Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 2010 mm 352(497 4 Šentjur) 0097566,2 COBISS o RRA? »Za nas je praznik večji, ce nas vidijo tudi iz Ljubljane« Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b Intervju Bojan Guček: j230 Šentjui Prihodnost je v prodajanju »nerazvitosti« EjŠESt Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00. Gsm 041 596 790 til m Brezplačno šivanje zaves >ivmS id MOJ DOM v trgovini Resevna Mestni trg 4, Šentjur RCA 320-2, 320-2E, RCA 380, 380-E Gozdarski vitli Tajfun BOLJŠA KVALITETA LEPŠI DESIGN! REZALNO CEPILNI STROJI RCA 400 joy TAJFUN Planina d.o.o. Planina 41/a Sl - 3225 Planina pri Sevnici Tel: +386 / 3 746 44 00 Fax: +386 / 3 579 12 41 E-mail:prodaja@tajfun.si www.tajfun.si ' Birmanska, obhajilna in krstna darila v modnem belem zlatu ali klasičnem rumenem zlatu i > Velika izbira poročnih prstanov |> '•"■ek • Novi modeli modnih ur blagovnih znamk za 11 JHH • Velik&fzhira srebrnega ™kita g 5 • Brezplačno aranžiranje pri nas kupljenih daril ZL/vr^TVŠE^ Marjana GsijžaE V TRŽNO PRODAJNEM CENTRU V ŠENTJURJU Drofenkova 16, tel.:03/749 20 30 ■ pri WiHarju SELIČ LEON Trgovina Selič s.p., Ul. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 e Zapor za »Lucijo« a je bila bivša urednica ŠN Eva obsojena na mesec in pol zapora, več ni novica, saj s° se 0 tem na široko razpisali domala vsi s|ovenski mediji. Čeprav sem prepričan, da bo Pri ožbeno sodišče poseglo v to, milo rečeno, oudno razumevanje medijske svobode, je omentar vseeno potreben. Ne nazadnje tudi . 3 °’ ker gre vtem primeru za nekaj takega, kar Je v slovenskem sodstvu znano pod sintagmo »Preganjanje kurjih tatov«. Inkriminirani povedi » rodnica me je pod marš nagnala v Dobje, jer seje v tej zgodni hladni pomladi zgodila roca love story med podžupanovim lr>orn in županovo komijevko. Ta srečna 90 ba je tako očarala župana Francija in Se. d°bjanske občinske svetnike, da je rvi pozabil narediti občinski proračun, ru9i pa še sploh niso opazili, da jim ga ŠN ?' f)okaza,<< v znani tradicionalni satiri Lucijina reportaža se seveda z ustrezno er° domišljije lahko razumeta tudi kot grd apad na zasebnost treh sinov podžupana es ovška in županove trgovke, toda pOanta, ki je sodišče ni akceptiralo, je drugje. epri(;an sem, da ni ne v Dobju ne v Šentjurju d 303 ki mu ne bi bilo povsem jasno, ra C'J .^Lucijinega napada« niso bila intimna zmerja podžupanovih sinov ali županove rgovke. Vsi ti so se povsem slučajno in agotovo izključno pomotoma znašli v navzkrižnem ognju med Šentjurskimi novicami 'n d°bjansko občinsko ekipo, predvsem P° županom Leskovškom, ki je že vrsto let » valežni« objekt satirične Lucijine reportaže. . a ’ z9°dila se nam je nepremišljenost, ki jo Je podžupan Leskovšek pograbil z obema r° ama: ne bo mu treba fizično obračunati z uredništvom ŠN, kot nam je pred časom grozil, uničil nas bo s pomočjo sodišča. Pri tem ga niti pod razno ne moti, da je vrgel v zobe vseslovenske javnosti čast svojih sinov in njihovih partneric, ki jih je brezkompromisno vključil v svoj boj. Posledično je namreč do zadnjega kotička Dobja in po vsej Sloveniji zakrožila domala humoristična zgodba, ki je menda nasmejala tudi celjsko sodišče, o treh podžupanovih sinovih, ki edini v Dobju ne morejo uganiti, kateri od njih naj bi se zapletel v domnevno ljubezensko zgodbo. Ampak vse to so za očeta podžupana očitno malenkosti, zanj je pomembneje, da utiša Šentjurske novice. Njegovi igri je žal nasedel senat pod predsedstvom sodnice Ingrid Lešnik, ki očitno verjame, da je Dobje še vedno kakšnih sto let zadaj in da že bežna omemba obstoja ljubezenske zgodbe, lahko tudi le simpatije, med poveljnikom in blagajničarko gasilskega društva, o kateri je bila dobjanska javnost že zdavnaj prej »ustrezno« seznanjena, predstavlja potencialno tako nevaren poseg v družbeno ravnotežje, da ga mora sanirati. Težko me bo prepričati, da sodišče v tem primeru iz preventivnih razlogov ni »obesilo kurjega tatu«, da se mu ne bi bilo treba ukvarjati z bolj nevarnimi popadljivimi ribami. Mogoče bo pa sodišču in še komu le dala kaj misliti odločitev kaznovane urednice, da se je takoj in dokončno odpovedala urednikovanju ŠN in da je časopis hočeš nočeš moral spet prevzeti bolj trdokoži podpisani »večni« urednik. Vsaj za obdobje že plačanih naročnin. F. Kovač Posledično je namreč do zadnjega kotička Dobja in po vsej Sloveniji zakrožila domala humoristična zgodba, ki je menda nasmejala tudi celjsko sodišče, o treh podžupanovih sinovih, ki edini v Dobju ne morejo uganiti, kateri od njih naj bi se zapletel v domnevno ljubezensko zgodbo. Mesečnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice, d.0.0., Dušana Kvedra 11, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: foto Eva Kovač Tisk: Tiskarna Petrič, Slovenske Konjice 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, pp 43, 3230 Senjur Telefon: 03 574 15 00 E-pošta: sentjurske.novice@siol.net Transakcijski račun: 06000-0105036264 Naklada: 1000 kom Naslednja številka: 24. marec 2010 Časopisje vpisan v evidenco javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056. petek 19. februarja v Montparisu na Planini, ki se ga je udeležilo poleg prve občinske garniture (Zupan Tisel, podžupan Korže, direktor Palčnik) še kakšnih 20 članov in drugih krajanov. Toda med njimi ni bilo predsednika KS, nikogar iz Tajfuna, nikogar iz šole ... Občinarji so predstavili predvsem svojo vizijo o trenutno najbolj aktualni obnovi ZD v kombinaciji s »Seličevo« investicijo v planinsko enoto Doma starejših Šentjur. Investicija naj bi bila vredna okrog 1,5 milijona €. Drugi projekti, vključno s Tajfunovo verzijo izgradnje Planine, obnovo šole, telovadnice, vrtca in izgradnjo šolskega igrišča, (ki naj bi bili vsi nujni), so ostali več ali manj na ravni želja, brez otipljivega finančnega suporta. V kratki kritični diskusiji, ki je sledila, je Žibret opozoril na Pomanjkanje zazidalnih parcel, Stopinšek je odločno zavrnil politiko »štukanja« in zahteval novogradnje, Planko in Zalokar sta »stokala«, da Planina kar naprej samo izgublja (banka, zdravnik, trgovina ...), Završek je tožil nad JKP, ki jih noče priklopiti na javni vodovod itd. Bi kar lahko rekel, da sestanek, ki je bil očitno namenjen županovi Pripravi na jesenske volitve, ni izpadel preveč spodbudno, ln da Planina nima pravega vodstva. fk Do jesenskih lokalnih volitev je sicer še daleč, toda SDS že dela s polno paro. V začetku februarja so imeli v Šentjurju v Žonti izobraževanje njihovi predstavniki za odnose z javnostjo. Bivši notranji minister Dragotin Mate (sedaj organizacijski tajnik SDS), tajnik SDS Strnad in podpredsednica SDS Sonja Ramšak so tudi šentjurske esdeesovce uvajali v skrivnosti političnega marketinga. Na proslavi v Semiču ob 21. obletnici ustanovitve SDS je bil z Zlatim znakom SDS odlikovan Alojz Modic, dolgoletni podpredsednik šentjurske SDS. V četrtek 18. februarja so Šentjurčani ustanovili Klub seniorjev SDS. Da je »getoizacija« starejših članov SDS res simpatična in potrebna, me sicer ne bo nihče prepričal, toda vse stranke na take poteze le prijemajo. Marija Volavšek iz Marija Dobja bo poskušala SDS-penzioniste prepričati, da jih stranka vendarle še ljubi. Zlasti pred volitvami. Treba je še povedati, da sta naša poslanec Tisel in državni svetnik Korže postala strankarski ikoni, s katerima SDS operira po vsej Sloveniji. Tako sta bila v začetku meseca gosta v Kranju, kjer sta skupaj z Janšo in Cukijatijem »razbremenjevala« slovensko gospodarstvo. Še najbolj vsebinsko opazen je bil shod SDS v V Šentjurju že več kot 1000 brezposelnih Konec januarja 2010 je bilo na Uradu za delo Šentjur prijavljenih 1006 brezposelnih oseb, kar je največ v zadnjih letih. Podjetja niso podaljševala predvsem pogodb za določen čas. Občutno se je povečalo tudi število prejemnikov socialne pomoči. V Šentjurju je največ brezposelnih žensk v regiji. Gospodarska kriza v letu 2009 ni prizanesla niti šentjurski občini. To kažejo tudi zadnji podatki Zavoda za zaposlovanje. Konec januarja je bilo na Uradu za delo Šentjur prijavljenih 1006 brezposelnih oseb, kar je daleč največ v zadnjih letih. V minulem desetletju je Gibanje brezposelnosti v UE Šentjur 1006 937 bilo brezposelnih v Šentjurju vseskozi manj kot 1000, rekordno stopnjo so sicer zabeležili konec leta 1997, ko je bilo brez dela kar 1695 oseb. 13 let kasneje so razmere vsej prej kot rožnate. Samo v letu 2009je brez službe ostalo več kot 250 Šentjurčanov in Dobjanov. »Med letom se je v evidenco brezposelnih oseb prijavilo 1140 oseb, največ januarja (117), junija (133) in oktobra (154). Kljub stalni rasti je trend brezposelnosti na območju Šentjurja nižji kot v celjski regiji in Sloveniji. Indeks rasti za Šentjur je 132,2, za celjsko regijo 137,0 in za Slovenijo 145,9,« pojasnjuje vodja šentjurskega urada za delo Albin Počivavšek. Med novo prijavljenimi iskalci službe je bilo največ tistih, ki jim je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi izteka določenega časa, in oseb, ki jim je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi poslovnih razlogov. V ukrepe aktivne politike zaposlovanja je bilo sicer vključenih 677 brezposelnih Šentjurčanov. V letu 2009 se je iz vrst brezposelnih oseb zaposlilo 483 oseb. Zaposlitev je bilo za 1,6 odstotka manj kot v letu 2008, vseeno pa je vsaj nekaj zaposlitvenih možnosti, Najvišje bruto plače v Šentjurju, december 2009 ZD Šentjur, 6278€ Občina Šentjur, 3770 € Upravna enota Šentjur, 3283 € OŠ Franja Malgaja Šentjur, 3261€ Dom starejših Šentjur, 3235€ Šolski center Šentjur, 3145€ kljub zmanjšanemu zaposlovanju, vseeno bilo. Stopnja registrirane brezposelnosti je na območju Šentjurja sicer najnižja v celjski regiji. Znaša 10,3 odstotka, kar je malenkost več od stopnje registrirane brezposelnosti v Sloveniji, ki po zadnjih podatkih znaša točno 10 odstotkov. »Ključni razlogi za rast brezposelnosti v Šentjurju so enaki, kot veljajo za celotno Slovenijo. Podjetja zaradi zmanjšane gospodarske aktivnosti najprej niso podaljševala pogodb o zaposlitvi za določen čas, da so ugotavljala presežke delavcev in prekinjala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Nedvomno se to pozna tudi v povečanem prilivu iskalcev prve zaposlitve ob koncu leta,« pojasnjuje Počivavšek. V Šentjurju največji delež brezposelnih žensk v regiji Šentjur je migracijsko zelo povezan z območjem Celja. Dogajanja na vseh področjih imajo velik medsebojni vpliv. Za območje Šentjurja je značilen najvišji delež žensk med brezposelnimi osebami v regiji (537 oziroma 53,4%), višji od povprečja v regiji je delež mladih do 26 let (18,7%), med nižjimi pa je delež brezposelnih invalidov (9,7%). »O projekcijah na področju gibanja zaposlovanja in zaposlenosti je nehvaležno govoriti, zavod za zaposlovanje je v fazi zbiranja anket o letnih načrtih zaposlovanja za leto 2010, so pa znane napovedi o še nadaljnji rasti brezposelnosti, zaposlenost naj ne bi takoj sledila okrevanju gospodarstva in njegove povečane aktivnosti in rasti družbenega proizvoda,« zaključuje Počivavšek. Več tudi socialnih pomoči Gospodarska kriza in povečana brezposelnost sta vplivala tudi na socialne razmere na Šentjurskem. S Centra za socialno delo so sporočili, da so v letu 2009 na območju Šentjurja in Dobja skupaj izdali 2762 odločb, od tega 1778 odločb o pravici do denarne socialne pomoči (DSP) in 984 odločb o pravici do izredne denarne socialne pomoči (IDP). Ugotavljajo, da je bil v letu 2009 največji porast na področju dodelitve IDP, in sicer za 29. V primerjavi z lani je po Zakonu o socialnem varstvu bilo za 11 odstotkov več pomoči. L.H. OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT Predrago in neodgovorno Na decembrski seji občinskega sveta je Jože Korže (SDS) s svojim svetniškim vprašanjem oziroma pobudo glede občinskega prostorskega načrta (OPN) dregnil v aktualni problem. Je slučajno ali namerno odprl novo fronto proti občinski upravi? Ker je Korže tudi prvi Tislov podžupan, bi njegova akcija utegnila pomeniti, da se je na njegovi muhi znašel prav podžupan Jože Artnak. L ■ Koržetovo svetniško 'BS vprašanje je zastavljeno Kr da več kot 400 občanov, »vlog, kar predolgo in nerazumljivo. Nastajanje občinskega prostorskega načrta, ki bi moral biti sprejet že do novembra lansko leto, traja nesprejemljivo dolgo in je enako nesprejemljivo predrago. Do sedaj naj bi stalo več sto tisoč evrov. Korže je tudi podvomil, da je občinska uprava sposobna izdelave OPN do novega roka, to je do začetka leta 2011. G. Korže, v katerem grmu tiči zajec? Ali vi kot podžupan niste tudi odgovorni za OPN? »Če bi vedel, kje in zakaj so zastali občinski prostorski načrti, ne bi postavil tega svetniškega vprašanja. Ljudje se obračajo name s tem problemom, jaz jim pa ne znam odgovoriti. Vem, da se s prostorskimi načrti ukvarja skupina, ki jo vodi podžupan Artnak, da se že šest let sestajajo vsak teden, toda rezultata ni in ni. Samo v lanskem in letošnjem proračunu imamo pod postavko Prostorsko planiranje 310.000 in 365.000 evrov, koliko je šlo za te namene v prejšnjih letih, niti ne vem, vsekakor pa gre za prevelike denarje. Vem, da gre za zahteven projekt, za preko 400 zahtevkov za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v zazidalne, ki zahtevajo vrsto kompliciranih postopkov, raznih soglasij itd., kar pa ne more biti opravičilo za velike zamude in stroške. Gre za resen problem, zato sem nanj resno opozoril na načelni ravni.« V odgovoru na vaše vprašanje vam občinska uprava odgovarja, da so OPN v proceduri usklajevanja smernic, ki pa so takšne, da bi zadovoljile le manjše število pobudnikov, kar je za njih nesprejemljivo. Kaj se dogaja? »Ena od težav je gotovo v tem, da je skoraj 500 zahtevkov za prekategorizacijo zemljišč iz kmetijskih v zazidalne absolutno preveč. Iluzorno je pričakovati, da bi Ministrstvo za kmetijstvo, ki je eden od ključnih soglasodajalcev, dovolilo tolikšno poseganje v kmetijska zemljišča. Verjetno bi bilo prav in potrebno, da bi naša občinska skupina naredila prvo selekcijo, preden je vse zahtevke dala v postopek in poslala v Ljubljano, in bi se tako izognili ne le velikanskim stroškom, temveč tudi protestom čakajočih občanov. Sicer pa jaz te tematike ne poznam dovolj, zato predlagam, da podrobnejše informacije poiščete pri g. Peperku, ki je operativno zadolžen za OPN.