Vaša ekscelenca! Visoki zbor! Pred nekaj desetletji bi uèitelj filozofije ob zaèetku dejavnosti v novem delokrogu go- tovo videl svojo nalogo v tem, da pred oè- mi svojih slušateljev razvije podobo svojega posebnega filozofskega sistema. Pred nekaj leti pa bi nasprotno imel za pri- merno, da se v enakem primeru izreèe o me- todi svojega raziskovanja: o tem, ali je po nje- govem èloveški duh zmo`en, da s pomoèjo in- tuitivne ustvarjalne zamisli in apriorne kon- strukcije postavi zgradbo spekulativnega vede- nja; ali èe podobno kot naravoslovec ne poz- na nobene druge poti do resnice, kot sta pot opazovanja in izkušnje. Ali èe upa, da se bo z drznimi krili dvignil kvišku in z enotnim po- gledom pregledal celotno resnico ali pa se bo zadovoljil s tem, da v podrobnostih odkrije in utemelji stavek za stavkom, resnico za resnico. Danes je polo`aj znova spremenjen. Teda- nja borba je konèana: vprašanja, ki so bila takrat nerešena, so pojasnjena. Nobenega dvoma ni veè, da tudi v filozofskih stvareh ne more biti druge uèiteljice, kot je izkušnja, in da ni bistveno, da z enim samim genial- nim metom predstavimo neki popolni sve- tovni nazor v celoti, ampak da lahko filozof tako kot vsak drug raziskovalec samo korak za korakom napreduje na svojem podroèju. Toda nekaj drugega vzbuja pomislek. Za- stavlja se vprašanje, ali bo tudi takšen skro- mnejši podvig uspel, in ali je v filozofskih vprašanjih sploh mogoèe doseèi resnico in gotovost. Neizpodbitno je, da filozofija ni dele`na velikega zaupanja. Zelo na splošno imajo ljud- je cilj, ki ga je izbrala, bodisi za prikrito po- dobo, skozi lupino katere ne zmore prodre- ti noben umrljiv pogled, ali pa za razrešitev klobèièa, prepletenega s številnimi nitmi, ki ga ne zmore razplesti nobena èloveška roka. Veèina meni, da zato filozofije pravzaprav ne moremo prištevati k znanostim. Raje jo pri- merjajo z astrologijo ali alkimijo. Tudi ti dve sta se nekoè imenovali znanosti: toda sedaj ni nobenega razumnega èloveka, ki ne bi imel celotne astrologije in celotne alkimije z nje- nim kamnom modrosti za prazne izmišljotine. Podobno naj bi se tudi filozofija gnala za ne- mogoèim in praznimi slepili. V zadnjih desetletjih našega stoletja so bile predavalnice nemških filozofov prenapolnje- ne: v novejšem èasu je plimi sledila globo- ka oseka. Zato pogosto slišimo, kako priletni ljudje obto`ujejo mlajšo generacijo, da naj bi ji manjkal smisel za najvišje veje vedno- sti. To bi bilo `alostno, a obenem tudi ne- razumljivo dejstvo. Kaj naj bi bil razlog za to, da celoten nov rod po poletu in odliènosti duha tako moèno zaostaja za prejšnjim? Vzrok, ki je imel za posledico upadanje študija filozofije, v resnici ni bilo pomanj- kanje talenta, ampak pomanjkanje zaupanja. Èe bi upanje izviralo iz dose`kov, bi se ra- ziskovanju sedaj gotovo ne obetala zaman najlepša zmaga. Zato menim, da svojega de- lovanja na tukajšnji univerzi ne morem pri- èeti bolje kot z obravnavo razlogov, ki so pri- vedli do splošnega nezaupanja, ter preizkusiti njihovo moè in upravièenost. V ta namen naj podam kratek pregled naj- pomembnejših med njimi.   '!