ISTRSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNA FRONTE KOPRSKEGA OKRA ! A LITO I. - Siev. 17 KOPER, 23. Junga 1950 Cena 2 din O nekaterih izkustvih iz borbe ze gospodarski pšmn Največji praznih po osvoboditvi v Šmarjah V vasi hi je bila do tal požgana zadružni 80°[o novih hiš zgrajenih - zasvetila Iz skromnih p-o-skuilov gospodarskega planiranja lanskega leta ie zraste! gciap-odairuki plan za 1. 1950,, ki zajema mnogo širšo gospodarsko dejavno. V letošnjem letu smo hkrati krenili odločno na linijo glob-cke demokratizacije, to je pritegovanja najširših ljudskih množic v borbo za gospodarsko izgradnjo našega okrožja. Reorganizacija v navedenem smislu je v skladu 'z velikimi nalogami, ki izhajajo iz gospodarskega piana. Ko še ni bilo ljudske oblasti, je b]io vise gospodarstvo (in zaradi tega tudi csblalst) v rekah izkoriščevalcev delovnega ljudstva. Razumljivo je, da se pod tedanjimi pogoji naše delovno ljudstvo, ki je prenašalo težak jarem izkoriščanja, ni moglo gospodarsko ter politično uveljaviti. Danets pa je položaj popolnoma drugačen. Vas gospodarski razvoj je sedaj v rokah najširših ljudi.kih množic! Od splošnega dviganja ljudskih množic ter dejavnosti množic zarvisi v vedno večji meni tudi tempo .same goisp-o-darlske izgradnje! Visa dosedanja praksa pokazuje, da zahteva gospodarski plan največjo točnost. Ce .se .gospodarski piani na vseh področjih proizvodnje idzelajo pravočasno, trudi ne bo težav in motenj .pri izdelavi splošnega gospodarskega plana. V tem pogledu se je že v več primerih grešilo zlasti n.a področju poljedelstva. Imeti moramo stalno pred očmi, da je naše ga podarstrViO tesno povezano z gospodarstvom FLRJ, ki oskrbuje naše okrožje tako v pogledu prehrane kakor tudi s potrebnimi surovinami za našo industrijsko in poljedelsko proizvodnjo- Vsaka netočnost in zamuda v izdelavi. p’a-na potreb oškodujeta naše gospodarstvo. Največja napada pri izdelovanju gospodarskega plana pa_ je v tem, da se nismo vselej držad pravila, da je treba nadvse točno preračunati lastno zmogljivost! In prav tako moramo doseči skladnost med kapaciteto naših proizvodnih eii (stroji ter delavna sila) in proizvodnimi nalogami, ki si jih zastavljamo, navedene postavke morajo biti v popolnem Skladu s kontingenti surovin, ki služijo naši ■proizvolinjl in jih moramo uvažati iz FLRJ- Višate gospodarski plan pa mora biti realen, kar pomeni, da mora računati s tem, kar imamo in kar zmoremo v prvi vristi sami. Delavcem KZalkili iadjedelnic pil brezposelnost Kriza v manjših tržaških ladjedelnicah, ki je že večkrat povzročila zaskrbljenost v odgovornih krogih, zavzema vedno večji obseg. Najprej so ukinili delo v ladjedelnicah Martinuizzi v Miljah, zdaj, pa stepajo v krizo tudi ladjedelnice GiuMano, San Giusto in Tržiški arzena1. Številnim delavcem grozi odpustitev iz dela in keb posledica grozi številnim družinam, da ostanejo brez kruha, V Tržaškem arzenalu se kriza nadaljuje že oseim mesecev. Položaj pa se je se bolj -poslabšal sedaj, ker niso začeli obnovitvenih del pri motorni ladji »Remo« in pri ladji »Avstralija«. V ladjedelnicah Giuiia.no, S. Giusto pa so prav pred kratkim splovili zadnjo motorno, ladjo, ki je -bila v gradnji,, in bo-do odslej ostale delavnice prazne. Plana ne moremo sestavljati na temelju želja, temveč na temelju zmogljivosti in potreb, ki so važne ravno v sedanjem položaju. Ko bo še bolj porazila naša proizvodnja in s tem tudi naše bogastvo, bomo lahko pokrili tudi tiste potrebe, ki jih v prejšnji debi nismo mogli! C e vzamemo n, ,pr. investicije (gradnje in oprema), vidimo, da je sestava plana po željah lahka stvar. Toda želja je eno, zmogljivost je drugo! Vsak investitor mora pri sestavljanju pla.na investicij računati v prvi -vrati, ali razapolaga z doivoljno delovno silo, nadalje, do katere mere lahko reši sam vprašanje gradbenega materiala ter finančnih sredstev. Plan investicij mora biti nadalje popolnoma v skladu s potrebami delavnega ljudstva in ga je treba zaradi tega 'sestavljati dosledno cd spodaj navzgor! Napake, ki smo jih v tem pogledu napravili, -moramo pri izdelavi p-lama za leto 1951. temeljito popraviti! Naše ozemlje je sedaj zopet v središču pozornosti sveiovm javnosti. Ulgrašanje naše bodočnosti se obravnava na vseh jezikih v tisku in po radiu- To pa največ v propagandne ali vojnohujskaške namene. Naše ljudstvo, ki je po izgonu zasovraženega okupatorja komaj svobodno zadihalo in si začelo graditi novo lepše življenje, z velikim zanimanjem sledi spletkam in zlonamernim šovinističnim izpadom proti naši coni■ Taki izpadi prihajajo vedno od strani naših največjih sovražnikov, od ljudi, ki so nam povzročili v preteklosti toliko zla in ki so bili v krvavi borbi na naših tleh poraženi. Fred dnevi so predEtavmiki za-padml-h velesil v Mcsk-vi izročili vladi Sovjetske -zveze noto g-lede tržaškega vprašanja, ki prikazuje piredivisem spretno t zapadnih političnih mešeiarjerv, kj h-ečejo na eni strani cotati zvesti svoji absurdni izjavi c.d 20, marca 1948 (priključitev vs-eg-a STO-Ja k Italiji), na drugi pa poznejši izjavi o neposrednih .pogajanjih med direktno prizadetima strankama. Tako ravnanje za.Vira vsak sporazum in ureditev odnosov med Jugoslavijo in V Šmarjah se š-e poznajo ruševine požganih hiš. Toda namesto njih so na lepših krajih zrastle nove. Sledovi nosilcev dvatisočletne kulture -se ne dajo .izbrisati. Vsaj iz srca Šmarčanov ne, ki so med vojno na lastni koži občutili dcibrcidejnast fašizma. 140 požganih hiš in gaspcdaibkih poslopij je delci fašizma- Ko smo slikali zadružni dom in nove hiše se je Šmarčan Germa-niš obrnil proti puotim ačmelim zidovom, ki so kot spomin moleli v nebo in dejal: »Slikajte. tudi te štrleče dimnike, da bodo ljudje videu delo fašizma v naši vasi.« In Italijo in prav v ničemer ne prispeva h krepitvi miru na tem delu sveta, Ni n-a-beneigai dvoma, da bo tri-str&nuka nota izziva'a pri našem Ij-udšt-vu in med bratskimi ' narodi Jugci3'avije upravičeno nezadovoljstvo i-n ogorčenje. Jugoslavija — edina dosledna braniteljica interesov prebivalstva tržaškega ozemlja — je dala že precej- 'dcikaizav dobre v-oije, da- se na miren način pride do pravilne rešitve tega vprašanja in je v interesu miru prispevala velike žrtve, ki so j 'ih od nje zahtevali 1. 1946., medtem ko Italija —• lutka imperialističnih vojnih intrigamito-v — ris želi mirne rešitve -apo.raih vprašanj, kvečjemu skuša izkoristi ter zlorabiti dobro voljo Jugoslavije. Naše Ijiudst-vio je pri tem najbolj prizadeto in so zaradi tega njegove želje p-o mirni rešitvi tega vprašanja najbolj iskrene. Toda sporazum mora sloneti na zdravih, demokratičnih. načelih, na cpn-clv-i rea-lstienega presojanja dejstev, brez kakršne koli rešitve vsiljene od zunaj. Sloneti mora na načelih, ki jih je -socialistična Jugoslavija predlagala in na podlagi katerih je vedno pripravljena razpravljati. slikali smo jih. Staro i-n novo, da bodo potomci videli in občutili z-verm. ko delo fašistične Italije, da bodo vedeli, da moramo čuvati to, kar smo si priborili. Da, v Šmarjah se je -srečal stari in novi svet. Toda sedaj -se ie stari razšel. Nameto požganih hiš so nastale nove Šmarje, ki so si i.ih zgradil; Šmarčani sami. Skoraj sto jih je. Lepše so kat nekdaj, podobne so vilam. ■>:iDa, da1,« pravi Palčič Karel, »veliko smo naredili, vprašate koliko prostovoljnih ur smo naredili?. Ne vem vam povedati točno Toda sami primerjajte, alj je resnično kar vam bo-m povedal, Ce smo samo pri gradnji zadružnega dama dali 30,000 prostovoljnih ur, sme jih gotovo pri gradnji hiš dali nad 100.000. Toda