« G. Peperko, podžupan Korže vam očita, da ste pravzaprav vi in vaša skupina sokrivi tako za nedopustne zamude z OPN kot tudi za velike stroške v povezavi z njimi, ker niste že na začetku naredili prve selekcije? Za kakšne denarje gre? Zakaj Korže to vprašanje postavlja javno, ko pa bi lahko stopil preko hodnika do vaše pisarne in vse zvedel iz prve roke? »Najprej odgovor na zadnje vprašanje. Brez dvoma gre za Koržetovo politično odločitev, ki ima svoj namen. Kakšen, boste morali vprašati njega. Glede stroškov lahko le rečem, da ne gre za nekaj sto tisoč evrov, temveč kvečjemu za dobrih 100 tisočakov, kar pa za tako zahtevno delo, kot je OPN, ni preveč. Se pa osebno strinjam, da smo s pobudami za spremembo namembnosti šli precej na široko, toda to ni bila strokovna odločitev komisije, temveč je bila takšna politična odločitev vodstva Občine, ki je želelo omogočiti vsem občanom, da uresničijo svoje želje. Prevladujoči ideal naših občanov je namreč še vedno hiška na samem, na robu gozda, po možnosti ob potoku, čemur po eni strani ne moremo načelno nasprotovati, po drugi strani pa je očitno, da številni soglasodajalci na čelu s Kmetijskim ministrstvom (MKGP) takšne razpršene gradnje ne bodo dovolili. Kot vse kaže bo skozi sito MKGP šlo kvečjemu 10 do 15% vlog, kar je za vodstvo občine res nesprejemljivo malo, toda realno drugačnih možnosti nimamo. Ne nazadnje tudi zato, ker imamo v občini še približno četrtino nezazidanih zazidalnih površin in ni objektivne potrebe za tolikšno spreminjanje kmetijskih površin v zazidalne. Do neke mere smo morda res preveč sledili nekritičnemu odnosu ljudi do posegov v prostor, občani namreč prevečkrat ne razumejo, da lastninska pravica še ne pomeni tudi pravico odločanja o namenski rabi. Glede dolgotrajnosti postopkov lahko le rečem, da gre za izjemno zapleteno odločanje, za vsak primer spremembe namembnosti si moramo pridobiti soglasja 32 različni inštitucij, poleg tega pa so se leta 2007 spremenili še prostorski predpisi, kar nas je postavilo skoraj na začetek te doge zgodbe. Toda naša občina ni izjema, velika večina slovenskih občin se tako kot mi še intenzivno ukvarja z enakimi problemi. Verjamem, da bomo OPN do zakonskega roka, do začetka leta 2011, zagotovo imeli « FK KONEC »KLANČNIKOVE« RRA? Vojna za evre se je razplamtela Iskre, ki so se že nekaj let kresale v odnosih med Svetom Savinjske statistične regije, predseduje ji rogaški župan Branko Kidrič, in »Klančnikovo« RRA d.o.o., »izvršilnim« organom Sveta, so se razplamtele v spektakularen ognjemet, ki se je končal z odvzemom statusa pooblaščene agencije Regijski razvojni agenciji Celje. Direktor RRA Boris Klančnik je svojo resnico razkril na novinarski konferenci dobro uro pred sejo Sveta regije, na kateri je RRA izgubila svoj javni status pripravljavca in izvajalca regijskih razvojnih programov. Da se bo to res zgodilo, je bil Klančnik seveda lahko vnaprej trdno prepričan, saj je predsedstvo Sveta regije že pred 14 dnevi sklenilo, da bo status pooblaščene regijske agencije preneslo na Savinjsko regijsko agencijo (SARA). Klančnik je v svojem stilu vehementnega in prepričljivega retorika vztrajal, daje »rezanje njegove glave« posledica politične akcije, to je nepravilnega in zakonitega posega Sveta regije, ki ga sestavljajo župani vseh 31 občin, v odločanje in dodeljevanje sredstev iz Evropskega regionalnega sklada. Svet regije si je prilastil pravico, daje namesto pristojnega Regijskega razvojnega sveta, (ki je sestavljen tripartitno iz predstavnikov občin, gospodarstva in nevladnih organizacij), izbral in potrdil izbor 39 občinskih projektov za 5. razpis. Na ta način naj bi poskušali župani prekanalizirati v svoje občine ves še razpoložljivi denar (26 milijonov €) iz tega sklada, ga porabiti za kanalizacije, ceste in podobno, namesto da bi regija z njim ustvarjala nova delovna mesta. Ta odločitev naj bi bila tudi v neposrednem nasprotju z vladno Uredbo o dodeljevanju regionalnih spodbud iz decembra lanskega leta. O drugi plati te resnice je spregovoril podžupan Jože Artnak, ki je v torek 26. januarja zastopal šentjursko občino na odločilni seji Sveta Regije: »Pri odvzemu pooblastila RRA je šlo za logičen konec nesoglasij z g. Klančnikom in RRA, ki so se začela leta 2005 in so kulminirala sedaj pri 5. razpisu za razvojne programe. Gre pa za temeljno razhajanje glede tega, ali smo za policentrični razvoj regije, ali pa za vlaganje le v center, največ v grandiozni »Klančnikov« projekt, ki ga poznamo pod skupnim imenom Tehnopolis. Vsi organi Savinjske statistične regije so sprejeli nabor 39 projektov, ki sojih predlagale občine v soglasju z subregijami (Celjska, Obsoteljsko - kozjanska, Dravinjska, Šaleška). V tem naboru se RRA očitno ne vidi s projekti v okviru Tehnopolisa, zato je Klančnik sklenil vzeti zadevo v svoje roke in na osnovi nekaterih postopkovnih procedur zminirati razpisni postopek in po obvoznici priti do sredstev, ki jih potrebuje za svoje načrte. RRA s svojimi številnimi hčerinskimi družbami je namreč v večinski zasebni lasti in Svet regije na njeno poslovanje praktično nima nobenega vpliva. Ker direktor RRA Klančnik ne ravna skladno s sklepi organov Savinjske statistične regije, je bila logična odločitev, da se RRA odvzame pooblastilo in prenese na sedaj mirujočo Savinjsko razvojno agencijo (SARA), ki bo postala 100-odstotni lastnik 31- tih občin naše regije.« Klančnik očita županom, da razvojna sredstva trošijo nenamensko in nezakonito. Kaj vi menite o Tehnopolisu? »Njegovi očitki niso utemeljeni. V Šentjurju na primer nameravamo v skladu z razpisnimi pogoji ta sredstva vložiti v izgradnjo poslovne cone Šentjur-jug, delno tudi v še neizgrajeno kanalizacijo čistilne naprave in dogradnjo vrtca, kar ne more biti sporno. Podobno so ravnale tudi druge občine. Tehnopolis je po mojem mnenju velik »sanjav« projekt, ki bo očitno ostal na ravni lupine, s privatizacijo RRA pa je postal primer nepreglednega trošenja javnih sredstev.« V ozadju je vroč obredni ples okrog evrov Problemi s Klančnikom in RRA d.o.o. so se v največjem obsegu začeli, ko je RRA z vstopom novih zasebnih deležnikov prešla v njihovo tričetrtinsko večinsko last, ustanoviteljice občine s svojim 10-odstotnim in država s svojim 14,48-odstotnim deležem pa so postale manjšinski družbeniki in so bile izrinjene iz odločanja. Novi zasebni deležniki so z dokapitalizacijo vložili okoli 400 milijonov tedanjih tolarjev. Glede na to, da je po dostopnih evidencah pred dokapitalizacijo RRA pridobila okoli 750 milijonov tolarjev iz razpisov države, sredstva pa naj bi menda bila knjižena izabilančno, je bilo z dokapitalizacijo definitivno pridobljeno tudi odločujoče upravljanje nad temi javnimi sredstvi oz. njihovimi efekti (Tehnopolisom idr.). To je ključna točka spora, ki jo je večina županov očitno tako dojela. Nekateri zasebniki s celjskega, večinski lastniki firm, ki so dokapitalizirale RRA (Emo orodjarna - Stepišnik, Valji Group - Štrlekar, Banka Celje in drugi) so tako za relativno mali vložek dobili odločujoč vpliv nad velikim obsegom javnih sredstev in njihovimi efekti. Jedro vsega dogajanja je seveda Tehnopolis, ki je širokopotezen projekt, v katerega pa očitno, razen g. Klančnika in njegovih sodelavcev, ne verjame nihče več. Še najbolj mu nasprotujejo občine, ki vidijo svoje razvojne in politične interese v lokalnih projektih. V ozadju Klančnikovega poskusa rušenja procesa potrjevanja razvojnih projektov gre za boj, kako pridobiti javna razvojna sredstva in jih mešati s privatnimi v korist večinskih lastnikov RRA d.o.o. Klančnikovi očitki, da Svet regije ni naravnan razvojno in gospodarsko, so seveda lahko vprašljivi. Svet regije očitno vztraja, da se koristi od javnih sredstev razdelijo po vsej regiji in v skladu s potrebami posameznih okolij, med drugim verjetno tudi za odpiranje novih delovnih mest, za neposredne vzpodbude konkretnim gospodarskim subjektom, tudi Tehnopolisu, pa obstajajo drugi razpisi. FK Tisel, Vengust in Ploštajnerjeva najvplivnejši Šentjurčani Spletni portal Kozjansko.info je objavil lestvico 50 najvplivnejših ljudi Kozjanskega in Obsotelja, na katero so uvrstili tudi 20 vplivnežev, ki izhajajo iz občine Šentjur oziroma danes živijo na našem območju. Pet najvplivnejših Šentjurčanov po izboru regionalnega spletnega medija je: Stefan Tisel (župan in poslanec), Marjan Vengust (direktor CM Celje), Zlata Ploštajner (bivša ministrica), Mirjan Bevc (direktor Alposa) in Iztok Špan (direktor Tajfuna). »Kriteriji za sestavo vrstnega reda na lestvici so bili moč, ugled in vpliv v svetovnem merilu, slovenski družbi in v stroki. Upoštevali smo tudi lokalno moč, ugled in vpliv, Pa tudi aktivnosti v letu 2009,« Je pojasnil Rok Čakš, odgovorni urednik spletnega portala Kozjansko.info. Njihovo uredništvo je za najvplivnejšega posameznika našega območja razglasilo dolgoletnega direktorja Tuša in zdajšnjega prvega moža Petrola Aleksandra Svetelška, sledijo mu novi ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres, direktor Term Olimia Zdenko Počivavšek in odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Na 5. mestu najdemo najvplivnejšega Sentjurčana, poslanca, župana in zdravnika Štefana Tisla. Med 50 najvplivnejših so se iz občine Šentjur (od tukaj izhajajo oziroma sedaj živijo pri nas) uvrstili še: Marjan Vengust (direktor CM Celje), Zlata Ploštajner (bivša ministrica), Mirjan Bevc (direktor Alposa), Iztok Špan (direktor Tajfuna), Štefka Drolc (gledališka igralka, prejemnica Prešernove nagrade za življenjsko delo, rojena na Ponikvi), Urška Drofenik (modna oblikovalka, živi v Vrbnem), Janez Škoberne (direktor CM Maribor), Ana Pusar Jerič (sopranistka, rojena na Kalobju), Branko Prah (policijski sindikalist), Hugo Bosio (podjetnik in inovator), •gor Grdina (zgodovinar), Gorazd Voga (predstojnik oddelka za intenzivno medicino SB Celje), Sandi Čebular (član KK Šentjur iz Kozjega), Peter Lapornik (direktor Kemoplasta), Jože Korže (državni svetnik in politik), Franc Gajšek (podjetnik), Marjeta Jager (visoka evropska uradnica), Jana Fuhrer (športnica invalidka, živi v Šentjurju) in Štefan Bogdan Šalej (mednarodni podjetnik). O umestitvi posameznikov na lestvico in o njihovem dejanskem vplivu bi se seveda dalo razpravljati, vsekakor pa je uredništvo Kozjansko, info sestavilo zanimiv nabor ljudi. Nekakšno kozjansko »hobotnico«, ki bo morda dobila tudi nadgradnjo, saj je na našem območju še veliko zanimivih in vplivnih ljudi. Morda bi bilo zanimivo lestvice sestavljati tudi več let zapored in razkriti tudi še kakšne druge »omrežne« povezave. Izhodišče je zagotovo dobro, uredništvo Kozjansko.info je pripravilo tudi podrobne portrete vseh 50 izbrancev, v katerih je mogoče izvedeti marsikatere zanimivosti tudi o vplivnih Šentjurčanih. »Bralci ugotavljajo, da za mnoge od svojih lokalnih rojakov niso vedeli, da prihajajo iz teh krajev. Dobili smo tudi že predloge za ljudi, ki bi jih kazalo umestiti na lestvico, gre predvsem za posameznike iz sveta pop kulture,« zaključuje odgovorni urednik Kozjansko.info Rok Čakš. _______________________________LH Spletni časopis Kozjansko, info deluje od julija 2009, nastal je z združitvijo nekaterih lokalnih portalov, med njimi tudi portala Sentjur.info. Pokrivajo dogajanje v osmih občinah, zelo veliko pozornosti pa namenjajo tudi občinama Šentjur in Dobie._________________ BESEDNI SPOPAD PODŽUPANOV ARTNAKA IN KORŽETA Tudi Kozjansko po pomurskem receptu? Čeprav ima Delo v naši občini zagotovo manj bralcev kot Šentjurske novice, sta naša podžupana Artnak in Korže prekrižala meče kar le na straneh osrednjega slovenskega dnevnika. Prvo potezo je naredil Jože Artnak (LDS), ki je s podporo obsoteljskih županov Kocmana iz Kozjega, šmarskega Čakša in rogaškega Kidriča po vzoru iz Pomurja poskušal državi »prodati« zamisel posebne obravnave Kozjanskega, ki da je razvojno tako hudo zadaj, da je potrebno posebne zakonske pozornosti slovenske države. So podžupan in župani mislili resno, ali pa samo ogrevajo lokalno predvolilno sceno, je seveda vprašanje interpretacije. Tema je bila zelo simpatična, zato odločen odgovor podžupana Koržeta ni bil nepričakovan. V ponedeljkovem delu (15. februarja) se je tako pojavil kar obširen članek, seveda tudi s fotografijo, v katerem je Korže svojega koalicijskega kolega učil »kozjih molitvic«. Očital mu je, da se gre očitni predvolilni populizem. Če bi Artnak s svojo pobudo mislil resno, bi se pač moral najprej obrniti na regijska poslanca SDS Tisla in Gorenaka ter državnega svetnika Koržeta (tudi SDS), ne pa da lahkotno nabira volilne točke. Mimogrede je Artnaka, katerega stranka je na državni ravni na oblasti in ima gotovo več spodbudnih oprijemališč, podučil, da razvojno ogrožena območja potrebujejo sistemsko urejeno pomoč, kar naj bi vlada Boruta Pahorja uredila v 6 mesecih, ne pa tovrstne »horuk« populizme, ki vodijo le v inflacijo ukrepov za pomoč nerazvitim. Da je zmeda še večja, v isti številki Dela lahko preberemo, daje »Koržetova« SDS odločno podprla podobne želje Belokranjcev, kot jih ima Artnak. Bi kar rekel, da se podžupana hecata in iz te moke ne bo veliko kruha. Če bi mislila resno, bi se gotovo potrudila najprej »osvojiti« lokalne medije. Očitno se SDS in LDS pri nas edina resno pripravljata na jesenske lokalne volitve. FK Z 39. OBČNEGA ZBORA KMETIJSKIH ABSOLVENTOV »Proizvajalci mleka in mesa smo kot črnci« Zadnja januarska nedelja je že tradicionalni termin za srečanje nekdanjih absolventov šentjurske kmetijske šole. V hotelu Žonta se jih je letos zbralo okrog 50, kar je z ozirom na sedanjo letno »produkcijo« okrog 200 diplomantov pravzaprav zelo malo. Pa še to so v glavnem bile že nekoliko sive glave, povprečno že kar abrahamovci, torej tisti prvi, ki se v nasprotju z današnjo generacijo še identificirajo s svojo šolo. KZ širi svoj tržni prostor KZ Šentjurje v soboto 20. februarja razmeroma zelo slovesno in odmevno odprla razširitev svoje prodajalne v Tržnici. Poleg celotnega vodstva KZ in še kakšnih 50 občanov sta otvoritev počastila tudi župan Tisel in podžupan Korže. Sama razširitev sicer verjetno ni ravno prevelik poslovni zalogaj, je pa nesporno znamenje, da KZ v nasprotju z Resevno, ki pod »gospostvom« koroških trgovcev hitro zamira, počasi a vztrajno osvaja šentjursko tržišče. Prodajalna v Tržnici, ki je bila doslej znana predvsem po zgovorni prodajalki in svetovalki Barbari, med kupci znani pod zanimivim nadimkom Strupek, je k svoji ponudbi različni škropiv in zaščitnih sredstev dodala sedaj še kletarske in vinarske potrebščine, hobi program, hrano za male živali in podobno. FK Prvi del srečanja je bil nekakšna kopija lanskega dogajanja: nastop šolskega ansambla, priložnostni skeč, govorni nastopi direktorja Šketa (če sem prav slišal, ima šola preko 600 slušateljev, »producira« 18 različnih profilov kmetijcev, živilcev, mehanikov, ... ter ima najmodernejši traktor v državi Sloveniji -nima pa še posestva), »našega dobrega prijatelja« župana Tisla (mimogrede se je šel volilni EPP - zavzema se za višje kmečke pokojnine in za zmanjšanje komunalnega prispevka za kmetijske gradnje) ter profesorskih ikon iz nekdanjih časov Borovnika, Vebra, Cmokove, ki so »prodajali« stare modrosti: Cmokova se je spomnila šolskega posestva s Prešernovim verzom »Sem dolgo upal in se bal«, Veber je svojim nekdanjim učencem položil na srce ljubezen do svoje šole, Borovnik je po četrturni govoranci modro ugotovil, da so kratki govori depresiven. Vse se je vrtelo okrog subvencij, prejemkov, trošarin ... Kot da so kmetje res le še socialna kategorija naše in evropske družbe. To, kar je razlagal dolge tri četrt ure, bi bolj uspešno »prodal«, če bi svoj referat lepo razmnožil in razdelil navzočim. Vse je že kazalo, da bo srečanje, ki je v preteklosti znalo biti zanimivo, utonilo v pod povprečnosti, ko sta mu Branko Šoba iz Krškega in Podpečan iz Savinjske dodala malo temperamenta. Šoba se je spravil nad KGZ članarino in opozoril na anahronizem, da po terenu namesto kmetijskih svetovalcev hodijo le inšpektorji, Podpečan pa je »brzostrelsko« razložil, da je pridelava mesa in mleka črnska tlaka, če ni zraven kšefta, če svoje pridelke ne prodaš doma in na krožniku, mimogrede pa, kot on, tudi »balkona, na katerem se je ljubil predsednik Turk«. Prav tako je svoje bivše sošolce podučil, da je treba strokovnjake jemati s polovično rezervo -Titanic, ki so ga naredili strokovnjaki, se je potopil, »amater« Noe pa se je rešil s svojo barko. Še največji aplavz je požel s prispodobo o 16 univerzitetno izobraženih inšpektorjih, ki (seveda neuspešno) »haklajo« enega butastega kmeta, in pa z ugotovitvijo, da pri nas nimamo lenuhov, imamo le socialno šibke državljane. Duhovičenju se je pridružil še delovni predsednik s »statutarno določbo«, da bo nezamenljivi predsednik društva absolventov Ramšak lahko odložil svojo funkcijo - ko se bo poročil. Po nastopih sponzorjev, naši kmetijci pač vejo, kako se zadevi streže, je sledilo kosilo z žurko. FK najboljši, aktualni ravnatelj Vodopivec pa je poskušal biti aktualen z ugotovitvijo, da je sreča povsod, le poiskati jo je treba. Mentorica društva absolventov Osrednji govor direktorja Kmetijsko gozdarske zbornice Igorja Hrovatiča o aktualni kmetijski zakonodaji ni bil le rahlo dolgočasen, temveč tudi sumljivo G »Za nas je praznik večji, če nas vidijo tudi iz Ljubljane« V OS Franja Malgaja se je sredi belega dne 3. februarja zgodilo odprtje prenovljene telovadnice, športniki pa so tekom kulturno-športnih nastopov učencev šole prejeli priznanja. Poleg županovega in ravnateljevega nagovora nas je z obiskom počastil minister za šolstvo in šport dr. Lukšič, skupaj so slavnostno odkrili šentjursko olimpijsko tablo, kjer sta že vpisana Martina Ratej in Henrik Plank. Organizatorji: Občina Šentjur, Športna zveza, OŠ Franja Malgaja in lokalni časopis Šentjurčan. Ob slovesni glasbeni spremljavi so zaplesali s traki učenci 4. in 5 razreda, kar je trajalo precej dolgo. Župan Štefan Tisel je tokra citiral Pahorja, ko je ta je citiral Stresa, - da je rešitev za Slovenije sodelovanje. Postregel nam je s številko 460.000,00 evrov kolikor je obnova z opremo stala, od tega 270.000,00 Ministrstva in Fundacije za šport. Gradbena dela je izvajalo podjetje GIC GRADNJE iz Rogaške, oprema in montaža pa sta sad podjetja ELAN INVENTAiz Beauni. Nova ie kritina, talna oodlaoa in st m o stenske obloge, okna, vrata, garderobe ... Minister Lukšič ni skoparil s hvalami Slovencev, športnega naroda, in povedal, da brez ustreznih prostorov pač ne more biti rezultatov. »Kot iščemo navdih v vzhodu sonca, kjer je izvor, tako je izvor šolstva nasloh v osnovnih šolah. Ni je boljše investicije od tistih v OŠ, kajti gradimo na mladini in temeljnih vrednot nobena kriza ne more Postavljati pod vprašaj...