St. 216
V Ljubljani, sobota dne 21. septembra 1918,
Leto II.
IflPREJ
lilo 1
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredniitro in uprsTniStro * Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Nsrožnlna: po poSti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42-—, za pol leta K 21'—, m četrt leta K 10'50, za mesec K 3-50. Za Nemčijo celo leto K 46, xa ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI-—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije xa list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Stavka občinskih nastavljencev v Trstu.
Trst, d ji e 19. septembra.
V nedeljo din-e 15. t. m. popoldne so stopili v stavko vsi tržaški občinski nastavljene! od cestnega pometača in grobokopa do n a j višjega uradnika in učitelja. In so stavkali do srede p-.' noči. Z delam so i>a pričeli v četrtek 19. t. in. opoldne. Vzrok stavki je bilo dejstvo, dia ie odklonil komisar, Jd vodi od pričetka vojne občinske posle, skoro vse zahteve, ki so jih pred' tožili občinski nastavlienci malone že pred petimi meseci. Pole«: tržaških občinskih nastavljencev in nastavljencev v občinskih obratih so stavkali tudi go riški in istrski učitelji in učiteljice. Štiri djmi smo bili brez luči, brez tramvajskega prometa, brez mesa in bolniki v občinski bolnišnici so bili brez oskrbe. Ceste in ulice, ki niso snažne niti ob normalnih dneh. so bile popolnoma zapuščene im na pokopališču so opravljati- nehvaležen posel grobokopov vojaki. Vsled pomanjkanja luči so si pomagali javni lokali s petrolejem in svečarni, časopisi pa ali sploh niso izšli ali pa le, kakor »Lavoratore« v skrčenem številu izvodov in stavljeni na roko. Le mesec se nas je usmilil in nam je kazni še po noči nesnago naših ulic.
Krivda, dia je prišlo do stavke, zadene v prvi vrsti sedanje vodstvo tržaške občine in njenih oibratov in pa nezaupanje, ki vlada med delavstvom do obljub, ki jih daiiejo viladni zastopniki. Ni prvič, ko pišemo, da ie čas obljub za nami. Prevečkrat je bilo delavstvo osleparjeno po obljubah, prevečkrat se danih obljub ni izpolnilo. Delavstvo ne verjame obljubam več h to je bil poglavitni vzrok, da so napovedali občinski nastavlijenci stavko tedaj, ko je tržaški deželni namestnik »obljubil«, da se prično v dveh dneh pogajanja in da dobe uslužbenci skoro vse, kar zahtevajo. Ni pomagalo ničesar, kljub temu, da je zvezni odbor, sestoječ iz 44 članov, predlagal, naj se sprejme ponudbo namestnika, ter da ie ta predlog zagovarjala tudi naša komisija.
Med stavikujočo skupino uradnikov in učiteljev ie bilo lepo števiilo nesocialistov, ki so m izmišljali in širili v svet najrazličnejše otročarije proti stranki. In to v trenotku, ko so zahtevali in dobili od nje vso pomoč, ne le, marveč tudi, da so prav naši sodrugi delali najbolj na to, da ie prišlo do izmage .in da so dobili nastav-Ijenci, kakor rečeno, sikoro vse, kar so zahtevali. In je stavka (končala tisto uro, ko so bili
zbrani zaupniki naših strokovnih organizcij in pripravljali sklep, ki bi bil povzročil v 'Prstu splošno stavko. Pač je zaenkrat bolje, da ni prišlo do takega ekstremnega koraka in mi smemo biti le ponosni na vodilne sodruge naših strokovnih organizacij, ki se niso dali zapeljati po neodgovornih hujskačih iz vrst tajkozvn inteligence in so ohranili mirno kri in zdrav razum tudi v najbolj kritičnem trenutku. Za danes pa pustimo te stvari pri miru. Za danes pra vimo, ker nas je ta stavka pač mnogo naučila. Naučila, odkod prihajajo nesramna obrekovanja in naučila, po kateri poti moramo korakati na-nrej, ako hočemo ohraniti delavstvu ono moč in silo v rokah, ki jo bo krvavo potrebovalo v odločilnem trenutku. Povrnili pa se boimo k tej stavki prav kmalu, ker bomo imeli prav kmalu priliko.
Sedaj pa h kroniki: V nedeljo se je vršil občni zbor zveze mestnih nastavljencev. Ob tej priliki je predsednik Perez p reči tal odgovor na spomenico, odgovor, ki je bil nezadovoljiv. Zato so sklenili navzoči, naj gresta odbor zveze in strokovna komisija k namestniku, da mm raztolmačita položaj in ■zahtevata od njega, da dela na to, da sc ugodi zahtevam. Namestnik se je začudil, kakor bi bil padel z neba in povedal, da njemu ni sploh ničesar znanega o kakih zahtevah občinskih nastavljencev. Vendar io predlagal, naj se počaka do srede in da se bodo vršila v sredo pod njegovim vodstvom pogajanja glede stavljenih zahtev. Obenem ie dal tudi .nekakštna minimalna zagotovila. Odbor se je vrnil po dveh urah na zbor in priporočal, naj se počaka do srede. Navzoči so oa predlog odklonili, sklenili stopiti v stavko im izvolili poseben odbor, ki naj stavko vodii. In tako se je zgodilo. Drugi dan je obljubil namestnik, dogovorno z mlimimtrstvom, večkaikor prvi dan. Toda stavkajoči so vztrajali v stavki, deloma, da branijo svoje zahteve, deloma iz solidarnosti do drugih skupin, ki jim ni bilo še ničesar ugodenega. V torek so se pogajanja z namestnikom razbila in od tedaj naprej so se pogajali z namestnikom za stavkajoče le odgovorni činitelji naše stranke in strokovne komisije. Le ti so izsilili pogoje, ki so jih stavku joči sprejeli.
Sedaj je stavke konec in stavkajoči so se že vrnili na delo. Naj bi bila ta stavka vsem v pouk, a zlasti onim, ki preveč obljubljajo, a ničesar ne izvrše.
K jugoslovanskemu vprašanju.
»Arbeiterzeitung« priše:
V pričujočem članku moramo prisiljeni napisati p-redoooinbo. Je namreč članek, katerega je cenzura, najbrž po zastopniku zunanjega ministrstva, popolnoma zaplenila v »Arb. Ztg.<, z dne 12. septembra: Bela lisa dvainpol stolpca na prvi strani! Ministerialna komisija ga je razen štirih črtanj sedaj dovolila. 2e iz tega kar bedo čitatolji spoanali, se vidi predrznost te cenzure, ki se tipa utikati celo v notranja politična vprašanja. Kar se tiče članka samega, ga je ozkosrčna cenzura pristrigla, kolikor izkuša označiti stik jugoslovanskega vprašanja s svetovnimi dogodki.