nabrala so tudi pol milijona dinarjev cid izterjanih obvez, p-ri-Hditev ‘In prčptavoljnih prispevkov. Zidarji pa so dali skupno s težaki 26.000 delovnih ur. To so veliki uspehi za Slinarje. Ncbena vas ni toliko naredila po osvoboditvi. Sedaj na bodo imeli tudi električno luč. 30 odst, inštalacij po hišah so že naredili a tudi v druge hiše bo kmalu prišla. Šmarčani se pripravljajo, da bodo proslavili 25, junija največji V dnevih 10,, 11. in 12. junija Jfe bil v Sk-aplju četrti zlet fizfcultur-nikov Makedonije, kamor so bili povabljeni tudi naši fi-zkulturni-ki in fiizkultuuniki iz Trsta. Že tri dni pred odhodom v Skoplje so se naši telovadci temeljito pripravljali za nastop, ki so ga tamkaj imeli, 6- junija zvečer so odpotovali iz. Sv. Nikolaja M Seižan-o, kjer so se ji-m pridružili tudi tržaški telovadbi, Skupino so potem nadaljevali pot v Skoplje. Potovanje je bilo dolgo, a vendar ne dolgočasno. Naša mladina se je zanimala za pokrajine, po katerih je potovala. Po 36 urah vožnje se jim prikaže v široki Vardareki dolini Skoplje, glavno mesto LR Makedonije, Marsikdo si ie to metso predstavljal drugače kakor dejansko je. Saj ni čudno, kajti v.boke turške džamije ter turški izapori pričajo, da je moral makedonski narod prenašati j-arem, kj ni bil lahek! V Skoplju so naši telovadci videli, da- danes ni več tako, kakor je bilo nekdaj. Preise-nečeni so bili zlasti, k-o so si ogledali moderne ulice, ki riiti najmanj ne sličiJo orientalskim, marveč so moderno in udobno urejene. Na postaji v Sikcblju so naše fiz-kultiurnike sprejeli z g-cidbo mladinci in mladinke Skcra ja in predstavniki fizteLltiurnie zveze Makedonije. Ker so'naši fiiakultur-niki prispeli v Skoplje dva dni pred začetkom fectivala, so ta dva dneva izkorj- bo električna luč vaški praznik po osvoboditvi a tudi odkar vas ebotoja. Proslaviti hočejo ta praznik, ker ravno te dni je potekala šesta obletnica požiga vasi po naci-fašiistih. A ne bodo se. sipc-minili, samo p-ožiga, marveč bodo praznovali veliko zmago, ki so jo dosegli po petih letih trdega dela za- izgradnjo hiš i-n zadružnega-doma. Zgradili so hiše in v dveh lotih tudi zadružni dom, ki je prvi, ki bo otvorjen v našem okrožju. Tudi luč bo pritekla v vas 25, junija. Šmarje bodo zaživele, čeprav so bile tudi sedaj žive. Saj v Šmarjah je v.se delalo, toda življenje, ki se bo vselilo v zadružni dom, bo življenje svobodnih ljudii, bo življenje invalida Hrvatina, zadružnika Germami-sa in udarnika Palčiča, To bo življenje vseh Šmarčanov, Skozi desetletja so se prebijali težko za kr.uh in za zaslužek. Morali so hoditi na komun, Če so hoteli živeti, a sedaj so ravno na razvalinah italijanskega komuna- zgradili zadružni dem, v katerem ne bo stanoval »podesta«1 ampak invalid Hrvatin in kjer se bodo Šmarčani zbirali, da se posvetujejo, kaij je potrebno, da bi v vaši še naredili. Sami si b-odo vladali. tako da so bili ob rastopu visi dobro pripravljeni, V nedeljo 11- junija ie bi] novi stadion »Vardar« ves okrašen z zastavami in slikami voditeljev Komunistične partije Jugoslavije in KP Makedonije. Ob udeleži»! več tisoč glave množice, članov vlade LR Makedonije, na čelu s predsednikom tov. Lazarjem Nadaljevanje na II. strani Kdo vzdržuje teroristične organizacije ? Dve priči, ena izmed njih je bila oficir za protivohunsko dejavnost, sta izjavili pred parlamentarno razirkovalno komisijo, tako imenovano škandal francoskih generalov, da -obstojajo danes v vseh državah, ki so bile -pod nemško okupacijo, tajne organizacije nacističnega duha- pod imenom »La Sainet Veh-me«. Obe priči sta zatrdili, da -prejema ta organizacija pomoč iz tujine. Zgoraj omenjeni dve priči bi prav\ lahko tudi označili vzdrževalci te rasistične organizacije, kajti ni težko priti do. zaključka, da jo mednarodni reakciji z ameriškimi imperialisti na čelu, ki pripravljajo novo vojno potrebni fašistični vojni zločinci, saj so to dovolj jasno dokazali v Nemčiji, Avstriji, Trstu, na Japonskem in drugod. Toda tega nista mogla narediti, ker se sama posredno nahaF.ino, v jbolniškeml staležu v marcu, je dobil izplačano hrana-rSno 16. junija. Takih in podobnih primerov bi lahko še našteli, vendar smatramo, da uslužbenec, ki je za to odgovoren, mu bo to dovolj v dokaz . in opozorilo, da ne izpolnjuje svoje socialistične naloge v tuj- važni delavski isocialnii ustanovi, ki je ena od važnih pridobitev sciciialisitične revolucije. novo ustanovljenim zadrugam, kakor kaže, se ne zanima dovolj. Brigadirske in razne knjigovodske knjige prosijo že dalje časa, toda do danes še vedno pisarijo na pomožne papirje. Tudi druge delovne zadruge, ki so v okolici, naj priskočijo v pomoč Pomjanu, materialno in moralno. Kar se zadružnikov tiče, omenjamo Perošo Karla, ki se zanima, da bi vise čim boljše potekalo. Včasih je morda nekoliko nervozen in ima odnose ,ki slabo vplivajo na zadružnike. Ker je tov. Peroša dc’oe,r zadružnik, sem prepričan ,da bo tudi to svojo pomanjkljivost odpravil. Pulstimo to in poglejmo žene za-družnice te zadruge, kako jim gre na tej novi poti. Ljudje si zamišljajo, posebno tisti, ki še niso v zadrugi, da je žena pod pritiskom moža morala v zadrugo, To pa ne drži nikjer In tako tudi ne v Pomjanu, Tov. Matija Benčič pravi, da ga je vprav njegova žena nagovarjala, naj ustanovijo zadrugo tudi v Pomjanu. Da je to res, se vidi iz tega, da se žene udejstvujejo pri vsakem delu na polju u» skupno gradijo novo življenje. N aša mladina razume pomen svojega kongresa Zadružniki z Bertokom žanjejo prve uspehe svofeget dela Sele osem mesecev je, odkar so prvič skupno zadihali in vendar jih danes lahko uvrščamo med najboljše zadružnike našega okraja. Kako j,ih ne bii, saj jim je bila za svoje požrtvovalno in vztrajno delo obdelovanje zemlje pred tremi meseci zasluženo dodeljena prehod-hcdina zastavica. »Toda zanjo smo tudi delali«, pripoveduje ves vesel Toni od Poče, kakor se mu po domače pravi. Seveda! In to drži. Za lenuhom gotovo nimaš kaj' pobirati. Toda Bertošani-viadružniki so se takrat pokazali in dali vzgled vsem zadrugam v našem okraju. Sedaj že žanjejo prve uispehe svojega dela. Žito žanjejo, pobirajo hruške. Kmalu bodo prišli na trg 3 prvimi paradižniki. Sadik so letos nasadili okoli 50,000! To pa še ni vise. Pred dnevi ¿0 prodali zadnje češnje in grah, žh kar so prejeli nad 250.000 din, To vendar ni ma'a vsota! Ce.,jo hočemo razrešiti na 15 družin, kolikor jih je namreč v zadrugi, bi znašal prejemek na vsako družino skoraj 20 tisoč din. Dokler ni bilo zadruge, so take prejemke spravljali v žepe le nekateri- Danes pa pri njih ni več tako. Kakor povsod, je tudi pri njih kak človek, ki mu te stvari ne gredo v glavo in še vedno uipa, da bo še kdaj zapihal južni veter in da bo potem svobodno zadihal. Takšen je tudi Bepi Loko, kakor mu po domače pravijo. Toda vsem Lokutoi», kolikor jih je še, zadru,nifci ¿¿h Bertokov odgovarjajo s sv o jam delom 83i «opftžliiifu àtenëâAaÿ. Mislim, da je le prav, če nekaj spregovorimo tudi o »slavnih« koprskih ,s.tenčasih. Rekli boste, da je to pretiravanje, a vendar ni- Ce pogledate njihovo vsebino, boste videli, da so res »polni«. Pa še kako!? Nekega dne sen? vstal kar ob šestih, da bi si jih ogledal. Sem si jih kar zaželel in začel basati v torbo ter jih prinesel v ta članek. Začel (j,ih bcm naštevati po vrsti. Nekatere pa bomo omenili v prihodnji številki. Na Zadružni zvezi imajo članke stare eno leto, to pa zato, ker ima jo nekateri Uslužbenci »preveč« dela. Pri upravi podjetja »Vino« pa sem videl- pred meseci poziv na »uradniške očete«, naj .nekaj napišejo, toda sedaji