Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K: za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za čttrl leta 4 K; za Amerike za po! leta 9 50 K za četrt leta 4 80 K l*«aan«KNa Ataalitea i<* v. Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enostopna pett -vrstica (širina 88 mm) za enkrat 80 vin. večkrat po dogovora. 37. štev. V Ljubljani, v torek, dne 29. marca 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za liat: Uredništvo iRdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlštvo ■Rdečega Prapora», Ljubljana, Selenburgova ulica 6/U. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca marca, da jo zopet obnove. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Aystro-Ogrske dežele: za celo leto K 14'— za pol leta „ 7*— za četrt leta ,, 3*50 na mesec ,, 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7k90 za četrt leta „ 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta „ 4*80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora“. Žalitev veličanstva v mornariški vojašnici. Po meščanskem časopisju se raznašajo notice o nekem dogodku v mornariški vojašniei v Pulju, ki je samobsebi težko razumljiv, še težje pa z ozirom na mesto, kjer se je primeril. Dogodek namreč pomeni nenavadno žalitev veličanstva in to bi se pač najmanj pričakovalo v domu lojalnosti, kakršen je vojašnica. Golo poročilo o dogodku pravi to: •Pred nekaj dnevi je v mornariški vojašnici v Pulju nekdo privezal cesarjevemu kipu vrv okolu vratu ter jo na drugem koncu pritrdil na plinovo cev in tako obesil cesarjev kip. Ker je pa bil ta iz mavca, se je del kipa od vratu naprej odlomil ter padel po stopnicah in se razbil na male kose. Zaraditega ni smel noben mornar iz vojašnice in ■e je uvedla stroga praskava. Kakor se sedaj iz Pulja poročB, se je tej preiskavi vendarle posrečilo, najti zločinca. Zločinec je trobentač Furlani, doma v Trstu, in je bil pristaš Mazziniancev. Preiskava se vodi neumorno dalje.» To bi bilo suho dejstvo. Večina čitateljev meščanskih časopisov se zadovoljuje s poročilom. Kvečjemu, da bodo nekateri Se čakali, kakšna bo sodba. Stvar pa vendar ni tako enostavna. Našli so zločinca in preiskava se vodi. Dobro. Ampak kdo ga je našel? Kdo preiskuje? Kako se preiskuje? Kdo bo sodil in kako se bo sodilo? — Zopet se dvigajo vsi tisti strahovi, ki obhajajo človeka, kadar se spomni na vojaški kazenski zakon, ki bije vsem modernim pojmom o sodništvu v obraz. Seveda se sodi pri vojakih vsak dan; garnizijski in drugi zapori imajo vedno dovolj prebivalcev in ljudje se vendar ne razburjajo vsak dan. Kaji Tu gre za manjše disciplinarne prestopke, za nevažne tatvine i. t. d. Kdo se briga za to?, — Ampak slučaj kakor ta v Pujju je vendar tak, da bi se bilo treba brigati zanj. Vsaj zaradi tega, ker tu res ne gre za malenkost. Krivca lahko zadene nekoliko let težke ječe in to. gotovo ni šala. Tudi če bi zločinec bil civilist, bi ga lahko čakala huda pokora. Toda nc glede na nazore, ki jih ima posameznik o pravdništvu in kaznih sploh, bi bila javna vest vendar mirna, ker bi se zanašala na zakon in na javno kontrolo. Vodila bi se preiskava; ko bi bila zaključena, bi preiskovalni sodnik odstopil in prepustil sodbo drugim. Glavna razprava bi se vršila v jasni javnosti. Vse funkcije bi bile razdeljene. Na eni strani tožitelj, na drugi zagovornik, med obema, odnosno nad obema nepristranski sodniki. Vse, kar obremenjuje, vse, kar razbremenjuje, bi se pokazalo javnosti in sodnikom. Tu bi bile vse garancije za pravično sodbo, kolikor jih premore človeška slabost. Vsega tega ni pri vojnem sodišču. Avditor bo preiskoval, avditor bo tožtelj in zagovornik v eni osebi, avditor bo predlagal sodbo. Obtožencu pre-čitajo tožbo, vprašajo ga, kaj ima reči in potem — . V kratkem se je razvila huda bitka, v kateri so tudi nacionalci našli, kar so bili iskali. Policija in orožniki niso mogli ustaviti boja. Poklicali so vojaštvo. Tri stotnije so prikorakale in šele tem se je posrečilo, izprazniti prostor. Ob 3. je bil zopet mir. In ob 5. popoldne so imeli češki delavci shod. Taki so sadovi nacionalizma. Kdor le nekoliko razmisli, si lahko sam napravi komentar. Le na neko malenkost opozarjamo. Naši narodojakarji bodo gotovo soglašali z nami, če pravimo, da so taki izgredi lopovski in da sramote narod, v čigar imenu se vrše. Ampak kadar sami ščujejo, jim to ne prihaja na misel. Proti delavskin knjižicam. Kar je včasi bilo pametno, v izpremenjenih razmerah postane neumno. Tako je z delavskimi knjižicami, če so sploh kdaj imele kaj pametnega pomena, so ga v naših dneh popolnoma izgubile. Da so nepotrebne, dokazujejo druge države, v katerih se živi brez njih, ne da bi kdo čutil njih pomanjkanje. V Avstriji služijo te knjižice le Se podjetnikom, ki se v njih znašajo nad neljubimi delavci. Zakon sicer pravi, da se ne sme v delavsko knjižico vpisati nič, kar bi utegailo škodovati delavcu. Toda iz interpelacije, ki so jo vložili posl. Beer in sodrugi v državnem zboru, se izve, da je našla organizacija podjetnikov sredstva, ki kažejo zakonu figo. Omenjena organizacija je izdelala tajna znamenja s sledečim pomenom: 1. Dober. 