« V simbolni otvoritvi, ki so si jo zamislili kot metanje žoge v koš, je minister kar v prvo in še preden so brugi prišli na vrsto, zadel. Zupanova priznanja športnikom občanom naše občine so prejeli: Jana Fuhrer za 1. mesto na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu za slepe in slabovidne, Janko Pinter za 1. mesto na svetovnem prvenstvu v samostrelu, Mišel Žerak za 1. mesto na državnem prvenstvu v slalomu, veleslalomu, kombinaciji in superkombinaciji, Urban Ferenčak za 1. mesto na državnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu, Darko Petelinšek za 1. mesto na državnem prvenstvu v judu v kategoriji do 100 kg, Klemen Brečko, Aljaž Hrovatič, Roman Iskrač in Urban Verhovšek za 1. mesto na državnem prvenstvu v futsalu do 21 let, Neli in Domen Čadej za 1. mesto na državnem prvenstvu v standardnih plesih. Priznanja športne zveze Šentjur, (ki se s predstavniki prireditve ni udeležila), kategoriziranim športnikom, so prejeli: Urša Belak - mladinski razred, ŽKK Šentjur-Šmarje; Neža Belak - mladinski razred, ŽKK Šentjur-Šmarje; Leon Časi - mladinski razred, Atletski klub Šentjur; Andraž Vesič - mladinski razred, Atletski klub Šentjur; Tadej Ferme - perspektivni razred, Košarkarki klub Šentjur; Mojca Pišek - mednarodni razred, Društvo jadralnih padalcev Lintvar; Martina Ratej - mednarodni razred, Atletski klub Šentjur. Čeprav je bilo popoldne še mlado, smo si v šoli privoščili pijačo in jedačo od neuradnem druženju z organizatorji, gosti in športniki. E. K. §lp§ H1 (3. nadaljevanje) Franc Kovač Po sledeh »zaštrikane« šentjurske politike Kot vse kaže, se nam je naša šentjurska demokracija kar temeljito »zaštrikala«. Od nje so nam dejansko ostale v svoje kroge zaprte strankarske elite, ki odrezane od ljudi več ali manj le sporazumno participirajo pri izvršni občinski oblasti, to je pri županu, tiste prave sproščujoče demokracije, ki naj bi inovativno soustvarjala kakovostno življenje skupnosti, pa ni videti nikjer. Vsako leto nam »izpuhti« 100 cliotov? Vrednost občinske uprave se kajpada meri s tem, kako uspešno obrača občinski denar. Naštevanje cestnih odsekov, ki smo jih uspeli pokriti z asfaltom, pa navdušenje in hvaležnost občanov ob njih, to ni tisto pravo objektivno merilo. Poklicati CMC ali katero drugo cestno firmo in ji iz proračuna odšteti milijon ali več evrov, res ni nobena znanost. Za kaj takega pač ne potrebujemo 40 občinskih uslužbencev in še 5 vodstvenih funkcionarjev. Pomembneje je odločiti se za pravo investicijo in jo izvesti solidno in za pravo ceno. Toda, pa smo spet tam, pri nemerljivosti teh kriterijev, kaj je to solidno in prava cena. Če visoko postavljen splošni kriterij »poštenost« za javna naročila, to je do 30% izgubljenega denarja, prenesemo na našo občinsko raven, pa smo dobrohotni in »normo 30%« skrčimo na 15%, kar naj bi pomenilo, da smatramo, da je naša občinska uprava enkrat bolj učinkovita oziroma poštena od povprečja, to še vedno pomeni, da se vsako leto v naši občini neznano kam porazgubi okrog 1 milijon evrov javnega denarja. Vsako leto nam »izpuhti« okrog 100 avtomobilov srednjega razreda. Koliko tega denarja nezakonito pristane v zasebnih žepih, je težko ocenjevati. Večina »izpuhtelih« evrov verjetno konča zakonito v blagajnah raznih izvajalcev javnih del, nato pa se jih gotovo nekaj vrne nazaj v obliki sponzorstev za športna in druga društva, nekaj malega pa zagotovo tudi v obliki različnih ugodnosti, da ne rečem podkupnin, za odgovorne občinske može in žene. Dveletno nategovanje okrog Ipavčeve 17 in Erike Kosi, pomisleki okrog županovih novogradenj in nakupa stanovanja v CMC-jevih blokih Na livadi kažejo na možnosti tovrstne »finančne lahkotnosti«. Kar pa je vse seveda praktično nedokazljivo. Še zlasti v našem šentjurskem primeru, ko naj bi se v neposredni preteklosti vzpostavile »pristne« povezave občinskih služb z izvajalci in projektanti ter celo nadzorniki. Takšna naveza je idealna za zidanje cen, še posebej, če se ne spoštujejo pravila razpisov in oddajanja javnih naročil, kar je pri nas do nedavno bilo skoraj pravilo, ko so se veliki projekti umetno drobili, da so bili lahko oddani po sistemu, ki velja za oddajo del manjše vrednosti. Zanimivo je, da sistem - 30% za javna naročila v Šentjurju očitno še kako velja, na kar je pred časom opozarjal podžupan Jože Artnak, zdaj, ko naj bi se na Občini sistem javnega naročanja dosledneje izvajal, pa so cene izvajalcev dejansko padle za približno ta odstotek. Ta podatek je seveda lahko zelo spodbuden, saj lahko pomeni, da je na naši Občini vzpostavljen red, po drugi strani pa je tudi zelo zaskrbljujoč, ker sporne zadeve za nazaj niti približno niso razčiščene in isti ljudje, ki so domnevno negospodarno ravnali z občinskim denarjem, ostajajo na svojih funkcijah oziroma delovnih mestih. Ker se razčiščevanja tega nesporno pomembnega problema nihče sistematično ne loteva, tudi opozicija in nadzorni odbor ne, se upravičeno med občani širijo govorice, da je Občina kot celota do te mere skorumpirana, da nima večt.i. samoočiščevalnih mehanizmov. Kdo je odgovoren za občinsko »koruptivnost«? Povprečen državljan upravičeno najprej pomisli na policijo, razne inšpekcije in sodnijo. Da te represivne inštitucije v naši državi slabo delajo, je splošno znano, toda četudi bi delale optimalno, so v resnici pri odkrivanju t.i. »zakonitega kriminala« dokaj nemočne. Njihovo ukrepanje pride v poštev le v primerih konkretnega kriminala, recimo pri kraji kakšne kure, medtem ko za zatiranje prelahkotnega gospodarjenja z javnimi sredstvi dejansko nimajo v rokah pravih inštrumentov. Tu sta učinkovita lahko le politična kultura in pa vzpostavljen sistem, ki naj bi omogočal odprto družbo, vključno s strankarsko in volilno demokracijo. Gre za ključni segment vsake demokratične družbene skupnosti in, kot vse kaže, smo v Šentjurju odpovedali že na začetku. Je že res, kar kot papige ponavljajo tudi naši opozicijski strankarski veljaki, da je vsak državljan nedolžen, dokler mu ni dokazano kaznivo dejanje, toda to velja le v pravno formalnem smislu, med tem ko mora biti politična odgovornost neprimerno bolj senzibilna. Odgovornost strank in njihovih voditeljev S strankami smo se zapletli že na samem začetku v devetdesetih letih. Prvo napako je naredil že Demos, ko je postavljal občinsko oblast po prvih demokratičnih volitvah. Takrat smo namesto postavitve jasnih načelnih izhodišč strankarske demokracije šli v gnile kompromise SZDL-jevskih razsežnosti in celo mešanja zakonodajnih in izvršnih funkcij. Izhajali smo pač iz idealistične predpostavke, da smo vsi vroče zainteresirani za napredek in razvoj svoje občine in da je najbolje, da se složno vržemo v boj za ta cilj. Kar se v načelu krasno sliši, v resnici pa pomeni, da smo se vnaprej odpovedali nadzornim mehanizmom, na katerih sloni demokratična družbena ureditev. To napako so nato iz mandata v mandat ponavljali naši nasledniki in vse do danes se nismo otresli te lažne predpostavke, da le vsi skupaj, to je vsi na oblasti, lahko naredimo največ za svojo ožjo skupnost. Toda za razliko od sedanjih občinskih ekip si je Demosova oblast vsaj zadala načrt zmanjšati stroške občinske uprave za 30%, česar ji seveda sploh ni uspelo narediti. Nesporno je, da se za tovrstnimi kolektivnimi prizadevanji za skupno dobro skrivajo zelo prozaični osebni ali lokalni interesi. Ti so se od Demosa naprej nezadržno razraščali iz mandata v mandat in v tem zadnjem Tislovem mandatu menda dosegli največji obseg. Verjetno tudi zato, ker sedanja občinska oblast razpolaga z bistveno več denarja. Od leta 2006 država namreč prepušča občinam bistveno več proračunskega denarja -po letu 2005 naj bi v občinski proračun vsako leto priteklo okrog 4 milijonov € več državnega denarja, kar ni mačji kašelj. Je pa vprašanje, če so učinki tega lepega kupa evrov tudi ustrezni? Odgovora seveda spet ni, ker žal naše stranke funkcionirajo kot relativno zaprti strankarski forumi, praviloma brez notranje demokracije in opozicije. Posledica tega je, da v vodstvih strank dolga leta ostajajo »nezamenljivi« ljudje različnih kalibrov, ki že vrsto let na svoj način obračajo občinske denarje. Ti se celo zavedajo, da so pri volivcih izgubili kredibilnost, kar najlepše dokazuje iz leta v leto slabša volilna udeležba, in se prav zato še bolj umikajo za okope, za katerimi so postali za volivce realno nedosegljivi. Proporcionalni volilni sistem jim to v veliki meri zakonito omogoča. V tem kontekstu je povsem razumljivo, zakaj se strankarski Nadzorni odbor odpoveduje svoji vlogi in se celo skriva pred javnostjo, za katero bi moral delati. Zaupanje je krasno, nadzor pa nujen To, kar seje zgodilo v Šentjurju po zadnjih volitvah, je pravzaprav že šentjurska tradicija. Na volitve sta šli dve koaliciji, na eni strani koalicija z LDS, SD, Desus in NSi, na drugi pa SDS, SMS in SLS. Zmagali so drugi, toda potem pa je zmagoviti župan Tisel stranke temeljito premešal in postopoma ustvaril svojo »županovo koalicijo« (SDS, LDS, SD, Desus, delno tudi SLS in NSi), ki z volilnimi izidi ni imela veliko skupnega. Še več. župan je celo zapustil svojo predvolilno koalicijo in zapisal dušo SDS, ki je bila pred volitvami njegov najostrejši kritik. Česar pa županu, zanimivo, volivci sploh ne zamerijo; župan Tisel ima pri njih očitno še naprej odločilno podporo. Osrednji sistemski problem te koalicije je en sam: strankarski voditelji so se skrili za županom in so odvisni od njega, koalicija pa je tako ostala brez naravnega nadzora opozicije in lahko dela, kar hoče. Seveda ni izključeno, da ne dela optimalno, toda tudi ni izključeno, da je zapadla na primer v škodljivo megalomanijo, neracionalno trošenje občinskega denarja in podobno. Tega dokumentirano ne bomo nikoli zvedeli, toda praske z NO, Eriko Kosi in Marijo Budiša, Ipavčeva 17, igrišče na mivki in ne nazadnje tudi obstoj realno odvečne štiriglave interesne podžupanske čredice kažejo na »temno« ozadje. Kjer je dim, je navadno tudi ogenj. (se nadaljuje) -------------------------------------------------------FK Napoved dohodkov iz kapitala 1.3.2010 se izteče rok za predložitev napovedi od dohodka iz kapitala. Napovedujejo se dohodki od obresti in kapitala: Obresti Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah vlagate le, če znesek obresti presega 1.000 eur. V napoved se vpiše ves znesek obresti, obdavči pa se le del, ki presega 1.000 eur. Če ste obresti prejeli od podjetja oz. s.p., ki je davčni odtegljaj že obračunal in odtegnil, pa vam napovedi ni potrebno vlagati, saj se tako plačan davek šteje kot dokončni davek. Napoved morate oddati tudi, če ste prejeli obresti od bank in hranilnic v državah, ki niso države članice EU oz. podjetij iz tujine. Napoved se vlaga v 15 dneh po preteku trimesečja. Davčna stopnja na dosežene obresti je 20%, odločbo o odmeri dohodnine pa boste prejeli v 30-ih dneh oz. do 30.4.2010. Bolnice, drugi deleži, investicijski kuponi in izvedeni finančni instrumenti Če ste v letu 2009 odsvojili zgoraj navedene kategorije, vložite napoved do 1.3.2010. V napovedi lahko pozitivno davčno osnovo zmanjšujete z izgubo, doseženo z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali doseženo pri odsvojitvi nepremičnine. Napoved vlagate v papirnati obliki, razen če ste opravili več kot 10 obdavčljivih odsvojitev, ko jo morate oddati elektronsko preko e-davkov. Generalni davčni urad DURS-a je zavezance obvestil, da je rok v tem primeru podaljšan na 31.3.2010, kar velja tudi za oddajo napovedi za odmero davka °d dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Davčna osnova je razlika med vrednostjo pri pridobitvi in odsvojitvi kapitala. Obdavči se po stopnji 20%, ki pa se zmanjšuje na vsakih 5 let imetništva (po 20 letih je stopnja Pri prodaji delnic obstajajo določene oprostitve, kot npr. prva prodaja delnic, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja ali pa odlog, v kolikor delnice podarite otroku ali zakoncu. Za več informacij lahko pišete info@ateconia.si ---------------------------Klara Koželj, davčna svetovalka m Eva Kovač Moja svoboda govora Svoboda govora je težko izbojevan privilegij in naj bi bil celo pravno formalno zaščiten pred raznimi napadi. Hkrati pa je lahko sredstvo odkrivanja in razkrivanja resnice, zaradi česar je na mnoge načine trn v peti. Tisti, ki vedo, da sem na sodišču odgovarjala in bila nazadnje obsojena kar štirih kaznivih dejanj, vse v povezavi s pisanjem v ŠN, morda porečete, da se mi je to pač zgodilo in sem se prestrašila. Vendar sama razmišljam drugače. Brez dvoma gre pri tožbi in obsodbi za veliko faktorjev, kot je na primer morebitna skrito-namenska preračunljivost mojih tožnikov oziroma tistih, ki po mnenju poznavalcev »domače« politične scene tičijo v ozadju, pa na primer »splošen«, čeprav še posebej oseben odnos do delikatnih posledic varanja nasploh. Vendar tokrat ne želim razglabljati o drugih ... Torej svoboda govora, moja osebna. Več kot leto je, odkar sem napisala zadnjo kolumno. Razlog je sila preprost - bala sem se. Pridno po svojih močeh sem hodila na prireditve in večinoma so se mi zdele krasne. Odkar imam otročka, se je moj pogled na stvari drastično spremenil - čeprav bi to zame prej zvenelo banalno, lahko mile volje priznam, da je po tem svet postal lep, da se avtomatsko večino časa osredotočam na lepo in dobro, in da namesto kritiziranja in pametovanja raje izbiram uživanje ob tem, kar je na voljo in me osrečuje ... Organizatorjem je bilo sicer všeč, bralcem gotovo manj. Z urednikom, ki je mimogrede tudi moje oče, sva kajpak v navskrižju. On je moje diametralno nasprotje v mnogih pogledih - na živo in mrtvo zagovarja kritično razmišljanje, in če kritike ni s prve, jo moraš najti. Njegova demokratična naravnanost je v tem mediju nepogrešljiva - če v lokalnem sistemu pozicija nima prave opozicije, vedno priskoči in zapolni praznino. Vendar zase trdim, da sem poklicana za nekaj drugega ... Res je, moja svoboda govora je bila kršena. Vendar v tu izpričanem pogledu zgolj od mene same. Tisto, kar se je in se še bo dogajalo na sodišču, ima pri vsem zame bolj kot ne funkcijo odkrivanja mojih lastnih vprašajev in dvomov. In iti tja in stati za sabo in kontribuirati k borbi za svobodo novinarske branže nasploh bo zame, verjeli ali ne, mačji kašelj. Dosti težje se mi zdi povedati partnerju, da si ga prevaral, staršem, da si jih spet razočaral, prizadeti otroka, prijatelja ... Ni težko izbrskati zakonov v svoj prid in v škodo »sovražniku«, sistem je toliko butalski, da za takšne stvari proizvaja visoko izobražen kader. Čeprav je videti, da me ščiti zgolj okoliščina relativne mladosti in neizkušenosti -navsezadnje sem v popolnoma neodgovornem stanju prevzela funkcijo odgovorne urednice; bilo je nekakšno darilo mojega očeta, da bi me zaposlil, mi dal priložnost naučiti se nekaj početi in zapolniti čas, ki bi ga sicer morda porabljala za razmišljanje o svojih polpreteklih osebnih grozah. Kar seje navsezadnje zgodilo - življenje je učenje, toda moja spoznanja sežejo dlje od nabiranja izkušenj po sodiščih. Zdaj vem, da sem dobila »svoje« - pa ne zaradi spornega stavka, ki me