še poziva ni več. In veste kaj-dèïàXtabla? Kislo gleda v uslužbence, kadar gre kateri naiimoa nje ne da bi jo pogledal. Celo pcziivač ji 'je najltrže obrnil hrbet, Podcben . je stenčas na o-krajnem ljudskem odboru. Tudi tam včdiš članke, stare po eno leto. Ce imamo tam kandidate za Sv. Nikolaj, bi te stre1 e vsaj pod lipo nekaj napisale,-m nič. Mostni kom itet ' in Zveza parti-, zamer/ pa se zadovoljijo tudi brez stenčasa. Lepo urejen stenčas pa ima naj-brže ssonb -Nétrfeija okrožna izpirava. Oni 'stavijo tudi slike in lepe članke na ■ stenčas. Približno tak. je tudi stenčas Okrajne trgovl-vjne jn preskrbe. Oni tu odkrivajo svoje napake —• prav imajo! Dragi bralci, za sedaj dovolj, prihodnji teden pa bomo nadaljevali, želimo, da nam vi kaj poveste o gtenčaisiih. Ker ;e zadruga še mlada in zadružniki še nimajo dovolj izkustev o delu, organizaciji, administraciji in tako dalje, naletijo še na marsikatere težave. Tako na primer pri odminiistracigi, kjer nimajo še nobenega, da bi jim urejeval knjigovodstvo, pa čeprav so večkrat prosili Zadružno poslovno zvezo in Kmečko komisija v Kopru, da jim preskrbi knjigovodjo. Prav zaradi tega zadruga niti ni registrirana. Take pomanjkljivosti je teba odpraviti, da bo zadruga boljše delovala. Razpoloženje zadružnikov je dobro in to nam dokazujejo njihovo delo1 in dosedanji uspehi. To nam priča-tudi prehodna zastavica, ki jo imajo in jo še bodo trdno in dolgo obdržali. Toni od Poče je rekel: »Zastavico ne tstnemo pu- Se nekaj dni loči našo mladino od svojega II. Kongresa. Razgibanost in priprave na ta zgodovinski dan imata širok razmaa še zlasti zadnje dni predkongresnega tekmovanja, Povsod =o mladinski aktivi napovedali tekmovanje, ki ga bodo ob Kongresu zaključili s prav dobrimi in vidnimi :ezul-tati. Tako je mladiiinski aktiv iz Fadne za počastitev Kongresa dal iz svoje srede 24 mladincev in mladink v II. mladinsko delovno brigado »Frenk«, ki že deset dni dela na melioracijskih delih Rokavske doline prii Sičoljah. Ta brigada je dobila tudi 5 mladincev in mladink iz aktiva ZA,M Sv. Peter. Tudi učeča se mladina razume pomen svojeiga 'Kougrerja, I;z knjigovodskega tečaja, ki se je nedavno zaključil v Ankaranu, je šilo v brigado 2Ž rrfadiinicev in mladink. Kaj vse to pomeni? Nedvomno, da je to ponoven ddkaz .naše mladine, da pravilno razume pomen njene organizacije in še posebej pomen svojega II. Kongresa, ki bo v času, ko nas iz vseh strani napadajo zato, ker se borimo za pravice delovnega ljudstva, za zmage načel Marksa, Engelsa in Lenina. To je brez dvoma klofuta za vse teste, ki bi hoteli s svojimi lažmi prikriti našo stvarnost in še posebej napredne ideje naše mladine, s čemer pa ne bodo uspeli, kajti resnica o nas in o naši mladini močno prodira v svet in se vedno bolj širi! stiti!« ....... Ogorčenje našega ljudstva zaradi zločinskega napada na tovariša Bartola Petroma Vest o zločinskem napadu na tovariša Bartola, Petronia ie izzvala splošno ogorčenje med delavskimi množicami vsega Tržaškega o-zemlja in še posebno med delavstvom naše cone. Člani sindikalnih podružnic raiznih podjetij so na številnih sestankih sprejeli resolucije, s katerimi obsojajo to poi.slednje zločinsko dejanje tržaških kominformistOiV. Delavci tovarne »STIL« v Kopru bo napisali v svoji protestni resoluciji takole: »Z gnusom obsojamo tiste, ki so dali ukaz za ta zločin in ki jih je prav lahko izslediti po strupu, ki ga brizgajo v svojem kominformistienem tisku proti pravi demokraciji, Fovzoči-telje tega sramotnega dejanja izročamo obsodbi vseh poštenih demokratov in zavednih delavcev.« Delavci gradbenega podjetja »L Maj« v Kopru protestirajo prav tako proti napadu na tovariša Bor-tola in pravijo v svoji resoluciji med drugim: »To podlo dejanje je treba razumeti, v zvezi s kampanjo, ki so jo skovali kominformistični vaditelji, da bi onemogočili obnovo razrednih sindikatov ravno sedaj, ko je treba uporne borbe za pravice delavstva,«' Podobne protestne resolucije so poslali Akcijskemu sindikalnemu odboru v Trst člani sindikalne podružnice gradbenega podjetja v Semedeli, člani sindikalne podružnice kulturnikov v Kopru, delavci tovarne Dč Langiade in še mnoge druge sindikalne podružnice v Bujckem okraju. Šolski izlet pri Sveti Luciji je lepo uspel Od napovedanih šolskih fizkul-turnih zletov v bujščini in kopršči-ni je najlepšfe uspel zlet šolske mladine pri Sveti Luciji pri Piranu. Številno občinstvo je navdušeno odobravalo posamezne nastope pionirjev, pionirk in mladincev iz Portoroža, Sv. Lucije, Sv, Jerneja, Malije, Sičijol in Pirana. Poleg pionirskih vay je vsaka šola podala svojo pionirsko igro. Pomorski tehnikom je izvajal vaje na konju, mladinke iz učiteljišča in gimnazije v Fortoro,u pa so prikazale ples v narodnih nošah. Nastopili so tudi pripadniki jugoslovanske armade z vajami na konjih. Posamezne nastope je spremljala godba prosvetnega društva iz Sv. Lucije. Naši telovadci v Makedoniji Nadaljevanje s I. strani Koliševikim in fizkulturnih delegacij bratskih republik, je v mimohodu na stadionu korakalo in pozdravilo navzoče nad 15 000 telovadcev in telovadkinj LR Makedonije, ki so nato nastopili s pestrim programom. Po končanem mimohodu so z dveh strani prihiteli na stadion pionirji in pionirke, ki so z izva, janjem valje »Venčki« navdušili številne gledalce. Nato ?.o pionirji nastopili še z dvema vajama in sicer: Z vajo »Mladi pir.irodo.slov-ci« in »Kaninsko železnico«. Program se je nadaljeval z nastopom mladincev in mladink z vajami »Bratstvo in edin&tvo«, »Delavska mladina«, »Bombaž«, »Pogozdovanje«, »Zadruigarstvo«, »Tobak«, »Nogomet«, »Obramba« in drugimi lahkoatletskimi igrami. Od teh je dosegla najboljše Uspehe vaja »Nogomet«, Po. ttlnalti točki so prikorakali na ¡stadion naši telovadbi z zastavami na čelu. Gledalci sc burno pozdravljali i,o ploskala- Nastopili so z vajo, »Fizkulturne koračnice«, ki jo je uglasbil Janko Pertot Vaja je zelo živahna in sestavljena za moške in ženske ter se odlikuje po tem, da o-tre moške gibe sipremljaljo ljubki .in ritmični ženski gibi. Po končani izvedbi »Fizkulturne koračnice« in ponovnem mimohodu se je kmalu razvila množična manifestacija bratstva in enotnbn-sti. To je bilo za naše telovadce najboljša nagrada! Drug.} dan, v ponedeljek so naši telovadci ponovno nastopili. Prejšnji dan ni bilo namreč na stadionu dovolj prostora za vise gledalce. V torek, 13. VI. pa so se naši telo-telovadci poslovili od gostoljubnih Makedoncev. Iz oči naših mladincev i.n mladink je sijal žar zadovoljstva nad tem, kar so v Makedoniji doživeli. Naša mladina, trdna in čvrsta bolj kot kdaj koli preč, je odgovarjala s puško v roki za časa narodno osvobodilne borbe in toliko odločneje odgovarja danes svojim sovražnikom ,s svojim Mžtrajnim delom in sjtoijd trdno na' braniku svobodoljubnih narodov za zmago resnice y svetu. S svojim IT. Kongresom bo naša mladina skupno z vsem delovnim ljudstvom še nadalje vodila uporno borbo za dograditev našega novega go podarštva! Velike vsote, ki j ih je določila Bujski okraj v enoletnem pianu Velike vsote, ki jih je določila ljudska oblast za izvršitev splošno koristnih ljudskih del in objektov, v bujskem okraju, kakor tudi popolna zaposlitev delovne sile so spremenile bujski okraj v veliko gradbišče. Med drugim so v teku de’a pri gradnji .gimnazije v Bujah, gradnja osemnajstih vodnih rezervoarjev, ki bodo izpopolnili sedanjo vodno mrežo in še številna druga dela. Pripravljalna dela zai gradnjo vodovoda v dolini Mirne so v polnem teku, prav tako pa dela pri gradnji napajališč za živino in polaganje