Nekateri naših nasprotnikov mislijo, da se mora vojna nadaljevati do popolne zrušitve in razdelitve Avstro-Ogrske, da bodo njeni naredi svobodni in Evropa rešena neprestanega egroženja svojega miru. Drugi bi sicer radi pustili Avstro-Ogrslko še obstajati, usiliti ii pa hočejo z orožno silo notranji red, ki bi zagotovil rnir~vsem njenim narodom svobodo in s tem vsemu zemeljskemu delu. Naši državniki odgovarjajo na vse te načrte vedno le, da Av-stro-Ogrska sama uvideva potrebo notranje preustrejitve, zato jo pa more in hoče izvršiti iz Jas tn e moči in brez tujega vmešavanja. Toda ministrskim besedam žalibog v inozemstvu, kakor tudi v tuzemstv/u nihče več ne veruje. Ne z besedami, temveč le z dejanjem more Avstro-Ogrska prepričati svet, da je zmožna za pre-ustrojitfv. (Bela lisa: 13 vrstic.)
Seveda, celoten avstrijski problem rešiti še med vojno, je sikoro nemogoče. Poljsko iu ukrajinsko vprašanje v okviru Avstrije sta z vnrnšanjem kraljestva Poljske in ukrajinske republike tesno zvezani, dokler še nihče ne pozna državnega reda, katerega prinese vojna Vzhodu. In ravnotako nerešeno je ob tej uri še češko vprašanje, zakaj na eni strani od'el a nemška buržoazija Čehom še vedno lastno državo, kj jih c d. na more zadovoljiti, in na drugi strani Cehi sami niso pripravljeni za razprave v bodečem redu svojega državnega življenja, dokler jim vojna daje še upanje, da morejo pričakovati- odločitev* pozneje ob zanje ugodnejšili razmerah. Vendar komur se zaenkrat zde vsi ti nacionalni problemi še nerešeni, imamo *e eno, ki počasi dozoreva vsaj do delne rešitve. To je jugoslovanski problem. Ko bi mogli ’-az-resiti vsaj ta pi oblem, ko bi mogli zagot oviti
LISTEK.
Rdeči sarafan.
Poljski spisal Mihael Czajko\vski.
(Dalje.)
sem nosil nekaj mesecev uniformo petnajstega ulanskega regimenta. Leta 1812. sem bil v bitki pri Viiru večkrat ranjen in ko sem izgubil konja, so me Kusi vjeli.
IVepeljali so me z mnogimi drugimi v Novo Crke-7 " m 0t* lU v * Slavi'o mesto Gruzije.
Ul1 tem dolgim časom sem se redkokdaj spomnil nezveste Pavii.,. v ■	,	,
i	;VUn<- Kakor senca mojega telesa me je za-
sl odo vala njena podoba.
v^astonj sem ioL- i sl lVft-	kal	Pri vojakih onega podlega Vladi-
I ruden in izmučen hn« i uiugimi vjetniki v tifi;ški 'tl ."‘P °blcčen sem sedel z
Preteklostjo in prihodnostjo t‘č!n f bc,il flavo* ■> v	t	mo»očc	nisem	tudi	mislil
na me, ko je vstop, lusk, častnik v Pa,aSu in ostrogah>
torej je bil od kavalcnje.
Meni se je zdelo, da sem ga že videl nekje. In ko
setn ga opazoval natančneje, sem spoznal v njem —
b-as-Iszmila, svojega prijatelja iz Odese.
Takoj ga nisem mogel pozdraviti, ali bolje rečeno, sram me io bilo pred njim.
Počasi je obhodil vse vrste vjetnikov in pogledal v sakomur v oči, kot bi koga iskal.
I otoni se je bližal meni in jaz sem ga pogledal, da me je spoznal. Kljub temu mi je namignil, da naj se delam, kakor bi ne zapazil ničesar.
Nato me je vprašal v navzočnosti častnika, ki nas
.ie čuval:
»Ali si častnik ali prostak?«
»Prostak!« sem odgovoril kratko.
»Ali hočeš stopiti k meni v službo?«
»Kakor zaukazujete!«
»General mi je dovolil,« je razlagal častniku, »enega od teh vjetnikov vzeti v službo: izbral sem si tega! Pojdi 7, menoj, sin!«
Častnik se .ie priklonil knezu iu jaz sem zapustil trdnjavo s svojim tedanjim gospodom.
Ko sva dospela v njegovo stanovanje, me je Abas-Iszmil objel in poljubil.
»Kako srečen sem, prijatelj Japlowiecki, da te morem rešiti iz nesreče. Še danes ponoči moraš od tod!«
»Zakaj pa?«
»General je zapovedal poslati nekatere od vas v Sibirijo. Ti si bil prvi na listi. Od tod sem zvedel, da si tukaj. Kot soprog moje tete mi je uslišal general mojo
prošnjo, da vzamem enega od vas v svojo službo. Pojdi, tu pri meni najdeš rojaka, od katerega boš zvedel vse drugo!«
Nato me je peljal v stransko sobo. In koga sem zapazil ondi? Jaz sem si inel oči in komaj sem mogel in hotel verjeti — onega podlesra Vladislava Hoškega!
2e sem hotel nanj, da bi ga obdelal s pestmi, ko je Abas-Iszmil kar strme zrl moj obraz. Vladislav se mi ie bližal z besedami:
»Gospod JapIowiecki, jaz so popolnoma nič ne čudim vašemu obnašanju; kajti vi doslej niste vedeli, da sem jaz Vladislav Kagorski. brat vaše zaročenke Pavline!«
t edaj se je izpremenil moj srd v skoro otroško veselje in s solzami v očeh sem ga objel.
»O, sedaj vam odpuščam vse, toliko hudega ste sto-iili njenemu in mojemu srcu, ona me je ljubila in ostala
zvesta!«
»In bo vedno ostala! Da niste vedeli, kdo da sem, ni moja krivda in tudi ne Pavlinina, ampak vaše sestre iu svaka: risala sta mi vas kot slabiča, da celo nevarnega človeka, ki nas vse lahko izda. Pavlina vam je hotela razložiti vse, samo moje vedne prošnje so jo odvračale od tega in v zadnjem hipu je to sestra preprečila s silo.
(Dalje prih.)
saj temu narodu prostost m enoto v okviru države, tedaj bi to svetu bilo ra zgled, da srno sposobni za orno demokratično preustrojltev, katero ves svet smatra neizogiben predpogoj trajnega miru. Demokratična rešitev jugoslovanskega problema bi bila tedaj najboljše del;-) za mir!