je pripeljal na zatožno klop, pač pa zaradi strahu pred izražanjem, ki se mu pravkar postavljam po robu, pa zaradi neodgovornosti, ki zdaj zanjo moram odgovarjati. Tekom postopka bodo tudi moji tožniki nedvomno prišli na svoje. In, upajmo, tudi svoboda govora - ki je danes v vsesplošni in duhovni recesiji le še redka in izjemna rastlinica, ki nima opore v svetu neprikritih skritih monetarnih diabolij, pa tudi v osebnih odnosih ne, zato bi bilo prav, da bi jo zakon bolj zaščitil. Vendar pa: Ko »zunanja« razsodba o meni sami ogroža satiro kot eno izmed nepogrešljivih ogledal družbe, in zapostavlja svobodo govora v družbi, ki je danes še kako potrebna kritične obravnave, in v kolikor tekom »okoliščin« izpadem zraven še žrtev nekaterih, ki so vajeni naprtiti posledice svojih dejanj drugim, in to celo na sodišču, potem se bom uprla takemu razsojanju z vsemi sredstvi. ŠENTJURSKO GOSPODARSTVO 2008 Naj biznismaherji na Šentjurskem (nadaljevanje iz prejšnje številke ŠN) Na podlagi evidence programa za bonitete poslovanja Gvin in podatkov AJPES smo vzeli pod drobnogled poslovanje šentjurskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov, ki smo jih teritorialno razvrstili po krajevnih skupnostih. Upoštevali smo seveda tudi občino Dobje. Podatki so izraženi v tisočih evrov. Prvo število pomeni prihodke v letu 2008, številki v oklepaju pa prihodke v letih 2007 in 2006. Naslednje število pomeni čisti dobiček oz. dobiček, če gre za samostojnega podjetnika, v letu 2008, v oklepaju pa je dodan še podatek o uspešnosti v letih 2007 in 2006. Pogoj za uvrstitev na lestvico je bila četrtmilijonska realizacija oz. milijonska pri podjetjih s sedežem v Šentjurju. Planina pri Sevnici Družbe: 1. Tajfun d.o.o. 12.301,2 (14.625,7, 12.336,7), 464,0 (993,0, 527,3), 2. Asfalt Kovač d.o.o. 2.457,9 (1.810,0, 1.862,7), 80,4 (1,2, 141,6), 3. Vem trading co. d.o.o. 1.587,5 (1.049,9, 585,1), 31,3 (1,7, 9,9), 4. Montpreis d.o.o. 723,7 (853,7, 1.000,7), 3,3 (34,2, 57,8), 5. Larogo d.o.o. 252,0 (0,02, /), 35,6 (-1,8, /), S.p.: 1. Design Koželj 360,9 (473.3, 434,4), 4,4 (6,9, -1,6), 2. Boštjan Lončarič 320,8 (283,8 (197,8), 3,7 (0,2, 16,1), 3. Toro Roman Tovornik 250,9 (386,8, 212,9), 6,5 (-9,4, 2,7), ... Ponikva Družbe: 1. Slom d.o.o. 865,2 (1.026,3 (1.306,8), 42,0 (29,9, 2,1), 2. Li Ane d.o.o. 773,2 (520,6, 63,3), 54,4 (36,1, -36,2), ... S.p.: 1. Zuvar Srečko Zupanc - izbrisano februarja 2009 - 506,8 (427,4, 316,6), 64,0 (39,6, 28,2), 2. Izolaterstvo, splošno kleparstvo in krovstvo Franc Štor 496,9 (615,5, 843,7), 10,3 (22,8, 40,2), 3. Instalaterstvo Boris Rečnik 491,7 (407,2, 327,8), 47,8 (32,8, 23,5), 4. Instalacije Milan Kolar 431,0 (314,0, 288,1), 12,5 (17,9, 11,3), ... Prevorje Družbe: 1. Sama navitas d.o.o. 20,4 (0,3, /), 0,4 (-0,2,/), ... S.p.: 1. Nizke gradnje Anton Kladnik 523,3 (468,0, 292,0), 11,2 (12,9, 10,0), 2. ABC les Božidar Centrih 422,5 (275,4, 298,9), 23,1 (7,6, 14,1), 3. Prevoz blaga in okrepčevalnica Milan Obrez 333,2 (322,6, 314,6), 9,3 (9,1,15,1), 4. Milan Bevc 292,3 (265,9,270,5), 1,3 (1,9, 4,6), ... Slivnica pri Celju Družbe: 1. AMS storitve d.o.o. 1.668,6 (1.438,0, 629,9), 47,5 (38,8, 21,2), 2. Kupec d.o.o. 371,2 (334,4, 301,4), 5,1 (0,2, -8,2), 3. Dito d.o.o. 333,7 (133,9, 38,3), 74,0 (23,0, -7,0) S.p.: 1. Avtoprevozništvo, gradbena mehanizacija Jožef Arzenšek 445,7 (372,5, 470,8), 9,0 (7,5, 21,5), 2. Gostinstvo Franc Žurej 407,8 (469, 3, 291,5), 3,0 (8,0, 5,2), 3. Avtoprevoznik Marko Novak 390,2 (396,3, 115,6), 21,9 (23,2, 7,6), 4. Tehnična trgovina Krajcar Milenko Anzeljc 272,3 (268,2, 237,0), 8,4 (9,0, 5,3), ... Šentjur (KS Šentjur mesto in KS Šentjur - Ritnik) Družbe in zadruge: 1. Alpos d.d. 95.265,6 (70.241,9, 60.685,5), 208,6 (599,0, 411,8), 2. Farme Ihan - MPR d.o.o. 18.156,0 (18.919,8, 20.785,5), -657 (-557,4, 145,9), 3. Alpos Alu d.o.o. 14.184,4 (14.397,0, 13.280,0), 54,7 (53,0, 30,7), 4. Meja Šentjur d.d. 12.360,6 (9.613,0, 8.351,0), 230.8 (217,1, 83,9), 5. Tegometall inženiring d.o.o. 10.290,3 (7.836, n.p.), 27.8 (144,8, n.p.), 6. Kmetijska zadruga Šentjur z.o.o. 9.152,4 (8.300,5, 7.641,1), 51,3 (27,2, 11,9), 7. Tegometall oprema trgovin d.o.o. 7.494,5 (18.411,3, 26.112,1), -119,8 (-147,2, 1.534,7), 8. Kemoplast d.o.o. 6.299,7 (4.974,9, 3.505,0), 71,4, (201,8, 8,8), 9. Resevna d.d. 3.078,2 (3.085,2, 3.159,7), 21,0 (44,7, 10,0), 10. Maroles d.o.o. 2.949,4 (2.354,5, 2.438,2), 30,0 (33,2, 3,7), 11. FTA d.o.o. 2.884,0 (2.697,2, 1.671,9), 178,0 (144,2, 43,9), 12. Alpos proizvodnja orodij d.o.o. 2.814,5 (2.997,4, 2.772,2), 32,7 (58,6, 94,0), 13. Ceing 2.769,2 (2.183,9, 1.855,8), 39,9 (59,5, 38,2), 14. Alpos pohištvo d.o.o. 2.378,0 (1.906,4, 2.025,3), 16,6 (6,0, -113,7), 15. AMS Meding d.o.o. 2.343,9 (2.019,4, 1.750,3), 505,4 (367,6, 271,9), 16. Sloles d.o.o. 2.177,6 (1.843,7, 1.495.0) , 17. Bohor d.o.o. 2.039,0 (2.023,5, 3.242,6), 14,2 (20,2, -977,6), 18. Edicom d.o.o. 1.747,6 (1.164,5, 1.219,6), 5,3 (140,4, 15,4), 19. Kovi d.o.o. 1.741,5 (903,3, 982,8), 186,8 (125,9, 128,4), 20. JKP Šentjur d.o.o. 1.533,2 (1.480,4, 1.465,9), 3,4 (29,5, 40,5), 21. Simpl d.o.o. 1.443,9 (1.462,8, 792,0), 2,3 (108,4, 25,7), 22. Hani d.o.o. 1.413,6 (2.308,3, 1.480,7), 48,1 (61,3, 21,4), 23. Stonex d.o.o. 1.334,8 (1.418,2, 721,2), 204,3 (205,7, 34,3), 24. OdA-Ž d.o.o. 1.261,8(1.289,4, 1.140.0) , 3,2 (82,4, -26,1), 25. Komitent PK d.o.o. 1.248,7 (1.441,0, 1.256,1), 11,5 (21,3, 17,1), 26. Biooprema d.o.o. 1.198,5 (1.060,2, 1.039,4), 3,9 (11,2, -1,7), 27. Adheziv d.o.o. 1.169,4 (1.015,2, 1.087,0), 59,4 (44,2, 45,6), 28. RISS trade 1.024,6 (1.030,7, 991,3), 23,7 (28,9, 26,5), .. S.p.: 1. Akvonij Franc Zupanc 7.827,8 (7.326,4, 6.453,6), 11,2, 50,4, 59,5), 2. Anton Selič elektroinstalacije in trgovina 5.423,9 (5.262,8, (3.242,3), 96,4 (148,3, 39,7), 3. Protect servis Milan Gaberšek 4.124.7 (3.569,8, 3.427,4), 150,7 (123,8, 150.0) , 4. Steklarstvo Franc Majoranc 2.501,6 (2.619,8, 2.113,4), 45,7 (27,7, 71.6) , 5. Alojz Škorjanec - izbrisano junija 2009 1.984,4 (2.153,0, 2.146,9), 0,6, (21,9, 21,9), 6. Trgovina Pri VViharju Leon Selič 1.143,9 (1.089,6, 1.069,7), 13,1 (4,8, 3,1), 7. Transport Jožef Kukovič 896,0 (740,5, 693,9), 2,3 (7,6, 7,5), 8. Gradbeništvo Miran Johan 761,2 (936,5, 752.6) , 29,4 (88,9, 54,6), 9. MD 777 Darko Mavrič 647,0 (555,2, 318,6), 2,9 (6,7, 9.0) , 10. Kamnolom Jimmy Frančišek Škoberne 623,8 (433,7, 374,3), 44,0 (1,6, 7.2) , 11. Prevozništvo - vrtnarstvo Valner 600,3 (421,7, 326,7), 10,5 (10,9, 5,9), 12. Izd. drob. kovinskih predmetov Marija Močnik 526,2 (597,1, 474,5), 55,1 (80,9, 45.0) , 13. Izdelava in pakiranje embalaže Grdina Vladimir 515,0 (393,4, 386,1), 21,1 (19,1, 18,4), 14. Termix Željko Kosaber 451,5 (405,7, 294,1), 10,5 (2,3, 2,5), 15. Eurokor Gregor Korošec 446,2 (251,5, 139.2) , 15,2 (1,2, 2,9), 16. Vulkanizacija Mulej 441,5 (461,2, 403,7), 17,2 (19,2, 19.0) , 17. Avtotransport Marjan Zajšek 363.7 (365,3, 123,7), 15,1 (18,6, -9,0), 18. Gostišče Marjan Bohorč 351,6 (247,5, 207,8), 13,4 (11,8, 3,4), 19. Splošna mehanska dela Alojz Kovač 340.2 (213,1, 244,1), 21,8 (7,8, 8,2), 20. KOB Andrej Koželj 330,7 (342,9, 305,9), 14,8 (11,1, 6,3), 21. Poljedelski stroji Rafael Oset 322,6 (333,2, 376,4), 4,5 (4,9, 5,2), 22. Gradbena mehanizacija Damijan Romih 315,3 (326,4, 233,1), 16,4 (17,3, 12,4), 23. Santana Dejan Belej 313,3 (166,6, 118,5), 1,3 (2,7, 1,0), 24. Diverse inženiring Gregor Bizjak 308,7 (162,3, 183,9), 2,9 (2,2, 27,0), 25. Pekarna Benjamin Jager 302,5 (322,0, 262,9), -2,7 (-16,7, 3,1), 26. Kea Boštjan Kukovičič 294,6 (390,2, 413,0), 63,3 (45,1, 67,6), 27. Betonarna Alojz Lah 286,6 (228,2, 281,9), 28. Stavbno tesarstvo, krovstvo, kleparstvo Silvester Verhovšek 282,7 (521,4, 330,9), 5,4 (7,8, 2,8), 29. Inštalaterstvo Anton Zupanc 280,6 (212,1, 302,3), 17,3 (13,6, 14,7), 30. Mizarski servis Robert Oset -izbrisano januarja 2010 - 269,0 (274,3, 90,7), 12,9 (15,0, 8,2), ... Vrbno - Podgrad Družbe: 1. Arida d.o.o. 625,3 (556,1, 422,6), 49.2 (32,1, 40,1), 2. Dade Behring Austria Gmbh podružnica - izbrisano septembra 2009 - 578,2 (612,4, 530,6) 0 (0,0), 3. Automotive Synergies d.o.o. 472,0 (498,0, 425,7), 3,0 (2,1, 16,4), 4. M-Mobile d.o.o. 416,0 (/, /), -8,0 (/, /), 5. Gradnje Božič 374,4 (0,03, /), 9 (0,02, /), ... 1. Avtoprevozništvo Mirko Tovornik 590,5 (548,1, 558,4), -11,7 (4,7, 31,2), 2. Spl. gradb. dela in avtoprevoz. Ratko Božič 404,5 (595,7, 651,3), 5,5 (10,8, 15,1), 3. Avtoprevozništvo Marjan Romih 262,3 (441,7,400,0), 13,1 (18,9, 29,4), ... Največjih deset 2008 Družbe in zadruga: 1- Alpos d.d., Farme Ihan - MPR d.o.o., 2. Kea d-o.o., 3. Ahac d.o.o., 4. Alpos Alu d.o.o., 5. Hrib d o.o., 6. Meja Šentjur d.d., 7. Tajfun d.o.o., 8. Tegometall inženiring d.o.o., 9. Kmetijska zadruga Šentjur z.o.o., 10. Tegometall oprema trgovin d.o.o. Lestvica 2007: 1. Alpos d.d., 2. Farme Ihan - MPR d.o.o., 3. Tegometall oprema trgovin d.o.o., 4. Kea d.o.o., 5. Tajfun d.o.o., 6. Alpos Alu d.o.o., 7. Hrib d-o.o., 8. Ahac d.o.o., 9. Meja Šentjur d.d., 10. KZ Šentjur z.o.o. Samostojni podjetniki: 1- Akvonij Franc Zupanc, 2. Anton Selič elektroinstalacije in trgovina, 3. Protect servis Milan Gaberšek, 4. Steklarstvo Franc Majoranc, 5- Gradnje Gabrijel Polak, 6. Segon Klemen Šket, 7 Alojz Škerjanec, 8. Uka Jašari, 9. Trgovina Pri Wiharju Leon Selič, 10. Samopostrežba Golež Matjaž Golež s.p. Lestvica 2007: 1. Franc Zupanc s.p., 2. Anton Selič S P-, 3. Milan Gaberšek s.p., 4. Franc Majoranc S P-, 5. Milan Maček s.p., 6. Alojz Škorjanec s.p., 7. Gabrijel Polak s.p., 8. Klemen Šket s.p., 9. Leon Selič s.p., 10. Matjaž Golež s.p. Koroške trgovine kot šentjurska firma M prihodnje bodo na lestvico vplivale Koroške trgovine, ki so pred časom prevzele Resevno, od 14. decembra lani pa imajo sedež na Mestnem trgu 3 v Šentjurju. V letu 2008 so realizirali 9,3 mio prihodkov in imeli dober milijon dobička. Na državnem natečaju revije Mentor za seniorske literate Na natečaju je konkuriralo blizu 200 seniorskih piscev, od tega 34 iz Celjskega in Koroškega, 14 z Gorenjskega, 49 iz Severovzhodne Slovenije, 21 s Primorskega, 30 iz Dolenjske in Posavja ter 19 iz Osrednje Slovenije. V finale nas je prišlo približno 25, med njimi 2 člana šentjurskega literarnega društva - pesnika Ana Marija Justin in moja malenkost. S Celjskega je finalistka tudi Marija Rihter. Malo je manjkalo, da do finala ponovno ni prišla še naša Marija Plemenitaš iz Dobja ... Kar se mene tiče, sem to pot v finale prišel že tretjič, zato naprej baje ne smem več konkurirati. Na natečaj sem poslal dovoljeni maksimum 10 pesmi (v prostem verzu) in izbor aforizmov, vseh zelo raznorodnih in medsebojno različnih. Občinstvo na finalni prireditvi natečaja na Mozirskem sta najbolj navdušili ironični pesmi o tiranski učiteljici in pa o obiranju sadja. Področni ocenjevalec Peter Rezman iz Velenja, uveljavljeni slovenski literat in član slovenskega stanovskega društva literatov, o meni piše: »Rado Palir je že zdavnaj premagal patetično jamrarijo, ki jo mnogi tako vztrajno popisujejo, in se koščeni prekli s koso reži naravnost v votlo obličje, pri tem pa zna zarobiti svoj izpiljeni in urejeni verz prav po deško navihano. Ta večni iskreni Radov optimizem, ki zna pokukati iz najbolj trpkih pesmi, se mi zdi lastnost, ki se je ni mogoče naučiti, ampak jo človek dobi v zibel, da jo pestuje mimo vseh življenjskih čeri, in je pravi balzam, ko se pokaže v poeziji.« Urednica Mentorja Dragica Breskvar, slavistka in poznavalka naše književnosti, ima tudi visoko mnenje o meni: »Nekateri od avtorjev svoja besedila zasučejo ironično, (samo)posmehljivo, med njimi Rado Palir, npr. s hudomušno pesmijo o obiralkah sadja, ki jim otrok gleda pod krila, »da se od te črnine v njegovi glavi ves dan ni storil dan««. Po obeh citatih lahko povzamemo, da so moje cenjene pesniške značilnosti pravzaprav iste kot tiste, ki jih je zaznal moj prvi »uradni« recenzent ob izdaji moje prve in doslej edine samostojne pesniške knjige celjski literat prof. Marijan Pušavec, ki je svojo esejistično predstavitev moje poezije zaključil z besedami, ki so mi lahko v najvišji meri v čast: »Plemenita ponižnost, s katero so napolnjene Palirjeve pesmi, je upanje za človeštvo ...« Rado Palir Zlato priznanje za Zalo in Tajdo Predizbornega regijskega tekmovanja za 11. državno tekmovanje slovenskih citrarjev v Radljah ob Dravi sta se udeležili tudi citrarki iz Glasbene šole Šentjur Zala Hrastnik in Tajda Kranjc z mentorico Romano Javšovec. Obe sta odlično odigrali svoj program in se uvrstili med dobitnike zlatih priznanj. V soboto 6. januarja sta na 11. državnem tekmovanju v Žalcu potrdili oceni iz regijskega izbora in si priigrali zlati priznanji v svojih kategorijah. Podelitev zlatih priznanj je potekalo na državni praznik 8. februarja, na Konservatoriju za balet in glasbo v Ljubljani, kjer je 10 zlatih nagrajencev najprej nastopilo, nato pa je sledila svečana podelitev priznanj. Koncert je imel tudi simboličen pomen ob prizadevanjih citrarskega društva Slovenije za uveljavitev citer v srednješolski program. GŠŠ IZ KNJIŽNICE ŠENTJUR Bralna značka za odrasle se je prijela Šentjurska knjižnica je predprejšnji četrtek organizirala podelitev priznanj ob zaključku akcije Bralna značka za odrasle. Projekt so organizirali skupaj s Knjižnico Laško in ga s prireditvijo v počastitev dneva reformacije zaključili sicer že lanskega 30. oktobra, ko so se v Kulturnem centru Laško udeležili glasbeno-literarnega večera s Ferijem Lainščkom in Adamom Bicskeyem. Bralci so imeli na voljo dela več kot 30 domačih in tujih avtorjev s področja leposlovja in priročnikov. K akciji se je pridružilo 111 članov šentjurske knjižnice, predpisanih pet del pa je prebralo 88 ljudi. Znana je tudi vsebina bralne značke 2010, ki bo izhajala iz vsebine del francoske pisateljice George Sand in njenih sodobnikov ter slovenskih pisateljev, ki so živeli in delali v Franciji. Izbor ni naključen, saj Sandova izvira iz Provanse, kjer se nahaja tudi partnersko mesto Šentjurja Saint Florent sur Cher. Gradiva za novo bralno značko za odrasle so že pripravljena. Na prireditvi je s predavanjem sodelovala Alenka Rebula, pisateljica, pesnica in strokovnjakinja na področju psihologije, ki živi in dela v Trstu. Veliko se ukvarja z vprašanji (samo) vzgoje, s tega področja je tudi njeno najbolj znano delo priročnik Blagor ženskam. br V organizaciji PD Slivnica pri Celju seje 8. februarja navsezgodaj začel pohod iz Šentjurja proti Ponikvi, kjer si je kakšnih 20 kulturnih pohodnikov ogledalo ponkovške kulturne spomenike. Z vlakom so se iz Šentjurja odpeljali na Ponikvo, od tam peš nadaljevali pot do Slomškove hiše, kjer jih je sprejela Urška Slomšek. Mimo cerkve Svetega Ožbolta so šli na Ponikvo, si ogledali obe cerkvi, po poti so jih z domačimi dobrotami pogostili Ratajčevi. Na Hotunju so si ogledali tudi spominsko sobo Blaža Kocena, o njem je odpredaval Zlatko Zevnik, predsednik Olepševalno turističnega društva Ponikva. Tu je bil gostitelj Andrej Debelak (ekološka kmetija), lastnik hiše, v kateri gostuje razstava. V Šentjur so se vrnili preko Brezja, se ustavili pri Senegačnikih, ki še hranijo originalne Slomškove knjige. Tudi tukaj ni šlo brez pogostitve, za katero sta poskrbeli gospodinja Milica in soseda Danica Penič ... E. K. Pust je masten okrog ust - in nič več Pustovanje na mestnem trgu Na pustni terek 16. februarja so se od zime poslovile maškare tudi na mestnem trgu v Šentjurju, in sicer ob zvokih dua Alibi in animatorke Nine Pišek, v organizaciji Društva prijateljev mladine. Zbrala se je vse skupaj slaba stotina mladih, pa tudi najmlajših v spremstvu in celo v naročjih staršev... »Hopsasa drajsasa, pustne so šeme, hopsasa drajsasa, nič nismo lene ...,« zapoje Nina Pišek, ko jo prosimo za izjavo. Pove nam, da so maškare ob prvi spodbudi veselo zarajale, se predstavile, tiste pogumne pa tudi zapele in zaigrale v novoustanovljenem ansamblu Šentjurske pustne šeme. Ker je bilo poskrbljeno tudi za krofe in nagrade, seje rajanje končalo polnih ust in nič kaj praznih rok ... Skupinsko nagrado so prejeli lovec, Rdeča kapica in babica. Posamične nagrade so prejele pikapolonica, viking, piščanček, katre, princeska, hudiček, delavec, ... »Maškare svojih imen ne smejo izdati, zato so nagrade šle v roke pravljičnih oseb, živalic, in prav je tako!