cevi, kj bodo zbirale vodo z raznih izvirov. Na razn ih krajih obnaavljajo ali postavljajo nove mostove in na več krajih popravljajo asfaltirane ceste. Zelo naglo ¡napredujejo dela pri gradnji javnega mestnega kopališča v Bujah ter javne pralnice in tovarne pohištva, ki bode .Moderno opremljene. Pr', tem pa je treba še omeniti melioracijska dela v dolini Mirne, daalje gradnjo velike vinske klet; v 'Umagu ib gradnjo lepih poslopij zadružnih domov v Bujah, Novi vasi, Novem gradu, Lovrecu, Materadi, Krašici, Marušičih in Sv, Mariji na Krasu. S Pač nam pišejo . . , Na Fučah pripravljajo žene otroški vrtec za svoje malčke. Dokončale ga bodo kmalu, kajti udarniškega dela se udeležuje mnogo žen-70!etna starka s Pribcev je bila že večkrat na prostovoljnem delu z ostalimi materami, ki imajo majhne otroke. Toda nekatere matere, ki imajo tudi po tri otroke za vrtec, niso še šle na .prostovoljno delo, zato smatrajo Puč ar ji, da take matere ne razumejo in se ne zavedajo petnena, ki ga imajo o-troški vrtci. Saj bodo s pomočjo vrtcev rešene hude skrbi za otroke! Otroci so se doslej po navadi klatili cel dan po vasi, ne da bi se kaj dobrega naučili. One pa bodo zdaj lahko nemoteno delale. Vzgojiteljice v vrtcu bodo domačinke in znale bodo paiziti na otroke. Matere na Pučah, kar pridno delajte, da boste vrtec kmalu imele in tiste, ki še ne delajo, pa naj na temelju vašega prizadevanja spoznajo pomen otroškega vrtca! Andrej Pueer 550 delavcev bo šlo letos na oddih v Slovenijo 16. junija je odšla na počitnice v Slovenijo četrta skupina delavcev ih delavk našega okraja. Letni odmor bodo preživeli v počitniških sindikalnih domovih v Bohinju, na Bledu in v G.cizdu Martuljku. Skupno bo šlo v tem letu 550 delavcev, med njimi sto udarnikov, Pii yožnji imajo 75 % popusta, v gostinskih obratih ozirana v domovih pa 25 % popusta. Udarniki preživijo ve,s čas odmora brezplačno, K temu prispeva Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije. V zameno pa bo dalo naše okrožje na razpolago delavcem iz Slovenije naše obmorske kraje. Petek 23. junija 1950 Inženirji in tehniki naše cone so zborovali v Kopru Občni zbor društva inženirjev in tehnikov ,v Kopru ima velik pomen, ker je to manifestacija tehničnega kadra, ki mora že sedaj prevzemati odgovorne naloge pri graditvi gospodarstva v naši coni. Nata naloga je, pritegniti v svoje vrste vse inženirje, tehnike, ra-c-io-nalizatorje in novatorje. Z našo pomočjo in pozornostjo se mora povečati storilnost pri izvrševanju nalog v našem gradbeništvu, industriji, kmetijstvu in drugih panogah gospodarstva, S spoznavanjem in tesnim stikom med seboj borno prenašali svoje skušnje na ostale člane društva in oddajali skušnje in novatorske zasnove na širše delavske vrste. Organizacija difašUSva inženirjev in tehnikov se je> začela v Trstu žč leta 1946. Pripravljam! odbor inženirje« in tehnikov si 4,e, nadel naj logo ustanoviti in združiti v društvu vse v Trstu živeče inženirje in tehnike, « Zaradi nastopajočih težav in ovjr cd strani Zavezniške Vojaške An-g-lo-ameriške Uprave V Trstu in inženirske zbornice, tega društvo ni moglo oganizirati. Pri nas to nezaupanje do tehnične inteligence izginja. Nev položaj naše tehnične inteligence daje pozitivne rezultate z odstranjevanjem starih nazira-ij in menja odnose do delavcev ter odstranjuje nezaupanje proti tehničnim strokovnjakom, ki daie-jo sedaj svoje znanje in sposobnost za uspešnejše skupno delo. Naloga nas inženirjev in tehnikov in ostalih strokovnjakov je, da se poglobimo intenzivnejše v praktično delo ter ustvidm > tesen stik z ostalimi delovnimi grupami, ki sode uiei.i pj i skupni graditvi Pristopiti moramo k oraa uzaciii tehnične kulture pri najširših ljudskih množicah, da se tudi pri njih zbudi interes za spoznavanje sodobne tehnike. Pomagati moramo z vsemi ni vrni Ljudski tehniki, ki je že v zafietsu organizacije v naši coni pokaza'a velike uspehe in dvignila jujcijati-vo, ki je prihajala s terena. Naš plan in bodoči gospodarski plani postavljajo pred nas posebno pred naše novo ustanovljeno društvo ve.ike na' 'ge, zato mora naš program posvetiti vso pažnjo, da se takoj v začetku pričuje odklanjati tehnične zaostalosti ter da se dvignejo ih utrdijo delovni kolektivi za d-oiseizanie raiefektnejših uspehov. Z madeljbkeiga fizfcuttu 'rnega nastopa v Kopru Razširitev vodovodne mreže bo zajela tudi vasi V preteklih letih se je v našem okrožju izgubijo veliko pitne vode. 1948 leta ie ta izguba znaša'a 73 odst, celotne vodne uporabe v našem okrožju, 1949 pa se j.e ta izguba znižala na 61 odst. Vse to se je zgodilo zaradi tega, ker fašistična oblast ni poskrbela, da bi popravila vodovode, ki jih je zgradila stara Avstrija. Niti dotaknila se jih ni. Pod fašistično vlado se je mnogo govorilo o istrskem vodovodu. Nekateri so peli slavospeve fašizmu in njegovim zaslugam za ,-Istro, toda znano nam je bilo, da je to karistilla /,goJy militarističnim ini napadalnim namenom, To se vidi javno predvsem tam, kjer so cevi šle mirno va:si v notranjost, ljudje pa so morah po vodo v potoke in tako z vejil e »Šterne«. Toda sedaj delajmo, da bomo vodovodno mre- Vanganel Pomagali so zadružnikom Res, da imamo mnogo liudi, ki so se zibirotera-tili in pomehkužili, toda jedro na-šiih ljudi je ostalo čvrist-o. Imamo take, kd so se s prihodom na delovna mesta v naše mesto 'odtujili od ljudstva, toda ljudje, ki so bili prvi v borbi, ki šo bili tedaj z ljudstvom, so ostali e njim še danes in oni so gonilna sila našega poleta. Bill so kmetje in ker so se borili, da bi kmetom in delavcem prinesli boljše življenje, jih je ljudstvo izvolilo. Taki ljudje so še danes pripravljeni se oprijeti vsakega dela in so se ga oprijeli, ker delo sili. Naši kmetje delajo tudi po petnajst ur dnevno in znajo ceniti vsako pomoč. Take pomoči so potrebni tudi zadružniki v Vanganelu, zato jim :e in. Kopra priskočilo v ponedeljek na pomoč 25 članov splošne .sindikalne podružnice. Napravili so Eto prostovoljnih delovnih ur pri žetvi in pletju na zadružnih njivah v Vanganelu, Razdelili so se v tri skupine in šli na pletev in žetev. Zadružniki so bili vsekakor zadovoljni, da jim s Kopra pomagajo. Nekateri gredo rajši na kopanje ali si zberejo kaj drugega, lepšega, toda tudi na njivah je lepo in veselo, če se zbere vesela ll>tlHlliniftltnillutn....iHiiiiiiiiii»ii»*i"iiiiiiiiitHimiiHiiiuiWHWiiiiiMiii»i»miniiiiiiiiiii!ittiwiii^iiiiii|iiitiiiiii!iiiiiiiiiiii«Miniiii«iiii ŠOLSKE RAZSTAVE ODRAZ VAŠEGA DELA llllllilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIimilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllHlIlllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIlllllIlIHIIIIIHilll Po vseh šolah našega okraja so s emed šolskim letom zelo potrudili. Vaše vztrajno, delo se odraža v šolskih razstavah. Napotil sem ;se v sredo jpopoldne na Pamp jan, da. vas' obiščem in st ogledam vaša razstavljena dei-a. Na Klancu, kraj vtisi, sta mi dva pionirja hitela poročati, da so v jutranjih -urah nabirali zelenje, krasili učilnico' in razstavljali svoja dela, Anton je bil skoraj nekoliko užaljen, ker mu niso razstavili vseh cisem risb, »Nismo mogli«, je odgovoril Voj-ko, »ker smo p-ostavili na vpogled najboljša dela vseh pionirjev, prostora pa je v učilnici premalo!« Na hitro sta «ni povedala, da sta dovršila raizr-ed s,prav dobrim uispe hotn. Stekla sta nato za živino, da bi io dohitela, .Vrata šolske -sobe so bila odprta, na ,.