Tudi vlade so spoznale, da čaka jugoslovansko vprašanje neodložljivo svojo rešitev. %Vendar kar smo dosedaj zvedeli o obravnavah med Dunajem in Budimpešto, je precej vznemirljivo. Govori se o projektih, katerih uresničenje bi me le ne zadovoljilo jugoslovanskega naroda, temveč ga napolnilo z največjo potrtostjo. Pravijo, naj bi-se v tej kritični uri nadomestil ban Mihalovie, ki uživa zaupanje hr-vatskega meščanstva, z nekakim agentom madžarske oligarhije. To bi bil ooiizkns, ik;i bi ■mogel dovesti do ponovitve tako sramotno izvršene epizode Guvaj. Jugoslovanski problem se obravnava ikiot nekoikio preporato vprašanje med Dunajem in Budimpešto. Namesto da bi sc iskala rešitev, ki bi zadovoljila jugoslovanski narod, pa se išče ono, kar bi pomnožilo mioič te ali one državne polovice. Na Dunaju in v Budimpešti menda še vedno ne razumevajo, v ka • ko neločljivem stiku je ravno jugoslovansko vprašanje z vprašanjem mlini. (Bela lisa: 14 vrstic.)
Jugoslovanski narod zahteva zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v demokratično državo. Izpolnitev te zahteve je zaenkrat gotovo še nemogoča, zakaj taka država bi ločila talko Avstrijo kakor Ogrsko popolnoma od morja iin bi razpršila vso dualistično ustavo monarhije. Združenje treh članov jugoslovanskega naroda v državno enoto bi bilo mogoče 'e ob popolni opustitvi dualizma, ob popolni pre-ustrojitvi razmer med narodi ob Donavi: le v okviru federacije nacionalnega skupnega bistva bi mogla obstojati taka država. Takšno rešitev pa me pripuščajo sedanje silovite razmere. Računati moramo tedaj s tem, da je želja Slovencev po njihovi združitvi s svojimi h n vat skl-mi in srbskimi brati za enkrat še neizvedljiva. Vendar, če jugoslovansko vprašanje še ni popolnoma godno za rešitev, nas ne odveže dolžnosti, da ga rešimo toliko, kolikor se da rešiti že sedaj. Zaenkrat mogoče je združenje vsaj snbsko-bnvatskega ozemlja v državi v samo-vladajačo enoto-. J o :ie najmanjša zahteva, ki se mora rešiti, ako se hoče Srbo-hrvatski narod spraviti z njegovim državnim redom, ako se mu hoče zagotoviti možnost gospodarskega in kulturnega razvoja v okviru države, ako se. hoče napraviti mir na našem jugu. (Bela lisa: 15 vrstic.)
Srbo-hrvatski narod živi v Dalmaciji in enem delu Istre pod avstrijsko, v Banatu pod ogrsko vlado, uživa na Hrvatsikem in v Slavoniji le prav camiejeno avtonomijo pod ogrsko nadvlado in živi v Bosni ter Hercegovini pod vojaškim absolutizmom. To razkosanje v a na-pravilia popolnoma onemoglega, da se ne more razviiati in to je tudi vir potrtosti. Tudi združenje teh srbo-hrvatskih dežel v samovladajo-čo enoto v okviru države bi gotovo ne bila nj-pOlna rešitev jugoslovanskega vprašanja; ven ■ dar bi srbo-hrvatskeimi narodu ustvarila vsaj • •• a-tve življenske razmere. Svetu bi pa pokazala, da hoče Avstro-Ogrska vsaii deloma pustiti svojim narodom svobodo. Bdino^ politično delo, katero b‘i mogla sploh izvesti Avstro-Ogrska v sedanjem trenutku in pod danimi silo • vitimi razmerami, bi to bilo v smeri vladanja narodov. Radi tega mora Avstrija dovršiti to delo ako hoče prepričati svet o svoji zmožnosti demokratične preustrojitve in s tem neznansko učinkovitejše služiti'miru kakor le s samim govoričenjem o mlinu.
Kako more biti rešena ta naloga, o tem hočemo še govoriti. (Bela lisa: 10 vrstic.) _______
Vojna poročila.
Italijanska ofenziva.
Dunaj, 20. septembra. Uradno se razglaša: Na be-nečanskl gorski fronti so boji včeraj zopet oživeli. Severno Monte di Val bclla in Col del Rosso se je bilo Italijanom posrečilo vdreti začasno v naše jarke: v proti-sunku smo jih vrgli zopet ven. Zapadno Asolone in v ozemlju Col del Rosso so naši hrabri polki v bližinskem boju zavrnili italijanske napade. Sovražnk je imel velike izgube. Pri San Dona di Piave je sovražnik vnovič poskusil izsiliti prehod čez reko. Poskus je bil brezuspešen. V Albaniji so naši letalci z bombami napadli sovražne letalske naprave pri Valoni.
Boji ob Hlndenburgovi črti.
Berlin, 20. septembra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Infanterijski boji severozapad-
no Bixschoote in južno Yperna so potekli za nas uspešno. Sunek Angležev severozahodno Hullucha je bil zavrnjen.
V krajevnih akcijah pri Moeuvresu in ob gozdu liavri-court snio dobili ujetnikov. — Armadna skupina generala Boehiia: Na bojišču zgodaj zjutraj silen artiljerijski boj. Močni delni napadi, ki jih je sovražnik večkrat ponovil proti Gouzeacourtu in na obeh straneh Epehy, so bili zavrnjeni. Bavarski polki in pruski lovci so se pri tem posebno odlikovali. Enotne napade je naperil sovražnik po najmočnejšem ognju zgodaj zjutraj in v opoldanskih urah proti našim črtam med potokom Omiguon in Somnto. Izjalovili -so se tu kakor tudi včeraj povsod pred našimi črtami. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Severno Aisne smo dobili pri lastnih bojnih podjetjih na pristave Vaurain in zapadno Jony 130 ujetnikov. — Armadna skupina generala Gallwitza: Nad bojiščem med Mozo in Mozelo je sestrelila lovska letalska skupina H. pod vodstvom nadporočnika barona von Boenigka v času od 12. do 18. septembra 81 letal. Zgubila je sama v boju le dvoje letal.	„	^
Francozi obstreljujejo Metz.
Metz, 20. septembra. Uradno se izjavlja: 2e več dni obstreljujejo dalekosežni topovi Metz. To obstreljevanje je bilo vsa leta vojne možno in smo ga že dolgo pričakovali. ModcrnS topovi nosijo veliko bolj daleč kakor znaša daljava od južno Pont a Muussona do Metza. Obstreljevanje pa ni v zvezi s tem, da bi bil sovražnik, potem ko smo opustili lok pri St. Mihielu, prišel bliže mesta. To je samo postranski pojav sedanjih bojev zapadno in jugozapadno Metza in kmalu poneha, ko se boji nekoliko poležejo. Zato vladna uprava ni ničesar odredila glede evakuacije.
Metz, 20. septembra. Nadaljna uradna objava pravi: Po kratkem trajanju je obstreljevanje Metza nehalo. 40 strelov je bilo tekom treh dni oddanih na mesto. Za skoro ponehanje obstreljevanja moramo zahvaliti našo dalekostrelno artiljerijo, ki je sovražnemu topu onemogočila ostati na svoji postojanki.
Angleži zapustili Baku.