( !! ! "  #        $%  # Kjer je vedenje, je nujno resnica; in kjer je resnica, je strinjanje: kajti obstaja veliko zmot, toda resnica je samo ena. Ozrimo se na filozofski svet okoli nas. Je daleè od enot- nosti in ujemanja naukov, ampak se nasprot- no razcepi in razdeli na veliko mnoštvo šol, tako da skoraj povsem dr`i izrek: “Kolikor glav, toliko mnenj”. To nesoglasje nikakor ni omejeno na razliènost mnenj v posamez- nih, posebnih vprašanjih. Razliènost obstaja na vsakem podroèju raziskovanja. V filozofiji zadeva spor prve in temeljne principe; celi sistemi nasprotujejo drug drugemu in se bo- jujejo s skrajno silovitostjo. Gotovo ne bo nihèe dejal, da takšno mne- nje lahko utrdi naše preprièanje o znanstve- nem znaèaju filozofije. Filozofija je tako sta- ra kot katera koli druga veja raziskovanja. Aristotel je Talesa, ki ga slavimo zaradi od- kritja nekaterih preprostih geometrijskih izrekov, hvalil tudi kot oèeta filozofije. Èe bi bila filozofija znanost, ji po mnenju ne- katerih vsaj danes po veè kot dvatisoèletnih raziskovanjih ne bi veè manjkalo splošno priznanih teoremov. Dalje: ozrimo se iz sedanjosti v preteklost. Tudi zgodovinski potek filozofije ima nekaj, kar nemara malo ustreza zgodovini neke zna- nosti. Po mnenju nekaterih bi se morala zgo- dovina sleherne znanost nadaljevati tako, da se na zaèetku nepopolno spoznanje z na novo odkritimi resnicami vedno bolj širi in se tako razvije v zakljuèeno znanost. Neka znanost se ne priène na novo v vsaki glavi. Obstaja tradicija, zaklad spoznanj, ki se ohrani, ko poznejša doba prevzame dedišèino prejšnje. Drugaèe je v zgodovini filozofije. Kaj naj bi bilo trajno, kar bi pre`ivelo spreminjanje èasov in bi se dedovalo od filozofa do filo- zofa? Še celo v najnovejšem èasu znova naj- demo celotno spremembo sistemov: vsak na- slednji sistem je do prejšnjega v najbolj izrec- nem in zavestnem nasprotju. Široko razšir- jenemu dogmatizmu sledi kriticizem, èigar zadr`anost pogosto vodi v skepticizem; kri- ticizmu sledi absolutna filozofija z zahtevo po èezmernem spoznanju. Kako je lahko ne- kaj znanost in torej resnica, èe tako rekoè z leti povsem spremeni podobo in barvo, tako da je ni veè mogoèe spoznati? V èasu mojega študija se je pripetilo, da sem sreèal enega od najbolj slavnih zgodo- vinarjev v našem èasu, ki se je podrobno uk- varjal tudi z zgodovino filozofije. Vtis, ki ga je nanj naredila njena obravnava, ni bil ravno tola`ilen. Zgodovino filozofije, je dejal, bi lahko najbolje primerjali z velikim pokopa- lišèem. Tu lahko vidimo brez števila spome- nikov: eden je mogoènejši in velièastnejši, drugi je skromnejši in manj bogato okrašen; toda tako na enem kot na drugem je isti `a- losten napis “Hic jacet”. Zdelo se mu je vsaj nedvomno, da po takšnih izkušnjah ni no- benega upanja za prihodnost. Filozofija bi tedaj sploh po krivici zahtevala mesto v nizu znanosti. Drugi so prišli do enakega mnenja po drugi poti. Èe natanèneje razmislimo o naravi prob- lemov, s katerimi se navadno ukvarja filo- zof, je videti, da imajo povsem drugaèen znaèaj od problemov v drugih znanostih. Zdi se, da filozofija stremi za takšno razlago in doumevanje, ki sta za èloveški razum povsem nemogoèa. Gotovo, èe se kdo ozre na uspe- he, ki jih je raziskovanje doseglo na podroèju naravoslovja, bo priznal, da gre tu za dose`- ke, ki so jih v neki prejšnji dobi imeli prav tako za nemogoèe. To, kar je bilo nevidno majhno in oddaljeno, mu je postalo dostop- no in je osvetlilo razvoj davno preteklih ob- dobij, po drugi strani pa je z gotovostjo vna- prej doloèilo bodoèe pojave. Kljub temu je naèin razlage, za katerim stremi naravoslo- vec, zelo skromen. Nikoli si ne prizadeva za to, da bi prodrl do pravega bistva stvari. Ni- koli ne zahteva, da bi pri neki vzroèni zve- zi doumel smotrni vzrok. Opazuje naravne pojave in njihovo zaporedje, med razlièni-     