čelni steni je visela velika .slovenska zaistava, sredi nje Titova ¡slika, nad njo pa z zelenjem -okrašen napis: »Z delom v lepše čase —« Krog in kr-oig so visele zastavice, pri oknih pa so lepšale učilnico zelene košate oleandre. Na mizi so bile položene stare in no-ve šolske ¡knjige, na prvih 'štirih klopeh -so p-ionirji razstavili ženska ročna dela- na peti in šesti kl-api pa lesene izdelke: lestvice, -vozičke, barčice in drugo, V 'zadnjih klopeh pa so bile izležene maj,boljše dolske in domače naloge in nekaj najlepših risb. Ob pogledu na vse to sem bil zares zadovoljen, kajti opazil -sem, da je po naših šolah od dine-va do dneva vidnejši _ napredek-Tudi na Gažonu iseim se ob povratku ustavil in vstopil v gornjo učilnico. Tri ¡stare mamice so držale za reko vsaka po enega malčka: prvi dive fantka, zadnja pa dekli-co. Vsi, mamice in otroci so zadovoljno gledali v razstavljena dela in izrazili svoje zadovoljstvo z zategnjenim -ono—. Ena izmed njih je dejala: »Poslušajte, ko smo me hodile v šolo, iso nas uči-li samo moliti. Ci-tali smo le debele tiskarne črke iz mašnih bukvic, sedaj pa naši o-tro-e-i računaj-o, pišejo in rišejo, pa tudi šivati se že učijo!« Kmalu smo se vsi razšli: Stare žene na svoje domove, jaz pa v Koper, da nekaj -napišem za vaš kotiček. ČUDNO OSEBJE Neki delavec je nekoč povedal, da mu pomagajo pri delu toliko moških kakor žensk. Ce bi pa še samega sebe prištel, bi imel vsak moški komaj poj toliko ‘ jvarišic, kakor je moških. Koliko je vseh? KRIŽANKA s: am aa qötaim Pesem govori o Koroški- Mi smo pa ve-ndar v Istri, Ce greš preko naših istrskih rek, preko Rokave čez hrib in dol, bi prišel v naše najbolj oddaljene -vasice. To so Topolovec, Zrnovec in Hrvoji. Tudi tam ižlvim-o mi pionirji, hodimo v šolo, katero smo letos dobro končali in tudi delamo po svojih močeh. Vendar, ker srno oddaljeni, vemo mi malo -o pionirjih iz drugih kraje/v in drugi prav tako malo o nas. Zato smo se nekoliko ojunačili in sklenili, da vsaj našemu pionirskemu kotičku sporočimo, kako živim-o. Daleč stno od mesta, ni na-s mnogo, vendar nas je vsepovsod polno. V šol-o radi hodimo, starejšim pomagamo pri prostovoljnem delu, ko gradijo -pota in vodovode. Čutimo se pa osamljene, ker smo za devetimi gorami. Imamo tudi svoj pionirski odred, svoje delovne pionirske čete pa še nimamo, ker je niti mladinci ki niti starej- ši še niso ustanovili, čeprav bi bila potrebna. Tako, drag-i pionirski kotiček. Sporočili smo ti, kako živimo in upamo, da ti bomo v bodoče še ika-j sporočali. Pa ne pozabi poslati časopisa v naše vasi, kajti drugače ne bomo vedeli, če je naš dopis objavljen ali ne. Pionirji j-z Tcip-olovca, Zrnovca in Hrvoiev UGANITE? 1. Lejte ga mlinarja: sredi neba melje in melje, a moke ne da. 3. Vsi smo z doma, nič se bati: drobna -žabica pred vrati, -hišo čuva nam pred tati. 5- Mladinka — planinka, ženka — -dolinka, starka — primorka. 2. To so spretne kuharice: vse so lončke prevrnile, niti kapljice preli.l« 4. Svi-gaj, smuči, ■misel suiči, •um nam moti, pra-v na,s poti! VODORAVNO: 2. drugačen izraz za cesto, 4. zdravilna rastlina, 6. šahovski izraz, 7, -moško ime, 9. začetek Irene, 11. dva enaka soglasnika, ki sta lahko samoglasnika, 12. kazal-ni. zaimek, 13. osebni zaimek, 14. v Istri pravijo prstanu, 16. lahkoatletska panogi. NAVPIČNO: 1. je delajo v Sič-jolah, 2. število ali števnik, 3. de-poti, 4. dvojica, 5, de'avec je presegel ... ali žensko ime, 6. ga narodi želijo, 8. se pretaka po žilah, 10. moško ime, 12. rimsk: zgodovinar, 15. dvaenaka soglasnika. MlllflllllllHIIIIIlilllllllHIIIIIIMMIflltlllllllllHinillUIIIIIMlMtlUllllMlllIilHIIllllllll ¡Uit1lin«i4!lll]lllll1MIIIIIHUtl!lltllUlltlimU(UHMmillllllllllltmlHU!IIUIIIIlj|||lllinNUIIIlflHUiHlllJlllllNmUIHMIIIIIIlH1lflMi llllllllllllllIlllllHUllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIfllllllllllllllllllllllllllHIlllIlllllMllllllllllMlllIUllUlHIllllUlllMinilllMIIlIllllllll iiinmimtmiiiiim MOŠ A PIJAD E : Bajka o sovjetski pomoči za vstajo v Jugoslaviji 6. Prožili smo za orožje, dobivali rja nasvete Navedel bom -še en dokument, a,d smo leta 1942, zaman prosili za pomoč. Gre iza brzojiavk-o ¡našega Vrhovnega štaba z dne 26. avgu-sta leta 1942., k-o je bil štab v Bosanski Krajini, - Vrhovni -štab -se obrača s prošnjo do generalnega štaba Rdeče armade, naj nam pomaga z vojnimi -potrebščinami, zlasti z orožjem. Pri. nas so velike možnosti prostovoljne mobilizacije v ^arti-zdr.ako in iprortcrvoljn-o vojsko- Na tisoče rodc-ijc-bov, ki prosijo, da bi jih sprejeli v vrste naše osvobodilne vojske, moramo od-klondi, ker nimamo orožja. V br-zojavki -z dne 8. septembra je tovariš Tito sporočil v. 'M- Hlevar Vsak dan prihaja pri nas na stotine prostovoljcev v vojsko, mi pa nimamo orožja, ¡Seveda so bile tudi te prošnje zaman. In vendar je tovariš Tito lahko čez dva meseca in pol, po mnogih naših uspehih, 12 novembra 1942 sporočil -v Moskvo: Doslej smo formirali osem divizij PP tri brigade na ozemlju Bos- ne, Hrvatske in Dalmacije. V (Lugih pokrajinah Jugoslavije smo začeli formirati brigade iz močnejših partizanskih odredov. Številni partizanski odredi- in bataljoni s svojimi štabi ostanejo za partizansko akacijo. Vse te divizije so dobro oborožene in imajo celo atilerijo, To orožje smo Iztrgali okupatorju Y bitkah, Te divizije se ne imenujejo več partizanske, marveč udarne divizije Naradno-osvabodilne vojske Jugoslavije. Zdaj bomo upostavili lek.ij v Uidi ¡podobnega, kar se bo imenovalo »Narodni ko-mite osvoboditve Jugoslavije«. V komiteju food-o zastopane vse narodnosti prejšnjih strank. Na to. smo dobili tale odg >vor (pred -prvim zasedanjem AVNO-ja v Bihaču: Upastavitev narodnega komiteja osvoboditve Jugoslavije je zelo -potrebna in silno -važna. Daajte -komiteju obvezno splošno nacionalni jugoslovanski in splošno strankarski protifašistični značaj tako glede osebne sestave, kakor tudi -glede njegovega delovnega programa. Ne imejte tega komiteja za nekakšno vlado, marveč za politični organ naradno-osvobo-dilme borbe. Nikar -se ne upirajte jugoslovanski vladi v Londonu. Na tej etapi nikar ne sprožite vprašanja odprave monarhije. Ne postavljajte gesla republike. Vprašanje režima v Jugoslaviji, kakor ga raizumete vi, bo rešeno potem, ko bo razbita ita— lija-nsko-nemška koalicija in ko bo država osvobojena izpod okupatorjev. V svoji brzojavki z dne 29. no-, vembra, napisani torej po zasedanju, pravi tovariš Tito med drugim: Z vašim nasvetom, ki ste ga dali Y brzojavki, se strinjamo in tako bomo storili. Moram pa vam sporočiti, da so prav civilni aktivisti obsodili jugoslovansko -vlado v Londonu kot izdajalsko i-n da jo je obsodilo tudi na-vlzoče ljudstvo. Čeprav ne smatramo tega izvršnega -odbora za nekakšno vlado, bomo morali skrbeti iza vsa vprašanja državnega življenja in za fronto, pri čemer ga bodo podpirali narodno-osvobodiini odbori, ki s6 bili upostavljeni malone po vseh .pokrajinah na osvobojenem in tie-osvoboienem ozemlju. Pri nas ni bi'o drugih oblasti razen teh odborov in. vojaških oblasti za borbo. Zasedanje je sklical Vrhov-m štaib Naradno-osvob-odilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, ki uživa v vsej držav; velikansko avtoriteto. Brzojavki, ki jo je tovariš Tito poslal 13. decembra 1942, je ¡naslednja: Članek v »New York Xime.su« je navadna izmišljotina-... V Cm; gori ni nobenega nemškega vojaka, marveč -samo Italijani, s katerimi je Mihailovič povezan. Iz rok Italijanov so dobili vso ob’ast v vsej Črni gori za nagrado, da so pomagali vreči večino naših partizanov iz Črne gore . . . Tudi vse drugo je laž . .. Ze večkrat.sem vas prosil, da bi storili vse, da b-o. prišla k nam v Jugosla-vijo komisija vse-h -zaveznikov, ki -bi se