London, 20. septembra. Reuterjev urad poroča iz Baku: Angleške čete so izpraznile mesto Baku ob kaspijskem jezeru ter so se umaknile v severno Perzijo.
Vesti iz Rusije.
Požari in izgredi v Petrogradu — laži.
Kovno, 17. septembra. Zastopnik ljudskega komisarja Cičeriina, -dr. Hiifleschen, ki se nahaja sedaj kot ruski član nemškoruske obmejne komisije v Vilmi, je (izjavil zastopniku nekega časopisa naslednje: Z ozirom na splošno razširjene govorice o velikih petrogradskih požarih ter izgredih in pogromih po mestnih cestah morem izjaviti -na podlagi direktnih poročil zunanjega ljudskega komisarja, čičerina, da je srna-trati te vesti za prazne laži naših sovražnikov.
V Petrogradu ni nobenih požarov, še omama pa pogromov in izgredov.
Obsežna zarota. Moskva, 19. septembra. V važnih železniških središčih, v Kozlovu in Voromešu so odkrili zrlo razširjeno zaroto, -ki jo vodita predsednik sovjeta Javrov in vojni komisar Horuhovič. Takozvani železni zbor rdeče armade je na strani zarote. Dve vladi pa sta ostali zvesti sovjetski vladi. Zarota se preiskuje in vsestransko zatira.________________________
Politični pregled.
= Posredovanje med Čehi in Nemci. Kakor se z Dunaja poroča, je cesar pred par dnevi sprejel v avdijemci generala dr. Barooifia. kateri je dobil naročilo, vda poskuša posredovati med Čelni in Nemci na češkem. General ie prevzel težavno nalogo.
— Tiskovna svoboda na nrvatskeni. i v senski poslanec dr. Majkič ie nameraval izdajati v Zagrebu politično glasilo pod imenom »Otačbima«, tiskano s cirilico. Hrvatska vlada ie 'izdajanje lista prepovedala z motivacijo, da manjka papirja.
= Iz vojnogospodarske komisije. Na predvčerajšnji seji vojnogospodarske komisije ie bila končana razprava o kovinski centrali. Vladni zastopnik pl. Sochor ie zavračal očitke, da vlada v kovinski centrali enak panama, kakor ga je razkrila razpirava v obnovitvenem odseku v državni lesni vnovčevalnici. Sekoijski načelnik baron Leh-ne je izjavil, da mora vlada vztrajati na zaplembi vratnih kljuk, iker rabi vse vire za baker. Medene kljuke se bodo pobrale tekom enega leta. Nadomeste se Kljuke na hišnih vratih s kljukami iz kovanega železa, na zunainnn stanovanjskih vratih z zaklopnhm Miu^vrnc, -mi na gumbe, na sobnih vratih pa i -	-
z lesenimi ali železnimi kljukami. P^®dn v poslanec Seitz ie končno na podlagi podanih izjav ugotovil, da se .pravzaprav ne more govoriti o kovinski centrali v pravem zmisilu, marveč da ima gospodarstvo s kovinami v rokah
vojno ministrstvo samo. Ker se uganja s kovinami v veliki meri tihotapska kupčija, kaže i da je nadzorstvo nezadostno. Budimipeštanska tvrdka Manfred Weis-s uporablja veliko množino bakra za proizvajanje modre galice. Komisija je potem prešla k razpravi o maščobi in olju.
—■ Združenje političnih strank med Slovaki. Poslanec Junga klSoe in vabi prvake slovaških strank, in sicer slovaške narodne stranke, slovaške ljudske stranke, slovaške napredne stranke- ter -slovaške socialno-deimiokratiene stranke na posvetovanje, v katerem naj bi se dogovorili za uresničenje enotne slovaške politične stranke.
- Grof Tisza v Sarajevu. Včeraj je prispel grof Tisza v Sarajevo, kjer bo konferiral z 'raznimi politiki. Deželni poglavar Bosne, general Sarkotič, se je z Dunaja preko Budimpešte vrnil v Sarajevo, kjer bo imel daljše posvetovanje z grofom Tiszo.
= Ogrska in jugoslovansko vprašanje. Kakor poroča »Neue Freie Pres.se« iz Budimpešte, hoče Weckerle že pred sestankom ogrskega državnega zbora izdelati načrt za rešitev jugoslovanskega vprašanja. Tudi Delovna stranka polaga veliko važnost na naglo rešitev in grof dlsza bo igral pri rešitvi veliko vlogo. Pa tudi druge politike bo cesar v tej zadevi spreiel v avdijenci. Trde, da za enkrat ne nameravajo priklopiti Bosne k Ogrski, tudi nočejo ustvariti Velike Hrvatske, ampak gre se za neko srednjo pot, 'ki bi dala Bosni in Hercegovini neko posebno stališče. 1’udi baron Sarkotič se je izjavil o jugoslovanskem vprašanju. Sotrudniku »Az Ujsaga« je rekel: »V Sarajevu se bom raz-govarjal z grofom Tiszo. Potom se boan vrnil na Dunaj, kjer se predstavim .skupnemu finančnemu ministru Spitzmull-erju in se boim razgovar-jal z grofom Burianom o rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Za to rešitev bom dal take nasvete, ki odgovarjajo mojemu natančnemu poznavanju dežele in ljudstva, moji izkušnji in čuvstvu za oni narod, kateremu pripadam sam. Pri končni odločitvi pa nimam besede./ Na vprašanje, kakšna bo rešitev, je Sarkotič odgovoril: »Če zinem le besedo, kršim uradno tajnost. Povem .samo to, dia odločitev še ni padla in da je več možnosti danih v pretres. Upam pa, da se bo pospešilo najti rešitev, ki bo zasi-gurala kulturen in političen razvoj vseh Jugoslovanov in ki bo odgovarjala interesom monarhije.«
= Preobrat v Nemčiji? Resen vojni položaj je povzročil v Nemčiji akcijo, ki meri na to, da naj parlamentarne stranke prevzamejo odgovornost za politiko države. Vršijo se pogajanja in skuša še pridobiti tudi socialne demokrate za koalicijsko ministrstvo. V zvezi s to akcijo se ponavljajo vesti o predstoječem odstopu kanclerja grofa Hertlinga, ki je baje odločen zapustiti svoje mesto, alko na Pruskem ne zmaga ideja splošne volilne pravice.
= Položaj v Romuniji. Ofioioizno glasilo nemškega vnanjega urada poroča: V Romuniji se spletkari za to, da se Romunija zopet pridruži ententi in napove vojno centralnim državam. Marghlloiinanova vlada nosi z ozirom na te spletke veliko odgovornost. Osrednje velesile, katerih zinemo balkansko politiko ogroža agitacija, pazuo zasledujejo razveti in se ne bo do dale presenetiti. Njih interesi .sp popolnoma enaki. Mir, ki si ga je zagotovila avstro-ogrska monarhija v Bukareštu, je v nevarnosti, kakor tudi nadvlada Bolgarije na Balkanu. Nemčija bo na strani svojih zaveznikov varovala in branila bukareški mir. Upamo pa, da bo Marghilo-manova vlada močna dovolj, da bo obdržala romunsko državo v smeri, ki jo je sp.um a d! pripoznala četverozvoza popolnoma p re nag rini Romuniji.
