoje mesto v tej enciklopediji. Kljub temu je zadnji zvezek Enciklopedije Slovenije vredno vzeti v roke, ne le enkrat. Uporabljati ga moramo večkrat, saj vsebuje skupno z ostalimi šestimi zvezki, ki so izšli prejšnja leta, bogato gradivo o Sloveniji in Slovencih od najstarejših obdobij do sedanjih dni. Tine Lenarčič Pred leti je Viktor kot rudar rudnika Zagorje odšel v zasluženi pokoj. Takrat se mu ni sanjalo, da bo poslej od jutra do večera zaposlen. Ves se je posvetil domačim živalim in pletenju večjih kmečkih košev, brent, košar in miniaturnih koškov, košaric, primernih za okraske, darila za Miklavža, dedka Mraza, rojstne dneve in druge slovesnosti v družini. Zadnje čase se za pletene mojstrovine zanimajo tudi turisti. Zato se je Viktor še bolj "specializiral" za pletenje koškov, v katere je mogoče postaviti darilo. Viktor Vranič je star 67 let, doma je v zaselku Tlačnica nad Pečami. Moža poznajo ljudje daleč naokoli kot dobrega mojstra pletenih izdelkov. Zato mu ne manjka naročil in dela."Zaslužek ni prav velik," po vemojster Viktor," naredim pa kar veliko lesenih pletenih izdelkov, po želji naročnikov. Saj ni nikogar, ki bi izdeloval vse vrste pletenih izdelkov, zato je vse na mojih ramenih. Tu v okolici sem po vsej verjetnosti sam. Z izdelki pa so odjemalci zadovoljni. Delam po naročilu okoliških kmetov iz Kolovrata, Borja, Medije, Zagorja in drugih krajev. Moje izdelke pa so že odpeljali turisti prek meje v Italijo, Avstrijo, Nemčijo in celo prek luže v Ameriko.” Največ dela ima Viktor v zimskem času, ko je veliko naročil, pa tudi časa je dosti. Napravi tudi po 40 do 50 kmečkih košev, brent in košar (do 3 mernike). Cene so različne, odvisne od velikosti posode. Viktor veliko govori. Pa tudi dosti naredi. Veliko so povedale njegove roke, ki so s spretnimi prsti ovijale leskov les okoli jesenovih stebričkov. Pravi, da se les še dobi v domačem gozdu. Viktor poleg tega napravi še kakšno brezovo metlo, grablje, držala in planinske palice, saj je tudi izvrsten planinec. Že petkrat je bil na najvišjem vrhu Triglavu. Sodeč po izdelkih, ki mi jih je pokazal, si še kako zasluži naziv mojstra. Jože Novak V tej številki pričenjamo objavljati serijo prispevkov o današnji Rusiji, ki jih je pripravilTrboveljčan Ivan Župič. Preden sem se odpravil v Rusijo, sem na našem zunanjem ministrstvu izvedel, da ruska carina samotnim popotnikom rada greni življenje, kar sem pozneje tudi občutil na lastni koži. Začelo se je v Varšavi, kjer sem na oddelku za vize ruske ambasade spraševal, če mogoče rabim vizum ali kakšen drug dokument za vstop v državo. Prijazen uslužbenec mi je povedal, da sicer po njihovih pravilih vizuma ne rabim, vendar bi kakšen carinik lahko bil drugačnega mnenja. Isto vprašanje sem zastavil tudi nekemu drugemu uradniku, ki pa mi je zagotovil, da vizum potrebujem in navrgel še tarifo uslug, seveda v ameriških dolarjih. Oba pa sta se strinjala, da lahko vizo kupim tudi na meji. Potolažen s tem sem kupil vozovnico in stopil na prvi vlak za Moskvo. Kmalu po odhodu je sprevodnik razdelil deklaracije, na katerih morajo potniki prijaviti vse devize, rublje, narkotike in orožje. To deklaracijo carina potrdi in je potrebna tudi pri izhodu iz države. Ko smo prispeli do meje, sem presenetil carinike, ker nisem imel vizuma. Ko pa so izvedeli, da nimam niti turističnega vaučerja, niti garantnega pisma, niti nobenega drugega podobnega dokumenta, so bili pa sploh začudeni. Neštetokrat so prelistali moj potni list in razglabljali o razpadu Čchoslovaške. Tako sem počasi prišel do možnosti nakupa vizuma. "Koliko to stane?" sem povprašal, na kar sem dobil od različnih ljudi različne odgovore. Višji je bil čin tistega, ki sem ga vprašal, višja je bila cena. Nazadnje sem prišel do majorja, ki je za vizum zahteval 200 USD. Ker pa se nisem izprsil z zahtevano vsoto, sem se kmalu znašel na vlaku, ki je peljal nazaj v Varšavo. Po udobni noči na belem marmorju varšavske železniške postaje sem se odločil, da poskusim še enkrat. Tokrat sem se oborožil s turističnim vaučerjem, za katerega sem odštel 25 USD na uradu ruske turistične agencije. Poln optimizma sem se spravil na vlak, kjer sem delil kupe z dvema ruskima tihotapcema. Moja sopotnika sta na meji veselo podkupila carinike, medtem ko so mene zamotili s pisanjem carinske deklaracije, katero sem moral napisati drugič. Tudi tokrat so me povabili na