prepričala -o dejanskem položaju in o Mihajlovičevem izdajstvu. Ogabna prednzno-st.je, ko Anglež; hvalijo Mihailoviča, ki daje svoje četni,ške enote -na razpolago Italijanom in Nemcem, proti katerim se Angleži in Američani bore. Mi ne glede na vse žrtve razbijamo železniške proge, da sovražnik ne bj mogel-pošiljati svojih čet in vojnih potrebščin v Afriko, Mihajlo-vičevi četniki pa te železniške proge stražijo- Sli smo torej ¡skozi vse leta 1942,, ne da bi debili od koder koli materialno pomoč, videli pa smo mimogrede, kakšna je bi]a tudi »moralna pomoč«. (Nadaljevanje^ ( »ISTRSKI TEDNIK«. NAŠEMU KMETU Pozor pred trtnimi škodljivci! Hli'IIH " 1 SBCSÜBiSajJ preoravajte Strnišča! Nevarno je, da se pojavi grozdni suikač (seneni črv), ki lahko uniči mnogo pridelka (do 25 odst.). To je metuljček, ki se pojavlja koncem maja ah v začetku junija, ko začne trta cveteti. Samica polaga na male gr-oizdlčke od 200 do 250 malih jajčec, V 8 do 10 dneh se zvale male ličinke (črvički), ki se hranijo z malimi jagodami in jih uničujejo. Ličinka v 15 do 20 dneh doraste, se po pajčevini spusti na tla (na .zemljo) ali v kakšno skrivališče na trstu An se tam zabubi. Freofcrazba (metamorfoza) ličinke traja približno tri tedne. Po treh tednih prileze iz buibe metulj in oplojena samica polaga kakor pri iprvem zarodu jajčeca na jagode, ki so v tem času približno debele kot grah. Prvi zarod se pojavi konec maja ali v začetku j.unija, druigi zarod koncem julija al| v začetku avgusta, tretji pa v začetku septembra, Ce pa nastopi v septembru hladno vreme ,se tretja generacija ne pojavi, temveč se dorasla ličinka druge generacije spravi v skrivališče pod lubjem trsa, v razpoke količja ali v zemljo in ,se tam -zabubi in prezimi. Naslednjo pomlad izleze na dan kot metuljček. V primeru, da se škodljivec pojavi v večjem številu, borno pri drugem škropljenju mešali modro galico -s -svinčenim ali apnenim air-zanatom. Vzamemo ga na 100 litrov škropiva 250 do 300 gramov, Na-mest-o arze-niata vzamemo- 35:0 do 400 gramov oranlijevaga -zelenila. Ta iprah zmešamo v nekaj litrih vode in ga prilijemo k modri galici, ko je škropivo, že naprav-1 j eno. Vsi arzenikovi preparati so želodč- Da bomo imeli zdrave kleti Dobro vino se večkrat pokvari v. slabi kleti, kjer hranijo poleg vina ih vinarskega orodja tu-di -kislo zelje, repo, krompir itd. Umljivo je, da se v takih kleteh razvijajo tudi najrazličnejše plesni in glivice, kot n .-pr. kiselna kislina. Zato je potrebno, da vse kleti večkrat razkužimo. Najtcemefilš-e razkuževalno sredstvo so žvepleni plini, in sicer zažgemo v kletj I k-g žvepla na vsakih sto kubičnih metrov prostornine. Preden zažgemo žveplo, moramo seveda zapreti v-sa okna, potem pa klet zapustiti in ¡zapreti za seboj tudi vrata. Na la način klet ra-zku-žimo in kar je slučajno živega v kleti, pogine! ni strupi i-n tako tega škodljivca zastrupimo, To ponovimo pri tretjem ali -no potrebi tudi pri četrtem škrcpljemiju, V«; arzenikovi preparati so močni želodčni strupi in strupeni za vsako živo bitje, zato bodite pfe-vidini! Kmetje v-incigradniki! Cim se ta škodljivec pojavi,sezite po omenjenih preparatih in z njimi škropite. Ta- strupeni prah dolbite v vsaki kmetijski zadrugi. 15. t, m. se je završi! fcnjigovod-etveni tečaj v Valdoltri, ki ga ie priredila Okrajna zadružna, poslovna zveza v Kopru, Tečai ie trajal skoraj pet mesecev in tečajniki so imeli m-ošno-st, da se v tem času marsičesa naučijo, posebno ker je dediščina fašizma na šolskem polju in i-zohraz.be na splošno, zapustita pri naših ljudeh katastrofalne pos-ledice. Kmetij, ke zadruge, ki šo o,tale deloma brez kadrov, bodo sedaj -dobile nadomestilo z novimi m adi-mi silami in pomnožile število borcev za razvoj kmetijskega zad.ru,nilštva, za ustvarjanje socializma na vasi. Upamo, da bodo ti kadri ostali stalno na svojih mestih in da se ne bodo drugače premikali. Tečajniki se bodo vživeli v svoje delo ter ga ¡bodo z ;ah,k-oto vršili. Imeli b-cido tudi priliko -slediti razvoju u-praivnega sistema. Odtegnitev tečajnika iz dela, za Večina naših kmetov ima to slabo navado odlašati s preorava-njem zemlje, kjer je rastlo žito -do časa setve, To slabo navado moramo opustiti. Strnišča moramo takoj po žetvi preorati, ker s lem 1. ohranimo zemlji vlago; 2, uničujemo škodljivi plevel; 3. rahljamo zemljo tako, da se v -nji rastline bolj ukoreninijo in razvijejo; 4, pognojimo zemlji s podorava-njem zelenih ostankov na njivi. katerega -se je pripravljal in ga premestiti na drugo delo, pomeni ubiti v njemu cilj, ki si ga. je postavil. Koliko pa trpi delo, če imamo premestitve, lahko povedo uprave zadrug m revizorji OZPZ. Obvestila kmetovalcem Centralna mlekarna obvešča vse živinorejce, naj štabno pripravljajo mleko, ki ga oddajajo mlekarnam, ker se ga zaradi nepravilnega ravnanja -pokvari dnevno več Sito lit-rov. Zato. priporoča naslednje: Predvsem temeljito in vestno čistočo živine ¡n posode. Mleko je treba hraniti v hladnih prostorih in ga filtrirati . skozi čisto krpo. Ker s-0 strokovnjaka ugotovili, da so jabolka in hruške, ki prihajajo na trg prezelene in nevarne zaradi -morebitne obonlceti, .ie podjetje »Fructu * zača. no ustavilo odkup hrušk in jabolk. Zadruge lahko odkupujejo le zrelo in u-žitno sadje. v Škodljivci sadnega drevja — jabolčni molj V dolini reke Dragonje se je -pojavil letos v alarmantni o-bjiki e-dem imed najh-ui-ših škodljivcev sadnega drevja, posebno jabolčnih •nasadov, jabolčni ' indij (Hyp-ono-meutha maline! lus), Ze od daleč opazimo na vejah šive mrežaste zapredke in oguljene vejice. To so zapredki, v katerih -so dokončale svoje uničujoče delo gosenice tega škodljivca. Skoda je občutna. Ne gre pa samo .za škodo n-a pridelku, temveč gre za uničenje nasado-v, če b-i ee škodljivec še enkrat pojavil naslednje leto- Jabolčni mo'j je metuljček sivkaste barve s črnimi pikicami na krilih. Gosenica je do 15 mm dolga, -sivkaste barve in s črnimi pikami vzdolž telesa. Spomladi zleze gosenica iz sv-cjega zimskega skrivališča (drevesne skorje) in začne objedati mlade poganjke, pri te-m pa se zaprede -s svilenimi nitmi tako, da ji po-d «dejo ne more nihče do živega. Ko je gosenica zapredena, je težko pedvzeti proti njei uspešne u-krepe. Gosenice ži-vijo'skupno (zadružno življenje). Ko dorastej-o, se zabubijo in v prvi polovici junija zlezejo iz bub metuljčki-, Cez dan mirujejo, ponoči pa objetajo na-cade. Po oploditvi odlagajo samice jajčeca (do 80 jajčec vsaka). Iz jajčec se pozneje zvalijo gosenice, ki se takoj ¡zavlečejo v že omenjena skrivališča. KAKO UNICUJUMO -ŠKODLJIVCA? Ker se mladi narašča,'- skriva čez zimo pod drevesno skorjo, moramo že v jeseni drevje .temeljito očistiti in o-strgati z njega- staro ra kavo skorj-o in jo na licu -mesta sežgati. Drevesa pa nato poškropimo z 10 odstotnim drevesnim karbo’imej etn, da uničimo še ostale- goi.fjnice-, ki s® »kVfvajb p-od> skorjo in v raizmih raizpdfcl-inah ve,:. Spomladi, takoj po cvetju in po potrebi' še pozneje, škropimo drevesa z žvepleno brozgo, kateri orno dodali 400 gr svinčenega arzenala na- vsakih 100 lit. ¡brozge, Z druge -strani pa moramo pr idr. o o~ birati še mlade zapredke gosenic, še, predenj pe razširi j o po vsem drevesu. Ko se gosenice dobro zapredejo, je vsako škropljenje brezpomembno- Dr, J. lllllllll!IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII!IMIIimmiimilllMlim:H!llllllllll!ll!l!l!!]II!MIII!!limil!illll|li!|l||im;!Mim!|||i!]!HIIIIIIIIIIilll!l!IIIIIIIIIIIMIInr!ll Nekaj nasvetov ob. mlačvi Žetev bo kmajp končana. Pone- ‘ kod je zaradi slabega vremena že predolgo smpje na poliu To žitu ne ko.isti. Cim .