= Nemiri mi Holandskem. Iz Haaga §e 19. septembra brzojavno poroča: Povodom včerajšnje otvoritve holandskega parlamenta so se v Haagu vprizorilc zaradi draginje veiike demonstracije. Razna skladišča in prodajalne živil so bile oplenjene. Vojaštvo je proti de monstrautom nastopilo z orožjem. Mnogo demonstrantov je bilo are tov amili. Vojaški dopusti so preklicani.
= Francija najame vojno posojilo v neomejeni visokosti. Francoski finančni minister iej predložil poslanski zbornici zakonsko osnovo o vojnem ^sojilu v ineoimejeni visokosti. Papir n se bodo glasili na 4 odstotke obresti in se n c bodlo konvertirali tekam prihodnjih 25 let. Pa 25. letih pa sme država spremeniti njih obrestno mero.
= Angleški glas o VVilsonovem odgovoru na mirovni predlog. ' .omdonske »Daily Nevvs« izjavljajo v uvodnem članku: Ne smemo se ču-ditii odiločinemu odgovoru, ki ga je dal Wi.lson precej, ko je prejel predlog Avstro-Ogrske. \Viifeoii je pojasnil mirovne pogoje v izjavi, Ivi obsega 14 točk, o katerih sodi, da tvorijo potrebni predpogoj razgovorom. Naloga entent-nth džavmikov je, da sc kolikor mogoče zavze-majjo za mirovne koristi Avstro-Ogrske in izzovejo nasprotstvo med Nemčijo in njenimi zavezniki. Zavezniki naj zato slede vodstvu Amerike in se ji formelno pridružijo v 14 točkah. Obžalovati se mora, ker je odgovor sestavljen v taki obliki, ki lahko vojnim strankam zelo koristi. Obžalujemo, ker se zavezniki niso posvetovali skupno o odgovoru, prodno je eden med njimi odgovoril, ker potrebujemo zdaj enotnega državniškega vodstva.
— Ameriške čete za italijansko iromo. Agonzia Stefani poroča iz Waishingtona, da ->e ie Slan ameriškega kongresa 1 illmann vrniu ;z Evrope, kjer je obiskal ententne fronte. Sprejel ga je predssdnfcv Wilson, kateremu ie 1 ill-tnanin nujno priporočil, naj pošl !.e\* Združene države veliko armado na italijansko fronto.
= Amerika in mirovna akcija. Washing-totnski dopisnik ameriške Associated Press javlja: Po mnenju oficielnih krogov je glavna ovira mirovni akciji centralnih držav v okidnosti, da je miroljubnost nemškega naroda in njegovih vlad izsiljena po nevarnem razpoloženju v Nemčiji in Avstro-Ogrski. V ameriških dipl o-matičnih krogih iziiavljajo, da je takojšen mir le mogoč, če Berlin in Dunaj brez pridržka sprejmeta znanih Štirinajst Wilaoniovih tačk.______
Poziv Narodnega sveta.
Zgodovina človeštva stoji na pragu veliki'i dogodkov. Tudi za prihodnjost našega naroda rje sedanja doba odločilna. Mi in naši otroci bo' mo uživali toliko svobode, kolikor si je sedaj priborimo. Sedaj je čas, da si ustvarimo sreem. bodočnost za nas, ki živimo in za naše pozne rodove. Gorje, ako zamudimo te usodepolna trenotke!
Ker si je naš narod svest visokega po/mena sedanjega časa, si iie izbral »Narodni svet« v Ljubljani kot -na j višjo politično stoi>njo. »Narod ni svet« bo skušal lajšati bremena, ki težijo naš narod.
Da bo mogel premagati »Narodni svet« ogromno delo, ga .mora podpirati ves narod, ga mora podpirati moralno in gmotno. »Narodni svet« ne more pobirati davkov, pač pa je dolžnost naroda, da si sam naloži ta narodni davek. Prostovoljno naj naš narod plačuje ta davek svoji najvišji politični stopnji.
Delovanje »Narodnega sveta« bo odvisno tudi od gmotnih sredstev, ki mu bodo na razpolago. Zato poživljamo vsakogar, ki ljubi jugoslovansko domovino, da plača po svojih močeh narodni davek našemu vrhovnemu vodstvu, »Narodnemu svetu« v Ljubljani.
Prispevki se pošiljajo na naslov »Narodni .-v vet«, Ljubija na. sprejemala pa jih bodo za naš račun drage volje tudi upravn-ištva naših listov.
V Ljubljani, dne 21. septembra 1918. 	 Dr.	Anton	Korošec.
Dnevne vesti.
— Blagdan propovedan. Blagdan, ki ga je nameraval prirediti Odbor S. H. S. žena za si-ročad danes in jutri, je prepovedan. Kdaj bo, o tem bo obvestil odbor javnost pravočasno. Odbor nas naiproša, da to sporočimo javnosti.
— Umrla je danes zjutraj v Ljubljani so-družica Marija Hojkar. Pogreb se bo vršil jutri
5. popoldne iz Jenkove ulice št. 6 (Vod-™Jl „!' Sv. Križu. Spremimo blago pokojnico
^°ti polnoštevilno! Rodbini naše iskreno sožalje!
te (J;iii i>o?stf«lZ,t.k^di,ce na Kranjskem se delijo diici naj se'	■	Trafika«tj e in ka-
"lEKKi
štetje. Hišni posestnik® nSSSffin ‘Sotaafm? n:ki stanovali’ sp opozarjajo, da se pridne or:-hodnji teden v Ljubljani komisijonalna revizi-a vseli stanovanj in obenem ljudsko štetje. Pregledali se bodo tudi prostori, ki bi bili eventu-
elnc pripravni za zasilna stanovanja. Revizija se bo vršila od hiše do hiše po komisarjih, katere bode za ta posel imenoval mestni 'magistrat in jim tudi izročil legitimacije. Najemniki stanovanj, v prvi vrsti pa hišni posestniki se naprošajo, da oddajo komisarjem resnične podatke in so opozarjajo, da bi se oni, ki bi napovedali neresnično, klicali na odgovor in se po tozadevnih kazenskih določilih kaznovali.
— Najemniki stanovanj, pri katerih so se s voj čas rekviriraHe sobe za vojaštvo, se naprošajo, da imajo te suhe pripravljene in se opozarjajo, da je iste pri everr.ualmi nastanitvi ta-, koj in brez ugovora dati mestnemu vojaškemu nastanjev-ailnemiii uradu na razpolago.