2. Hvalevreden. 3. Voljan, a nezmožen, a) Ni delal redno, b) Ni se v času odpovedi dobro vedel, c) Nemaren In len. d) Nestalen, e) Dela modre pondeljke. O Neznosen, g) Uporen, h) Socialist, i) Pijanec, k) Tat. 1) Breme za bolniško blagajno, m) Ne varčuje z materialom. Vsled takih znamenj v delavski knjižici se zgodi, da delavec včasi po več let ne dobi dela, ne da bi mogel uganiti, zakaj. Interpelantje vprašujejo ministra, ali gaje volja, upozoriti policijske urade in obrtne zadruge na to zlorabo in če hoče prisiliti delodajalce, ki ravnajo tako, da povrnejo delavcu škodo. Poleg tega je poslanec Beer upozoril trgovinskega ministra na črne liste, ki jih razpošilja zveza avstrijskih industrialcev. Interpelaciji je priložil izvleček iz take črne liste, ki jo je razpošiljala neka tovarna v Sv. Hipolitu. Na tej listi je bilo napisanih 33 delavcev in delavk ter navedeni razlogi, zakaj so bili odpuščeni. Tudi iz drugih takih iisUn je poslanec Beer podal zglede. Kdor ima kaj poštenja v sebi, bo priznal, da je tak boj skrajno nemoralen. Delavci pa morajo poznati sredstva, s katerimi jim podjetniki otežča-vajo življenje. Treba bo boja ne le proti «Črnim listam >, ampak tudi proti nepotrebnim in Škodljivim delavskim knjižicam. Uspešno bo ta boj seveda le tedaj, če bodo organizacije dovolj močne. Iz stranke. Mednarodni socialistični zbor. Kakor smo že zadnjič brzojavno javili, je mednarodni socialistični sekretariat sklenil, da bo v zmislu sklepov zadnjega kongresa letošnji (osmi) mednarodni socialistični zbor v K oda n ju, in sicer do 28. avgusta do 3. septembra. Po določilih Ion* donskega in pariškega zbora iz let 1896. in 1900. imajo pravico delegacije: 1. Vse organizacije, ki soglašajo s temeljnimi načeli socializma: S socializiranjem proizvajalnih in izmenjevalnih sredstev; z mednarodnim združenjem in z akcijo delavskega razreda; z bojem proletariata v razredno-zavedni stranki za dosego javne moči. 2. Vse strokovne organizacije, ki stoje na podlagi razrednega boja in priznavajo potrebo politične, torej zakonodajne in parlamentarne akcije, ki pa niso neposredno udeležene v političnem boju. Dnevni red smo že naznanili. Zbor se bo iriil t koncertni dvorani (Odd Telow Palast). Vabilo so podpisali za mednarodno tajništvo: Za Anglijo: Hyndman, Keir Hardie, Macdonald; za Nemčijo: Bebel, Singer, Molkenbuhr; za Avstrijo : Dr. V. Adler, Skaret, Pernerstoifar; za Češko: NSmec, Soukup, za Bolgarsko: Sakasov, Kirkov; za Argentino: Uambier, Ugarte; za DAssko: Stauning, Hansen; za Severoam. Zvezne države: De Leon, Hillqaitt; z* Špansko: Iglesias, Mora; za Finsko: YrjG Syrola, Walpai, Pertiiaa; za Francijo: Jamči, Vailant, Guesde, Sembat; za Nizozemsko : Troelstra, Van Kol, Ter Laan; za Ogrsko in Hrvaško: Weltner, Bukšeg; za Italijo: Cabrini, Bissolati, Morgari; za Ltnemburg: Dr. Weiter, Probst; za Norsko; Nilsen, Fmar Li; za Poljsko: Diamand, Luxemburgova; za Rusijo: Uiianov, Ru-banovič; za Švico: Moor, Reimann, Biihtlein; za Srbijo: Košanin, Kaclerovič; za Švedsko: Branting, Wickmann; za Rumunsko: Rakovskj, Frimu; za Turčijo: M. Varadian. — Za izvrš. odbor mednarodnega sekretariata: Eduard Ameelie, L. Furne-mont, Emil Vandervelde, Kamil Hujsmans, tajnik. Strokovni pregled. Zmaga slikarjev V Boriol. Organizacija slikarjev v Gorici je pred mesecem predložila go-riškim mojstrom spomenico z raznimi zahtevami. S prvega je bilo pričakovati, da pride gotovo do boja. Mojstri so strašili delavce z vsemi mogočimi argumenti. Zadnji teden so pa odslovili vse pomočnike, ker so jih mislili s tem vstrašiti. Ali motili so se; delavci so ostali hladni kakor prej. Med tednom so pa prišli mojstri do spoznanja, da so napravili največjo neumnost in so izjavili, da so pripravljeni se pogajati z delavskim odborom, o katerem niso hoteU ide slišati do zadnjega dneva. Pogajanja so se vršila v petek, soboto in nedelo; šele zadnji dan se je prišlo do sporazuma ter so mojstri toliko privolili, da je bilo delavskemu odbora mogoče sprejeti in zagotoviti zmago delavcev brez stavke. Delavci so dobili 20’/* povišanja na plači, pripoznanje organizacije, posredovalnico dela in več drugih priboljškov. To je prva zmaga mlade organizacije slikarjev, ki bodi v spodbujo in vzgled dragim strankam, kako potrebna je strokovna organizacija, ako si hočejo delavci izboljšati svoj položaj. Zato delavci, vsi v organizacijo 1 Dopisi. Idrija. Redni letni občni zbor podružnice •Unije avstrijskih rudarjev v Idriji* se je vršil 13. t m. ob veliki navzočnosti članov. Po zanimivem nagovoru podnačelnika sodr. Poženela so poročali tajnik, blagajnik in knjižničar o delovanju podružnice v minolem letu. Iz poročila je razvideti, da je društvo napredovalo, da še nikdar tako. Članov, ki redno v smislu društvenih pravil plačujejo vsaki mesec članske prispevke, šteje podružnica koncem minoiega leta nad 350, okrog 60 pa je onih, ki plačujejo za dva ali tri meseca nazaj članarino. Podružnična knjižnice, ki šteje nad 500 knjig, se ie poslužilo 117 članov v 1043 slučajih. Časopisov