postajo, medtem ko so pristojni proučevali moje dokumente, vendar seje vse srečno končalo, saj so me kmalu spustili nazaj na vlak. Ko pa seje le ta premaknil, je eden izmed mojih sopotnikov odnekod privlekel nekaj steklenic pi va in smo srečen prehod meje tudi ustrezno proslavili. Tekst in foto (Varšava): Ivan Župič Prva nedelja v novem letuje. Še vedno praznično obarvana. Naša trojica, ki že od jeseni vpija lepoto vasi v bližnji okolici, ni popolna. Ena od navdušenk je, žal, zbolela. Odpeljeva se do Marije Gradca. Ob vznožju pustiva avto. Dan je rumen od sonca in bel od snega. Ko prideva na Vrh nad Laškim, se pogled odpre. "Kaj niso tisto Lažišče, pa cerkev sv. Miklavža? In tamle je Šmihel, kajne?" sprašujeva drobno kmetico, ki nama pride naproti. "Ja, ja!" nama pritrjuje. "Potem je tole Šentlenart?" ugibava naprej. "Tako so rekli naši vasi prej. Pa bo menda zdaj spet dobila staro ime," pojasnjuje. Ob cerkvenem obzidju stoji ženica in s skrbjo gleda v dolino. Ko se pozdravimo, pove, da seje vnuk pravkar odpeljal in jo skrbi, če cesta morda ni ledena. Njen mož naju pelje v cerkev, staro menda več kot tristo let. Ustaviva se ob božničnih jaslicah, gledava stropno poslikavo, oltarje in sveže krizanteme purpurne barve. Pove, daje upokojeni cestar in naju vpraša, če bi radi slišali zvok obnovljenih orgel. Kljub triinosemdesetim se s hitrimi koraki povzpne na kor in zaigra. Cerkev napolnijo mili zvoki, da se nama orosijo oči. Ko zapuščava ta hram miru, naju gospodinja povabi na kozarček krepkega. "Ne pijeva, veste," ji pojasnim. "Pa pridita na kavo," se ne da. Gospodar naju pelje v tesno sobico, kjer stoji bogato okrašena smreka: "Ne kurimo, da ne bi iglice prehitro odpadle. " V drugem kotu stoji klavir. Sede in zaigra. Po zvoku spoznam dunajsko mehaniko. "Razglašena je. Kakšnih stopetdeset let je star. Kupil gaje še ženin oče," se opravičuje gospodar, ki je pred davnimi časi obiskoval orglarsko šolo v Celju. Zapojemo. Zagorske zvonove. Pod rožnato planino, Kaj ti je, deklica, Mau čez izaro. Saj ti okorni, kdo ve kolikokrat prezebli prsti, trdi in hrapavi od dela, ne morejo izvabljati tako otožno nežnih zvokov iz prastarega instrumenta. Duša igra, pomislim. "Pojdimo v drugo sobo," pravi gospodinja, "tam je toplo." Kot da so se od nekod prikradli spomini na otroštvo, se stisneva k veliki peči. Kava zadiši iz skodelic, ki kar ne sodijo semkaj. "Iz Holandije so," se nasmehne gospodinja, "potica pa ni kaj prida. Ja, tista za božičjebila boljša." Pa je imenitna. Prava kmečka po vitica. Pokažeta nama slike otrok, vnukov, sorodnikov. Pogovor teče sproščeno in čutiva, kako kroži energija. Posloviva se. Stojita na ganku in nama mahata v slovo. "Pa pridita spet," vabita. "Bova. Ko bodo cvetele cinije in bo toplo," obljubiva, "pa sorodnike v Hrastniku bova pozdravili." Bliže dolini sva, večje so hiše, bolj bahave. Nikjer ni žive duše. Verjetno vsi sedijo pred televizorji in živijo življenje drugih. Na svoje pa pozabljajo. Ostanita zdrava. Krivonoga mama in ata! Hvala za tale dan. Ko bodo cvetele cinije... Ja, takrat bova spet prišli. Manja Goleč Dol pri Hrastniku je že nekaj let sedež podjetja Kovel, čigar lastnika sta brata Bojan in Ivan Frangeš. Ime izhaja iz besed KOVina in ELektrika, ki že kar konkretno, vendar ne dovolj, nakazujeta, s čim se podjetje ukvarja. Na vizitki direktorja je moč prebrati: Podjetje za razvoj, izdelavo in montažo kovinskih, plastičnih in elektro izdelkov. Vendar tudi to ne pove vsega. Pravzaprav se Kovel deli na dva dela. Prvi del podjetja poskrbi za elektro instalacije, razne elektro meritve, projektiranje le-teh, montažo itn. Drugi del podjetja pa je specializiran za izdelavo in montažo visečih stropov in termozvočnih izolacijskih pregradnih sten. Podjetje s svojimi ljudmi zna poskrbeti tudi za naj zahte vnej še n aročni ke, od vel i ki h investicijskih objektov do individualnih hiš in stanovanj. Imate staro stanovanje, z visokim stropom, ki onemogoča racionalno porabo toplotne energije? Ni problema! Kovel vam izdela in montira, oziroma zniža strop, s tem vam omogoča manjšo porabo energije pri ogrevanju stanovanja. Tako imenovani sekundarni (viseči) stropovi so pri njih znanost. Nič ni prepuščeno naključju, nič ni izdelano ali montirano površno. Kot dokaz kvalitete so gradbišča širom Slovenije in tudi izven meja. Trenutno ima podjetje veliko dela v Šmarjah pri Jelši, v Slovenski