« dodaja Nina iz DPM. Društvo se zahvaljuje vsem sponzorjem in obljublja skorajšnja podobno slastna snidenja. Petkovo predpustno rajanje v KD V petek 12. februarja je bilo v šentjurskem kulturnem domu prvo pustno rajanje že dan pred pustno soboto, in sicer od sedme ure zvečer naprej. Prvo uro so plesišče zavzemali predvsem otroci, okrog osmih se je v dvorano vsul trop coprnic s čarovniško koreografijo, in od takrat se je plesalo in norelo kar nekaj ur, in to maske vseh zvrsti in »letnikov«. Prireditev je organiziralo podjetje Xena d.o.o, bila je odprte narave in vstop prost, manjkala pa ni niti pogostitev s prigrizki in pijačo, nagradami za posamične in skupinske maske in glasbenim nastopom SouIGrega - Gregorja Bezenška. foto: G. G., E. K. VDC - naša prva linija Ponkovljani - Unišani so običajno veliko lepši m/mi/Mi© Goričica 12a, 3230 Šentjur Tel.: (03) 749 10 00 Fax.: (03) 749 10 01 GSM: 031 627 924 041 627 924 SPLOŠNI SERVIS - kleparstvo - ličarstvo - mehanika BOGATA PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV prepisi in zavarovanja Vsak dan od 8. do 17. ure KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTJUR z.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 ŠENTJUR Tel: 03 574-33-15, 574-31-86 fax: 03 5743-624 Novo na tržnici v Šentjurju V prenovljeni prodajalni na tržnici v Šentjurju smo obogatili ponudbo: 1 Nudimo vam: sredstva za varstvo rastlin vse za bujno rast blakonskega cvetja, sadja in vrtnin usposobljeni trgovci vam bodo svetovali pri uspešni vzgoji vaših rastlin MOJ DOM Mestni trg 4, Šentjur tel.: 5741 - 655 odpiralni čas: vsak dan od 8h dol9k sobota od 8h do 13h v 1. nadstropju trgovine Resevna Šentjur ATECONIA Davčna hiša d.o.o. Urejeno računovodstvo je pogoj za pravilne poslovne odločitve. Nudimo vam vse vrste računovodskih storitev: knjiženje poslovnih dogodkov, obračuni plač, obračuni DDV, zaključni računi. www.ateconia.si SLIKARSKA RAZSTAVA MARIJE ARTIČEK: »Vse bo enkrat prešlo, toda KDAJ? V začetku januarja je v KD Gorica pri Slivnici razstavljala domačinka mag. Marija Artiček, prof. likovne umetnosti, likovna pedagoginja in knjižničarka v domači OŠ. Kratek program, v katerem so nastopile nepogrešljive Kresnice, je povezovala ? Gradič, nagovor je imel dr. Božidar Flajšman. V Slikah izražene prevladojoče teme je opisal z besedami, kot so zaskrbljenost in temačnost, osamljenost in omejenost, travmatičnost sodobnega časa itd., vendar v Marijini upodobitveni kreativnosti prežeto s sanjsko atmosfero, svetlobo brez padajočih senc, ki to atmosfero uprizarja kot nekakšna mitološka luč, ki skoznjo subjekt izgublja neposredno izkušnjo realnosti. »Življenje je izjemen dar, ki ga velja polno živeti,« je lahko tudi narativen podatek k slikarskemu izrazu ... Marija, kot je povedala, kar ni mogla verjeti, da med njenimi platni stoji toliko ljudi. Razstava je sad desetletja njenega dela, izbrana so bila zgolj najboljša. Slike nimajo podnapisov, ker jih po njenem ne potrebujejo: »Če slika nagovori opazovalca, potem je dobra, sicer bo šel pač mimo ...« In v vsaki je zgodba. V splošnem sama zase pravi, da kot vsi drugi tudi v svoji umetnosti išče cilj, svetlobo v življenju ... Po obisku sodeč je Marija zanimiva za domače ljubitelje kulture kot tudi širše v slikarskih krogih. Obiskovalcev je bilo kakšnih petdeset, po kratki pevski uverturi in predstavitvi Marije in njenega dela so bili povabljeni na ogled v labirint platen, nato še k prigrizku in pijači in neformalnemu čveku. E. K. Trojna koncertna doza Nedrje šentjurskega kulturnega dom oz. njegov zaodrni del, imenovan Prostor, je sinoči znova zadihal v minikoncertnih ritmih. Skoraj stotnija mladih, ki so očitno lačni takšnih dogodkov, ki so vse redkejši (nazadnje je bil podoben dogodek ob koncu oktobra), je uživala ob zvokih treh vabljenih zasedb. Kot skupni imenovalec vedno bolj oprijema tudi v naših zemljepisnih širinah. Najprej so nastopili Barely Modem, ki so bili edini prvič v Šentjurju. Zelo mlada zasedba je na tovrstnih prizoriščih precej iskana, zanje pa velja, da izvajajo nekakšen medgeneracijski most, zanimiv tako za mladež kot rockerje s kilometrino. God Damn It Boys veljajo za ene od adutov celjskega glasbenega podzemlja. Nastop so izpeljali lahkotno, njihov repertoar ne vključuje več preobilne komunikacije s publiko, ampak zgolj glasbo. Zasavski trojec We Can't Sleep At Night nekako najbolj zasleduje svetovne trende, njihova kombinacija rocka in elektronike pa je primerna tudi za publiko, ki prisega na nekitarske zvoke. Dodobra se je narajala tudi prisotna publika, marsikdo pa si je zaželel še kakšnega podobnega dogodka. Upamo, da ne bo treba čakati predolgo. br e BOJAN GUČEK, LASTNIK KOZJANSKE DOMAČIJE: Prihodnost je v prodajanju »nerazvitosti« Bojan Guček iz Dobja, pravzaprav izhaja iz vasi Gorica pri Dobjem, je mož z nešteto idejami. Optimist, ki ga tudi neuspehi ne spravijo s tira. Vizionar, navajen težkega kmečkega dela. Mož s nešteto talenti. Iz dveh propadajočih kozjanskih bajtic je naredil skoraj nemogoče. Turistično destinacijo s pridihom preteklosti. Muzej na prostem. Pravi, da je prihodnost za Dobje v trženju naše »nerazvitosti«, v trženju starega in pristni ponudbi našega okolja. Prihodnost je v ljudeh, ki bodo znali prodati to, kar se jim zdi sicer samoumevno. Po profesiji ste inženir elektrotehnike, poleg tega še komercialist, mojster domače obrti, samostojni podjetnik, poizkusili ste se v politiki. Ste torej mož z več talenti, med drugim lastnik Kozjanske domačije. Ali lahko izživite vse talente obenem? Temu ne bi rekel talenti, gre bolj za opis mojih dosedanjih izkušenj in del življenjske poti. V času študija sem bil aktiven v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru, da bi kaj zaslužil, sem delal promocije. To so bili začetki dela komercialista. Kozjanska domačija, takrat še hiša, tudi sega v tisto obdobje. Če odštejem študentsko »politiko«, kjer sem bil res uspešen, potem ne ostane nič omembe vrednega. Zagotovo ne uspem izživeti vsega obenem in v celoti. To mi uspeva v manjših paketih, ali pa sploh ne. Kdaj in zakaj ste se določili, da uresničite podjetniško žilico preko obnove in promocije starih kozjanskih domačij, ki bi se jih večina domačinov v stanju, kot so bile pred obnovo, že zdavnaj znebila? Ko smo bajtici podedovali, sta bili po vsesplošnem prepričanju bližnjih in daljnih sosedov za podreti. Še to se je komu zdelo preveč dela. »Pustite ju, da padeta skupaj,« niso bila tako redka mnenja. Starša sta celo razmišljala o prodaji. Pa da ne boste mislili, da se tudi njima ni zdela neumna ideja o obnovi. Saj ne znam povedati točno, zakaj, enostavno mi je bilo škoda, da gre vse v nič. In sem ju uspel prepričati. Pa še brata, sestro, punco, nekaj prijateljev, sorodnikov, sosedov .... pa tudi Ministrstvo za kulturo, ki je takrat ocenilo, da je projekt obnove dober in vreden državnega denarja. Saj ko gledam nazaj, so bili to res mali denarji. Ampak meni se je zdelo super fino, predvsem pa je bila to zame velika moralna podpora. Takrat je bil cilj menjava streh, da preprečim propadanje bajtic. Nič več. Podjetniške žilice in idej o promociji ni bilo nikjer. Še ne. Ampak so se kmalu začele dogajati nove in nove ideje ... Kaj je sploh Kozjanska domačija in kaj je v njej tradicionalnega, kaj modernega, kaj nudi gostom? Zelo na grobo, Kozjanska domačija je neke vrste muzej na prostem, ki ga zaenkrat tvorita dve bajtici. Prva na naslovu Repuš 13 »Pr' Šafarji« in druga na naslovu Ravno 13 »Pr' Matijat«.Tradicionalno je zagotovo vse, kar vidite na prvi pogled, ko se pripeljete do Kozjanske domačije. Če odmislite parkirišče, ki je davek sedanjosti. Uporabljeni so vsi tradicionalni materiali les, kamen in slama. Pohištvo je staro, originalno in ima zagotovo dušo. Tudi okolje smo skušali ohraniti kar se da avtentično. Prva bajtica je v celoti samo obnovljena in je pomemben spomenik kulturne dediščine naše preteklosti. So pa bili seveda potrebni kompromisi. Ker druga bajta ni samo muzej, ampak je tudi »turistična kmetija z nastanitvijo«, kot se glasi uraden naziv objekta, ima v svoji notranjosti kar precej dodatkov in uporabnih stvari sodobnega časa, brez katerih se turizma danes pač ni moč iti. Oziroma zakoni in predpisi tega niti ne dopuščajo. Gostom ponujamo oglede, domačo hrano in pijačo, po želji tudi kulturni program. Za orientacijo lahko povem, da so naše jedi strogo domače, iščemo nove stare recepte in uporabljamo sestavine ter hrano iz ekoloških kmetij. Zrezkov v omaki na Kozjanski domačiji ne boste dobili. Še gobovo juho bomo pripravili na vašo izrecno željo! Poleg 10 ležišč nudimo neokrnjeno naravo, prenočevanje pod slamnato streho. Prav posebej, vedno in do vsakega obiskovalca pa skušamo biti prijazni, naravni, pravi Kozjanci in Kozjanke. Kdo vam je svetoval pri obnovi domačije? Ogromno idej je nastalo kar doma. Saj ni nobena umetnost, samo dobro moraš znati presoditi, kako so o neki stvari razmišljali pred sto, dvesto ali več leti. Objekt, pa naj gre za hišo, hlev ali samo čebelnjak, ima načrte tako rekoč priložene. Saj se mogoče sliši preveč poetično, toda pri obnovi smo imeli osnovno vodilo, da morajo biti stvari v sorazmerju, smiselne in na mestu, kamor sodijo. Ne preveč, ne premalo, ne preveliko, bognedaj kar nekaj na pamet. Če seje le dalo, smo uporabili razmerje, ki je v naravi tako zelo razširjeno, da si misliti ne morete - zlati rez. Sam poslovni načrt, vso potrebno dokumentacijo in veliko praktičnih idej je prispevalo podjetje Open Doord.o.o. iz Ajdovščine, Irena Velikonja ter Iris Suban s sodelavci. Ja, žal bližje takih, ki bi si upali zagrizti v naš projekt, ni bilo. Za gradbeno dokumentacijo, statiko ter tehnične rešitve je skrbel Boris Kralj s p. iz Dobriše vasi, odgovorna konzervatorka je bila gospa Božena Hostnik. S ponosom pa lahko povem, da je nekaj tehtnih pripomb in idej dal tudi dr. Vito Hazler, etnolog in velik strokovnjak s področja stavbne dediščine. Potem pa so se ideje rojevale sproti, ko smo prišli do nepredvidenega problema. Se je recimo zgodilo, da si je sosed prišel sposodit neko orodje, pa je povsem slučajno navrgel odlično idejo, na katero ni prej nihče pomislil. Kdo so obiskovalci Kozjanske domačije? Tisti, ki so jim zanimive bajtice kot take, zgodbe iz tistih časov o ljudeh, ki so tu živeli. Ampak, če odgovorim na splošno: vrtci in osnovne šole, izletniki različnih izobrazbenih nivojev, podjetja in državna uprava ter družine in individualni gosti... Je Kozjanska domačija že dala zavetje kakšnemu zaljubljenemu paru, ki ježelel na pristen, kmečki način s pridihom modernosti uživati v ljubezenskem življenju, pod slamnato streho na starem »špampetu« in nenazadnje v jacuzziju? Dala je zavetje nekaj parom, tudi družine so že preživele noč pod slamnato streho, če in koliko so bili zaljubljeni in kako so uživali pod slamnato streho, ne vem. Prespati na Kozjanski domačiji ne pomeni samo »špampet« in masažno kad, zraven sodi domača večerja, ponoči mir, zjutraj petje ptic, kozjanski zajtrk, obisk zajce ali srna. Mestni ljudje opazijo tudi nekaj, na kar mi sploh nismo pozorni, na primer zvezde na nebu. Ima Kozjanska domačija za vas tudi kakšen višji filozofski pomen? Do tega trenutka je zame vse in nič, je moj življenjski projekt. Mislim, da ne gre za neko filozofijo, gre za sledenje ciljem in željam. Starša sta mi vcepila voljo do dela, jem rad, če je čas, spim, shajam pa tudi brez. Kozjanska domačija me je na nek način, kot pravi Kreslin v eni od svojih pesmi, »zacumprala«. Imate podporo družine? Občine Dobje? Imam podporo družine od samega začetka. Ker vem, da bosta tole prebrala tudi starša, se jima javno zahvaljujem za vse ure in ure pomoči, domače stroje, orodja, kosila, mamin kruh in očetove suhomesnate mojstrovine. Ko je bila kriza, sta posodila tudi denar, ali bila poroka za posojilo. Ves čas sta mi stala ob strani. Potem so tu brat, sestra, punca, žlahta, ki na srečo ni raztrgana plahta, sosedi, kolegi, prijatelji, sošolci, sodelavci. Ko bom naredil seznam vseh, ki so do sedaj sodelovali pri obnovi, in vsega, kar se na Kozjanski domačiji že dogaja, bo le-ta zelo dolg. Glede Občine in denarja si nisem nikoli delal utvar. Kar pa se tiče različnih soglasij, dovoljenj in druge birokracije, brez katere pa ni šlo, smo imeli in še imamo vso podporo. Pripeljali so nam kar nekaj zanimivih gostov, ki so nam dali koristne nasvete, ali pa bodo naši promotorji po drugih krajih Slovenije. Ob pomoči države so nam v celoti financirali lanski »Teden starih obrti in običajev«, kar je velika pomoč in hkrati priznanje. Kako vam uspeva pri »črpanju« denarja iz raznih skladov? Mislim, da smo edini v Dobju, ki smo poleg Občine uspeli na več razpisih. Prvič pred enajstimi leti, nato leta 2005, Kozjanska domačija je partner v projektu »Na poti z Guzajem«, ki je bil sofinanciran s strani evropskega Leader programa Lahko rečem, da se stroka ne deli na leve in desne, na črne in rdeče. Uspeli smo, ne glede na barvo vlade. Gre za vsote od nekaj tisoč do dobrih osemdeset tisoč evrov v letih 2005 in lani. Smo pa za kar nekaj časa zaključili s prijavami na razpise, Kozjanska domačija nas je finančno preveč izčrpala. Pa še razpisni pogoji se vedno bolj zaostrujejo. Banke so postale »trde«, denar se je sicer pocenil, je pa toliko težje priti do njega. Dejansko moraš imeti gotovino za celoten projekt na računu, potem pa lahko kandidiraš. Se ne izide. Toliko opevana evropska sredstva so za nas »male« postala nedosegljiva. Denar dobijo veliki, zdravilišča, hotelske verige, cerkev, če hočete. Ostali pa lahko pridemo najdlje do učne ali pohodne poti. Malo je vse skupaj rečeno posplošeno, ampak daleč od realnosti pa ni. Žal! Kako ocenjujete uspeh lanskega Tedna domačih obrti in običajev v Dobju? Osebno sem izjemno zadovoljen. Žal nam narava ni podarila še en dan sonca. Ampak, potem bi bilo pa že skoraj kičasto. Bil sem pozitivno presenečen nad pripravljenostjo mladih in tudi manj mladih za sodelovanje, nad obiskom in odzivi. Skoraj vsi, ki so prevzeli kakršnokoli zadolžitev ali organizacijo posameznega dogodka, so to izvedli domiselno in z vso resnostjo. Projekt je pokazal, da imamo še velik potencial, sploh pa, da ne smemo vse mlade metati v koš lenuhov in alkoholikov. Se imate za razvitega Kozjanca na nerazvitem Kozjanskem? Bi rekel, da še kar. Glede Kozjanskega pa menim, da nismo več tako nerazvito področje. Ta »nerazvitost« izginja, kar pa še je, postaja prednost. Samo pravilno jo moramo znati zapakirati in prodati. Tu pa smo še zelo nerazviti, zato bi nas moral pri tem početju še kdo podpreti. Kdo vas je uvedel v umetnost izdelave slamnatih streh? Bi se danes lahko preživeli le s to dejavnostjo? Kozjanska domačija in pa oče, ki nas je pred leti vse doma navdušil, da smo spet začeli izdelovati »škop«. Sicer pa sem imel vrhunske učitelje Skale Jakata iz Bukovja, »Nandeta« in Paridola, kasneje še Žagar Ivana iz Olimja. Pravi »majstri«, ki obvladajo slamokrovstvo do potankosti. Težko, da bi shajal samo s tem poklicem. Kljub vnebopijoči brezposelnosti jih skoraj ni, ki bi se jim dalo to početi. Pa ne gre za denar, enostavno se jim zdi prenaporno, dolgočasno. Na lokalnih volitvah se vedno znova preizkusite bodisi kot kandidat za svetnika ali župana. Ali še imate tovrstne ambicije? So za Dobje spremembe sploh potrebne? Sem se preizkušal, a vedno brez uspeha. Ne rečem, da nikoli več, a za sedaj sem te ambicije dal na stran. Ko bodo (bomo) večinsko ocenili, da so spremembe v Dobju nujne in potrebne, se bodo zagotovo tudi zgodile. Tudi Amerika je dočakala črnega predsednika, zakaj bi bil »Dubaj« kaka izjema. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Je za Dobje prihodnost v podeželskem vvellnessu? Kozjanska domačija, ki v dolgoročni verziji postane »vas«. Meni osebno je beseda »vvellness« tako grozen tujek, da že za to nima prihodnosti. Pa do takrat, ko bi Dobje lahko postalo znano po tem, bodo itak moderne druge stvari. Prihodnost je v trženju naše »nerazvitosti«, v ljudeh, ki bodo znali prodati to, kar se jim zdi sicer samoumevno. Potrebujemo več domačij, več lokacij in več ljudi, ki bodo v tem videli zaslužek. Zato pa nujno rabimo strategijo razvoja turizma v Dobju. Kolikor mi je znano, se tega do sedaj še nihče od nas ni resno lotil. N. P. F. V Kulturnem domu smo v čast državnega kulturnega praznika 5. februarja gostili Toneta Partljiča, ki je navdušil z »neslavnostnim« slavnostnim nagovorom, Območna izpostava JSKD je podelila priznanja ljubiteljskim kulturnikom, prireditev je organiziralo in izpeljalo domače Folklorno društvo. Dvorana je bila polna, kot ponavadi s primanjkljajem »mladeniške garde«. Župan Štefan Tisel je gosta gospoda Partljiča označil za Šentjurju sorodno dušo, ko pa naš dom kulture izhaja še iz časa njegovega socialističnega kulaka. Partljičeva dela, kot pravi župan, so sočna in domača. O slovenskem pisatelju, scenaristu, dramatiku, politiku in gotovo še kaj je imel na zalogi res zgolj hvalo in zahvalo. »Noben župan še ni rekel česa tako lepega o meni,« se je odzval Partljič. Po njegovem je Šentjur kraj, ki bi bil na zemljevidu kulturnih mest kar trikrat obkrožen. Pohvalil je Grdinovo zgodovino šentjurske identitete, novo knjižnico, Malgajev kip, železničarki muzej in Bučarjev notranji žar, pa celo našo direktorico knjižnice Osetovo. »Slovenci smo nadpovprečno kulturen narod, s hudičevsko navado, da se dajemo v nič ... Slomšek in Prešeren sta ključni slovenski osebnosti - en je delal grehe, drugi jih je odpuščal.« Partljič ni ostal dolžan niti Cankarju, seveda pa ni zaobšel politike - ki dandanes »vpliva na nas bolj od same usode«, kajti malo imamo možnosti narediti karkoli, dokler si narodi napovedujejo vojne, ko Slovenec že mori Slovenca brata, če citiramo Prešerna. Kultura naj bi in bi morala vplivati na politično kulturo, ki je skupaj s jezikom precej v krizi. Zanimiva je bila njegova opazka o večnih in povsod prisotnih konkurenčnih taborih, kar naj bi jih sokreirali tudi mediji... Prireditev je povezovala Nina Gajšek iz vrst folkloristov. »Tema je bila »Od zibeli do kruha«, pri čemer je zemlja prispodoba za zibel. S pesmijo in plesom smo prikazali sejanje, žetev, mačev in ples ob koncu del (delovni kozjanski plesi). Nazadnje smo »demonstrirali« pripravo kruha in mesenje v mentrgi. S tekstom in pesmimi smo prikazali veselje, delo, žalost; pač vse, kar spremlja pot kruha,« je povedala Tanja Gobec. Zgodbo so folkloristi odigrali in odplesali ob spremljavi ljudskih godcev z gostoma Francijem Šustrom in Francijem Jazbinškom, sodelovali so tudi Ljudski pevci s Prevorja. Zelo všečno in z zabavnimi pripovednimi »intermeci« v kozjanskem narečju ... Nagrade za izstopajoče domače kulturnike ljubitelje so letos prejeli Ljudski pevci iz Dramelj, Ljudski pevci s Prevorja, Polonca Kitak, Katarina Jenšterle, Gledališka skupina OŠ Planina, MePZ Akvonij Zarja Šentvid in literat senior Rado Palir. Na sprejemu v Ipavčevi hiši je bilo »tradicionalno« sproščeno, ob dobri pijači in jedači, spet brez posluha za vegetariance ... Nagrajenec Rado Palir, finalist državnega literarnega natečaja za seniorje, o pomenu priznanja zanj: »Glede na to, da gre za nekakšno občinsko Prešernovo nagrado in pa glede na moj izpričani lokalpatriotizem mi kot priznanje mojemu mnogoletnemu literarnemu udejstvovanju vsekakor veliko pomeni. Prejel sem jo že drugič zaporedoma, dejansko pa sem se že trikrat uvrstil med zmagovalce državnega literarnega natečaja za seniorske pisce. Dodam še, da nas je tam moških komaj za vzorec - amatersko pesnjenje je po vsem videzu domena žensk ...« O Partljičevi tezi, da sta kultura jezika in politična kultura povezani in v krizi: »Vse vrste kulture so medsebojno povezane, ker so antiteza barbarstvu in primitivizmu ter ker se v njih v najvišji meri udejanjamo kot človeška bitja, kar se nujno mora odražati v kulturi medčloveških odnosov. Torej tudi jezikovna in politična kultura morata korelirati, za takšno njuno sinergetsko funkcioniranje pa se lahko polnokrvno uresničujeta le v vzdušju resnične svobode in demokratičnosti. Glede tistega o krizi pa le vprašanje: Kaj pa danes ni v krizi?« In še ocena letošnje prireditve in nastopa folklornikov: »Vsekakor pozitivno, četudi s kakšnim pridržkom: bila je prijetna, gledljiva, z dobrim scenarijem in jasnimi sporočili, vendar pa brez kakšnega razvidnega presežka. Prikaz našega domačega folklornega bogastva je v času nihilističnega anarholiberalizma, globalizacije in vsesplošnega diktata kapitala nujno potreben, ker prispeva k naši slovenski identiteti, kajti drugače nas bodo številčnejši in mogočnejši narodi, podobno kot tudi naš jezik, dobesedno pometli iz zgodovine. Kar se tiče pevske komponente prireditve, bi od ljudskih pevcev pričakoval kaj več od skromnega dvoglasja - na Kozjanskem sem bil večkrat priča bogatemu štiriglasnemu ljudskemu petju. Vsa čast pa ljudskima umetnikoma Osrečkemu in Bohorču: tako se to dela! Angažiranje Toneta Partljiča za govornika na predstavi pa je bil sploh zadetek v črno, saj je izrekel stvari, ki so vredne našega stalnega premisleka in samospraševanja.« E. K. 100 let Kmetijske šole 10. nadaljevanje Pouk čebelarstva in prizadevanja za čebelarsko šolo Na kmetijski šoli so imeli do leta 1915 čebelarske tečaje. Pri vodenju tečajev sta se menjavala učitelj Miloš Levstik in sodnik dr. Anton Zdolšek. S šolskim letom 1924/25 je postalo čebelarjenje Čebelnjak« v šolskem sadnem vrtu nadkontrolor Anton Kosi, ki je tudi oskrboval čebele, po letu 1930 pa župnik H. Peternel. Učitelji na kmetijski šoli Šentjur so bili aktivni čebelarji in člani čebelarske podružnice v Št. Juriju ob južni železnici. Tak podatek najdemo v Slovenskem čebelarju (letnik 30, št. 3, 01. marca 1927), ko je podružnica imela redni občni zbor za leto 1927. Za načelnika so izvolili ravnatelja kmetijske šole inž. Valentina Petkovška, za tajnika profesorja na kmetijski šoli inž. Franca Kropivška, za blagajnika Rudolfa Ferleža, za odbornika pa Vinka Fidlerja in Franja Čretnika. Aktivnosti za ustanovitev čebelarske šole v Šentjurju so pričeli že leta 1926. Šli so do samega kralja. 13. marca 1926 bil sprejet predsednik »Saveza« na avdienci pri kralju, da na podlagi sklepa osješkega kongresa prosi kralja, da bi bil prestolonaslednik zaščitnik vseh jugoslovanski čebelarskih društev. Ko je kralj slišal razlago o koristih čebelarske šole, je tudi obljubil, da bo čebelarski zakon še v istem letu predložen skupščini. Izrazil je tudi željo, da ga naj predsedstvo „Saveza“ večkrat obvesti o delovanju pospeševanja čebelarstva in o njegovem stanju. (Skrajšano po prispevku, objavljenem v letniku 29, št. 5 z dne 01.05.1926.) V št. 5, letnika 29 je bil tudi prispevek J. Esiha iz Loč z naslovom »Koristi šolskega čebelnjaka,,. V članku razberemo, da imajo čebelarji premalo sodobnega znanja za ekonomsko uspešno čebelarjenje. Avtor čebelarje deli v skupino starokopitnežev, ki se trdovratno držijo ustnega izročila svojih očetov, in skupino nevednežev, ki so se sicer prijeli naprednega čebelarstva, imajo pa zaradi pomanjkanja znanja velike izgube. Avtor meni, da bi vzorno urejeni šolski čebelnjaki uspešno vplivali na razvoj umnega čebelarstva. Ob nedeljah popoldan bi bila pri čebelnjakih predavanja in prikazi praktičnih del s čebelami. Tako bi naši čebelarji pridobivali splošno in temeljno znanje v teoriji in praksi ter navodila o pravilnem čebelarjenju, čebelnjak naj bi bil šolska last, šolsko čebelarstvo naj bi vzgajalo uspešne čebelarje in utrjevalo tudi pozitiven odnos do naše avtohtone kranjske čebele. Kralj je podpisal ukaz za ustanovitev posebne enoletne šole za Piše mag. Nevenka Cmok čebelarstvo v Št. Juriju ob južni železnici, ki naj bi se priključila obstoječi kmetijski šoli v Št. Juriju. Toda le v upravnem oziru, v strokovnem pa bi bila samostojna. Učenci naj bi se izobrazili tudi v oskrbovanju sadnega drevja in zelenjadarstva. Toda komaj je bil na ukaz kmetijskega ministrstva vstavljen v proračun za leto 1926/27 večji znesek za ustanovitev šole, so se začele spletke. O tem malo kasneje. Minister je na osnovi ukaza in dodeljenih sredstev v proračunu predložil kralju v podpis ukaz o ustanovitvi šole v št. Juriju ob južni železnici. Kraj šole je bil s proračunom določen, vendar so se pojavila nasprotovanja. Urednik Slovenskega čebelarja Avgust Bukovec v članku Ali je jugoslovanskim čebelarjem čebelarska šola potrebna? odgovarja nasprotnikom šole z utemeljitvami potrebe po šoli. Ni navajal nobenih imen, navajal je samo objavo članka v časopisu Slovencu št. 81 z dne 10. aprila 1927. To je objavljeno v poročilu o nekem sestanku eksporterjev čebel, ki je bil v mesecu marcu 1927 na Selu pri Žirovnici na Gorenjskem. Šola v Šentjurju ni dobila šole za čebelarje. Šoli v Šentjurju je ostal čebelnjak in predmet čebelarstvo v šolskem programu priključen ustreznemu predmetu. BI Kranjska čebela Ko sem leta 1957 prišla v Šentjur, je čebelnjak še stal in predmet čebelarstvo je bil priključen sadjarstvu. Franc Knez, absolvent šentjurske šole, ki je ostal na šoli kot inštruktor, je skrbel za čebelnjak, čebelice in praktične vaje z učenci pri čebelah. Ko je kmetijska šola izgubila pravico upravljanja s šolskim posestvom (1962 leta), je Knez postal upravnik posestva v sklopu Kmetijskega kombinata. Za šolske čebele pa je skrbel Rudof Ferlež. Kmetijska šola v obdobju od 1918 do 1941 Kmetijska šola je po 1. svetovni vojni prišla v novonastalo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev ( SHS ), ki se je kasneje preimenovala v Jugoslavijo. Ureditev in organizacija kmetijske šole, kakor tudi učni načrt šole so ostali skoraj nespremenjeni, spreminjala se je le uprava. Ivan Belle je ostal ravnatelj še naprej do svoje smrti leta 1924. Kot ravnatelj mu je sledil krajše obdobje Franc Kropivšek (1924 do 1925). Za F. Lahom je nastopil kot ravnatelj Valentin Petkovšek, kar je bil 11 let (1925 do1936 ). Za V. Petkovškom je bil imenovan za ravnatelja Rado Lah. R. Lah je bil ravnatelj do pričetka 2. svetovne vojne (1936 do 1941 ). (se nadaljuje) g) LUCIJINA REPORTAŽA Tako, spoštovane bralke in dragi bralci, vse kaže, da se mojim reportažam hudo slabo piše, mislim tistim delom, ki se nanašajo na Dobje. Dobjanski podžupan Merij namreč ne pozna heca, zašpecal meje pri celjski sodnici Ingrid in ta mi je v luftu prisodila mesec in pol zapora, ker da sem popljuvala dobro ime in čast njegovih sinov ter njihovih registriranih, manj registriranih in neregistriranih partnerk. Zaenkrat samo pogojno, ker sicer bi zdaj že pisala reportažo pod naslovom Izza rešetk Starega piskra. Kar bi mi sicer predstavljalo velik umetniški izziv, ampak, saj me poznate, jaz ljubim svobodo in tej svoji ljubezni sem pripravljena položiti na oltar tudi svoj novinarski ponos. Le zakaj pa naj bi se obešala na nekakšno nedefinirano love story, ki me prav nič ne vznemirja, poleg tega pa celo še nekateri dobjanski občinski svetniki nimajo pojma, kaj ti dve nežni angleški besedi pomenita, kaj šele, da bi zadevo lahko skapirali povprečno zvesti občani. Če mi verjamete ali ne, res me figo briga, s kom seksajo podžupanovi sinovi, in prav nič mi ne bo na primer težko zapisati, da podžupan Merij neskončno ljubi svojo zakonito ženo in mu na kraj pameti ne pade, da bi brez potrebe skakal čez plot, kajti to bi navsezadnje utegnilo biti tudi čisto res. In če je tako kreposten oče, so gotovo prav takšni tudi njegovi sinovi, ki kajpada prav zato nikoli niso imeli kakšnih grešnih misli, kaj šele dajanj glede županove komijevke. Žal se spet ne bi vedelo, na katerega morebitnega grešnika med tremi podžupanovimi juniorji naj bi se ta izključujoča možnost nanašala, kot tudi ne, ali na mater županjo, ki je brez dvoma prva violina županove trgovine, ali na ono drugo. Ampak to razčiščevanje pa res ni moj problem. Če Dobjani ne upajo vprašati podžupanovih sinov, ali pa ti tega morda res ne vejo, naj lepo naredijo občinski referendum in demokratično odločijo, kaj je res in kaj ni. Tako, to bi bilo vse o Dobju. Če bi še nadaljevala, bi se mi lahko spet kaj zareklo, pa bi me Ingrid takoj vtaknila za mesec in pol za rešetke. Prav gotovo je veliko bolj hvaležno, da se posvečam Štefu in njegovim, ki so za hece veliko bolj dojemljivi. Štefa bomo v jeseni ponovno soglasno izvolili za župana, kar je edino prav in bogu dopadljivo. Pa ne zaradi njegovega izjemnega branja cerkvenih beril, navsezadnje bi ga pri tem dobrodelnem poslu lahko brez škode in bolj profesionalno nadomestila javnoskladna Anita, ampak predvsem iz praktičnih preventivnih razlogov: Štef ima zadovoljene že vse svoje zemeljske potrebe in je zato totalno imun na morebitne materialne skušnjave, ki pa bi utegnile biti usodne za kakšnega javorskega Jožefa, mladinskega Markota ali koga drugega med zelenokljunci, ki si vroče želijo na županski stol. Samo poglejte, kako racionalno je Štef razdelil tistih nekaj deset tisoč evrov, ali pa vsaj večji del vsote, ki so nam jo ljubeznivo podarili graditelji naše čistilne naprave. Izključno zato, da ne bi po nemarnem obremenjeval Mirinega Odbora za šport, če že ne tudi vseh občinskih svetnikov. Če bi bil pokvarjen, bi mirne duše in povsem zasluženo vse sam pobasal, pa ne bi niče niti muksnil. In ko sem že pri športu, mu moramo priznati, da je otvoritev obnovljene telovadnice in razglasitev naj športnikov Šentjurja spravil skozi podobno uvidevno, ob idealni uri sredi dneva, samo zato, da ni motil niti delavnega procesa še zaposlenih proletarcev niti zasluženega popoldanskega ali večernega počitka ministra Lukšiča, prosvetarjev in športnikov. Osebno se pa s Štefom aboslutno strinjam, da koncesije za uporabo šentjurskega športa ne da Vladotu iz Javorja, ker ta človek je totalno neizobražen, saj še Šentjurskih novic ne bere. Poleg tega pa je še doma s kmetov, ti pa nikoli niso imeli pravega filinga za šport. S Partljičem na kulturni proslavi je Štef sploh v polno zadel žebljico na glavico. Kak domači kulturnik, recimo nagrajeni pesnik Rado, bi nam težil s svojim svetoboljem, morda pokritiziral domačo kulturno sceno ali celo zdeklamiral kakšno svojo pesem, skratka živi obup, Partljič pa nas je nasprotno za male denarje razvedril z večno zelenimi vici in smo vsi prešerno razpoloženi zapustili Prešernovo proslavo. Še besedico o občinski Eriki. Sicer ne vem, kaj misli početi z njo hudobni Marko skupaj s krvoločnim opozicijskim krdelom občinskih svetnikov, upam pa, da bo vsaj Janšev ponkovški Joža naročil svojim, da morajo biti z njo izjemno nežni. Ker ženska je pač občutljiva in SDS ima za tovrstne osebnosti vedno občutek. Že tako ima težave, ker ji je povsem zastala gradnja nadomestne hišice pod Križem, ampak sedaj, ko v občinsko gradbeno sceno spet prodira njen zidar iz Rogaške, ki bo lahko mimogrede kaj postoril tudi na njenem gradbišču, upam, se ji bo obrazek morda le spet razjasnil. Urednik mi je sicer odločno prepovedal, da bi komentirala Šentjurčanova uvodničarja, namreč mamo in njenega dojenčka, ker bi to sodnica Ingrid spet lahko razumela kot žalitev. Le zakaj ne bi smel dojenček pisati uvodnikov? Res pa je tudi, da bi bilo prav in bogu dopadljivo, če bi bil na sliki tudi očka tako pametnega dojenčka. Vaša Lucija Interventna številka: 113 Policija Šentjur: 03/7464150 POLICIJSKE CVETKE Šentjur, 12. 1. - Lastnik je prijavil, da pogreša lažji polpriklopnik za osebni avtomobil, ki seje medtem nahajal pri sorodniku, ki si ga je sposodil.________ Šentjur, 13. 1. - Oškodovanka je po dalj časa trajajočem oklevanju policiji prijavila nasilje njenega partnerja, ki je sedaj v postopku._______________________________ Dramlje, 14. 1. - Po povzročeni nesreči je s kraja nesreče prehitro odpeljal voznik belega golfa z LJ tablicami, ki so ga izsledili 23. 1.________________________ Grobelno, 15. 1. - Na vlaku se je neki mladenič grdo vedel, zato so ga na Ponikvi prestregli možje v uniformah. Šentjur, 15. 