imajo društvene sobe 11 na razpolago, ki se ftitajo lahko vsak hip. K poročilu odbora dostavi v imenu pregledovalcev računov sodr. Štraus, da so se računi vedno v redu našli ter da napredek obstoji v tem, kar je odbor vršil vestno svoj posel. Posebno pa je še blagajnik sodr. Bras opravljal svoj posel v polnem redu. Na to aa podeli odveza in se zahvali odboru. Pri volitvi odbora se izvolijo sledeči sodrugi: Kokalj, Peternel, Brus, Zelene, Šinkovec, Krasna, Rupnik, Jurman in Poženel. Pregledovalcem računov pa: Štraus, Alič in Likar. Pri točki rudarski list poroča sodr. Štraus o nujni potrebi Usta ter stavi predlog, da se predstojal* itvo Unija opotori aa sklep III, unfrkega zbora, da se list najpozneje s 1. majem uresniči. Predlog se enoglasno sprejme. Dalje razmotri pri točki slučajnost sodr. Štraus razliko med politično in strokovno organizacijo, ki se pri nas navadno slabo razumeva. Končno apelira na člane, naj agitirajo za svojo stanovsko strokovno, kakor tudi za politično organizacijo med delavci, ki še niso organizirani. Ker le potom razredne organizacije je upati na vspešen boi za izboljšanje delavskega položaja. Da se to doseže, pa je treba širiti med delavstvom tudi delavsko časopisje, ki je najboljša sredstvo za izobrazbo. Govorili so v tem smislu še sodrugi Moravec, Brus, Burnik in Batagelj, na kar se zbor zaključi. Zagorje ob Sari. Leto dni je minilo, odkar so se zbrali zagorski liberalci na posvetovanje, kako naj uničijo zagorske socialne demokrate in njihovo organizacijo. «Rdeči Prapor* je objavil poročilo o tistem tajnem posvetovanju v številki prvega maja lanskega leta in kar je »Prapor* takrat napovedal, se je v tem času tudi zgodilo. Liberalci so iskušali spraviti delavske zaupnike ob vsako zaupanje, jih grdili po njihovem časopisju, posebno v .Slovenskem Narodu*, proti kateremu sta vloženi dve tožbi, se združili s zagorskimi klerikalci, napravili kompromis pri občinskih volitvah, jim obljubili stavbo kaplanije in mežoarije za Uslugo, ker so se podali v zvezo in končno tudi prišli s svojo konfuzno N. D. O, katera je priredila prvo zborovanje že lanskega leta; ker pa so se ga udeležili tudi delavci naše stranke, so zbežali pod streho ter tam obrekovali s petoajstimi avojimi pristaši socialne demokrate. Pozneje je priredil glasoviti Škerl dvoje zakotnih shodov, pri katerih pa ni imel drugih poslušalcev kakor od 20 do 30 sokoličev in par zagorskih sokolic v starosti od 10 do 15 let, Končno so liberalci s Škerlom uvideli, da z zakotnim obrekovanjem, s kra-denjem časti in poštenja v svojem časopisju ne opravijo ničesar, pa so sklicali dne 13. t. m. v Sokolskem domu javen društven shod, o katerem je prinesel že kratko poročilo »Rieči Prapor*. Zli ■e nam pa potrebno, to poročilo malo spopolniti. Na shodu ni imela N. D. O. več svojih pristašev kakor 80, med njimi najmanj 50 otrok, katere je dirigiral gospod Taufer, kedaj naj vpijejo. Moških pa je bilo kakšnih 30, med njimi so bili večinoma trgovci, gostilničarji in par zaslepljenih obrtnikov. Delavce pa smo natančno prešteli in bili so v celem samo trije radarji, trije apneničarji, pa kakšnih 8 od male obrti. Nasprotno je bilo po malem računjeno 300 social, demokratov. Mandič je pripovedoval sledeče konfuznosti: Da so strogo strokovni, da ae ne pečajo s politiko, da je njihove organizacije nalaga, izgnati vse nemške in italjanske delavce s slovenskega ozemlja, da bodo šele potem slovenski delavci srečni; potem da morajo biti delavci tudi s praznim želodcem za slovenski narod in zemljo; kvasil je nekaj o nemških sodrugih Bernsteinu in Vollmarju ter čvekal o kolektivizmu, katerega pa mož ravno tako malo razume kakor razliko med gospodarsko in politično organizacijo. Sodrug Cobal mu je odgovarjal na vse njegove konfuznosti; odgovor je dobil tak, da je vznemiril gospoda Mandiča in celo predsedstvo, da si niso vedeli drugače pomagati, kakor da sta dala Mandič in Škerl znamenje, da naj začno narodnjaški otroci vpiti, da se rešijo klofut. Pri tem vpitju pa so pomagali tudi znani razgrajači Blažič, Bajcar in krojač Zorko. Najbolj smo se smejali, ko je vpil tudi učitelj Kolenc, katerega je moral opozoriti neki rudar, da to ni inteligentno. S tem razsajanjem, ki so ga sami napravili, pa je bil tudi konec shoda. To je enoletno delo zagorskih narodnjakov, konec pa je ta, da imajo danes veliko manj zaslombe pri delavstvu, kakor so je imeli pred letom. Zadnji shod in govor dr. Mandiča pa je bil pogreb z« N. D. O., katero so sicer hoteli šele izdramiti do kakšnega gibanja. Resnica je to, kar poročamo mi, pfav nič pa nam ne dela skrbi, če se hvalijo v svojem časopisju in si delajo s tem veselje. Shodi. Pedgera. V soboto zvečer je bil v Podgori dabro obiskan zaupni shod, na katerem je poročal aodrug Pete ja n o pripravah za občinske volitve T Podgori. Volitve bi se morale ts vršiti, ker je doba sedanjega starešinstva ie davno potekla, a do danes še niso niti volilni imeniki razpoloženi. Menda imajo gospodje strah pred novimi volitvami. Zato pa je dolžnost podgorskih delavcev, da prisilijo občinske očete, da razpišejo volitve. Na to je govoril o koristih, ki bi jih lahko imelo delavstvo od občine, ako bi občina bila v pravih rokah: Sklenilo se je, da se naša stranka v Podgori udeleži letošnjih občinskih volitev. O držanju in taktiki stranke ae bo sklepalo na krajni konferenci, ki se skliče v ta namen. Izvolil ae je še odsek, ki ima nalogo, prešteti vse naše pristaše, ki imajo volilno pravico v tretjem ražredu, kar bo služilo xa podlago sklepom krajne konference. Pulj. Javni ljudski shod, ki se je vršil v nedeljo, doe 20. t m. ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani delavskega doma, je bil impozanten. Kljub temu, da je bilo zelo alabo vreme in je skoraj nezdržema deževalo, ae je udeležilo shoda okrog 450 delavcev, skoraj samih Hrvatov in Slovencev, tako da ga smemo s vsem ponosom imenovati impozantno manifestacijo zavednih delavcev. Par minut po pol 11. je sodrug Haramina v imenu ožjega pol. odbora otvoril shod s primernimi besedami. Enoglasno je bil izvoljen sodr. Haramina za predsednika in sodr. Furlan za zapisnikarja. Nato je predsednik dal besedo o .Narodnem vprašanju in socialni demokraciji* glavnemu referentu sodr. dr. Henriku Tumi, ki je bil ob svojem nastopu burno aplavdiran in pozdravljen z gromovitim živio-klici. Referent je obširno-historično očrtal rojstvo narodnega vprašanja in rojstvo socializma. V svojem eno uro in tričetrt trajajočem govoru je tako stvarno in temeljito obdelal tvarino, da so poslušalci z odprtimi ustmi poslušali govornika. Gromoviti aplavzi so sledili elementarno. Ob koncu svojega govora je še prefiital resolucijo, katero imo že zadnjič priobčili. Potem je še sodr. Haramina imel zaključni govor in ker se ni nihče več oglasil za besedo, je zaključil lepo uspeli shod, ki se ga je kljub nasprotni agitaciji narodnih gospodičev udeležilo toliko delavcev, da je bil odbor sam presenečen. Ta sbod, puljski sodrugi, nam mora ostati v živem spominu; dokazali ste ž njim, da se zavedate svojega položaja in da ne marate več biti prežvekovalci puhlih nacionalističnih fraz. Le tako naprej, sodrugi, in zmaga bo našal Politični odsevi. * Odsek it socialno zavarovanje bo imel od 31 marca dalje vsak dan sejo. * Boj za splošno volilno pravico na Pruskem se nadaljuje. Socialisti so prirejali vos teden v Berlinu in po deželi shodi. Zadnji čas so tudi liberalci začeli sklicevati take shode. * Sožalje grota Kimona je v hrvatskem saboru izrekel ban Tomašič ob hrupnem odobravanju hrvaško srbske koalicije. Ko se je Supilo za to stvar oglasil, mu niso dali govoriti. Za najnovejšo politiko hrv. srbske koalicije je to značilno. Vsakdo bo obsojal izgrede podivjanih bečarov v ogrskem parlamentu; ampak odtod do demonstrativnega izrekanja sožalja v političnem zboru je jako velik korak. Koalicija je pač že pozabila, da se je pred kratkimi leti ustanovila zato, da zruši Khuena, ki je takrat vladal v Zagrebu. Danas je Khuen že njen bog. * Zanimivo reminiscenco kliče v spomin napad na Khuena v ogrskem parlamentu. Okrogla 20 let je minilo, ko so proti Khuenu leteli tintniki v — hrvaškem saboru. Dva poslanca sta takrat prisegla, da sta Khuen Hedervaiyju dala — bace, Faktično je Khuen takrat moral bežati iz sabora. V Budimpešti se danes Justhovci branijo očitanja, da so napadli Khuena; pa se jim dokazuje, da so ga. V Zagrebu sta dr. David S tarče v ič in dr. Tuškan prisegala, da sta ga napadla, pa se jima je dokazovalo, da ga nista. Oba sta morala tetko poplačati svojo bojevitost, zlasti Starčevič, ki so ga preganjali, dokler ga niso na podlagi tendenčne tožbe spraviti na dolga leta v kaznilnico. Danes izrekajo pristaši nekdanjih Khuenovih žrtev Khuenu politično sožalje. * Madžarski parlamentarni izgredi. Policija je nadaljevala zasliševanje ter je konfiscirala kot corpora delicti več zakonikov, nož zk papir, peresnik, tintnik i, L d. — Državni tajnik Szter en ji je pri zasliševanju povedal, da ga ob fcačetku seje ni bilo v zbornici. Ko je vstopil, je opazil poljedelskega ministra, ki je skočil k ministrskemu predsedniku ter ga kril s telesom iii s povzdignjenima rokama. — J ust h je privatfao dejal, da obžaluje izgrede, a rad bi vedel, kako bi se v civiliziranih deželah (Ogrska torej ni civilizirana) godilo vladi, ki priznava, da ja prevzela nalogo, ukloniti narodno voljo z denarjem, a silo, sploh s korupcijo. Sodnijsko postopanje proti poslancem obsoja, češ, da ao bili razburjeni. * Ogrska aoclalno-domokrallCna stranka je že izdala avoj volilni oklic. Zaključne besede ao sledeče: „Ponesimo s svojim revolucionarnim ognjem, s svojo navdušeno agitacijo, ki ne pozna utrujenja, zastavo ljudskih pravic do zmage 1 Živela splošna, tajna, enaka volilna pravica I Živeli delavni možje! Živela Ogrska delavnih milionovi Živela socialna demokracija 1“ * Na Krsti so bile v torek volitve za avtonomno zbornico. Pristaši Veniselosa so dobili 45, vse druge stranke skupaj pa tudi 45 mandatov. Če se potrdi končna zmaga Veniselosa, tedaj je upati, da se bo krečansko vprašanje mirno in razumno reševalo. * Francoski senat je sprejel zakon o starostnem zavarovanju