— Dve nezgodi v Zagorju ob Savi. Dne 18. t. m. je potiskal rudar Martin Kralj rudniški voz na rov v kisovsikem premogovniku. Ker ni bilo tam »šale«, je padel v predor voz in za njim Kralj. Ponesrečenec je bil takoj mrtev. — Isti dan 'je padel begunec Čuk pri rudniških apnenicah v apneno peč, ki se je tako pobil in opekel v vročem apnu, da so ga morali takoj poslati v deželno bolnišnico v Ljubljano.
— Vinsko trgatev v Trbovljah priredi »Delavsko pevsko društvo« v nedeljo, dine 22. t. m. na dvorišču »Delavskega dama«. Pri trgatvi svira »Delavska godba«. Cenjenim gostom bo za ^razvedrilo preskrbljeno s kavarno, šaljivo pošto, šaljivim bazarjem itd. Vstopnina je i K. Začetek ob 2. popoldan. K pbilnd udeležbi najvljudneje vabi pevski odbor.
— Enketa o tobačni karti. Začetkom oktobra se bo vršila v finančnem ministrstvu na Dunaju enlketa o tobačni karti. Namen te ankete bo, na podlagi izkušenj nove metode tobačnega razdeljevanja potom izkaznice uvesti spremembe pri razpečavanju in raciorairamju tobačnih izdelkov. Zastopane bodo na enlketi tudi organizacije trafikantov, ki bodo razložile svoje izkušnje in predlagale nove spremembe. Nikakor ne mislijo opustiti tobačno karto, nasprotno hočejo tobačno aprovizacijo iie izpopolniti kolikor mogoče tudi ugoditi željam občinstva.
— Zaplemba vratnih kljuk. Vojnogosno-darska komisija obeh zbornic državnega zbora, ki se je b a vil a i>od predsedstvom sodr. posl. Seitza z ustrojem central in praiv resno konfe-nirala o njih delovanju, je razpravljala ta teden o kovinski centrali, pni čemer se je govorilo tudi o nameravani zaplembi vratnih kljuk, češ, da je to neobhodno potrebno.
— Vrnitev jetičnih vojakov v domovino. V vojaških sanitetnih zavodih se nahaja mnjtgo jetičnih vojakov. Kar jih ni več sposobnih za vojno službo, bodo prepuščeni civilnim oblastem, ki odpošljejo jetičnega vojaka v zdravilišče. oziroma ga v ugodnih življenjskih razmerah vrnejo družini. Odtisi (okrožnice o odpustu tuberkuloznih vojakov civilnim oblastim, kakor tudi druge tozadevne prejšnje tiskovine se dobe brezplačno pri /ministrstvu za ljudsko zdravije na Dunaju, l. okraj, Gluokgasse 1 in pri sanitetnih oddelkih posameznih dežel na Kranjskem.
— Škandal južne železnice. Da so prometne razmere na južni zveznici najžalostnejše. po vsi Avstriji je splošno znano dejstvo. Vlakii imajo stalno precejšnjo zamudo in zamujajo zveze na druge vlake. Železniški vozovi so postali napol polomljene podrtije, v katerih so za drag denar vozeči se potniki izpostavljeni najhujšemu prehlajen.ru, ker so šipe pri oknih v vozovih že dolgo razbite in jih nočejo nadomestiti. Na kolodvorih vlada k odhajajočim vlakom naravnost smrtnouevaren naval, kateremu ni mogoče odpoimic/či, ker železniška uprava ne dostavlja potrebno število vagonov itd. Generalno ravnateljstvo pa ne vidi nič, ne sliši nič, in tudi ne stori irtič, s čenier bi se odpomoglo teni nepotrebnim groznim razmeram, ker si domišlja, da so ljudje vendar prisiljeni, biti zadovoljni z vsem, kar se jim nudi, saj se morajo vendar voziti z južno železnico, ker nimajo nobene druge železnice. In tako gre ta sramotni obrat dalje, naj se jih tudi še toliko energično pritožuje nad nečednim gospodarstvom in naj danrTadan prihajajo- nove težke tožbe na centralnem mestu. Generalno ravnateljstvo se izgovarja s iskruipeloziiteto visoke finaueielne buržoazije na žalostno vojno in nje prikazni. Kako malo je utemeljen večen izgovor na vojno, se vidi na jasen način s stališča, da se more od'južne železnice dobiti odškodnino za voznino ali brzovoznino, ki ie ukradeno med železniškim transportom ali iz železniškega voza ar iz skladišč, šele čez eno leto, dočitn izplača državna železnica taisto že v 30 do 40 dneh. Ka-
kor sicer, tako so tudi v tem oziru gospodje pri generalnem ravnateljstvu jako. skromni in pus* ^ oškodovanega lepo čakati, dokler se prilično ne lotijo njegove zadeve. Ako že gospodje generalni ravnatelji radi drugih kupci i nimajo časn, da bi reševali, tekoče posle svoje železniške službe, tedaj naj jih poverijo pomožnim močeni, ki bodo svoje službene dolžnosti vzeli za resno in po svojih močeh še pripomogli k temu. da « ; bo vsaj tem obveznostim ustreglo redovito. Pomožnih moči je dovolj. Vsekakor je zelo nujno, da se to sramotno gospodarstvo južne železnice primerno osvetli na pravem mestu in da se najdejo sredstva in pota, ki bi gospodom generalnim ravnateljem končno zajezila malomarnost, ki meji celo na zločin.
— Zagonetni umor na Dunaju. Predvčerajšnjem opoldne so našli na Dunaju zadavljeno v svoji postelji 43-letno Regino Herzl. Stanovala in živela je sama v majhnem kabinetu, kjer ' sprejemala vsako noč najrazličnejše druži f ke, bila je tudi sičer pod nadzorstvom nravne -stne policije. O vzroku umora in o storilcu ni ničesar znanega.
— Konjsko meso na Dunaju je doseglo že ceno za 20 kron za kilogram.
— Eksplozija v Wollersdorfu. Število ponesrečenih delavcev v munioijslki tovarni znaša 382. Vsga skupaj je bilo tam zaposlenih 417 delavk. 35 delavk je težko rani enih.
— 120 kg krompirja na osebo — v Zagrebu. Zagrebška aprcvizacija poživlja mestno prebivalstvo, naj pride po krompir, katerega dobi vsaka oseba 120 kilogramov. Zdi se pa, da imajo Zagrebčani krompirja dovolj, ker jih mora aprovizacija še poisebej poživljati nanj. Čudimo se, da je kljub teimu odmerjena prebivalstvu tako visoka količina krompirja. Spomniti se je treba, seve, da živimo v 'drugi deželi.
— Težka nezgoda na zagrebškem držav-neir: kolodvoru. V torek popoldne je povozil vlak na zagrebškem državnem kolodvoru kovaškega delavca .Turja Brantiča in prožnega nadzornika Srebreka.
— 100 kron za — poljub. Iz Gospiča v Liki pišejo o tefi-le dogodbici: V neki veseli družbi ie izročil neki Madžar 100 kron akciji za Hiško vojno siročad kot takso za poljub neki gospodični.