-e vreme usia-novi, na.; ¡se pravilno iptfsuiši in spravi na- varno mesto. Opozarjamo kmetijske odseke in KL-O-je naj pravočasno pod.vzame-j-o vse potrebne ukrepe, da ,se žito čim -prejje bmiatf, ydu se ne bi zgodilo kakor jprejišn.ie leto. Žito je namreč napadel žitni molj (pim-pinela) in uničil lep dej pridelka. Z druige strani pa ‘Je zaradi nepravilne organizacije dela, ponekod žit-o preveč časa č=-kalo :n se zaradi hladnega vremena skvarilo. Torej predvsem je nujna dobra razporeditev mlatilnic ter organizacije in kontrolorje -pri mlatilnicah, naj dobro pazijo, da -se najprej . cinlati semenska pšenica,’ da se ta ne potnaša z jne-rkantfl.no. Pazit; je treba tudi na to, da snetljiva pšenica ne okuži zdrave. V primeru, da ;se že pri mlačvi najde žitnega m-o-liia (-če metulji odleta;o iz, -zrnja) -se mora pšenica razkužiti takoj v shrambah z ogljikov-im žveplence-m. Opozarjamo, da je -ogljikov žvepjec zelo strupen, vnetljiv plin jn zato je pri uporabi potrebna kar največja previdnost, Pšenic-o, ki ni namenjena prehrani ¡(sejnertska pšenica) lahko razkužimo 7. DDT ¡preparati (Pautatcan, Fepea-n). Bubnič Karel iz Sermina je vzredil svinjo, ki mu je dala 9 mladih prašičev Napenjanje pri goveji živini To nezgodo pri govej; živini, ki nanaša vsako leto velikansko škodo našemu -gospodarstvu, lahko -pripišemo -v večini slučajev malomarnosti našega kmeta. Pojavlja -se le pri prežvekovalcih — največ pri goveji ži-vini, bolj redko pri ovcah. Napenjanje povzroča mlada, mokra, «.greta ali na drug način izprijena krma. Hrana se v prefoi-rovou (vampu) segreje in prične vreti (fermentirati). Pri vrenju se razvijajo plini in če se ti pravočasno ne odstranijo, povzročijo, da vamp -poči a1* da se žival zaduši. Napenjanje ni vedno vzr-ofe le krma- Rado na-pne žival, če požre predmete, katerih ne more prebaviti, n. or. stare cunje, kosti ali drugo. Želo nevarno :le takoj po krmljenju živali napajati, posebno če so vroče, ali takoj po težkem delu. Kako spoznamo napeto govedo? Napeto -govedo spoznamo -takoj po napetem trebuhu. Obenem žival težko diha, izbulji oči, .postane nemirna, stoka in trese ,se po vsem životu, V težkih slučajih pade na tla in tedaj .ie pomoč že prepozna. Kako •preprečimo to nezgodo? Lažje je vedno, bolezen preprečiti, kakc-r pa zdraviti. Tega zlatega pravila bi se moarali vedno držati naši živinorejci. Preden preidemo na nav-odila i-n ukrepe v slučajih nezgode, -priporočamo našim kmetom, naj se drže tehle nasvetov: 1, Živali ne smemo nikdar niti -za Kako se viakne slamnata vrv v gobec hudo napete živali kratek čas spuščati v deteljišča in na mokre, rosne ali s šla-no pokrite travnike. 2, Pri p-oklad-anju sveže detelje in druge zelene krme moramo ¡paziti, da se ta, ni poprej na -kupu ogrela. 3. Ne smerno v mrzlih in rosnih jutrih spuščati živine prezgodaj na pašo, posebno če je lačna. Cim pride lačna-žival na paš-o, -žre pohlepno vsako krmo in to je zelo -nevarno. Prip-o-ročljivo je živini pred ¡pašo -pokladati nekaj suhe kitne (seno, slama). 4. Kuhano krmo moramo takoj uporabiti in ne smemo čakati, da se začne kisati. 5. Spomladi ne sme biti hiter prehod -od suhe na zeleno krmo. 6. Živina naj po krmljenju najmanj dve uri -počiva. Kako postopati, ko se žival napne? Napeto ži-val moramo goniti navkreber in jo med tem neprenehoma polivati z mrzlo vodo. Iz s1ame spletemo vrv in jo vtaknemo ži-vaii skcizi g-cbe.c. Žival je na ta -način prisiljena držati vedno odprt gobec, kar jo sili na prežvekovanje in olajša izhod plinov. Žival neprenehoma drgnemo s slamo in sicer cb levi Jakopiči po bedru navzdol, naprej «po trebuhu in eto rebri navzgor. Zdravilna sredstva pridejo le de- loma v poštev (40 gramov magnezije, raztopljene v.enem litru vode ali par litrov apnene vode). Pri močnem napenjanju reši -žival edinole »p -o ž i r a v n a cev« ali »t r o k a r«. Požiravna!cev je posebna gumijasta cev, katero vtaknemo živali skozi požiralnik vse do vampa. Žival mora pri tej operaciji stati s prednjim delom telesa više kak-or z zadnjim, Jasno je, da to delo zahteva nekaj prakse, ker je nevarno-, da pri vtikanju ne zaide cev v napačno smer. T r o k a r je poseben ozek nož (bodež), katerega uporabljamo, ko ne pomagajo druga sredstva- Tro-kar se živali zabode s hitrim-sunkom v levo trebušno stran in to v najbolj izbočeno mesto od levega kolka proti prednji desni nogi. Cim je tro-kar zafcideo. v omenjeno mesto, izvlečemo ¡počasi ¡Bodalce iz cevi (tulca). Cev..pustimo toliko časa v vampu, ' dokler ne poneha napenjanje. Ce se zaradi prenaglega uhajanja plinov tulec zamaši, 'moramo ponovno vtakniti bodalce v tulež, Po operaciji se rana raz- kuži ¡z jodovo tinkturo, a na rano položimo krpico, namočeno v ter-pe-ntinovetn olju. Omeniti moramo, da se ne sme dopustiti, da plini prenaglo izhajajo, kadar je žival preveč napeta, ker bi to lahko po- Trokar: a) nožnica’ b) bodalo vzročilo njeno smrt zaradi naglega dotoka ikrvi iz možganov V trebušno votlino (možganska kap). To nevarnost preprečimo, če s prstom uredimo izhod plinov skozi tulec, .(Pra-vilnoi postopanje pri poslednjih operacijah nam tolmačijo slike!), 5 zapovedi za nase šoferje 1. Pri avtu moraš predvsem pire-izkusiti odpornost materiala in motorja. Zato sta potrebni velika i/rzvna in eventualni odskoki iz ceste v grapo a’A ga kar v zid• Ta poslednji poskus se toplo priporoča (imamo pa že več dobro uspelih slučajev) tudi zaradi tega, da se spozna cipcriicst glav aktivistov, in funkcionarjev, ki gredo na teren (šofer dobi, rta žalost, po--npvadi le manjše poškodbe), 2. Polomiti moraš čjinprej blatnike in odrgniti »karoserijo«, kajti avto vzgleda na'ta način bolj »ljudski«. 3. Brzina na asfaltirani cesti ne sme biti manjša od 100 km na uro-‘Ta se lahko v dežju poveča, tako da imaš možnost večjih akrobacij. Po slabših cestah ne smeš voziti manj kot SO km na uro, da se o-jačajo vzmeti in gume- 4. C as -odhoda bodi najmanj -uro po določeni uri! Na to naj se funkcionarji vendar enkrat navadijo. Če pridejo ob določeni uri v garažo, dobijo le mašino (če te ni ,pomeni, da je prejšnji dan o-stala na terenu zaradi nepredvidenih in šoferju nepoznanih vzrokov, ali pa je sam šel domov v avtu) in tako zgubijo eno a,:i več ur dragocenega časa ali pa spanja kakor pa šofer. 5. V »Popotni torbi« je v zadnjem času preveč kritike o pretirani vljudnosti šoferjev na cesti-Ta obtožuje, da šoferji ne vzamejo radi ljudi na cesti, pa čep-rav je v avtu dovolj prostora! Šofer naj ne jemlje ljudi iz več vzrokov. Glavni so sledeči: a) Po cestah danes potujejo veči noma črnoborzijanci- Šoferji kot zavedni aktivisti in poštenjaki ne smejo podpirati »švercerjev«! b) zaustavljanje avta na cesti je precejšnja izguba na času in gorivu- IzpVsča se vzeti le kako lepo tovarišico. c) končr.o, voziti tuje ljudi, pomeni velik riziko za primer ne- Trda pest AKTUALNO toda za koga? V. koprski katedrali leži v srebrni rejcu.j svetnik Nazarij. Okrog njega je nekaj burne zgodovine. Bilo je pred več stoletji, ko so Ge-novčani napadli Koper tez odpeljali s seboj rakev s svetnikom-Doba emigracije za umrlega, svetnika je trajalp. skoraj 100 let- Končno je Koprčanom uspelo, da je vetnik prijadral nazaj- Cela zadeva je bila za določene čase popolnoma normalna stvar. Danes so ie tisti Koprčani, katerim je Ljud-ka oblast trn v peti, spomnili, da srebrna rakev žali svetnika Naza-rija in da je treba zaradi tega zbrati dovoljna količino zlata, da se izdela s«ata rakev. Nekateri od ■ektkdomtr-jev naibr.