delavcev z edino izpremembo, da dobe tuji delavci le tedaj neke pogodnosti, če dosežejo francosko državljanstvo pred 50. letom. * Macedonski komite v Sofiji je sklical vse voditelje čet v Sofijo, da dobe nova navodila, To je v zvezi s potovanjem kralja v Carigrad, ki pomeni tohko, da se bolgarska odreka Macedoniji. Večina voditeljev bo prišla. Sodnii, rnmm 8PJML! Kitom ti fcrMilct, |)ir ]f «i razpolagi Vab £&*£££ ?rapor"! Domače vesti. — Narodni delivci imajo polna usta narodnosti, tako slovenski kot češki. Zanimivo ja opazovati te »brate*, kako se lepo paralelno razvijajo. Večjega veselja nimajo, kot če morejo beležiti kak neuspeh soc. demokratov. Socialno-demokratična stranka v črevljarski tovarni nemškega kapitalista Poppra v Chrudimu na Češkem je končala s zmago kapitalizma. Češki narodni delavci in za njimi naši tržaški, so zagnali huronski krik veselja, videči triumfirati kapitalista nad proletarcem. Ko je dalje trboveljska pre-mogokopna družba na Štajerskem našim slovenskim sodrugom odbila njihove upravičene zahteve, so zavriskali veselja naši dični tržaški .tovariši*. Ali so to zastopniki delavskega razreda, vprašamo? Ali niso to ljudje, hujši od kapitalistov? Le poglejmo po češkem vzgledu: Stavka v Chrudimu ni vspela zato, ker so češki narodno delavski krumirji priskočili nemškemu kapitalu na pomoč. To smo že enkrat pribili — naše narodnjaštvo ni imelo poguma spravit te resnice iz sveta. Bridko je bilo za naše so-druge, ko se po porazu prisiljeni po oni višji moči neizprosne bede svojih žena in otrok morali zopet vstopiti na delo k svojemu sovražniku, ki jih je premagal. To samozatajevanje zasluži priznanja tudi od najhujšega političnega nasprotnika. Misliti bi bilo, da se ne najde na vsem božjem svetu politični nasprotnik, ki bi imel tako malo vesti, tako malo duše v sebi, da bi se nad tem spodtikal. Ia vendar so se našli taki ljudje, našli so se isti narodni delavci, ki so poprej svoje sodelavce, naše sodruge, izdali naj-hujšemn delavskemu sovražniku — kapitalizmu, našli so se, pravimo isti narodni delavci, ki so se po svojih glasilih potem norčevali iz poraženih soc. dem. delavcev. Glasilo naših tržaških narodnih delavcev seveda ni zaostalo. Kaj naj rečemo k takemu početju 1 To niso nič drugega, kot hijene v človeški podobi, ki mislijo, da imajo pod plaščem narodnih fraz uganjati največje grdobije na svetu. — Lepe razmere. Gonja denuncijanta kateheta Oswalda proti avtonomni idrijski občini, če se sme tako imenovati, se vleče do skrajnoiti. Klerikalni kliki, ki ima po milosti liberalcev večino v deželnem odboru, ni dovolj, da ima mestna občina na tisoče škode s tem, da se ne pusti dozidati znrne hiše št. 509. Ki je donašala občini na podlagi 251etne pogodbe z narodno borih 400 K letnih dohodkov, Stroškov pa na tisoče, neglede na to, da pogodba velja še celih 18 let. Tačasni mestni zastop, ki je bil po razpustu nanovo izvoljen, raz« veljavil je bil to neumno pogodbe s tem, da je bil sklenil dozidati stavbo, ki bi služila vsem občanom in donoiala občini lepe obresti, je bil razpuščen. Nastopil je bil gerent, ta pa je po nasvetih Oiwalda, pri kojem je bil vsak dan v farovžu, napravil občini okroglih 10.000 kron škode. Z menjavo Štro-sove hiše in z raznimi pravdami, ki še danes niso končane. Prizadete odbornike je deželni odbor ek-sekutivaim potom iztirjal za komisijske stroške v znesku 8 K 39 v aa vsakega. To pa je še vse premalo. Deželni odbor zahteva na komando 0*walda v najkrajšem času še stroške napol sezidane stavbe, ki jih im^jo plačati isti odborniki v znesku 8217*63 K. Ce se pomisli, da pride na vsakega odbornika okroglo 500 K, ki jih bo moral vsled klerikalne hudobije ubogi delavec kot odbornik plačati, da bo > tem za celo svoje življenje uničen. Potem ni druge pomoči, kot da se vzdignejo proti takemu nasilstvu vsi občani, ki imajo količkaj poštenja in sočutja do ljudi, ki so jim z dvakratno izvolitvijo dali zaupanje, proti temu postopanju z vso silo. V tej zadevi slicana je na četrtek 31. t. m. javna občinska seja ob 6. uri zvečer v mestni dvorani, pri koji se bode nesramno postopanje Oiwalda in deželnega odbora do konca razkrinkalo. Pridite y>ill — Slovenski Matici je imela v pondeljek svoj občni zbor pod vodstvom predsednika, profesorja dr. Ilešiča, ki je tudi predaval o »Morali v slovanskem življenju*. Tajniško poročilo je podal gosp. Maselj. Lani se je izdalo sedem knjig v 4800 izvodih. Za letos se pripravljajo sledeče knjige: 1. »Uprava in ustava Napoleonove Ilirije*, spisal dr. Bogumil Vošnjak; 2. »Koroška*. 