— Cene drugod in pri nas. V Belgradu velja kilogram masti 4 K 50 vin., kilogram bele moke I krono, eno jajce 8 vin. V okolici se vidi na tisoče prašičev.____________________
Iz stranke.
Skupna konferenca z italijanskimi sodrugi. ki bi se bila imela vršiti jutri v Trstu, je vsled nepričakovanih ovir odložena na nedoločen čas.
V petek dne 27. t. m. ob 8. zvečer se bo vršila v uredništvu »Napreja« seja izvrševal-nega odbora naše stranke. Ker je dnevni red prav važen, so naprošenii tudi zunanji člani, da se seje udeleže, če je Je mogoče.
Vse krajevne politične organizacije so prejele tq. dni okrožnico zn obračun. Prosimo, da ga takoj koncem tega meseca izpolnijo in vrnejo tajništvu stranke v Ljubljano (»Naprej«).
Zadnje vesti.
Misija grofa Tlsze in Hrvati.
Z a s; i' c b , 20. septembra. Hrvatsko časopisje se intenzivno bavi z misijo grofa Tisze ter soglaša v nazira-nju, da je potovanje grofa Tisze na jug v zvezi z jugoslovanskim vprašanjem. Tisza se je podal na pot vsled izrecnega cesarjevega naročila. Tisza je povsod poizvedoval o razpoloženju med ljudstvom. V Zagrebu ie konfe-riral tudi s poslancem dr. Frankom. O čem se je grof Tisza s hrvatskimi politiki razgovarjal, se da približno posneti iz izvajanj vodilnega glasila hrvatsko-srbske koalicije »Hrvatska Rijcč«. List izvaja incd drugim: Nobene izredne odredbe in noben komisariat ne more omajati našega stališča glede bosenskega vprašanja. Mi sc takih odredeb ne bojimo; narodne in politične strasti bi vsled takih odredeb še bolj vzplamtele. Vodstvo oblasti je v sedanjih razmerah silno breme. Ce se pokaže, da to breme presega moc koalicije, tako da bi mogel trpeti škodo blagot naroda, se ne bo pomišljala, posluziti se drug-ih sredstev v varstvo narodnih interesov.
Nemčija so je izjavila za konferenco.
Berlin, 20. septembra. Nemški velejtoslanik na Dunaju je danes avstro-ogrskemu vnanjemu uradu izročil odgovor na mirovno noto. V odgovoru nemška vlada izjavlja, da poziv avstro-ogrske vlade vsem vojskujočim se državam, naj bi se zaupno in neobvezno pogovorile o možnosti miru, odgovarja miroljubnemu in spravljivemu duhu zveznih držav in narodov. Nemška vlada je pripravljena, udeleževati se pogajanj.
Ukrajina in Rusija za mirovna pogajanja.
Dunaj, 20. septembra. Ukrajinski ministrski svet je poslal Franciji, Angliji in Ameriki noto, v kateri pritrjuje Burianovemu predlogu in izjavlja, da je v interesu civilizacije in kulture nujno potrebno, da nikdo ne odkloni nasvetovane konference. Tudi ruska sovjetska vlada jo sklenila pridružiti se Burianovemu predlogu.
Medzavezniška socialistična konferenca.
Amsterdam, 18. septembra. Predsednik; parlamentarne komisije strokovne oganiza-cije je vodil na medzavezniski konferenci predsedstvo. Navzočih je bilo okoli 80 delegatov iz Amerike, Francije, Belgije, Italije, Grške Ln Srbije. Kot posvetovalni delegati brez volilne pravice je bilo odpuščenih pet zastopnikov italijanske »Derooikrazia Sociale Irredenta«, ki je na strani en ten te. Ko so določili, da vodijo predsedstvo r>o vrsti Angleži, Francozi in Ameri-kanci, so sklenili izvotliti trii komisije. Prva in najpomembnejša se bo bavila s predlogi ameriških delegatov o spomenici glede vojnih ciljev. Sostojala se bo iz zastopnikov:	Sidnev
Webb in James Sexton (Anglija), Vamdenvelde in De Broukere (Belgija), Frey, Verden in Gompers (Amerika), Verceiomi in Pisces (Italija), Kennedy (Kanada), Mdstrail in Jauka,ux (Francija) in Petreidis (Grčija). Druga komisija bo poročala o sedanjem mednarodnem položaju. Sestoja iz: Henderson in Hill (Angli-ia), Huysmans in Laboul (Belgija), Ren a n del in Loinguet (Francija), Rossini in Ro-sctti (Italija), Kennedy (Kanada), Petreidis (Grčija). Tret j a komisija bo formulirala sklepe prvih kamisiij v svrho obelodanjen ja v štirih jezikih. Med Gom-persom in Loinguetom prišlo do kratke debate. Konferenca je razpravljala tudi o dveh na Rusijo se nanašajočih resolucijah. Prvo so vložili belgijski, francoski, angleški, italijanski in srbski, drugo ameriški delegati. Obe resoluciji izrekata ruskim delavskim in socialističnim organizacijam svojo simpatijo. Toda dočim svari prva resolucija delavce aliiranih držav pred težkimi nevarnostmi intervencijske politike v Rusiji, zais-tioipa dr.uga mnenje, naj zavezniške vlade narodom Rusije izjavijo, da se vrši oborožena intervencija v nadii in v tem zmiislu, da se odvrne nesrečni vpliv osrednjih velesil na takozvamio boljševi-ško vlado. Resolucija o avstroogrski mirovni noti izjavlja, da naj konferenca o noti temeljito razpravlja, in zastopa mnenje, naj zavezniške vlade ne zavzamejo negativno politike, temveč naj skupno z Zedinjenimi državami razločno in jasno izrečejo svoje lastne vojne cilje.
Mirovna konferenca ni izključena.
Chiasso, 20. septembra. Milanski »Corricre della .‘ era« je iz diplomatskih krogov izvedel, da odgovori Wil-Mma, Bnlfourja in Clemenceauja ne izključujejo skupne noto aliirancev, da vendar vzamejo v pretres Burianov predlog glede zaupne in neobvezne konierence.
Francija zahteva Alzacijo-Loretio.
Pariz, 20. septembra. »Agence Uavas« poroča iz Londona:	Angleški	delavski minister Roberts je glede
vprašanja Alzacijc-Lorene izjavil: Mir je nemogoč, če se to province brezpogojno ne vrnejo Franciji. Anglija je trdno sklenila, da bo z vsemi sredstvi podpirala to opravičeno zahtevo Francije.
Atentat na Trockega.
Stockholm, 20. sept. Iz Petrograda sc brzojavno poroča, da se je izvršil atentat na Trockega. Levičarski revoljtcionarec, ki je streljal na Trockega, je are-tovan. Trockij je na levem ramenu lahko poškodovan.
Zasedanje nemškega državnega zbora.