Bistrici, Grosuplju in tudi v Hrastniku. Elektro instalacije krasno dopolnjujejo sekundarne stropove, nemara velja tudi obratno. V Podjetju je zaposlenih okoli 20 visoko in strokovno usposobljenih delavcev, ki naredijo vsaj 100 kvadratnih metrov spuščenih stropov dnevno skupaj z ustrezno elektro napeljavo. Stropovi Armstrong, Termotekst, Acoterm in pregradne stene Kauf so vrhunski izdelki. Bojan Frangeš, direktor podjetja in tudi ostali zaposleni so na svoje delo ponosni, saj ga opravljajo hitro in kvalitetno. Tudi dragi niso. "Na začetku smo bili dobesedno revni kot cerkvene miši", pravi Bojan Frangeš, "potem nam je šlo vse bolje in bolje, dokler nismo ustvarili dobre in zanesljive firme." Kovel je delal stropove in projektno izvedbeni inženiring v Nemčiji. Tako jih dodobra in vse bolj spoznavajo tudi investitorji in izvajalci del izven Slovenije. V zadnjem času se kažejo možnosti za razna specializirana dela tudi v Rusiji, ne zanemarjajo niti možnosti za delo v Albaniji in drugih vzhodnoevropskih državah, kjer se tržišče za njihove izdelke in storitve šele odpira. Poleg velikih gradbenih del je podjetje Kovel zelo zanimiv tudi za individualne investitorje, se pravi za vse, ki si gradijo hišo in obnavljajo ali adaptirajo staro stanovanje... "Oboroženi" s sodobnimi merilnimi napravami in vsem ostalim vam poleg sekundarnih stropov in pregradnih sten lahko sprojektirajo in izvedejo vsa elektro instalacijska dela, naredijo vam vse meritve in preizkuse - sposobni so opraviti celotni projektivno izvedbeni inženiring za nizko napetost. Za to morajo imeti pooblastilo republiškega inšpektorata in ustreznega ministrstva. Poleg zgoraj omenjenih širokih dejavnosti je podjetje Kovel uvoznik zanimivih luči na sončno energijo, kakršnih na našem tržišču zaenkrat še ni. Luči se podnevi polnijo z energijo preko sončnih celic, ponoči pa svetijo. Njihova funkcija je lahko okrasna, zanemarjati pa ne gre niti njihove funkcije odganjanja nepridipravov (ki se neradi približajo hiši, ki ima pred vrati ali na vrtu ponoči prižgano luč). Pa še elektrike vam ne zaračunajo na Elektro! Tudi s športom in kulturo se podjetje ukvarja. Sicer res ne dobesedno, ampak... Kovel je sponzor kegljaškega kluba z istim imenom, ki igra v celjski regiji. Fantje se dobro držijo, so tik pod vrhom lestvice. Sponzorirajo tudi novo video kaseto znanega in priljubljenega muzikanta Alfija Nipiča, s katerim je Bojan Frangeš dober prijatelj. In še ena velika malenkost je vredna pohvale. V podjetju Kovel so preko telefona, faxa in mobitela dosegljivi za vse, ki se zanimajo za njihove storitve 24 ur na dan. Objavo na tej strani je omogočil Partizanska c.2 DOL PRI HRASTNIKU TEL:0601/«-265 43-275 FAX :0601/43-242 d MOBITEL: 0609/614-669 6 617-809 ■O Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate | le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva | ■ Zasavca, Cesta 20.julija2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le | ■ male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov ■ | pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali | - prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je . ■ ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. KUPIM slano vanje do 63 m2; lokacija: Zagorje, Izlake, Kisovec, Trbovlje. UGODNO PRODAM Tel.: 26-047 ali 62-239. STANOVANJA in PARCELE garažo zjaškom in elektriko. PRODAM zidano garažo Tel.: 23-655. na Koloniji 1. maja. Tel.: 24-498. za brezplačni mali oglas Tekst:............... Moj naslov: NAROČILNICA®3^ | ZASAVC, Casta 20. {ulja 2c, Zagorje ob Savi tel.:0601/64 250,64 166; fax:0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC telefon., podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) . POMAGAMO pri prodaji, nakupu, oddaji hiš, stanovanj in drugih nepremičnin. Nudimo kredite za podjetja in obrtnike. C1C, d.o.o., Ul. 1.junija?,Trbovlje.Tel.: 26-242. OSTALO PRODAM Roltweiler psičko staro 3 leta in PODARIM mladičke mešance stare 2 meseca. Informacije: Avtoodpad Litija. PRODAM 3 aprico pudlje 1 stare 9 tednov - cena ugodna. Tel.: 23-535. PRODAM direktorski usnjen stol, iz Italije, nov, samo 20.000 tolarjev. Moj naslov: Bojan Matko, Golovec 27/a, Trbovlje. PRODAM 260 litersko zamrzovalno omaro, rabljeno dve sezoni. Tel.: 24-561. PRODAM umivalnik s podstavkom v beli barvi, ter bide školjko v svetlo zeleni barvi in bide pipo armalirano. Vse