11. del., ilustrovana — spisal prof. dr. Potočaik; 3. «Jan Marija Plojher,* iz češčine preložil Fr. Maselj; 4. •Knezova knjižnica* 17. zvezek; 6. »Zabavna knjižnica* 22. zvezek; 6. »Pegam in Lamberger*, povest; spisal dr. Detela. »Hrvatska Matica* izda to kojigo pri svojih letešnjih publikacijah in ai je naročita 10.000 »vodov; 7. »Letopis* ki bo prinesel razen društvenih poročil tudi razne spise, tako o Gogolju, Obradoviču in Šamanu. — »Slovenske narodne pesmi* so se odložile za prihodnje leto. — »Mfctica* ostane na dosedanjem stališču. Izdala bo znanstvene in beletristične snovi v dosedanjem razmerju. •— »Matica* je v knjižni tvezi z 52 društvi. — Za lansko leto je plačalo udnino 3881 članov. — Leta 1909 je štela »Matica* 4069 članov, in sicer: 5 častnih, 183 ustanovnikov, 3834 letnikov in 47 naročnikov. Po deželah ima članovi Na Kranjskem 1100, na Štajerskem 900, Primorskem 500, na Koroškem 125. — Blagajnik dr. Detela poroča, da je imela »Matica* lani 22.137 K 22 v dohodkov in 24.011 K 44 v izdatkov. — V odbor ao bili izvoljeni namesto iutopivlib članov gg. s Dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniški; dr. Josip Gruden; dr. Fr. Ilešič; A. Koder; prof Fr. Orožen; prof. R. Perušek; dr. J. Šlebinger; dr. Ivan Tavčar; dr. Josip Tominšek; dr. Fr. Zbašnik, za pregledovalce računov pa vnovič Ferd. Bradaška, Janko Pogačnik in Iv. Kruleč. — Polovična voznini zi delivce. Železniško ministrstvo je izdalo naredbo, da imajo delavci, ki dobe dela v drugem kraju, pravico do polovične voznine. Te določbe se glase: 1. Delavci, katerim je preskrbela delo kaka javna in občekoristna posredovalnica v kakem vnanjem kraju, imajo pri vožnjah čez 50 km pravico do polovične voznine v tretjem razredu osebnih in mešanih vlakov. 2 Polovični vozni listki se dobe pri blagajni, če se pokaže po določenem vzorcu izgotovljena izkaznica javne posredovalnice. Na tej izkaznici mora biti ime delojemalčevo, železniška proga in dan odhoda zabeležen, kakor tudi potrdilo, da se je lastniku te izkaznice preskrbelo delo. 3. Ta izkaznica se pri blagajni zaznamenuje z uradnim pečatom. Pri pregledovanju voznih listkov se mora pregledniku pokazati in na zadnji postaji z voznim listkom oddati. 4. Železniška uprava ima pravico, da to ugodnost za določeno dobo, posamezna postajališča in nekatere vlake prekliče, oziroma ustavi. — Delo |e Ultivili tvornica za cement v Zidanem mostu; to so že storila nekatera druga enaka podjetja. Govori se, da zaradi hude konkurence. — Dramitlčnega društvi redni občni zbor se vrši dne 2. aprila 1.1. ob 8. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma*. — Posredovalnico zi pekoviko delo je sklenila ustanoviti ljubljanska podružnica pekovske Zveze še ta mesec. Posredovalnica bo združena s pekovskim prenočiščem pri »Belem Kranjcu* v Fiorijanski ulici št. 4. Vsi sodrugi peki, ki prihajajo z dežele v Ljubljano iskat dela, naj se oglašajo tam. Ce hočejo peki doseči boljši položaj, ki je v Ljubljani zlasti slab kar se tiče delavnega časa, morajo gledati, da pride njihova organizacija v vsakem oziru do veljave. Posredovanje dela v organizaciji je jako važna točka. — Predavanje lodr. dr. Tone t Pulja. Kakor je bilo javljeno v »Rd. Pr.*, je predaval pri nas v Pulju sodrug dr. Tuma iz Gorice v soboto dne 19. t. m. ob pol 4. popoldne o »Socialni demokraciji in gospodarstvu*. Kljub temu, da so delavci morali delati kakor ob delavnikih do večera, je bilo predavanje precej dobro obiskano. Bilo je čez sto samih pristnih Hrvatov in Slovencev, ki so z viinim veseljem in veliko paz-nostjo sledili izvajanjem predavatelja. Dr. Tuma je svoje poslušalce peljal skozi prazgodovinske in starohistorične Sase v rimsko cesarstvo ter skozi srednji vek preko francoske revolucije do sedanjega gospodarstva veleindustrijskih držav Evrope in Amerike ter se ustavil na naših domačih gospodarskih tleh. Potem je posvetil posebno pozornost zadružništvu in podrobno je pojasnil socialistično stališče in stremljenje. Za velezanimivo predavanje je žel viharno odobravanje. — Avitrljiki Lloyd namerava vpeljati novo vožnjo v vzhodno Azijo, v Indijo in na Kitajsko tja do Japonskega. Sedanje vozne črte, ki jih ima Lloyd, so samo za blagovni promet, za potnike je ta vožnja vse prepočasna. Dosedaj je rabil tak tovorni parobrod iz Trsta, do kitajskega mesta Sangaja celih 60 dni. Ce se vpelje nova vožnja samo za potnike, se bodo dotični parniki veliko manj ustavljali in bodo prevozili vso pot do Sangaja že v 28 dneh. Lloyd pa ne namerava pričeti s temi vožnjami, če ne dobi od vlade primerne podpore. Lloyd se zadovolji s tem, di bi vlada plačali voznino skozi sneški kanal. Pri zadnjih pogajanjih med vlado in Lloydom je zahtevala vlada med drugim tudi to, da kar ima Lloyd čistega dobička več kot 6%, mori odstopiti driivni blagajni. Ce se uredi ta vozna črta, bo to zelo dvignilo tujski promet po naših deželah. — Smrt vilod opeklin. 