1. - V okolici mesta si je grupa mladcev naročila za 100 EUR jedače in pijače, ki pa jo pri zapuščanju lokala skozi okno očitno niso imeli namena plačati._________________________ Šentjur, 15. in 18. 1. - Policisti so najprej naleteli na voznika, ki je imel močan alkoholni zadah, a si ni upal pihati. Tri dni kasneje so s ceste odstranili še enega pijanega voznika. ______________________ Šentjur, 19. 1. - Pri železniškem prehodu pri Cevarni je prišlo do trčenja, kjer je povzročitelj odpeljal naprej, a ga je pri bližnjem semaforju dohitel očividec, mu iz kontaktne ključavnice vzel ključ in mu tako preprečil nadaljnjo vožnjo! Naknadno ie ubežnik napihal ..._________ Šentjur, 20. 1. - Policisti so rednemu prekrškarju zasegli avtomobil. Ponikva, 20. 1. - V bližini naselja je pri zasebniku bivalo pet tujcev, ki niso imeli urejene dokumentacije. Tujce so izgnali, o njihovem »menadžerju« pa policisti niso poročali. Gorica pri Slivnici, 21. 1. - Občan z Javorja je opozoril, da so madžarski državljani po hišah ponujali razno blago. Izkazalo se je, da tega ne bi smeli početi. Dramlje, 22. 1. - Češki tovornjakarje z avtoceste narobe zavil in na ozki poti na Straži na Gori zdrsnil s ceste. Morda se ne bi izgubili, če ne bi pil._____________ Šentjur, 23. 1. - Nova manjša nesreče s pobegom na Cesti Kozjanskega odreda, vendar so voznika tudi tokrat izsledili. Šentjur, 26. 1. - V hiši v Šibeniku je zagorelo je pri stiku dimnika z leseno oblogo in nastalo za 10 tisočakov škode. Šentjur, 27. 1. - Policisti so ustavili voznika, ki pri sebi ni imel dokumentov, kasneje pa so ugotovili, da se je lažno predstavljal in da gre za serijskega kršitelja, zato so mu zasegli vozilo.___ Blagovna, 28. 1. - Nekdo je iz trgovine v Lokarju odpeljal 15 plinskih jeklenk. Šentjur, 28. 1. - Nekdo je z vozila pri ŠC Šentjur odtujil tablici, malo kasneje pa je z golfom 4 bele barve natočil gorivo pri OMV. Seveda brez plačila. Šentjur, 29. 1. - Policisti so zabeležili nekaj novih grafitov, škoda pa menda ni huda.___________________________________ Ponikva, 29. 1. - Policisti so moškemu, ki je na železniških tirih skušal storiti samomor preprečili nakano, ki jo je neuspešno ponovil še čez tri dni. Sedaj je v oskrbi v voiniški bolnišnici._________ Dramlje, 29. 1. - Na avtocestnem počivališču so neznanci iz parkiranega tovornjaka, medtem ko je voznik spal, spumpali 200 litrov diesla._____________ Šentjur, 3. 2. - Policisti so dvema Romunoma zasegli avtoradio in tri izvenkrmne motorje. Avtoradio je bil sicer ukraden že leta 2001!___________________ Šentjur, 7. 2. - Enega od sosedov je zmotilo, ker je med pluženjem snega po cesti nekaj snega izpred sosedove hiše naneslo ob ograjo njegovega doma. Ker sam snega ni želel, mu ga je hotel takoj vrniti. Zadeva je povzročila nekaj vroče krvi in intervencijo policije.____ Šentjur, 7. 2. - V okolici mesta lastnik psa nevarne pasme, kljub opozorilom, ni primerno zavaroval, saj se štirinožec prosto sprehaja. Z občanom, ki seje počutil ogroženega, je lastnik celo skušal obračunati. Izrekli so mu globo, svoje pa bo rekla tudi veterinarska uprava. Šentjur, 8. 2. - Na kulturni dan so policisti dobili obvestilo, da v Zlatečah neznanci kradejo nafto. Policisti so okoli polnoči v Bukovžlaku prijeli štiri fantiče, ki so to počeli oo kraiih_______________________ Šentjur, 9. 2. - Bivši fantje nadlegoval nekdanje dekle, kljub temu, da to že živi z drugim moškim, zato ga je pisno prijavilo, policisti pa so spisali ovadbo. Šentjur, 11. 2. - Z železniškega muzeja so neznanci znova sneli žleb. Šentjur, 13. 2. - Policisti so ustavili voznika iz Kozjega, ta pa je napihal kar 0,44 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zaskrbljujoče pri vsem tem je zlasti to, da je šlo za voznika začetnika. Šentjur, 15. 2. - V okolici mesta se je pri družini znova vnel prepir v roki soproga pa se je zabliskal tudi nož, zato so mu izrekli prepoved približevanja. Šentjur, 15. 2. - Pri postopku z enim izmed osumljencev so policisti zasegli večje število nabojev za pištolo za katere ni seveda ni imel dovoljenja. Šentjur, 19. 2. - Neznanci so v nočnih urah kurili ob steni vrtca. Ogenj je zajel in uničil elektro omarico. Na mamicah svet stoji Če jemljete življenje preveč resno, kje je njegova privlačnost? (Egmont, Goethe, Johann Wolfgang von, 1749-1832) V celjski porodnišnici so od zadnje objave do 4. febrarja rodile naslednje mamice: 15.1. Ksenija Kolar z območja Dramelj - dečka, 22. 1. Manuela Šakič z območja Šentjurja - deklico, 24. 1. Esih Martina z območja Grobelnega - deklico, 25. 1. Maja Tifengraber z območja Šentjurja - dečka, 28. 1. Kornelija Šentjurc z območja Gorice pri Slivnici - deklico, 4. 2. Bojana Župane z območja Šentjurja - dečka, 4. 2. Nina Krč z območja Šentjurja -dečka in 4. 2. Darja Jošt z območja Planine pri Sevnici - deklico. Čestitamo! V začetku meseca so nas iz PR službe Splošne bolnišnice Celje obvestili, da zaradi preobremenjenosti zdravstvenega osebja od 10. februarja ne bodo več zbirali in medijem posredovali poimenskih podatkov mamic. Po našem laičnem mnenju tovrstno zbiranje informacij ne terja toliko administrativnega dela, da ne bi bilo obvladljivo. To smo celjski bolnišnici, ki je poimenske objave, za katere so sicer otročnice sicer dale soglasje, prenehala pošiljati celo pred napovedanim rokom, tudi sporočili. S podobno pobudo se nam je pridružil še vsaj en medij z območja Celjskega, vendar nam iz SB Celje niso odgovorili. e m bi! lahko vodil Mira Jazbec (45), samostojni knjižničarski referent, že 24 let »inventar« šentjurske knjižnice, od leta 2006 občinska svetnica SDS in predsednica Odbora za šport, že od leta 1994 živi za nogomet. V šentjurskem nogometu je bila že vse od čistilke do administratorke, sekretarke, in v letih, ko je bil klub brez predsednika, tudi vršilka dolžnosti predsednika. Od leta 2008, ko je klub dobil predsednika Frenka Trobca, v klubu nima formalne funkcije, neformalno pa še vedno pomaga pri pravno formalnih in organizacijskih zadevah NK Mladi upi. Gospa Jazbec, širša šentjurska športna javnost vas je bolje spoznala leta 2005, to je v času znamenitega spora v Športni zvezi Šentjur (ŠZŠ) in nastanka alternativne športne asociacije, ki se je poimenovala Zveza športnih društev Šentjur (ZŠDŠ). Zdi se, da od takrat v šentjurskem športu ni prave »komande«. Prosim, če na kratko povzamete vzroke takratnega spora in kako se je zadeva končala. V tisti spor sem bila v začetku vključena bolj kot opazovalka in ne kot akter. Šlo je za to, da je skupina športnih pedagogov zlobirala prevzem vodenja ŠZŠ in začela po svoje kreirati šentjurski šport. Športni delavci, ki smo bili na tak način izločeni iz dogajanja, se takšnih svojevoljnih postopkov seveda nismo mogli razveseliti. Nič ne bi bilo narobe, če bi ta skupina, katere idejni vodja je bil Vlado Artnak, zavihala rokave in začela pošteno delati, toda nasprotno seje prav kmalu pokazalo, da so v ozadju preveč ozki interesi šolskega športa in športnih pedagogov. Eden od dogodkov, ki je bil neposreden povod za upor več kot polovice športnih društev, je bilo na primer nepomembno vprašanje sejnin, ki si jih je novo vodstvo nesramežljivo izplačevalo, medtem ko je možica športnih delavcev po društvih in klubih, tudi tistih na vrhunski ravni, leta in leta delala na moralni pogon. Tako se je zgodila ustanovitev alternativne ZŠDŠ, in vrsto let smo imeli v Šentjurju dve športni organizaciji, ki sta si pridno nagajali, organiziranost športa v Šentjurju pa je pešala. Vsem športnim delavcem je bilo jasno, da takšna razdvojenost športu ni v korist, ne nazadnje smo zaradi tega izgubljali proračunska sredstva, nismo dobili profesionalnega organizatorja športa, ki nam ga je sicer Občina ponujala, izgubljali smo vpliv na razvoj športne dejavnosti in infrastrukture ... Kot predsednica Odbora za šport sem se čutila dolžna nekaj ukreniti. 25. januarja 2008 sem organizirala posvet, na katerem so se predstavniki obeh športnih zvez (Vlado Artnak, Aco Pepevnik, Darko Plahuta, Ludvik Žafran, ...) odločili za eno krovno športno organizacijo, za ŠZŠ. Mene so pooblastili, da sestavim 5-člansko komisijo, ki bo pripravila nov statut in organizirala ustanovni občni zbor. Dogovorili smo se, da bodo v komisiji poleg mene še en predstavnik šolskega športa, en predstavnik tekmovalnega športa in dva predstavnika rekreativnega športa. Toda do realizacije tega sklepa ni prišlo, ker je naše delo tako kot običajno napadel Vlado Artnak. Telefonskim klicem, očitkom, napadom ni bilo ne konca ne kraja, nazadnje se je športni pedagog, ki sem ga želela imeti v komisiji, odpovedal tej funkciji, in takrat sem se glede na sklep posvetovalnega sestanka odločila, da še nismo dovolj zreli, da kaj spremenimo. Ostala nam je sicer ena športna zveza, to je »Artnakova« ŠZŠ, toda od sklepa o novih pravilih in drugačnem pristopu ni ostalo ničesar. Ali občinsko vodstvo z županom na čelu ni znalo, ali ni hotelo urediti skaljenih odnosov v športu? Politično vodstvo občine in tudi občinska uprava sta poskušala zgladiti nesporazume že leta 2005, vendar se je ta poskus spremenil v očitke in napade s strani ŠZŠ. Glede na to, da gre za civilno sfero, v tisti situaciji ni bilo možno ukrepati drugače, kot se je. Finančno so podprli samo tisto, kar sta zvezi glede na poročilo in prijavo prikazali, nobeni se ni dajalo prednosti. Omejili so tudi sredstva v občinskem proračunu za delovanje ŠZŠ in ZŠDŠ, ker delo, ki bi ga naj organizaciji opravljali za šport, ni bilo opravljeno. Kot sem slišal v kuloarjih, ste 22. januarja letos spet imeli »spravni« sestanek z občinskim vrhom in spet niste uspeli? Tako kot stvari razumem jaz, smo ostali na različnih bregovih. Vodstvo ŠZŠ (Aco Pepevnik in Vlado Artnak) sta na sestanek prišla z osmimi famoznimi točkami, ki so prave, vendar nimajo konkretne podlage, kar se tiče klubov in društev s področja tekmovalnega in rekreativnega športa. Do tu je bilo še vse v redu, toda zapisana stališča UO ŠZŠ, ki smo jih po tem sestanku prejeli udeleženci sestanka, niso potrjevala tistega, kar je bilo dogovorjeno. Lahko rečem, da spominjajo na nekakšen ultimat ŠZŠ oziroma Vlada Artnaka, ki ŠZŠ nesporno obvladuje. Če organiziranost športa ne bo takšna, kot si jo je zamislil on oziroma »njegova« ŠZŠ, športna zveza ne bo sodelovala pri občinskih športnih projektih. On in njegova ekipa zahtevajo nekakšno pogodbo z občino, s katero bi dobili v roke škarje in platno. Ne bi bili pooblaščeni le za organizacijo občinskih športnih projektov, temveč bi imeli odločilno besedo pri razpolaganju z javnim denarjem. Bili bi tudi tako rekoč izključni strokovni servis športnim društvom in klubom, šolskim športnim društvom, občinskim službam, in bi tudi zastopali civilne interese športa nasproti občinske oblasti. Nič ne bi bilo narobe, če bi bila njihova stališča mnenje in ne direktiva, sodelovanje in strokovna pomoč pa tisto, kar ti izrazi res pomenijo. Žal v tem dokumentu ni niti besede o novih pristopih in novih merilih. Osebno kot predsednica Odbora za šport se s takšnim pristopom absolutno ne strinjam. Najprej hočem videti dobro analizo stanja v športu in predlog strategije razvoja športa, in ne nazadnje tudi vedeti, kaj ŠZŠ konkretno razume pod izrazi strokovna pomoč društvom, in katerim društvom, ter strokovna pomoč šolskim tekmovanjem? Do takrat lahko razumem le, da se športna stroka oz. športni pedagogi spet vsiljujejo v športna društva, kjer so bili prisotni zelo malo oziroma jih sploh ni bilo. Glede na informacije, ki jih imam, sami niso v stanju strokovno organizirati niti šolskega športa, za kar so pravzaprav zaposleni in plačani. Sicer pa po mojem mnenju šolski šport v ŠZŠ sploh ne sodi. Da o monopolu zastopanja t.i. civilnih športnih interesov niti ne govorim. Toda, ali niso prav zgoraj naštete »famozne točke« v pristojnosti športne krovne organizacije? Da, se strinjam, so, toda ne takšne športne organizacije, kot nam jo ponuja vodstvo sedanje ŠZŠ. Šentjurski šport krvavo potrebuje nekoga, ki bo resnično pomagal športnim društvom in ki bo s konkretnim delom pokazal, da mu je šport prvi interes, to pa žal sedanja ŠZŠ in njen ideolog Vlado Artnak zagotovo nista. O tem smo se šentjurski športni delavci že neštetokrat prepričali, zato mislim, da v ponavljanje te zgodbe ne bomo pristali. Delo je zahtevno, vodstvu občine predlagam, da za začetek poseže v športno sfero s finančno podporo za profesionalca v obliki zaposlitve za polovični delovni čas. To bi bil vsaj v začetku velik doprinos k organiziranosti športa. Imam občutek, kot da je Vlado Artnak prvi in največji problem šentjurskega športa? Ne, seveda to niti približno ni, je pa eden od vzporednih in sorazmerno pomembnih negativnih dejavnikov. Je športni strokovnjak, na področju atletike je njegov doprinos izredno velik, in to cenim in spoštujem, vendar pa on ni tisti, ki bi lahko usmerjal in vodil šentjurski šport, ki ga držijo pokonci zagnani ljubitelji, ki celo v klubih, ki nastopajo v prvi ali drugi državni ligi, delajo brez plačil. Posmeh njihovemu delu bi bilo, če bi imeli ŠZŠ, ki si za svoje seanse, ki so se največkrat izkazale kot sejanje razdora, izplačevali celo sejnine. Ljudje, ki gledajo na šport predvsem skozi prizmo takih in drugačnih interesov, šentjurskega športa ne morejo voditi in dvigniti na ustrezno raven. Kaj pa so glavni problemi šentjurskega športa? Denar in organiziranost. Za šport gre vključno z investicijami 3,5% proračunskih sredstev, od tega za programe in delovanje tekmovalno kakovostnega in rekreativnega športa 0,98%. Res je, da v zadnjem obdobju sredstva za ta ljubiteljski oziroma civilni šport iz leta v leto počasi naraščajo, vendar je tega denarja še vedno relativno malo. Če samo pogledate NK Mladi upi, ki ima 8 selekcij, to je aktivnih okrog 200 predvsem mladih športnikov, da Še za osnovne stvari v športu nimamo, od tod tudi moj predlog, da bi se nekomu za delo na področju organizacije in dela z društvi plačale vsaj štiri ure. Obseg potrebnega dela je sicer veliko večji, za začetek bi pa mogoče le bilo dovolj. Kako boste kot predsednica Odbora za šport vnaprej urejali šentjursko športno sceno? Moje pristojnosti so skromne. Vodstvu igramo v 2. državni ligi tudi s selekcijami kadetov in mladine, pa iz proračuna dobimo 25.000 €, kar ne predstavlja niti četrtine potrebnih sredstev za preživetje kluba. V drugih občinah npr. Šmarju, Slovenskih Konjicah tej športni panogi namenijo veliko več. Vodstvo kluba se krepko namuči, preden zbere potrebno vsoto, da lahko zadosti tekmovalnim in licenčnim kriterijem. Verjetno niso prav nič na boljšem košarkarji, atleti in drugi. Kdo razporeja občinski športni denar in kako ga razporeja? Vaš Obor za šport? V prvi vrsti občinski svet s proračunom, na podlagi poročil in razpisa ga občinska uprava razdeli v skladu z merili skupaj s komisijo, ki jo v ta namen imenuje župan. Odbor za šport je s tem seznanjen, daje tudi predloge, nima pa nobenih pristojnosti odločanja. Tako z merili kot z odločitvami občinske uprave sem kar zadovoljna, so pravični, sredstva pa so žal omejena. In spet Vlado Artnak. Atletski klub menda dobi iz proračuna 10.000 €, ima pa v primerjavi z vami menda zelo malo članov? Formalno jih ima prav gotovo veliko, saj vpisnice v klub delijo po razredih, realno pa naj bi aktivno delala le peščica atletov. Ampak to so govorice, konkretnih podatkov nimam. Vsekakor čestitke Martini Ratej in njenemu trenerju in tudi atletom, ki so se pod strokovnim trenerskim delom Vlada Artnaka uspeli uvrstiti na seznam kategoriziranih športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Bi bila ustanovitev športnega zavoda ustrezna rešitev za šentjurske razmere? Ne bi bila. Imamo odločno premalo sredstev, da bi si lahko privoščili tako drago nadgradnjo. občine in Občinski upravi lahko le predlagam, kar se dogovorimo na Odboru za šport, in upam, da mi bo vodstvo prisluhnilo. Glede na to, da je v tem mandatu Odbor za šport prvič samostojno telo, da so v tem odboru člani pravi ljudje, bom poskusila pridobiti pooblastilo, da skupaj z občinskim oddelkom za družbene dejavnosti in ob sodelovanju z društvi, klubi in ŠZŠ pripravimo analizo in strategijo razvoja športa. To sicer ni naloga Odbora za šport, ki je delovno telo občinskega sveta, toda kot vse kaže, nimamo druge ustrezne organizacije, ki bi neodvisno od politike, kot pravi ŠZŠ, organizirala, sodelovala in zastopala civilne interese. Zaradi vseh dosedanjih neuspelih poskusov priti do sporazuma s sedanjo ŠZŠ je brez dvoma potrebna odločna beseda občinskega vodstva. Toda, ali je realno pričakovati od občinskih mož, ki so interesno različno usmerjeni, takšno odločno besedo? Javna tajna je namreč, da se župan Tisel na šport ne spozna, podžupan Artnak je zaščitnik brata Vladota in atletike, Korže nogometa, Palčnik pa košarke? To pravire vi, jaz imam svoj pogled in odgovor na to vprašanje vsekakor presega moje pristojnosti kot predsednice Odbora za šport. In še nekaj. Govori se, da ste športni klubi kar izdatno financirani »pod mizo«, to je s strani različnih izvajalcev občinskih investicij? Nič ne vem o dodatnem oz. izdatnem financiranju »pod mizo«. O tem boste morali vprašati v klubih. Odbor za šport s tem denarjem zagotovo nima nič. FK IZ KK ŠENTJUR Izpuščena najlepša priložnost Takšna priložnost, kot seje šentjurskim košarkarjem letos ponudila v Pokalu Spar, se bo težko še kdaj. V predtekmovanju so izločili Zasavje, ki je svojo zmagovito serijo pričelo prav po izpadu iz pokalnega tekmovanja. Glede na razmere v drugih ekipah pa je bilo tokratno sodelovanje šentjurske ekipe na zaključnem turnirju obdano s tihim upanjem na veliko presenečenje v obliki nastopa v finalu. Zimske počitnice ekipa Damjana Novakoviča izkorišča za podvojeno treniranje, saj se bo pričel najbolj intenzivni del sezone. Liga za prvaka še ni povsem zagotovljena, neuvrstitev pa bi vsekakor bilo razočaranje. SuperSandi! 