Berlin, 20. septembra. Načelniki parlamentarnih strank, ki so se danes sestali na konferenco, so sklenili,
naj se prihodnja seja državnega zbora skliče na dan 22. oktobra. Fna prvih točk dnevnega reda bo posvetovanje o interpelaciji glede pomanjkanja stanovanj.
Aprovizacija.
Iz seje mestnega aprovizačnega odseka dne 20. septembra 1918. Na cesarjevo inicijativo bo vlada ustanovila javne grelnice, namenjene onim družinam, ki si v zimskem času ne morejo kuriti in razsvetljevati svojih stanovanj. Načrt za javne grelnice je zamišljen v tako velikem obsegu, da v Ljubljani v celoti ni izvršljiv. Vendar sc mestna aprovizacija izreče za vladno akcijo v omenjenem obsegu in votira iz aprovizačnega fond v ta namen 50.000 K. — Železničarji v Ljubljani so povabili na svoj sobotni javni shod tudi vodstvo mestne aprovizacije. Shoda sc udeleži mestni župan dr. Tavčar, ali pa podžupan dr. Triller. — Prihodnji teden razdeli mestna aprovizacija na osebo po pol kg bele moko za kuho. Moka I stane 2 K 66 vin. kilogram. — Kakovost kruha jo zadnji I čas predvsem zato trpela, ker je morala mestna aprovi- ! zacija mešati v moko tudi neko zelo slabo zmes iz ska- j ljenc koruze. Ker je tak kruh res zelo težko užiten in la- ; hko zdravju škodljiv, bo odredila mestna aprovizacija, j da se s prihodnjim tednom ne meša več mešanice iz ska-ijenc koruze v drugo krušno moko. — Aprovizacija bo izdala nove izkaznice za otroke do 3. leta. S starimi izkaznicami za'otroke se dogaja toliko goljufij, da se je kot neobhodno izkazalo, izdati nove izkaznice. —■ Aprovi-začni odsek se v principu izreče za ustanovitev centralne klavnice, katere vodstvo bi prevzela aprovizacija sama. Odslej za naprej bi ne dobivali mesarji več živih go-
sta, im sicer: ma štev. ! do 350 dime 23. septembra, od štev. 351 do '650 dne 24. septembra, od štev. 651 do konca dne 25. septembra.
Oddaja marmelade na rumeno izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo marmelado v ponde- I ljck, dne 23. t. ni., v torek, dne 24. t. m. in v sredo, dne 25. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale j red: V poiideljek, dne 23. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 j do 180, od 9. do 10, štev. 181 do 360, od 10. do 11. št. 361 j do 540, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 541 do 720, od I pol 3. do pol 4. štev. 721 do 800, od pol 4. do pol 5. štev. j 801 do 1080, od pol 5. do pol 6. štev. 1081 do 1260. — V j torek, dne 24. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1261 do>' 1440, od 9. do 10. štev. 1441 do 1620, od 10. do 11. štev.. 1621 do 1800, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1801 do-1980, od pol 3. do pol 4. štev. 1981 do 2160, od pol 4. tlw pol .5. štev. 21t>1 do 2310, od pol 5. do pol 6. štev. 2341: j do 2520. V sredo, dne 25. t. m. od 8. do 9. dopoldne štev. 2521 do 2700, od 9. do 10. štev. 2701 do 2880, od 10. do II. štev. 2881 do konca. Stranka dobi za vsako osebo j 1 kg marmelade, kilogram stane 3 krone.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Pettjan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
išče se
vedi, ampak meso, katerega jim bi delila centralna klavnica. Centralna klavnica bi bila namreč edina upravičena prevzeti vso za Ljubljano namenjeno živino, jo zaklati in meso razdeliti mesarjem. Aprovizačni odsek naroča re-ferentu, tržnemu nadzorniku Ribnikarju, da izdela podrobni načrt in ga predloži pri prihodnji seji. •
Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v ponde-Ijek 23, t. m. ob 5. popoldne v mestni posvetovalnici.
Ovseni riž za doječe in noseče matere se
bo oddajal v vojni prodajalni. Gosposka ulica, po naslednjem redu: Nu izkaznice štev. 1 do 400 dne 23. septembra, štev. 401 do 800 dne 24. septembra, od štev. 801 11 a prej dne 25. septembra. Na vsako Izkaznico sc dobi 1 kg ovsenega riža, ki stane 1 K 80 vin.
Petrolej za prvi odrezek A-karte za peti okraj se dobi pri tvrdki Holzer, Dunajska cc-
= raznašalca
za raznašati ,,NAPREJ“ v Hrastnik in okolico.
Zglasi naj se v konsumnem društvu v Hrastniku vsaj do 24. t. m. Nastop z 1. oktobrom.
S
IGORIN
zatre čudovito naglo
STENICE
Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko : Lekarna »pri upanju* (flpotheke zur Hoffnungj: Pčcs 46, Ogrsko. Glavne prodaje v Ljubljani: v drogerijah Anton.Kanc in B. Cvančara („Adrija“) ter v lekarnah Gabrijel PlCCOli, Dunajska cesta in M. R. Sušnik, Marijin trg.
Razpis.
Deželni odbor kranjski razpisuje
dvanajst službenih mest za provizorne strežnike moškega spola v deželni blaznici na Studencu.
S to službo je spojena pravica do prostega stanovanja (brez družine), hrane, službene obleke in nagrade mesečne 60 K v prvem letu, 80 K v drugem letu. Deželni odbor bo predlagal deželnemu zboru da se smejo strežniki po dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju in po prestanem strežniškem izpitu stalno namestiti s pravico do^ časovnega napredovanja in starostne preskrbe. Začetna plača po definitivnem imenovanju znaša 1200 K; od 6. leta naprej imajo Hpfinifivni Brezniki nravico do 8 v pokojnino vstevmh tnletmc po 150 K, tako, da bi znašala polna pokojnina po 30 letih definitivnega službovanja letno 2400 K; naturalni užitki ostanejo kakor v prvih letih nespremenjeni. Za časa provizornega službovanja v prvih dveh letih velja •7*» nhniestransko odpoved 14 dnevni rok. V smislu službenih določil za provizorne strežnike nrosilci ne smejo biti stari manj kot 25 in ne več kot 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo ter spričevalo o nravnosti kakortudi izkaz o dosedanjem službovanju, je vlagati osebno pri yodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 10. oktobra 1918. Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnila-
D!
A BANKA
PODRUŽNICA LJUBLJANA.
Akcijski kapital..............K	20,000.000.
Rezerve........................K	3,500.000.
CENTRALA: TRST.
podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
SPREJEMA : Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 /o. Vloge na tekoči in zim račun proti najugodnejšemu obresto: vaiiju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Kentm davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA-. Devize, valute, vredn. papirje, itd. in srečke c. kr. razr. loterije.
ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.	v v .
DAJE PREDUJME: na blago, lezece v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon št. 257.
Uit* Hi BI
0