331etna Marija Smer-delj, stanujoči v ulici Scoglio št. 1037 v Trstu, je v soboto zvečer, ker se ji oglje ni hotelo takoj vžgati, polila s petrolejem in vžgala. Plamen je švignil visoke in vžgal Smerdeijevi obleko, ki je bila na mah vsa v plamenu. Opekla se je tako, da je v nedeljo popoldne v groznih mukah umrla. — Lot m neumneie. »Nar. Dnevnik* poroča: Po Sp. Štajerskem nagovarjajo sedaj duhovniki ljudi, naj bi pristopili z letnim doneskom 3 kron k neki družbi, ki ima nimen osrečiti Avstrijo z novimi simostini. Cesar Jožef je bii nimreč nekoč tako predrzen, da je duhovne lenuhe izgnal iz njihovih udobnih stanovanj ia jim prodal nakupi čeno in »goljufano imetje. Sedaj pa nimamo Slovenci nobene druge vižnejše potrebe kakor da prispevimo za nove samostane I Zato odgovarajte ljudi od tega davka na — neumnosti — V Ljubljinlco le padla v torek okoli 6. zvečer 651etna Uršula Šuštarjeva, ko je prala na perišču pri Polakovi usnjarni na Sv. Petra nasipu. Ko je to opazil po lentpeterakem mostu idcči četovodja 17. pešpolka Ivan Hdnigmann, je prihitel in jo potegnil iz vode. Šuštarjeva je le par-krat globoko vzdihnila in umrla. Na mesto je prišel g. dr. Gaiattia, aato pa ie policijski zdravnik g. dr. Illner, pa sta oba zamogla konstatirati le smrt. Umrlo ao prepeljali v mrtvašnico k iv. Kri* Itofo, — Neireči ni Dnvl. V petek dne 11. marci popoldne so blizo Smolnika pri Rušah spravljali delavci splav v Dravo. Ker je bil les surov, splav ni plaval po površju vode, ampak se je venomer bolj pogrezal v vodo. Blizo Krenerjeve žage je zašel splav v vrtinec, ter oba flosarja, nahajajoča se aa splavu, požrl seboj. Karol Dogovaik se je še vendar poprijel zopet splava, ki je prišel na površje, dočim je Franc Krebs izginil v dravskih valovih. Ponesrečeni zapušča ženo in dva mala otročiča. — Ljubljanski tobačni tovarna se bo povečala, ker sedanji prostori ne zadostujejo več. — Velik požir je dne 15. t. m. med 9. in 12. zvečer vpepelil več kot polovico (če ne tri četrt) vasi Berkovci v ljutomerskem okraju. Ogenj je bil — kakor prej že parkrat — brezdvomno naleknjea. Zgoreti je moralo tudi precej živine, ker je element divjal z nevzdržno besnostjo in urnostjo. — Kobilice ni Krasa so že preplavile travnike. Majhne so še in ne razvite, nahajajo se v velikih množinah. Društvene vesti. § Pevma. Ustanovitev podružnice Del. izob. društva. V nedeljo se je vršil dobro obiskan ustanovni shod, na katerem se je ustanovila podružnica Del. izob. društva. Na shodu sta poročala sodr. Petejan ia dr. Dermota o pomenu izobraževalnih društev za delavstvo. Na to se je izvolil upravni odbor, kateremu predseduje sodr. Emil Komavli. Sklenilo se je takoj otvoriti primerno čitalnico. V podružnico je vpisanih že 40 članov, kar je lepo število za eno občino. Zadnje vesti. Bruseljski svetovna nistivi. Dunaj, 28. marca. Avstrijska se v nobeni obliki ne udeleži svetovne razstave, ki bo letos v Bruselju. Vlada se je potrudila, pridobiti nekatere veleindustrialce, pa so vsi odklonili. Ogrske homitl|e. Budimpešta, 28. marca. Vse stranke so že izdale svoje volilne oklice. Manifest vladne stranke naglaša, da je edino m i r i n red v prid narodnim interesom. Oklic Košuto ve stranke je zopet sestavljen v tistem tonu kakor v času, preden je bila na vladi. Agrarci razstresajo v svojem oklicu zopet staro hinavščino, katera govori o razrednih interesih kmetov, pa nosi razredne interese grofov aa čelu. Budimpešta, 28, marca. Iz Justhove stranke je zopet izstopilo nekoliko članov. Izkazalo se je, da so nekateri Justhovci še osem dni pred zadnjo sejo državnega zbora iskali stikov s vlado. Budimpešta, 28. marca. Jutri bo ministrski svet sklepal o imenovanju državnih tajnikov in o terminu za nove volitve. Najbrže bodo prvi teden junija. Budimpešta, 28. marca. V redutni dvorani je bil včeraj shod meščanstva, na katerem je bilo tudi mnogo socialistov. Sprejela se je resolucija, ki obsoja kravale v parlamentu in izreka upanje, da bo grof Khuen Hedervary uresničil splošno volilno pravico. Socialisti so na shodu demonstrirali za splošno volilno pravico. Po ahodu je odšlo 500 ljudi v prostore vladne stranke, kamor je bil povabljen minift. predsednik. Khuen je v svojem zahvalnem govoru dejal: »Izrazi simpatije z vseh strani dežele kažejo, da se dobri glas dežele ne ime brez kazni uničevati.* Holriohterjovi elera. Dunaj, 27. marca. Pro-fos Tutt man n, ki je bil obdolžen, daje pomagal Hofrichterju, spraviti nekatera pisma iz ječe, je bii včeraj obsojen na tri leta težke in pooatrene ječe, na izgubo šarže zi vedno ter ni izgubo ilužbenegi in jubilejnega križci. Itill|iniki krili. Dunaj, 27. marca. Kralj je ponudil Luzzatiju sestavo kabineta. Luzzati bi baje imel pomoč od Giolittijeve stranke, ItiUJinski krili. R i m, 28. marca. L u z z a 11 i je imel še nekatere konference. Zlasti se je trudil, pridobiti radikalca Šacchija, da bi vstopil v ministrstvo. SeeiillsU ni Bilkuu. Sofija, 28. marca. Včeraj je bil tukaj velik shod, ki je mogočno protestiral proti najnovejiim namenom Rusije in Avstrije na Balkanu ter proti nedemokratični politiki balkanskih vladarjev. Od srbske stranke je bil na shodu navzoč sodrug La p če vi 6, katerega so bol* garsii socialisti navdušeno pozdravljali. Btai. Catania, 28. marca. Bruhanje iz Etne pojema; položaj pa je za nekatere kraje vendarle kritičen. Struja lave na zapadni strani se je usta*-vila, na vzhodni strani le polagoma teče. Srednja struji se pi le hitro pomiki navzdol. Zlasti vasi Sameo in Patazzello ata le v nevarnosti. Prebi« valstvo v krajih Nicoloii, Beipasso in Catania se je pomirilo. tln zikopma. London, 27. marca. V Joughstownu je neki zamorec zdravstveni komisiji trdil, da mu neki glas privi, di je negi ženski živi zakopana. Ko so po dolgem obotavljanju