mi primeri išèe podobnosti in na tak naèin ugotavlja splošne in nespremenljive odno- se med pojavi, to je zakone njihove povezave. Ko govori o razlagi dejstev, mu to ne pomeni niè drugega, kot da so posamezni pojavi po- drejeni doloèenim splošnim dejstvom, ka- terih število si nenehno prizadeva zmanjšati z nadaljnjim izpeljevanjem na še splošnej- še zakone. Naravoslovna razlaga nikoli ne nudi veè kot to – tudi v primerih, kjer jo ima- mo za zelo uspelo. Najodliènejši primer med vsemi je gotovo razlaga nebesnih pojavov na podlagi splošne- ga zakona gravitacije, ki ga je odkril New- ton. Toda v kolikšni meri lahko reèemo, da ta zakon pojasnjuje gibanje nebesnih teles? – Ta zakon vso neskonèno mnogovrstnost as- tronomskih pojavov zdru`uje v neko enot- nost, in sicer na podlagi dejstva, da telesa pri- vlaèijo druga drugo v direktnem razmerju z njihovo maso in v obratnem razmerju s kva- dratom razdalje med njimi. To je sprva vi- deti samo kot razširitev dejstva, ki ga poz- namo `e od drugod: zakon splošnega privla- èevanja je razširjeni zakon te`nosti zemelj- skih teles. – Toda kaj je privlaèevanje in kaj je te`nost? Ali nam Newtonova razlaga raz- krije uèinkujoèi princip in notranji potek po- java? – Nikakor! To raziskavo uèinkujoèega principa naravoslovec prepušèa spekulaciji filozofa. Ali bo ta zmo`en odgovoriti na to vpra- šanje? Ali bo v resnici zmogel pojasniti, kako lahko razumemo povezavo med pojavi v njeni nujnosti? – Toliko je gotovo: splošna pot ra- ziskovanja, kot jo ubirajo druge znanosti, ne vodi do tega. Èe naj bi nam opazovanje in izkušnja nudila kljuè do rešitve tega vpraša- nja, bi morala naša zaznava prodreti v pra- vo in najbolj notranje bistvo stvari ter bi lah- ko dojela njegov pojem. To pa ne dr`i. Vi- dimo, kako razlièni pojavi stalno sledijo drug drugemu; iz stalnosti sklepamo na nujnost zveze med njimi: toda tega, kar je osnova po- javov in povzroèa nujnost, ne vidimo, niti ne dojamemo z enim od naših èutil. Èe fi- lozof ne bi imel nekega drugega oèesa, s ka- terim bi to videl, bi bilo vse njegovo priza- devanje brezuspešno. Utegne se zgoditi, kot je dejal pesnik, da ko pojmov zmanjka, be- seda izvleèe iz koèljivosti.2 Zdi se torej, kot smo dejali, da je naše filozofsko prizadeva- nje povsem brezupno. Navedenim razlogom, na podlagi katerih filozofiji odrekajo pomen znanosti, se naposled kot pomemben argument pridru`uje njena praktièna neuporabnost. Sleherno spoznanje, kakor koli `e izvira iz gole `elje po vednosti, se prej ali slej poka`e koristno tudi v `ivlje- nju. Raziskave, ki sta jih Arhimed in Apolonij naredila o sto`nicah, so po mnogih rodovih privedle k prenovi astronomije; to je omogo- èilo izpopolnitev plovbe, tako da je Condorcet lahko po resnici dejal: “Mornar, ki je na podlagi toènega opazovanja geografske dol`ine rešen pred brodolomom, svoje `ivljenje dolguje teoriji, ki so jo pred dva tisoè leti postavili genialni misleci, ki niso mislili na niè drugega kot na geometrijske raziskave”. Vse veje priznanih splošnih teoretskih zna- nosti, fizika in anorganska kemija, kot tudi organska kemija in fiziologija, so zato postale osnova praktiènih prizadevanj. Z mnogimi izboljšavami in odkritji so preoblikovale me- dicino in agrikulturo ter tako rekoè celotno `ivljenje. Iz njih so izšli fotografija, `eleznica in telegraf. Dvomimo lahko o tem, ali je, kot je hotel Bacon, edini ali celo najvišji cilj znanstvenega prizadevanja v razširitvi moèi èloveka: da je znanje moè, neomajno dr`i ne