je novo! Cena je 8.000 tolarjev. Tel.: 21-613. ZELO ugodno prodam omare za dnevno ali otroško sobo. Tel.: 24-423. PRODAM domače žganje. Zelo dobro. Cena ugodna. Tel. : 23-621. PRODAM dobro ohranjen kavč, ki se raztegne v posteljo. Cena 16.000 tolarjev. Tel.: 24-684. ODDAM mlado psičko mešanko (staraje 10 tednov). Tel.: 21-716. PRODAM karto za premog, 3600 kg. Tel.: 27-069. za naročnike 1 ■ NAGRADA: Pilot žarometi, zračni filter, oljni filter, svečke, brisalci iz programa BOSCH, olje VALVOLINE 41, za tip avtomobila, ki ga ima izžrebanec. trgovina F 1 JiC ^^avtotehna Vodenska c.28, TRBOVLJE; tel.:0601/21 481, fax.0601/21 301 2. NAGRADA: Video igra GAME BOY. DARILO IM BOUTIQU6 ziATAmA ceue Kešetova 13, TRBOVLJE; tel./fax.0601/21 301 3. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 15.000 SIT. TRGOVINA Tel./fax:0601/71 827 STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje padeta TRGOVINA: prodaja talnik oblog, vse vrste lepil in lakov, zavese, dekorativno blago 4. NAGRADA: Prenosni radiokasetofon PANASONIC RX-FT510. AUDIO & VIDEO TRGOVIHTA Prešernova »7, ZAGORJE Tel.: 0 80 1/6 1 S 75 5. NAGRADA: Električna pečica DE LONGI nri centromerkur 1 VP 1 trgovsko podjetje ■■■■ d. d. Ijubljana blagovnica litija Valvazorjev trg 25 6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 7.500 SIT. •n kmetijska zadruga izlake, 2.„.o. Izlake 40, 61411 Izlake; tel.: 0601/73 634 RUDIS - Izgradnja objektov, p.o., TRBOVLJE 61420 Trbovlje, Trg revolucije 25b, Telefon: 0601/22 222, 26 222 1959 DEJAVNOSTI: Izvajamo celotne projekte ali njihove posamezne faze: Raziskave in študije Tehnologije Projektiranje Nadzori Gradbena dela Dobava opreme, montaža Prevzemanje Šolanje kadrov, uvajanje proizvodnje Izvoz in uvoz Trgovina Finančni inženiring I PREDSTAVNIŠTVA, ENOTE IN PODJETJA | V SLOVENIJI IN V TUJINI | MÙNCHEN Nemčija | DORTMUND II BERLIN ''"M LJUBLJANA Slovenija ZAGREB Hrvaška CELOVEC Avstrija ALŽIR Alžirija TEHERAN Iran BAGDAD Irak KUALA LUMPUR Malezija ipToz TRBOVLJE d.o.o. Trbovlje d.o.o. Kolonija 1. maja 24/b Trbovlje, tel.: 0601/22 367,26 367 RAZGLASA javno prodajo osnovnih sredstev izven uporabe II 4 avtokamp prikolice, več industrijskih šivalnih strojev različnih vrst, pisarniško opremo, pisalne stroje, risalne deske, rabljene reduktorje, elektromotorje, druge uporabne stroje, med njimi povsem brezhibno mostovno štanco Schon, televizor in videokamero ter nerjavečo pločevino. ii a i 1:| Osnovna sredstva izven uporabe, ki so v prodaji predstavljajo: 11 ' Interesenti za nakup navedenih sredstev, si lahko sredstva ogledajo na sedežu podjetja, se seznanijo s cenami sredstev, ki so v prodaji in dobijo še druge potrebne informacije o pogojih prodaje. Javni razglas velja do odprodaje sredstev. timrasmrng’ maibai ..... ..........v. . . ; : ; ; : R-5 PIVE z novim motorjem 1.400 cm3 60 KS, katalizator, že od 1.073.812 SIT daljeC UGODNO; vozila OLIO še po stari coni že od 1.324.256 Sit dalje (prihranek minimum 770 DEM) : . . VOZILA NA ZALOGI!!! RABLJENA VOZILA: : - RS CAMPUS/5V.V91 - R 5 TD (d!esel))/5V S'89 53 500 km 786.450 SIT 99.000 Km /96.600 SIT T CUO RT 1.4 1/91 s : 111: - JUGO 4SA 33/ K 51.500 km i P4QR19 .<;/r 70 mn km mo vsn .q/r * OPEL 7905w\m 41282,$75 SIT fo.450 wÌc® SIT - R-4 OTI 1 P/90 LEGENDA: * DODATNA OPREMA VOZILA IMAJO GARANCIJO KREDITI, LEASING za nova in rabljena vozila. SPLOéNA OKUŽBA ORGA- NIZMA STRAN IT. MESTO OBJADRAN-SKO-JON-SKEM PRELIVU SLOVENSKI TEKAČ KOPITAR SOKRATOV TOŽNIK TROS PEVEC JOHN PARKIRNI PROSTOR VARIANTA IZRAZ LUSKEV LASIŠČU VIŠINA REČNE GLADINE NIKOLAJ PIRNAT TEŽKO DELO OZEK KOS BLAGA NEZNANEC PISATELJ FLEMING AFRIŠKA ANTILOPA SEV. FRANC. MESTO (ČIPKE) RAFAEL ERŽEN PRIMITIVNI UNIČEVA- VRSTA KAPUSNE ZELENJA- VE RIMSKA BOGINJA NESREČE ZELEN, DRAG KAMEN, ZVRST BERILIJA INO- ZEMSTVO POLAGALEC TAPET LOJZE ROZMAN SABLJATI KIT, NA AVAL NEW MEXICA (ZDA) ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE 08 NERETVI SLABO RAZUMLJIVA POORO- BNOST NAJVISJI ZAKON PRVOTNI PREBIVALCI SREDNJE AMERIKE ZLATO RIBA SEV. MORU, POLENOVKA UREJENO DREVJE UDAREC PRI TENISU 1UJA ERENBURG ŠOLSKA DESKA ZA PISANJE ALOJZU PIRC ZVONKO TKALEC BORBA PLAST PERJE PRI REPI NERED PREPRO STA MORSKA RASTLINA STRMINA, KLANEC TRENJE DEBELA PAUCA MAURICE RAVEL PRISILNO DELO TLAČANOV DEL MOTORJA PLES MNOŽIČNO UNIČEVALNO OROŽJE MLAD OZDICEK KOVANJE IZVEDENEC V VEDI O PISAVAH ORANJE DOKTOR SESTAVIL VK RISBA JK RAVNA PLOSKEV NA STAVBI BREZ STREHE NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve nagradne križanke pošljite do 20.1. 1994 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čaka jo: 1. nagrada: Bon v vrednosti 4.000 SIT, KZ Izlake 2. nagrada: Bon v vrednosti 3.000 SIT, KZ Izlake 3. nagrada: Bon v vrednosti 2.000 SIT, KZ Izlake Izžrebanci nagradne križanke 45/93 1. nagrada: Bon v vrednosti 6.000 tolarjev, Mesni diskont Vidmar, Dol pri Hrastniku, Jože Jerič, Krnice 32, Hrastnik 2. nagrada: Bon v vrednosti 6.000 tolarjev, Contact d.o.o., Zagorje, Albin Perpar, Majcenova 18, Trbovlje 3. nagrada: Bon v vrednosti 6.000 tolarjev, Trgovina Grega Trbovlje, Berta Lebar, Rove 19, Zagorje 4. -9. nagrada: Bon v vrednosti 2.000 tolarjev, Diskont Vidmar, Contact d.o.o. in Trgovina Grega, Malči Bombek, Log 2, Hrastnik; Tjaša Tekavčič, Farčnikova 73, Zagorje; Roman Kerin, Ul. prvoborcev 16, Zagorje; Sebastjan Bedenik, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku; Pavel Hiršel, Vače 76, Vače; Nuša Prosenc, Trg pob. bataljona 6, Kisovec. Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 21.1.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočitepo telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 45/ 93: OMAR, KROKI, RAMA, AEROBA, MIHABOLTEŽAR, MODRIZVZHODA, GT, NIN, NI, KAR, KLARA, ARAN, SRNA, REŠrFEV, ANI, TI, Š A PIANE, VIS, OLMO, EERO, BALT, ICEK, SARK, SLANO, SKIRO, LG, RETAR, SII, ARPAD, DIM, ROMANI, LILLE, OTO, ELATIV, OPIJ, IGOR, DANICA, MANI, JANA, ARAKAN. H2| kmetijsko zadrugo Izlake 40, 61411 Izlake; tel.: 0601/73 634 VLJUDNO VABUENI V NAŠE POSLOVALNICE I2LAKE: MARKET AJDA TRGOVINA MEDEA TRGOVINA AG RIA ZAGORJE: MARKET PODE TRGOVINA CANKARJEV TRG IN TRGOVINE MLINŠE, LOKE, KOTREDEŽ, ČEMŠENIK iA MLADE DEŠEVALCE ■Bf 11 AVTOR: KARU DREMEL MUSU- MANSKI BOG KAPITAN PODMORNICE V VERNOVEM ROMANU VELETOK V PAKISTANU OSNOVNA MERA POTUJOČI PASTIR VELIKO FINSKO JEZERO 1 LEVI PRITOK TIBERE ili, t EDEN OO BEATLOV (JOHN) ŽVEPLO ► /' CLAUDE MONET HOLMU HIMALAJSKA KOZA SHOD. ZMENEK DRAGO IBLER PUŠČAVA V AZIJI MUSUMAN- SKO MOŠKO IME JEZERO V SEVERNI AMERIKI DANSKI DIRIGENT (NIELS) JAPONSKA IGRA MESTO V Špan ui ob REKI EBRU TRD ČRN KAVČUK SRBSKO ŽGANJE KIRURŠKA IGLA MODERN PLES AM. FILM. IGRALEC REOFORO GL. MESTO ITAUJE MESTO V RUSIJI BUZU MEJE S FINSKO D. PRITOK MORAVE MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB MESTECE V BELGIJI ORGAN VIDA POD DUŠIK AMERCU IME PREBIVALCA PO KRAJU UDIJA OSTERC DANILO BEZLAJ MESTO V VZHODNI ANGLUI GEORG INA KISIK KAREL OŠTIR S Zelo smo bili veseli, ker je v uredništvo prispelo zelo veliko rešitev novoletne križanke za mlade. Trije srečni izžrebanci, ki bodo prejeli knjigo Pesmi na potepu Francija Lakoviča pa so: Ivica Bovhan, C. Tončke Čeč 13 A, Trbovlje; Marjetka Bombek, Log 22, Hrastnik; Tina Kovač, Gladež 22, Izlake. Vsem iskreno čestitamo! Po nagrado se lahko oglasite na uredništvo revije Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje. Knjigo vam lahko pošljemo po pošti, če po njo ne morete priti osebno, vendar nam to sporočite po telefonu (64 250, 64 166). Rešitev nagradne novoletne križanke za mlade: GEODET, JURSKI, PARK, DZ, SD, MAANEN, OPIJ, TRATA, KINETA, BIČ, LEONE, LOKA, ILZ, SIJAJ, BAVČAR, REVIR, IKAR, ARRAN, KOLO, EGINA, ARAK. Anagram V kateri zasavski vasi je za praznike bolj vedro kot v mestu? magrama Uaanka “f ir.-irizss.i zamor’c, čeprav podnevi tebi temo dokler zvezde meni ne svetijo in me mesec ne razsvetli. Uganka 3 sonce ga kuha, noga tlači usta užijejo. li:;:;:;: Uganka 4 En teden je sit, potem siVre skrit. perm Ll mca Spodnje besede premikajte drugo nad drugo tako, da boste dobili v treh zaporednih navpičnih kolonah tri kraje v Zasavju! Lipušček Arizona Grimaldi Kajmakčalan Vikunja Emocija TrìS preženimo KANAL io SOBOTA 15.1.1994 14.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 NA URO - MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM PONEDELJEK 17. 1. 1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 100 NA URO - PONOVITEV, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 18.1.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK. 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 19.1.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19J0 DNEVNIK. 20.15ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM PETEK 21.1.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM SOBOTA 15.1.1994 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE. SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO NEDELJA 16.1.1994 8.00 - 9.00 DOB RO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE. OBVESTILA, 13.00ČESTITKEPOSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO PONEDELJEK 17.1.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP. 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO TOREK 18.1.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SREDA 19.1.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MA, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO ČETRTEK 20.1.1994 6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNIPROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO PETEK 21.1.1994 6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO NEDELJA 16.1.1994 9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA CELOVEČERNI FILM. Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagotje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Liliji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje. Hrastnik: od 14. januatja -do 20. januatja je dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med., 21. januatja je dežurni veterinar Marko Kastelic dr. vet. med.. Naša bodočnost Rojstva od 3.1. do 9.1. 1994 v trboveljski porodnišnici: 3.1. Ester Pusovnik, Trbovlje, sin lan Aleksander; Darja Žekar, Hrastnik, sin Daš; Betka Salmič, Sevnica, sin Klemen in hči Ksenija; 4.1. Mateja Rot, Celje, hči Kaja; 7.1. Mojca Prosenc, Hrastnik, hčerki Katja in Petra; 8.1. Anica Gregorčič, Hrastnik, hči Silvija; 9.1. Melita Logaj, Domžale, sin Kristjan; Mateja Rebov, Hrastnik, hči Nina. Godovi 14. jan nar; Srečko; 15. januar: Pavel; ■j ■ 16. januar; Marcel: 17. januar; Anton; IS. januar: Marjetka: 19. januar: Marij, OVEN Sprehajate se po tankem ledu, ki se lahko vdre. Čustveno ste nestabilni zaradi nejasnih odnosov s partnerjem ali osebo, do katere čutite več kot si priznate. Št.: 106. Bi K Sredi tedna bo nepričakovana zabava, s katere pa ne boste odšli dobre volje. Zvezde vam bodo v tem tednu naklonjene na področju prijateljstva in partnerstva. Št.: 97. DVOJČKA Ženske, pazite na zdravje, kajti v tem tednu ste dovzetne za viruse, ki že precej časa razsajajo in se vas še niso dotaknili. Srečanje v ponedeljek. Številka sreče: 79. RAK Pazite, komu boste posvečali pozornost. Kar nekaj pasti se vam kaže v odnosih z ljudmi. Na delu boste rešili zapleten problem in s tem pridobili precej točk. Št.: 101. LEV Bodite previdni z denarjem. Nekdo bo izkoristil vašo pripravljenost za pomoč. Opravljanje v družini lahko reši le odkrit pogovor med vsemi družinskimi člani. Št.: 94. DEVICA Potrpežljivost je vaša dobra lastnost, riba je že ugriznila v vabo, ki ste jo premišljeno nastavili. V tem tednu lahko pokažete že kaj več. Previdnost bo še potrebna. Št.: 89. TEHTNICA Srečali boste starega znanca, s katerim nimate čistih računov. Zberite pogum in to razčistite, saj vas teži bolj, kot ste si pripravljeni priznati. Izteklo se bo vam v prid. Št.: 111. ŠKORPIJON Stvari, ki ste jih začeli, bodo v tem tednu dobile prolog. Tako v službi kot ljubezni. Čeprav boste ogromno delali, vam energije ne bo zmanjkalo. Občudovali vas bodo. Št.: 81. STRELEC Partner se bo znašel v težavah. Potreboval vas bo bolj, kot kdajkoli. Posvetite mu vikend in skupaj poskusita najti rešitve za težave. Močno se bosta zbližala. Št.: 93. KOZOROG Bodite previdni pri denarju. Varčevanje ni ravno vaša boljša stran. Kaže se vam slaba naložba, zato se raje posvetujte s strokovnjakom. Ne delajte hitrih potez. Številka sreče: 105. VODNAR Potrebujete spremembo. Prej se vprašajte, če je pustolovšči na res vredna, da porušite harmonijo v stalni zvezi. Krivde za svojo krizo ne iščite pri partnerju ampak pri sebi. Št.: 77. RIBI Včasih se uspeh pokaže šele po drugem poskusu, zato vam priporočam, da pri osebi, ki doslej ni kazala nobenega zanimanja, poskusite še enkrat. Uporabite izkušnje in domišljijo. Št.: 96. Saška Sposojeno iz BBS Skok Dva norca sta se zmenila, da bosta pobegnila iz norišnice. Eno noč sta se dobila, preplezala zid in stekla naprej. Po nekaj metrih sta prišla do jarka, kije bil napolnjen z vodo. V vodi so plavali krokodili. Največji problem pa je bil ta, daje bil jarek širok kar 12 metrov!!! Pametnejši norec pravi: "Ja nič, ga bo treba preskočiti!" Drugi