izkopali krst, se je izkazalo, da je ženska lele pred kratkimi urami v groznih mukah nmrla. Priporoča *i H? 4 r UimUtuMS ■ Hrtu (v. Pi. U«pi«l v Kranju, Častiti gospod Gabriel Plccoll lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle punlnlk In prcmlranl medvedji loveo v Koritnicah, pošta Knežak pri St. Petru na Kraau. Kavarna ,Union«1 v Trsta ulica Oasenna in Torre Blanca se priporoča. - - 88 > y 88 88 88 —, vozijo sedaj le po Komati avstrijski progi 62—18 Avstro-Amer i kana Trst - Newyork, Buenos Aires -Biojde Janeiro z najnovejšimi brzoparniki zjdvema vrtenicama^električnT^azsTetljavoTIbreziičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. L d. Odhod parnikov: v severno Ameriko vsako soboto, v juino Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: Simon. Kmetetz, Ljnbljanfti Kolodvorska ulica ae. Umetnost in književnost. : «Pod spovednim pečatom.* Znamenita knjiga kaplana Kirchstetgerja uj še v iab g. Dilav?Veti*ko«r e družbe. Cina I. delu 2 K 60 v, II delu 2 K S zite po nji j ■ in svaštva. duhovno sorodništvo in mesto 12 leta * pri dekle ih in 14. pri dečk h se določi 15 ozi-1 rema 18. k to kot za sklepanje zakonov potreb-o. j Neločljivi zakon seveda nstanr, pač pa bodo uvedli samo e.drn oklic. Ali iudi trpa ni trrba, če du-hovn k prevzame »so odgovornost nase. Ali si že kupil ravnokar izlilo, zelo po trebno breiurico: Cerkvene iirittloiiB ali što'nina. Selniška dražba združenih plvevaren Žalec In Laški trg v Cjubljani Toloion it«V> 108. Telefon itev. 168. w * pfiplr.čft svej* Izborno pivo v sodcih In stekenlcab. ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI. 51- 8 se je izdelalo porabilo v obrti popilo izvozilo Dočim je poraba padlo za okroglih Naročajte in širite naš list! Socialni pregled. ** Posledica bojkota proti igasja. Lan»ki zbor nemške socialne demokracije v Lipskem je zaradi davka na žganje sklenil, pozvati delavstvo, naj bojkotira žganje. Posledice so se že pokazale. Spoznajo se iz sledečih številk: Od 1. oktobra do 31. januarja 1908-1909 1909—1910 hektolitrov alkohola 2,085 683 1,708 227 605.874 628 598 863.542 577.036 4123 6.878 v obrti narasla, je pitje žganja 286.000 hektolitrov ali za 33 odstotkov, torej za tretjino. Popolnoma jasno sliko pokaže seveda šele konec leta. Na vsak način se vidi, da je imel bojkot že prav lep uspeh. +* Obrtni ivct in socialno zavarovanje. Državni obrtni svet je dne 15. m 16. t. m. obravnaval o načrtu socialnega zavarovanja in je sklenil resolucijo, ki obsega v glavnem sledeče točke: •Obrtni svet smatra obvezno zavarovanje za potrebno. To zavarovanje pa se ne sme omejiti samo na starostno zavarovanje, temveč se mora raztegniti tudi na zavarovanje proti onemoglosti. Zavarovati se morajo vsi obrtniki brez vsake meje dohodkov. Obrtni svet odobrava vladni predlog, naj bi se ustanovili okrajni zavarovalni zastopi s predsednikom, katerega določi država in zastopniki, kateri so po tretjini vzeti iz vrst delodajalcev, delavcev in samostojnih zavarovancev. Doneski samostojnih naj bi se ravnali po višini dohodkov; državni donesek bi se naj dajal samo v takem slučaju, ako zavarovanec nima več ko 1200 K letnih dohodkov. — Tisti okrajni zavarovalni zastopi niso nič druzega, kakor silno finaacialno breme za ves zavarovalni aparat. ** 400.000 iltilOV šteje sedaj naklada glasila kovinarjev v Nemčiji. Približno toliko članov šteje njihova zveza. To bi pač lahko služilo tudi sloveu-skim kovinarjem in slovenskim delatcem sploh za zgled. Zidar)! in lidarakl delavci, pozor! Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne Spolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad devet mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v Švico 1 Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju. Raznoterosti. t Olajšanje itkona sc sklenili v Rimu. Odpasti imajo nekateri dosedanji zakonski zadržki in sicer zadržek 3. in 4. stopnje krvnega sorodstva H.Siittner L|nbl]ana mestni trg nasproti rotovža svojo bogato zalogo pravih Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve zahtevo zastonj poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 76 Močenje postelje 30-21 se jamčeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočeno. Zavod „Sanitas“ Velburg IP 348 (Bavarsko.) Gostilna ,Pri panju' == Vegova ulloa št. 10 = se priporoča za mnogobrojen obisk lastnik Ceonardo Galante ima najboljše pijače; dobiva se izboren «pelinkovac», goriška, istrska, dalmatinska vina in dolenjski cviček po najnižji ceni. 26—2 Vsak kdor varuje svoje Čevlje, rabi edino »Jurjevo čistilo« ki je v svoji dobroti nedosegljivo. V vedni uporabi napravi usnje zelo mehko. Edina izdelovatelja: 10—10 Kregar k Seljak - Cjubljana. Dobi se v tiskarni Iv. Pr. Lampreta v Kranju in v nekaterih knjigotrinicah v Ljubljani (L Sclnvenlner in Narodna knjigarna), v Gorici (A. Gab šček), v Trstu (G renjec) in v Krškem (Umek). Stane samo 30 v, po pošti 40 vin. Cjubljana Dunajska cesti it. 17 priporoča svojo bogato zalogo strojev za rodbino In obrt. Pisalni stroji „Adler“ Vozna kolesa. ■ Ceniki zastonj in franko. —:. 5