le v krogu uèe- njakov, ampak tudi za vsakega izobra`enca. Samo za filozofijo se zdi, da se ne bo na po- doben naèin izkazala kot moè. Nekatere filozofske ideje so ob koncu prejšnjega stoletja moèno prevzele francoski narod in so vodile k velikim katastrofam. Toda, kakor `e utegnemo soditi o njih in nji-    # hovih posledicah, gotovo ne bo noben razu- men èlovek videl v njih podobne preizkušnje za filozofijo, kot jo imajo druge znanosti v praksi. Kakršne koli so `e bile spremembe, se prièakovanja, ki jih je vzbudilo navdušeno gibanje mno`ic, niso izpolnila. Kar sicer pov- zroèi velik uèinek, toda ne hotenega, pa v re- snici ni moè. O velikem vplivu se lahko po- gosto motimo, zato filozofske spekulacije ne oznaèujemo drugaèe kot vednost. Od abstraktnih znanosti torej samo filo- zofija ni pokazala praktiènih sadov. Èe bi to dr`alo, ne bi bil mogoè o njej splošen dvom. Toda je mogoè, kajti je dejanski. In zdi se, da `e njegov dejanski obstoj dokazuje nje- govo upravièenost. To so bili najpomembnejši vzroki, iz ka- terih izhaja splošno nezaupanje v filozofijo kot znanost: pomanjkanje splošno priznanih principov; celotni preobrati, ki jih sem ter tja do`ivi filozofija; cilja, za katerim stremi, ni mogoèe doseèi z izkušnjo, ter nemo`nost praktiène uporabe. – Kdo bi lahko zanikal, da so ta dejstva pomembna in doloèajo našo sodbo? Kljub temu se nam nemara posreèi po- kazati, da navedeni razlogi ne dokazujejo – ali da vsaj ne dokazujejo toliko, kot navadno iz njih izpeljujejo. Èe postavimo drugo poleg druge razliène splošne teoretiène znanosti, matematiko, fi- ziko, kemijo in fiziologijo, ugotovimo, da sestavljajo niz, v katerem je vsak prejšnji èlen bolj abstrakten od naslednjega. Predmet znanosti, ki je v tem nizu poznejši, je bolj zapleten – in sicer se pri njej pojavi, ki so predmet prejšnje znanosti, zapletejo z no- vimi elementi in pogoji. Iz tega sledi, da je vsaka poznejša znanost odvisna od prejšnje, medtem ko nasprotno ne dr`i ali pa le v ne- primerno manjši meri. In prav zaradi tega bo poznejša znanost poèasnejša v razvoju: èe vsakokratno stopnjo njene popolnosti pri- merjamo s stopnjo popolnosti, ki jo je so- èasno dosegla znanost pred njo, se zdi, da bo za to znatno zaostala. O tem nas najbolj jasno pouèi zgodovi- na znanosti. Obilico matematiènih odkritij so imeli `e Grki. Arhimed je v fiziki utemeljil najpreprostejši del, statièno mehaniko; toda vsi nadaljnji omembe vredni dose`ki so sledili v èasu Galileja in v sledeèih stoletjih. Prava znanstvena kemija je znova veliko mlajša od fizike; za njenega utemeljitelja imamo navad-   Špela Bevc: Dvojèka, Mostar, 2007.  " no Lavoisiera, ki je bil, kot je znano, `rtev francoske revolucije. In trdnejša zgradba znanstvene fiziologije sodi šele v naše stoletje. V svojem razvoju danes oèitno še daleè zao- staja za kemijo, tako kot ta za fiziko. Prav tako se fizika še zdaleè ne more po popolnosti primerjati z matematiènimi znanostmi. Èe obstajajo pojavi, ki so v podobnem od- nosu do fizioloških, kot so slednji do kemi- ènih in kemièni do fiziènih, je jasno, da velja: znanost, ki jih obravnava, se mora nahaja- ti na še nezrelejši stopnji razvoja. In takšni pojavi so duševna stanja. Nanje naletimo sa- mo pri organizmih in so odvisni od doloèe- nih fizioloških procesov. Potemtakem je oèit- no, da psihologija dandanes v svojem razvoju ni prišla prek prvih zaèetkov – ko je celo fi- ziologija relativno v manjši meri napredovala – in da v prejšnjem èasu, èe ne upoštevamo