23. 1.: KK Šentjur : KK Elektra Esotech 89:83 (26:19, 17:14, 21:30, 25:20). Dosežki: Čebular 42 (količnik 48, 3x3, 10 ON nad), Lapornik 13 (3x3), Crenshavv (13 as.), ... Domači so na krilih Čebularja in v končnici razigranega Lapornika vknjižili pomembno zmago v tretjem zaporednem regionalnem derbiju. Šalečani so zadnjič vodili v 36. minuti, ko je bilo 70:72. Sledile so tri šentjurske bombe z razdalje, Ručigaj pa je blokiral v drugem polčasu razigranega Koštomaja. V končnici so igralci obeh strani precej grešili pri prostih metih, domača zmaga pa ni bila ogrožena. Parklji vrnili s premajhno mero 30. 1.: KK Parklji : KK Šentjur 74:65 (14:16, 23:19, 22:17, 15:13). Dosežki: Crenshavv 23 (5x3, 3/13 za 2), Čebular 16, Lapornik 12, ... Brez obolelega Ručigaja so bili Šentjurčani lahko veseli, da so v medsebojni primerjavi s Parklji na koncu na boljšem v smislu danih in prejetih košev na tekmah obeh nasprotnikov (za 2 točki, op. p.). Gostje so do 18. minute še vodili, potem pa je domača vrsta uspešno branila vodstvo do konca srečanja. Zlasti slab je bil šentjurski met za 2 točki (36 %), domači pa so obenem prevladovali pod obročem, saj je trojec Šimovič, Jovanovič, Alispahič skupaj vknjižil le 6 točk, od tega le en koš iz igre. Ruči najkoristnejši igralec kroga 6. 2.: KK Šentjur : KK LTHcast Mercator 85:73 (21:12, 17:25, 16:18, 31:18). Dosežki: Čebular 28 (5x3), Ručigaj 22 (4x3, 10 skok.), Crenshavv 15 (9 as.), V končno primerno segreti dvorani so zaradi sneženja nekaj manj številni gledalci pozdravili novo zmago, pri kateri zaradi poškodbe gležnja ni zaigral Lapornik, prvič v sezoni pa je za 4 minute zaigral Palčnik. Lestvica: 1. Krka in P. Zasavje 13 (zmag) - 5 (porazov), 3.-4. G. Slovan, Zlatorog 12-6, 5. Helios 13-6, 6. Šentjur 10-8, 7,-8. Hopsi, Parklji 9-9, 9.-10. LTHcast M. 7-11, ... Kot že tolikokrat v tej sezoni v Hruševcu je odločitev o zmagovalcu padla v zadnji četrtini. Po Čebularjevem izenačenju z razdalje na 59 je Sebič domače s trojko povedel v vodstvo, ki ga niso izpustili iz rok do konca tekme. Za najvišjo razliko je s trojko ob zaključnem zvoku sirene poskrbel Ručigaj, ki je dosegel dvojnega dvojčka in si s tem čestital za 30. rojstni dan. Končno znova uspel naskok na Obalo 13. 2.: KK Luka Koper : KK Šentjur 86 : 92 (22:24, 17:19, 21:19, 18:16, 8:14). Dosežki: Čebular 25, Šimovič 22, Alispahič 12, Lapornik 11, ... Šentjurske ekspedicije na Bonifiko so bile vse od decembra 2005 neuspešne, tokrat pa je zmaga prišla po podaljšku, ki ga ob boljšem izvajanju prostih metov ne bi bilo. V dodatnih petih minutah so do izraza prišle izkušnje gostov, ki so po odhodu Kunca z igrišča prevladali in se veselili 10. zmage v sezoni. Nič od sanj o presenečenju 18. 2.: KK Geoplin Slovan : KK Šentjur 87:85 (19:28, 25:15, 29:11, 14:31). Dosežki: Čebular 19 (10 ON nad, 8 skok., 1/7 za 3), Crenshavv 16 (6 izg. ž., 1/7 za 3), Alispahič 14, Šimovič 11 (5/5 za 2), Ručigaj 10,... Pri Slovanu je Dragič, ki je letos v izjemni formi, zmogel le za pet minut igre. Vseeno so se odlepili s fantastično serijo trojk, tako da so Šentjurčani zadnjo četrtino pričeli z 19 točkami zaostanka. V zadnjem napadu sta bila Crenshavv in Alispahič nenatančna, dogovor med minuto odmora pa je bil met za tri oz. čisto polaganje. Trener Novakovič je bil s predstavo izjemno nezadovoljen, uporabljal pa je pridevnike kot kriminalno ipd. br Marcus Crenshavv v zadnjem obdobju ne zmore prikazati solidne strelske predstave IZ ŠRK KOŠI ŠENTJUR Odprte možnosti za končno tretje mesto Tri kroge pred koncem tretjeligaškega tekmovanja se košijem ob dobrih predstavah obeta možnost, da prvenstvo zaključijo na solidnem tretjem mestu. Po šoku po kazni Korošcu in Mavrinu so varovanci Kristijana Košaka, ki je zaradi premajhnega števila igralcev na tekmah prisoten v športni opremi, pričeli prikazovati boljše predstave, in le malo je manjkalo, da bi premagali tudi Ruše, kjer so še nekaj minut do konca imeli lepo prednost. 23. 1: Ruše : ŠRK Koši Šentjur 85:79 (27:25, 13:22, 21:16, 24:16). Dosežki: Zorko B. 28, Polenek 12, Verhovšek 12, Jug 10, Pirih 10, ... 30. 1.: ŠRK Koši Šentjur: Koroška 86:77 (25:21, 19:14, 24:16, 18:26). Dosežki: Verhovšek 23, Zorko B. 17, Polenek 14, PinterT. 12, ... 6. 2.: Miklavž : ŠRK Koši Šentjur 72:75 (20:21, 11:16, 16:16, 25:22). Dosežki: Zorko B. 19, Pirih 15, Pinter 11, ... Lestvica 3. SKL - vzhod: 1. Nazarje 9 (zmag) - 1 (poraz), 2. Ruše 8-2, 3. Savinja 7-3, 4. ŠRK Koši 6-4, 5. Lenart 5-4, 6. Miklavž 4-5, 7. Konjice-Zreče 3-6, 8. Slovenj Gradec 1-9, 9. Koroška 0-9 Spored tekem v 3. SKL - vzhod Sob., 27. 2.: Nazarje : ŠRK Koši Šentjur (19.00) Sob., 6. 3.: ŠRK Koši Šentjur : Savinja (19.00) Sob., 13. 3.: Konjice-Zreče : ŠRK Koši Šentjur (19.00) Ponikva izključena iz MKL V Medobčinski košarkarski ligi je zaključen redni del tekmovanja. Polfinalna para sta ŠD Šmarje in Dren Lesmont ter Lipca Rogaška in Vitanje. Še do nedavnega je bila Ponikva, ki je bila lani končna zmagovalka, na tretjem mestu, a so ekipo zaradi incidenta na eni od domačih tekem izključili iz tekmovanja. Tradicijo košarkarskega druženja nadaljujejo veterani Ponikve in Vitanja, ki so se srečali že več kot 20-krat, pred kratkim v Noordungovem kraju. Veterani Šentjurja bodo odločali na zadnji tekmi Le še krog je do konca veteranskega tekmovanja, kjer so Šentjurčani v konkurenci štirih ekip trenutno točko za Kozjani, s katerimi se bodo za dokončni primat pomerili na zadnji tekmi. V predzadnjem krogu so Šentjurčani ugnali Podčetrtek, največ točk pa sta prispevala Grajžl (30) in Urbanija (13). br NOGOMET: 7. MARCA NADALJEVANJE PRVENSTVA V 2. SNL V znamenju zime in spremenjene ekipe Šentjurski nogometaši bodo s prvenstvom v 2. SNL nadaljevali 7. marca, ko bodo v Športnem parku gostili okrepljeno Krško. Moštvo je ponovno doživelo kar nekaj kadrovskih sprememb, varovancem Oskarja Drobneta, ki načeloma ostaja samo trener, ne gre na roke niti zima v najboljši izdaji, saj sneg otežuje priprave. Glavni in realni cilj je obstanek v drugoligaški konkurenci. MALI NOGOMET Zaključeni zimski ligi na Ponikvi Pretekli vikend se je tretjo sezono zapored zaključila Zimska liga malega nogometa na Ponikvi. V članski konkurenci seje merilo 10, pri veteranih pa 9 ekip. Če bi na zadnji tekmi Prijatelji ugnali Bogi Team, bi imele kar tri ekipe enako število točk, vendar drameljska ekipa ni dovolila presenečenja in se veselila končnega uspeha. Med starejšimi nogometaši so slavili »senčilarji«, ki so lani bili predzadnji. Člani Izidi zadnjega kroga, 21.12.: Koble - Dramlje 3:8, Lav pivo - Čebelice 3:0 (b.b.), Prijatelji - Bogi Team 2:8, ŠMD Blagovna - Alfagrad 5:13, KMN Ponikva - Villachalop 9:6. Lestvica Ekipa: T Z R P GR TOČ 1 Bogi Team 9 9 0 0 +66 27 2 Alfagrad 9 8 0 1 +54 24 3 Prijatelji 9 7 0 2 + 16 21 4 Dramlje 9 5 0 4 -10 15 5 Lav pivo 9 5 0 4 -3 15 6 Koble 9 4 0 5 -21 12 7 KMN Ponikva 9 3 0 6 -10 9 8 Villachalop 9 1 1 7 -32 4 9 ŠMD Blagovna 9 1 1 7 -27 4 10 Čebelice 9 0 2 7 -33 2 Strelci: 45 - Roman Iskrač (Alfagrad), 30 -Miha Golob (Bogi Team), 21 - Rok Bolko (Bogi Team), 20 - Robert Blaževič (Bogi Team), 19 - Davor Verbič (Villachalop), ... Veterani Izidi zadnjega kroga, 20.12.: MD777 - Elektro Kerš 13:5, Nirvana - Dobje 8:4, Pegy - Veplas 13:5. Lestvica Ekipa: T Z R p GR TOČ 1 MD777 7 7 0 0 +28 21 2 Elektro Kerš 7 5 0 2 +17 15 3 Pegy 7 4 0 3 +2 12 4 Veplas 7 4 0 3 -1 12 5 Nirvana 7 3 1 3 -2 10 6 Jakob 7 2 1 4 -8 7 7 Ponikva 7 2 0 5 -13 6 8 Dobje 7 0 0 7 -23 0 Strelci: 21 - Boris Ograjenšek (Elektro Kerš), 19 - Nuraga Džakulič (Veplas), 16 - Stanko Drobne (MD777), 13 - Damjan Jazbec (MD777), ... Matjaž Vojsk vpoklican v reprezentaco Član futsal prvoligaša KMN Dobovec, ki je tri kroge pred koncem rednega tekmovanja na 5. mestu, je bil vpoklican v reprezentanco, s katero bi moral v ponedeljek in torek gostovati v Romuniji, a je sodelovanje zaradi službenih obveznosti odpovedal. br Z izjemo nekaj zadnji dni vreme ni bilo zaveznik šentjurskih nogometašev. Zima je pokazala zobe, tako da je bilo v Športnem parku praktično nemogoče trenirati. »Dvakrat tedensko smo vadili na umetni travi v Celju, seveda pa to klubu prinaša dodatne stroške. Težko je reči, kako dobro smo pripravljeni,« je kratko in jedrnato enomesečne priprave ocenil trener Oskar Drobne. Ekipa kljub slabemu vremenu z nabiranjem kondicije ni imela težav, vprašanje pa je, kako bo z uigranostjo v prvih krogih. 7. marca v Šentjur že prihaja zadnjeuvrščeno, a močno okrepljeno Krško (angažirali so celo dva Poljaka), Vratar Dejan Fideršek je član šentjurskega nogometnega kluba že vse od leta 1994. črnogorski obali. Šentjurski klub kajpada nima denarja za priprave v toplih krajih. »Veliko vprašanje je tudi, kaj pomaga, če se moštvo teden dni uigrava v idealnih razmerah, potem pa mesec dni igra tekme v blatu,« je realen Drobne, ki bo moral ponovno računati na nekoliko spremenjeno zasedbo. Šentjurski športni park sicer ni bil takšna »avtobusna postaja« kot v preteklosti, vseeno pa je prišlo do nekaj menjav. Klub so med drugim zapustili vratar Matjaž Kastelic (Dravinja), Dalibor Peša (Malečnik) in Senad Jahič (Šmartno). Kapetan Uroš Gorenak je zaradi poškodbe do nadaljnjega izgubljen, zelo verjetno je, da bo celo končal z aktivno kariero. Prišla mladinski reprezentant in 41-letni veteran Šentjurčani bodo med novimi močmi lahko računali predvsem na podmladek celjskega prvoligaša, z dvojno registracijo bo lahko nastopalo sedem igralcev, vsi so mlajši od 20 let. Med njimi je tudi mladinski reprezentant Slovenije in udeleženec evropskega prvenstva v Ukrajini Anel Omerovič. Seveda pa bo angažma obetavnih mladincev odvisen od potreb celjskega prvoligaša, vsekakor pa bo nabor kakovostnih in motiviranih igralcev v veliko pomoč trenerju Drobnetu. No, dres Šentjurja pa bo nosil tudi od večine okrepitev enkrat starejši nogometaš: kar dobrih 41 let namreč šteje Branko Žibert, ki je v preteklosti s klubom že sodeloval kot strokovni sodelavec, nekdanji igralec Olimpije pa je še vedno aktiven tudi na igrišču, nazadnje je igral v Avstriji. Med izkušenejše okrepitve lahko štejemo tudi 26-letnega Dejana Podbrežnika, ki je nazadnje igral na Islandiji. Nov obraz je tudi 22-letni Uroš Umek, prihaja iz kranjskega Triglava. Iz Celja se je vrnil Matej Centrih, nova obraza sta tudi Nino Dirnbek in še en povratnik, vratar Goran Vrejič. Ta se bo za mesto prvega vratarja potegoval s 36-letnim Dejanom Fiderškom, enim najbolj zvestih članov šentjurskega kluba. Nastopal je že v prvem drugoligaškem obdobju pred desetimi leti, sodeloval pri ponovnem ustanavljanju kluba, vmes celo nekaj časa igral kot napadalec. Fideršek je z nekaj izjemnimi obrambami navdušil tudi na prvi letošnji prijateljski tekmi s Celjani, ki so sicer zmagali s 7:0. Šentjurčani so kasneje sicer ugnali mladinsko zasedbo Celjanov, v prijateljski tekmi s Šmarjem pa je bilo 2 : 2. Zanimivo, da je na eni tekmi zaigral tudi Oskar Drobne, vendar le zaradi tistega dne nepopolne ekipe. »Ne da se dobro opravljati obeh vlog,« pravi 35-letni Oskar Drobne, ki bo kot trener s Šentjurčani skušal doseči osnovni cilj: obstanek v 2. SNL. Boj se začenja 7. marca, ko bo ob 15. uri v šentjurskem Športnem parku gostovalo Krško. Šentjurčani nato odhajajo v Črnomelj k Beli Krajini, 21. marca pa se bodo doma pomerili z Muro. L. H. 0 NAGRADNA KRIŽANKA r — — — Šentjurske I 0 NOVICE | Nagradna križanka lFEBRUAR 201 Oj Nagrade za januarsko križanko podeljuje gostilna Kajzler, prejmejo pa jih Matilda Vouk s Kamenega, Veronika Flis iz Celja in Marinka Lorbek iz Šentjurja. V___________________________________________________________________________________________J VICI Žena peče jajca za zajtrk. Nenadoma vdre v kuhinjo njen mož: “Pazi. PAZI! Dodaj se malo olja! ... Oh, Bog! Pečeš jih preveč naenkrat. PREVEČ! Obrni jih! ZDAJ JIH OBRNI!!!. . Potrebuješ več olja. Joj! KJE bomo našli VEČ OLJA? ZAŽGALA se bodo! Pazi... PAZI! Rekel sem ti da PAZIM NIKOLI me ne poslušaš, ko kuhaš! Nikoli! ... Obrni jih! Pohiti! Si NORA? Si res TOTALNO znorela?? ... Ne pozabi jih posoliti. Veš, da vedno pozabiš na sol. Posoli. POSOLI! POSOLI!!!« Žena ga zaprepadeno gleda: »Pa kaj je s tabo? Misliš, da ne znam speči nekaj jajc?« Mož mirno odgovori: »Ne, samo hotel sem ti pokazati, kako se počutim, ko vozim.« Dva možaka sta tiho ribarila in pila pivo. Potem Janez reče: »Mislim, da se bom ločil s svojo ženo, že 2 meseca ni govorila z mano.« Ivan ribari naprej in počasi pije pivo, ter reče: »Raje premisli Janez, tako žensko je težko najti.« Janezu je umrla žena. Dal je postaviti nagrobni spomenik in nanj napisati: “Tu leži moja žena, jaz pa počivam v miru.” Pride Janezek v spalnico in vidi mamo, kako ga očku vleče. Janezek ves šokiran reče: “IN POL VI MENE K PSIHOLOGU VOZITE, KER Sl CUZAM PRST!!!" “Kako te je pa včeraj zvečer sprejela žena, ko si prišel tako nabrgljan domov?” “Vame je metala rožice." “Kaj takega!" “Ja, samo iz lončkov jih pa ni dala." Žena se vrne domov in pove: “Bila sem pri jasnovidki. Plačala sem ji dva tisočaka in povedala mi je, da me ne ljubiš več!” “To bi ti jaz lahko povedal brezplačno.” “Kaj naj storim, da mi bodo zrasle prsi?" je nesrečno zavzdihnila žena. “Čisto enostavno!” ji je rekel mož. “Vzemi toaletni papir in se briši med dojkama!” “In ti misliš, da bo to pomagalo?” “Seveda bo! Če na riti deluje, bo tudi na prsih!” “Kako grozno modrico imaš! Si padla?” “Ne, mož me je udaril!" “Pa sem mislila, da je na službenem potovanju.” “Jaz tudi." 0 vin. SCENA občinski redar in komunalec! Ej Zvonko, si kmetijec ali trgovec? Vzamite, jaz vem, kaj je lakota! Gospa, ne me šlatat, sem grozno žgečkljiv! Vsake drobtinice je škoda! tusklub|ujf ELBATRADE - KO MRAZ IN ZIMA NISTA VEČ VAŠ PROBLEM Alpos ALU, d.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 2 3230 Šentjur T: +386 (0)3 7462 750 F: +386 (0)3 7462 770 E: alu@alpos.si W: alu.alpos.si Aktivirajte preko spleta na www.tus.si ip 150 izdelkov priznanih blagovnih znamk, «p tudi do 40 % ceneje, tp izberite vaših 10 najljubših, v aktivirajte jih pri blagajni ali na www.tus.si, v kupujte jih kar 3 mesece ugodneje! tus klub| gospodinjske in tehnične lestve aluminijasti zabojniki sušilci za perilo prodaja / informacije: 03 7462 750 Aktivirajte vaših 10 najljubših in jih 3 mesece kupujte kar do 40 % ceneje! Engrotuš d.d., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje