52 Krt ni dobrotnik. Večkrat sem že v „Novicah" in tudi v „Pratiki" bral pravdo o tem: ali je krt dobrotnik zemljiščem ali ne? Pri nas na Kranjskem ga imamo zapisanega za škodljivca, zakaj skušnje uče kmeta, kaj je dobro, kaj ne. Ce začne krt riti na dobrem travniku, in če ga gospodar ne prežene, bode dober travnik čez 5 let gotovo za polovico slabeji, če tudi gospodar vsako krtino sproti razbrska. To mene inv vsakega kmetovalca lastna skušnja uči. Morda je na Švicarskem ali pa kje drugje krt res dobrotnik, pri nas na Kranjskem pa gotovo ni. — Verjemite mi, da ravno zavoljo takih in enakih misli so gospodje pri kmetih tako ob vero prišli, da jim malo verjamejo. Fr. Zupančič. Dostavek vrednistva. Mi skušenemu gospodarju Zupančiču radi verjamemo, da krt ni tak dobrotnik, kakor ga sem ter tje čislajo, pa tudi to je gotovo, da ni tak razbojnik, kakor ga drugi popisujejo. Morebiti je pa ravno krt bil, ki je prvi učil ljudi orati, kajti on orje pod zemljo in spodnjo prst na vrh meče, dajo zrak in dež rodovitno naredi. Tudi je gotovo, da ne spodjeda rastlinam korenin, ker se živi le od me-sovja mrčesovega. To pa je na drugi strani tudi res, da s krtinami izruje marsiktero koreninico rastlinam in daje nadležen travnikom, kader se kosijo. — Kar pa naposled naš častiti pisatelj gospodi očita, da ima kmet malo vere do vednosti kmetijske pri gospodih, to je prehudo rečeno, ker ravno skušnje vseh časov nas uče, da kmet je priden delavec, al za napredek kmetijstva je malo storil, kjer ni prilike imel učiti se umnega] kmetijstva, kije tudi učenost. Pra-šajmo se le: kdo je iznajdel žlahnjenje sadjereje? Kje je, na priliko, bila sadjereja na Kranjskem, dokler fajmoštra Pirca ni bilo? Kdo je iznajdel dobra dr-vesa (pluge), ali gospod ali kmet? kdo sen o žeti ro- dovitne delati, suhe močiti, močirne sušiti? kdo je učil pametna gnojnišča narejati, kterih še, žalibog! dandanes na kmetih tako poredkoma nahajamo ? Ali ni gospoda na Kranjskem morala z briči in premijami kmete siliti, da so začeli krompir — veliki dar božji — saditi? Kakošni so še zdaj cepci na Kranjskem, ker kmetom ni mar za druge — dobre? Kako je s živinorejo? In tako bi mogli brez konca in kraja našteti cele litanije, ki kažejo, da ves napredek pri vsem kmetijstvu izvira večidel le od gospode, to je, od mož v gosposki suknji, ki pa se kmetijstva držijo na roki učenja in skušinj. Zategadei pa ti gospodje niso bili nikoli ošabni zato, in kar se na prid in blagor kmetijstvu storili, so le veseli, ako umni kmetje, ki se niso mogli v šolah pridobiti za povzdigo kmetijstva potrebnih naukov — prave podlage umnemu gospodarstvu — ravnajo po njihovih skušnjah in naukih. Zato pustimo vsakemu svoje: umni kmet posnema, kar učeni možje najdejo, in zato, da posnema, je tudi hvale vreden!