nekaterih posreèenih anticipacij, sploh ne moremo govoriti o pravi znanstveni psiho- logiji. S psihologijo je povezana tako socio- logija kot tudi ostale veje filozofije. Zdru`u- jemo jih v isto skupino, ker so njihove razi- skave med seboj v najtesnejših odnosih. Vidimo torej, da filozofija dandanes, tudi èe ji ne bi manjkala sposobnost, da se razvije v pravo znanost, ne more doseèi visoke stop- nje v razvoju; toda iz njenega sedanjega zao- stalega stanja nikakor ne smemo sklepati, da pri njej sploh ni mogoè znanstveni na- predek in da zato njenih raziskovanj v re- snici ne moremo imeti za znanstveno pri- zadevanje. Toda èe nismo upravièeni, da iz nepopol- nega stanja, v katerem se nahaja filozofija, izpeljemo takšen sklep, tudi razlogi, ki, kot smo dejali, povzroèajo nezaupanje v znans- tveno raziskovanje in globoko obupavanje, še ne prièajo zoper znanstveni znaèaj filozof- skih nalog, ker jih lahko zlahka dojamemo kot posledice tega dejstva. Pravijo: vsaka splošna znanost obrodi sa- dove za `ivljenje. Toda ne filozofija. Torej ni nobena znanost. – Vsekakor sleherna znanost obrodi praktiène sadove, a šele tedaj, ko je do- segla stanje doloèene zrelosti. Veliki praktièni dose`ki fizike sodijo z redkimi izjemami v mo- derni èas, veliki praktièni dose`ki kemije pa sodijo v naše stoletje; s fiziologijo se tako rekoè šele dandanes zaèenja novo rojstvo medicine. Praktiènih sadov, ki jih po mojem preprièanju lahko z gotovostjo prinese filozofija, danes oèitno ne bomo obirali. Nadalje pravijo, da sta naèin razlage in doumevanje, za katerima stremi filozofija, po- vsem drugaène vrste od teh, za katerimi si pri- zadeva naravoslovec. Filozof naj bi hotel pro- dreti v notranje bistvo in kvaliteto stvari, do katerih opazovanje in izkušnja nimata dosto- pa. – Na to odgovarjamo: tudi to je samo po- sledica zaostalega stanja filozofije. Je znak za to, da pogosto še ni spoznala meja mo`nega spoznanja in pravega naèina, kako si mora zastavljati vprašanja. Tudi na drugih podroè- jih vednosti je bilo nekoè podobno. Nara- voslovec si ni vedno postavljal skromne na- loge, da posamezne pojave v materialnem sve- tu dojame kot primere splošnejših dejstev. Nasprotno, nekoè si je prizadeval, da notranje sile narave razume kot to, kar so, ter naèin, kako delujejo. Šele veliko pozneje in posto- poma je opustil takšne poskuse in jih prepu- stil filozofom. Tej odpovedi se je nato vedno bolj pridru`eval soèuten in celo porogljiv na- smeh. Naravoslovec je spoznal, da so meje, ki jih je na ta naèin postavil svojemu razisko- vanju, obenem meje, ki jih je narava sama postavila prizadevanju znanosti. Samo zao- stalo stanje filozofije je krivo, da so se filo- zofi dejansko pogosto polastili takšnih vpra- šanj. Sicer ne bi le zavrnili tega danajskega dara, ampak bi podobno tudi na svojem last- nem podroèju kot nemo`no opustili razisko- vanje notranjega bistva pojavov. V svojem raziskovanju bi ravnali podobno kot nara- voslovci: za duševne pojave bi poskušali na podlagi opazovanja posameznih dejstev ugo-   # toviti splošne zakone in bi si nato prizade- vali, da bi na podlagi povezave posameznih pojavov s splošnimi zakoni pojasnili dolo- èene pojave, druge pa bi doloèili vnaprej. Prav tako bi si na podroèju metafizike pri- zadevali, da odkrijejo splošne resnice, ki ve- ljajo enako za podroèje fiziènih in podroè- je duševnih pojavov ter tako za celotni uni- verzum. Zadovoljiti bi se morali z relativnim spoznanjem in ne bi smeli veè z zahtevo po absolutnem spoznanju zaiti na podroèje tega, kar je povsem nedojemljivo. Filozofiji gotovo po takšnem razèišèenju in pojasnitvi njenih prizadevanj ne bi niè manj kot naravoslov- ju manjkalo velikih in bogatih nalog. Kot razlog za nezaupanje v filozofijo smo navedli, da ne more na isti naèin kot druge veje raziskovanja pokazati nepretrgane znans- tvene tradicije; da tudi še v najnovejšem èa- su vidimo popolne spremembe, kolikor je na- slednji sistem v ostrem nasprotju s prejšnjim. To je mogoèe brez te`ave pojasniti s poèasnej- šim razvojem, ki ga pripisujejo filozofiji v pri- merjavi z drugimi znanostmi. Vsako znans- tveno raziskovanje šele v svojem nadaljnjem poteku pridobi nekaj trajnejšega. Šele ko po- stane širok tok, je njegova struga nespremen- ljiva; prej si tako kot hudournik v gorovju vsa- ko pomlad utira novo pot. Pojavijo se najraz- liènejše hipoteze in izginejo, kolikor se poka`e, da je ena tako nevzdr`na kot druge. Po drugi strani je vsaka znanost na nezreli stopnji najbolj izpostavljena nevarnosti, da znova izgubi to, kar je `e pridobila. Podobna je ne`nemu organizmu otroka, ki la`je pod- le`e motnjam in bolezni kot organizem od- raslega, ki je v polni moèi. V filozofskem ra- ziskovanju se tako dejansko ne ka`e samo manjši razvoj kot v drugih vejah vednosti, ampak tudi pogostejši in globlji propad. Nemara je bil tudi polpretekli èas tako ob- dobje propada, v katerem so se vsi pojmi ne- jasno prepletali in od ustrezne metode ni bilo veè nobene sledi. Nagel vzpon in propad nas- protujoèih si sistemov v tem primeru ne vzbujata veè zaèudenja. Sedanjost je zagotovo èas prehoda od omenjenega izrojenega naèina filozofiranja k raziskovanju, ki bolje ustreza naravi stvari. V takšnem trenutku se bodo seveda filozofski nazori najbolj razhajali. Eni so še povsem pod vplivom zadnjih sistemov; drugi išèejo stiène toèke v prejšnjih dobah; spet drugi prièenjajo povsem na novo, kolikor od bolj razvitih zna- nosti dobivajo napotke za metodo; veèina naukov pa predstavlja mešanico starih in no- vih elementov v razliènih razmerjih. Na pod- lagi tega je mogoèe povsem pojasniti tudi kaotièno nasprotovanje filozofskih nazorov v našem èasu, ki je nemara bolj kot vse drugo pomagalo spodkopati ugled filozofije v naj- širših krogih – zato vidimo v tem glavni razlog za obstojeèe nezaupanje. Prej omenjene ugovore smo v obratnem vrstnem redu pregledali enega za drugim in pretehtali njihovo daljnose`nost. Ugotovi- li smo, da iz nobenega ni mogoèe sklepati na niè drugega, kot da filozofija še ni na tako popoln naèin kot druge splošne discipline utemeljena kot znanost. Iz tega torej vidimo, v katerem smislu je upravièeno nezaupanje v filozofijo in v katerem ni. Upravièeno je, kolikor lahko filozof dan- danes odgovori na vprašanja, ki mu pripa- dajo, ne le v manjšem obsegu, ampak obi- èajno tudi z manjšo gotovostjo in ostrino, kot to lahko trdimo za druge raziskovalce in vpra- šanja z njihovega podroèja. Toda ni upravièeno, èe nas vodi k prepri- èanju, da se filozofija `ene samo za slepili; da zasleduje cilje, h katerim ne vodita nobena pot in nobena brv in kateri so za vekomaj ne- dosegljivi in nedostopni. Èeprav nemara vèa- sih ni spoznala svojih meja, pa lahko reèe- mo: ostaja ji krog vprašanj in odgovorom na- nje se ne sme odpovedati, niti se jim v ko- rist èloveštva ne more odpovedati. Zato ji brez dvoma pripada mesto med drugimi zna-     nostmi in prihodnost ji je zagotovljena. Po- ka`e se, da je obup, ki se je dandanes `e vse preveè razširil, povsem neutemeljen. Reèi smemo še veè kot to. – Èe je katera doba imela vzrok, da se je nadejala uspešnih dose`kov v filozofskem raziskovanju, velja to za našo. Kot dokaz za to slu`i prav pogled na naravoslovje, pri èemer filozofi ob prvem pogledu na njegov lep in ploden razvoj uteg- nejo obupati. Znanosti so kot rastline, od ka- terih morajo nekatere – glede na vrsto in nji- hovo naravo – ozeleneti in cveteti prej od dru- gih. Dokler naravoslovje in vsaka od njegovih podvrst niso pognali obilo popkov, za filo- zofijo še ni napoèila pomlad. Sedaj pa, ko je celo fiziologija zaèela moèneje brsteti, ne manjka veè znamenj, ki tudi za filozofijo na- povedujejo èas zrelosti in plodnega `ivljenja. Vnaprejšnji pogoji so dani; metoda je pri- pravljena, v raziskovanju ima izkušnje. Èe se o tem ne motimo, se zdi, da je obup v našem èasu podoben obupu Kolumbovih tovarišev, ki so prav tedaj hoteli iz brezupa dvigniti roke, ko se je de`ela, za katero so hre- peneli, pred njimi dvigovala iz morja. Je še nekaj drugega, zaradi èesa prav v naših dneh še najmanj smemo izgubiti pogum. To je na- rašèajoèa potreba po filozofiji. Naj je filozofija bolj odvisna od naravoslov- ja kot pa narobe, lahko reèemo, da tudi odnos med njima v nasprotni smeri – kot je to po- vsod, kjer se znanosti dotikajo – ni izkljuèen. Psihologija in fiziologija vzajemno vplivata druga na drugo; zelo pogosto slišimo, kako se prav najbolj vneti borci za napredek v fi- ziologiji, kot na primer Helmholtz v njego- vi fiziološki optiki, prito`ujejo zaradi zaostalega stanja v psihologiji, ki naj bi jih oviralo pri reševanju najpomembnejših problemov. Nara- voslovci obravnavajo tudi metafiziène prob- leme, kot je vprašanje splošnega principa vzroènosti in njegov morebitni apriorni znaèaj; druga od njihovih raziskovanj, kot na primer raziskovanje zakona o medsebojnem delovanju naravnih sil, pa jih vodijo k pragu najvišjih metafiziènih vprašanj. Z znanstvenimi potrebami so obenem po- vezane praktiène. V našem èasu stopajo so- cialna vprašanja bolj v ospredje kot pa v vsaki prejšnji dobi. Pokazalo se je, da je potreba po njihovi zadovoljivi rešitvi nujnejša od ka- tere koli izboljšave v zdravstvenem varstvu, kmetijstvu ali prometu. Oèitno sodijo social- ni pojavi k duševnim in pri njihovem razvrš- èanju si ne moremo pomagati z nobeno dru- go vednostjo, kot je poznavanje duševnih za- konov, torej s filozofskim vedenjem. Ta oko- lišèina je v današnjih dneh `e veè mislecev, ki jim je pri srcu blagor èloveštva, pripravila do tega, da so se resno in skrbno posvetili psi- hološkim raziskavam. Zato trdno upam, da bo oseko v filozof- skem študiju, ki je nastopila pri nemški mla- dini in `e danes ni veè v najni`jem stanju upa- danja, kmalu odpravila nova plima. Nemški mladenièi v Avstriji, ki jim je naklonjena vla- da, katere modrost pozna vrednost znano- sti in jo poskuša podpirati z vsake strani in z vsemi sredstvi, v tem plemenitem prizade- vanju gotovo ne bodo hoteli zaostajati za svo- jimi brati v drugih de`elah.  )!   1. Prevedeno iz: Franz Brentano, Über die Gründe der Entmutigung auf philosophischem Gebiete, v: Franz Brentano, Über die Zukunft der Philosophie, Hamburg, Felix Meiner, 1968, 83–100. Predavanje, ki ga je imel Brentano 22. aprila 1874 ob izvolitvi v naziv profesorja filozofije na c.kr. univerzi na Dunaju 2. Tu navajamo po slov. prevodu: Johann Wolfgang Goethe, Faust. Celotna izdaja (prev. Janko Moder), Ljubljana, Sanje, 2005, 242 (op. prev.).