norec (neumni) pa se nazaj zadere: "A ne veš, daje svetovni rekord v skoku v daljino samo 9 in še nekaj metrov!!! Jarek pa je širok celih 12 metrov!!!” Pa spet reče ona glavca: "Ja vosu neumni, k va pa troskok! ! ! !” Bolhi Srečate se dve bolhi in vžgeta debato. Med pogovorom se ena bolha močno trese od mraza. Pa jo druga vpraša: "Zakaj se pa tako treseš od mraza?" Prva ji odvrne: "Ja... Bila sem v motoristovih brkih." Druga ji svetuje: "Saj ni čudno. Naslednjič zlezi kakšni ženski v spodnje hlačke. Tam je zelo toplo." Bolha res najde žensko, ji zleze v spodnje hlačke, naslednje jutro pa se vseeno prikaže vsa premražena: "Brrr... Mraz..." Druga jo vpraša: "Zakaj pa nisi upoštevala mojega nasveta?" Prva ji razloži: "Saj sem ga. Zlezla sem eni ženski v spodnjice, in kerje bilo tako lepo toplo, sem zaspala. Naslednje jutro pa sem se spet zbudila v brkih od motorista... V gostilni V neki vaški gostilni nastopa novopečen orkester. Mladi dirigent vpraša nekega gosta: "Ste mogoče vi naročili Mozarta?" Gost odvrne: "Ne, jaz sem naročil dunajski zrezek!" Skleroza Se srečata dva sklerozneža. Prvi pravi: "Joj, menije pa žena umrla." Drugi pravi: "Moje sožalje. Kako ji je pa bilo ime?" Prvi premišljuje: "Marija. Ne. ne... Marta. Ne, ne..." Drugi spet reče: "Skleroza, skleroza." "Ne, neee, tudi Skleroza ni bila," odvrne drugi. Jak v svojem prispevku Četrto mesto (Zasavski tednik 17, 24.4. 1959) nadaljuje z opisovanje razmer v Ttyovljah v letu 1949, letu samopremagovanj, živilskih nakaznic, novih uspehov v gospodarskih prizadeva njih za dosego plana tretjega leta Titove petletke, pa vendar povsod prisotni jekleni volji in veri v uspeh. USTNI ČASOPIS V 11AGRL1U. Trboveljska znamenitost so gotovo "bagrli", ki vsa,... din ur osemkrat "drvijo" z Vod proti savski dolinu do separacije. Vbagrlihsmo zaživeli posebno življenje, tisto ro, ki smo jo prebili v njih. Poslušali smo "ustni časopis" dnevnih novic in komentarjev o Šihtu in o tekmi, pa o "babah" in napadih onih z Vzhoda. Med "kosmatimi” teče 1 seveda pogovor o vinu. Presneto, nišo nepomembne besede f o tem, kje točijo boljšo in kje slabšo kapljico, kje jo dobil na karte za pet dni vnaprej, da ni treba vedno znova stati v repu. Tudi kritika je takrat, kadar prodajajo tekstilno blago, esina. Ta in ta gaje dobil, ta pa ne! Kako to, se sprašuje '‘baglski kolektiv”. "Prekleti prodajalci!" so krivi ali niso krivi? Se še spominjaš, dragi bralec, kako smo tudi v tem času polnili igiršče FD Rudar, kako vneto smo navijali za naše ob težkih in lepih urah! Včasih smo se kar preveč razvneli. Tem smo skočili v lase..., toda na tekmi z Gorico je bilo vse prav. Publika je bila disciplinirana. Lahko rečeva, dajo razburi samo nepravično sojenje, zato želiva, da pridejo ; tudj-v bodoče v Trbovlje objektivni sodniki. Irena I. Lebar iz starih Zasavcev ŽIVA stvarno življenje nekaj polovičnega: večni kompromis med idealom in uresničenjem. Bertrand Russe! Za življenje ni časa, -------------- prostora. Življenje je en sam trenutek ali cel niz vekov. Dostojevski OA?(j.iqo(;i :uibj3buv •ouamn ‘uin>[poj :BaiU|B5||utaj(| aasapj :p B^UBiifi afp/ojr) :£ b?(Ub3q EjSopj b5)Ub3q jetiaQ :j B>|UB3n •yvivTao ‘on ‘vrnvci ‘atu ‘minib ‘wv ‘n ‘ono ‘nhiinv ‘Nvai ‘rami ‘ižraaoN ‘vns ‘oomoiv ‘acivo ‘civns ravi ‘OH ‘W0 ‘VNOGNVS ‘NONNO! ‘ONOINV :->P(ubz|JM tsAitsoH Kaj smo že napisali v prejšnji številki na tem mestu? Foto: Jože Razinger jr. jeTIrniCe» □ Preroka. Trboveljska vodilna moža, izvršnik Franc Beravs - Iskrica in župan Franc Majnardi - Majski, sta očitno vsaj že v ponedeljek vedela, da se jima bo v torek zgodila blokada proračuna. Prvi je bil pri frizerju, drugi pa nadopustu. Q Korajža. Prvi zasavski gostinec Drago Butja - Bue je podpisal 22 milijonov mark vredno pogodbo. To je nekako tako, kot če je vaš edini vir zajamčena plača, ki kasni dva meseca, pa s čeki kupite svinjsko polovico, četrt bika, pet puric... Q Premiki. V Litiji imajo vse pripravljeno za obisk Janeza Janše - Abrambe. Da bi jim ne zameril prehudo, da se nočejo iti okraj z njegovimi Grosupljami, so za šefa bencinske črpalke postavili socialdemokrata Alojza Pavloviča - Črpalkarja. Mene pa zanima, če je bil Andrej Dolšina, vi mu Ježušček pravte, že pri spoved. Je reku na skupščin, de bo u Zagorji na pounočneah pokal kukr u pkli. Pol je biu pa tak mir kukr u nebesih. ». Q Secesija. Na Dolu so prepričani, da bo njihov