že mislijo, da čo zlata rakev taka sila-, ki bo šibila ljudsko oblast! Nič ne bo pomagalo! »Kljub tvojemu spoštljivemu imenu, Sv. Nazori1., «Popotna torba» ni mogla dodeliti drugega kotička!« s Kaj pa naši vetenarji! »Oh, ti pa so frdamane duše«, pravijo naši kmetje. Da so res fr-darnune, vedo vsi po vaseh- Saj je marsikatera svinja crknili zaradi njih birokracije. Ker sc jim ni dajo iti v oddaljenejše vasi, zato raje posedajo igo Kopru- TRI imamo v našem okraju. Pa si oglejmo vsakega posebej! Prvi, ki je tudi najstarejši, je naredil po vaseh 173 obi-sov. On nima vozila- Skoda, rta naša torba ne ve njegovega imena,. Drugi je tov- veterinar Legiša, ki pusti crkav.ati svinje in krave po vaseh kljub temu, da ima vozilo. No, za tretjega pa lahko rečemo, da je lenuh, ker :e naredil naiminj obiskov, Ima vozilo, pa vendar sc mu najbrž ne da voziti pod r'izpuli enim soncem tja v ali celo v Topolove c. prehuda je bila torba dva! Pa nič zate! Ona zainteresirana na ti poboljšata! Edo uro zn prežvekuje Oh, ta naša agencija »PRIMIGA«, spet je nekaj daha v torbo! Iz zelo verodostojnih virov je zved-ela, da rabijo uslužbenci okrajnega kmetijskega odseka za kosilo eno celo uro, za prežvekovanje pa tudi eno, H ko.Uu e?, oldne, po eni prežvekujejo v uradu, ob dveh pa gredo z dela, ker končajo uradne ure- Najbrž je še več takih tičkov po, uradih v Kopru! Dreja eno Bepo kak Labor No, malce za zadnja je močno da se oba »MARSIKATEREMU NARODU JE TREBA POKAZATI PEST . . .« (iz Tnimaacvega govora) KAKO LAHKO PRIDEŠ POCENI DO DRAGOCENIH IN REDKIH KNJIG Pojdi zjutraj v kapi-sko ribarnico, _ kjer se uporabljajo knjige za zavijanje rib. Prodajalki rib izrazi ovc : željo! Prikaže ti skladišče, kjer lahko izbiraš! Kar si izbral, bo. ona natančno iztehtala in dejala: ■ »Vse ti dam, toda prinesi mi papirja enake teže!« Pogoji niso slabi! Priporočamo! BfROKRfiCItlA STRANKA: Prosim dovoljenje za izvoz pregorelega transformatorja, Tako dobimo novega! Cela cona v Strunjanu je brez električnega tok::, NACEINIK: Ne dam. Moram vprašati tov, doktorja K., ali tov. J., a\ tev- R. Pridite, ko,se vrnejo. DREJA: Kaku, kaku gre kaj Bepo? BHPiO: Gorko je, 'gorko Dreja muj, DREJA: E jo, štajon je tošan; pa koj se če! Se vre začel jo žet čani.co? BEPO: Jo, te dneve sem začel eno verjem, da bon brž fenu. Montano sem vre požeu• Me je pomagala anka meja Tonca- .DREJA: Ma jes sem brž anka to drugo požeu. Zdrela je eno zatu je šleuda, dal te s.e vsuje po njive, BETO: Kaku pa te zgleda čanica letos, jo boš jemu dos te jo? DREJA: Daste, več ko Ioni paron da jo bo eno ko be blo še ano molič več dažja b en je jemu še več. Ma štešo ni slabo, Zorne če bet eno anka za zadrugo, Taku bon vdobu bone. Verjen, da jo bo še več kor ke sen jo notal. Eno anka dou bon več. BEPO: Ma jes anko ko ben je jemu več jo ríe be dou za bone, rajši kontrabondo. DREJA: Ti se znoru Bepo muj, koj ne zneš, da ko ne doš za zadru- Borciza ohranitev miru so cenila Ljudska konzumna zadruga kuhinjskih potrebščin v Koligeriji v Kopru je več kot pred enim mesecem izgubila cenik■ nekaterih e-lektričnih predmetov. Ko prideš k njim, tvoji prošnji ne morejo ugoditi■ Pravijo, da nimajo cenika. Ljudje so mnenja, da ima cenik Zadružna postavna zveza in da se jim je pomešal med druge kakor pri podjetju »OMNIAj«, kjer so likalnike prodajali brez cenika po 520 din, nato pa s cenikom po 1,600 din. Nasvidenje pri zobarju Ivan (odhaja na triletno vojno obvezno. službo: »Zdravo Joško! Upam, da te po moji vrnitvi dobim še vedno v Kopru, Le to ti priporočam, da mi sporočiš, ako slučajno menjaš stanovanje!« J o š k o : »Oh, tega pa res ni potrebo.-! C e slučajno menjam stanovanje, me dobiš ob torkih v čakalnici pri zobarju Lukežu«, Med tem, ko je pariški tednik ACTION prinesel na prvi strani sliko vojne z velikim naslovom, poudarja, da je bila letošnja pomlad »zadnja pomlad pred vojno«, poziva milanska UNITA’ Pacciardija, naj se temeljito pripravi in oboroži svoje divizije Za »sveto vojno«, to se pravi osvajalni pohod na Jugoslavijo. »To je mir, ki si ga mi želimo.« NOV DOM BER2AN0VIH ODBOR ZA GRADNJO ZADRUŽNEGA DOMA V ŠMARJAH ob priliki šeste obletnice požiga vasi VABI dne 25. junija 1359. n i slavnostno otvoritev prvo popolnoma dokončanega ZADRUŽNEGA D OMA Istrskem okrožju in na zgodovin ¡ko važen trenutek naše vasi, ko bo prvič zasvetila električna Inč Ta slavnost se bo vršila s sledečim programom: 1. Ob IG. uri nogometna tekma Šmarje - Kampe! Salara 2. Cb ig. uri slavnostna otvor tov ?. Pozdrav. 4. Govor 5. Nastop pevskega zbora iz Šmarij 6. Nastop pevskega zbora sindikalne podružnici; Z. P. Z. 7. Koncert godbe na pihala odcetla JA 8. Otvoritev fotografske razstave posnetkov iz Narodnoosvobodilne borbe in gradnje socializma 9. Pies do večerje 10. Po večerij uprizoritev enodejanke »ANALFABET« SLEDI PROSTA ZABAVA Preskrbljeno za prigrizek in dobro pijačo Odbor go eno za skupno.t, ne moreš cd njeh nahka zahtevat, magari ko padeš va'(-s na kolena! BEPO: Gombjojmo, gambjejmo rajši diskoršo, bomo roji» šrojale ju tre tu, ke bo več vedro, DREJA: Ti Bepo, še~misega ne vides eno ne znoš, zatu ke ne bereš djurnolov eno se ne pistiš dopovedat uno ke je preu. BEPO: Koj ne zastopen! Koj ne beren vseke don djv.rncle eno taku videm kc\ delajo po svete eno anka u Tirte. Breu sem anka tu, koj so delale nekošne vida-Ifuvce iz našega Petronia, ke aoja use sile, da bojo buiše stole delavce po trštinskeh f-obrkah, eno ke sa b ure za pravico, BREJA: Ben videš! Koj ta por, da je preu. taku? Dañas une ke so ga njega stukle pravjo, da se burjo za mer eno koj jez znom koj da so. Te pa videš, da so stegnete roke na poštenega človeka-Se komuniste provjo, da so. Tesne komuniste, verga mene Bepo, da ne bojo neo dosegle p mas. An don more bet krej anka žnjime. Pa naj bo ker če. BEPO: Ma. jes use videm eno znom kaku je stvor; ma koj češ! Stari sem, eno bejo rekle te mlode, še po store kc-pite smrdim- Tu par-\p-oznom, da je taku, ma jes nisem kriv. Pa koj ma češ ubet saj ko sem tošan? DREJA: Zakaj ubet, koj nisi anka ti človek kor me druge usi? Ti trba da živeš kor mi, vsenoko! Sonio boš vidu, da andrúge don boš m a anolv povedat, dq du je jemu preu, U ali jes. BERO: Jez te ne rečem, da nimaš preu ti, somo mene noče tu u g lova, znoš eno znom, da žba-Ijo-m. Pa kej me češ saj? DREJA: Ben jo, usok jima soje mankonce, ke na ane pote, ke na druge, ke na tretje eno taku na-pret, taku da usokeme more nekaj falet- BEPO: To se reku preu eno te anka jes ukordon. Se {mpiegatc- ke so tam u Kopre, magari ne vsi, ma več ko košan, se zmote na računah. Pa da se nečemo mi ke ne znomo neč. DREJA: Koi! Somo aden! Jih ji-maš trka karemio, ke so najbui-še za jih hitet u murje; te eno losne te največ folijo. Eno znoš, da tešne te se še trko več mišjo, magari ko so do učeraij nosele matiko na rome kor mi druge. Tu pomene, da ji mamo še doste groška u čranice, ke trba, da jo učistmo■ Presempio tošna grdška je anka Ada eno Jolanda iz no-šega šetorja. BEPO: Ben jo, pa niso some une pa jih je še več, več tošnih. DREJA: Znom, znom, Ma mi druge somo počekmo Bepo, še ano molo, da zdrcseic te. noše mlode eno da se kaj navodjo, bojo ben pc-njer usi saboterje zletele, BEFO: Ma jes ne viden vure, ke C.onjer znom, da bo buiše anka zonas, ke ne bo več taku super— bije eno kor ke provjo birokracije. BREJA: Bo ben pr Šlo ne bujse. Jez anlca čekam eno verjem, da bom anka dočokav. A'-ora. zdravo Bepo! Jutre se bomo še kaj vidle. BEPO: O jo, ko ne bomo umrle-Ben zdrovo! Odgovorni urednik SREČKO VILHAR Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru Uredništvo in uprava v Kopru Riva Castelleone 2