predsednik Martin Mlinar - Zvezni zadnji izvedel, da se bodo odcepili od Hrastnika. Q On - off. Zagorski izvršnik Vlado Kojnik - Električar bi se očitno rad znebil svojega nadimka. Na tiskovni konferenci v Medijskih Toplicah se je delal, da še radia ne zna ugasniti. ZASAVSKE PANICI Vladimir Žirinovski ali zakaj so nam Rusi vedno znali podtakniti katerega svojih V spominu sta nam tovariša Džugašvili in Uljanov, bolj znana po nadimkih Stalin in Lenin, pa stvarnik glasnosti Mihail (z enakim priimkom kot znana vodka) in za njim Boris, ki mu ploskajo tudi, kadar obstreljuje parlament. Zadnji velikan z vzhoda je Vladimir Žirinovski, ruski nacionalist. Človek, ki ga lovijo teve kamere vseh štiriindvajset ur na dan, saj se nikoli neve, kdaj bo kakšno novo razdrl. Še njegova senca je nenehno obsijana od reflektorjev in bliskavic reporterskih fotoaparatov. In kaj to briga Zasavce? Pa še kako jih briga. Če smo o prej zapisanih peli pesmi, živeli pod njihovimi slikami ali ob njih, saj so bili fizično vedno zelo daleč, je stvar z Žirinovskim dokaj drugačna. Novovalovec je pred par leti bival v naši sredini. Vladimir Ž. (zdaj veste tudi zakaj Jonas Ž.) je bil gost prvega kongresa Liberalno demokratske stranke, ki je bil v Zagorju. To je bil tisti kongres, ki ga je oznanjal mlad plesni par na več metrov visokih plakatih, kongres, zaradi katerega so v zagorskem Delavskem domu dobili nove stole, in kongres, na katerem so povedali, da sta kol in česen pravi odgovor vampirjem, liberalni demokrati pa pravi odgovor za Slovenijo. Vrnimo se k našemu Vladimirju. Pot ga je iz kongresne dvorane peljala v izlaške Medijske Toplice. Tam se ga sicer nihče ne spomni, če boste spraševali po njem. Bo se pa marsikdo spomnil Rusa, ki je prodajal znano vzhodnjaško kontrabant robo - saj veste, od gedore ključev do malega plinskega gorilnika. In ta Rus je bil naš Vladimir Žirinovski. In na tej točki se lahko začne nov zasavski investicijski cikel. Ljudje so razgrabili koščke berlinskega zidu, razsekan bron in marmor, ki sta bila prej po meri in likih naštetih mož. In če so neuporabni in nerazpoznavni kosci brona vredni nekaj deset mark, lahko za povsem uporaben krom-vanadijev ključ iz tihotapske malhe Vladimirja Ž. dober trgovec iztrži nekaj sto mark. In v njegovi malhi je bilo nešteto takih ključev. Naprej, v sobi, kjer je prespal, se lahko odpre muzej, ki bi zasenčil kobariškega. Lahko se začno velika novodobna romanja... Kako je že rekel pesnik? Oj, zlati vek... Rdeči Revir mm: ^ ^ ^ ^ & (Ž £ ct & RESTAVRACIJA IN NOČNI BAR ODPRT JE NOV GOSTINSKI LOKAL V HRASTNIKU, C. 1. MAJA 68 (starj občina) Stui6e 4 Vas obvešča da je od 10.1.94 lokal odprt cel dan od 9.00. ure zjutraj do 2.00 ure zjutraj. SHAKES CLUB vam nudi sveže, dobre in hitro postrežene malice, kosila ter večerje. Od 22.00. ure naprej pa lokal obratuje kot nočni klub, kjer se poleg dobre glasbe in pijače streže tudi hrana do konca obratovalnega časa. Ob nedeljah pa vam po 12.00 . uri nudimo tudi nedeljska kosila. Rezervacije in inf. od 7.00 ure zjutraj na tel.: 0601/43 211 int2. SE PRIPOROČAMO! OBRATOVALNI ČAS: vsak elan od 9. (X) -02.00 razen sobota od 17.00 - 04.00 nedelja 12.00 ~ 02.00; torek 9,00 - 17.00 rrvflBOVUJ® tel.-. O601'le 056 26 333 faX..060A/26 228 Vsak dan PROGRAM MAJ na Radiu Trbovlje od ponedeljka do petka od 6h - I9h; sobota, nedelja, praznik! od 8h - X9h. M1N1MARKET ALIiNMA C. VDV brigade 32. 61431 DOL PRI HRASTNIKU tel.: 0601/42 524 UGODNO: - AMIGOS KAVA 1/2 kg 284 SIT - RIŽ 1/1 kg 85 SIT - MOKA 25 kg 1.350 SIT - GROZDNI LIKER 382,50 SIT -WC PAPIR 6/1 130 SIT Sprejemamo bone: STEKLARNA HRASTNIK, SIJAJ HRASTNIK KOP HRASTNIK, OŠNHR HRASTNIK ODPRTO: vsak dan 8h - 19h Pokličite telefon: 64 250, 64166 ..lili! iivn ivi n ui iv::: Celje - skladišče D-Per 6/1994 5000001643,2 Trbovlje COBISS o Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje Da smo res banka, ki dela za ljudi, dokazujemo tudi s tem, da na vseh okencih BANKE ZASAVJE d.d. Trbovlje ze lahko vplačate tudi posebne položnice za porabljeno električno energijo. Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi za ljudi NAROČILNICA ZASAVC, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi tel./fax:0601/61 013 Naročam časopis ZASAVC ... imo in priimek . . . . kraj , . ulica datum Vaš časopis ............. podpis , NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) telefon ,