NASLOV PRAVA URA - ZLATA URA stran 5 Leto XXXV. Št. 12 Murska Sobota 24.marec 1983 CENA 13 DIN VESTNIK Politi Pomurska ljubiteljska likovna ustvarjalnost je naslov razstave, ki so jo v petek zvečer odprli v galeriji soboškega Kulturnega centra, do konca leta pa se bo zvrstila tudi v drugih občinskih galerijah. Pregledno razstavo likovnih ljubiteljev, ki so združeni v kultur-no-umetniških društvih L1KOS LINDAU, Ivan Kaučič in Svoboda, je organizirala zveza kulturnih organizacij Lendava, njen tajnik Rajko Stupar pa je ob odprtju razstave dejal in na zloženko, ki je izšla ob tej priliki zapisal: »Prav je, da likovni ustvarjalci, ki jim likovno ustvarjanje ni poklic, marveč možnost izpovedovanja, dobijo svoje mesto tudi v osrednjih galerijah pokrajine, kjer živijo, če seveda dosežejo v svojih delih tudi ustrezen nivo.« Čeprav je letošnja razstava likovnega amaterizma pri nas pregledna, ne zajema vseh ustvarjalcev, zagotovo pa najznačilnejše, ki jim je skupen motivacijski pristop, bb Foto: A. Abraham S PROGRAMSKE SEJE RADGONSKIH KOMUNISTOV Opreti se na lastne sile Komunisti radgonske občinske organizacije ugotavljajo, da so lansko leto, posebej še glede ha težave, s katerimi se je združena delo soočalo v zaostreni gospodarski situaciji, končali kar dobro. Med največjimi premiki je predsednik O K ZKS Marija Sedivy opozorila na začetke racionalizacije strokovnih služb sisov, združitev opekar-ništva in komunale in velike naložbe v kmetijstvu. Vendar se s tem komunisti ne smejo zadovoljevati. Posebej je zaskrbljujoče, kot je poudaril sekretar radgonske občinske organizacije zveze komunistov Ferdo Matvos, stanje na področju izvoza. Zato bodo prav za doseganje boljših izvoznih rezultatov morali ko- munisti vložiti ogromne napore. Ob tem pa se je potrebno angažirati za zagotovitev bolj ustreznih proizvodnih programov, boljše izkoriščanje naravnih bogastev, Večje storilnosti in nenazadnje nagrajevanja po rezultatih dela, kjer so se komunisti že doslej precej angažirali, vendar pravih rezultatov še ni. Največ pozornosti pa so delegati in gostje na programski seji namenili sedanjemu trenutku, tako v vrstah ZK kot tudi v družbenopolitični skupnosti. Tovarišica Šedivijeva je še posebej izpostavila pomen družbene vloge ZK, akcijske in idejne usposobljenosti komunistov ter se zavzela za še večjo krepitev samoupravnih socialističnih EVIDENTIRANJE ZAKLJUČENO Ker bo Boris Prejac, predsednik OK SZDL Ljutomer, prevzel funkcijo predsednika regijske socialistične zveze, so v občinski konferenci že februarja pričeli postopek evidentiranja kandidatov za to mesto. V tem času se je oblikovalo šestnajst predlogov. Predsedstvo OK SZDL in kadrovska komisijh se je med kandidati, ki so jih predlagale vse krajevne konference in občinske DPO. odločila, da predlaga za novega predsednika Sašo Pirherja, kmetijskega tehnika, zaposlenega na DO Ljutomerčan * OZD Vinogradništvo. Saša Pirher je tudi aktiven družbenopolitični delavec, saj je član občinskega komiteja ZK, imel pa je tudi že vrsto drugih pomembnih funkcij. Dokončna potrditev pa bo 30. marca na volilni konferenci socialistične zveze delovnih yudi Ljutomer. D. L. ZDRAVSTVO BOLNIŠNICA BREZ SKLADOV Premalo denarja za določene dejavnosti je pogosto B vzrok za nesoglasja. Tako je bilo tudr na zadnji seji | skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota, ko so delegati razpravljali in sklepali o dokončnem g poračunu stroškov zdravstvenega varstva za lansko leto. I Občinska zdravstvena skupnost, ki je lanskoletno pošlo- vanje po več letih končala brez izgube, je sicer zdravstvenim organizacijam poračunala stroške po aneksu o svo- H bodni menjavi dela, celo nekoliko več, vendar pa zdrav- I stvene organizacije niso bile zadovoljne s takim poraču-. nom. Predstavniki zdravstva so menili, da delajo v izredno težkih razmerah, saj samo ZD Murska Sobota primanj- B kuje 20 zdravnikov, bolnišnici pa skupaj 132 zdravstvenih I delavcev, da bi lahko dosegli republiški nivo. Poleg tega pa tudi niso izenačeni z ostalimi delavci v občini. Kljub ra-cionalnemu gospodarjenju pa po aneksu niso uspeli zbrati toliko sredstev, da bi lahko ustvarili tudi sklade. Zlasti se B je v izredno težkem položaju znašla Splošna bolnišnica “ Murska Sobota, ki je ostala brez skladov skupne porabe. _ Po dveumi razpravi o poračunu sredstev svobodne menjave B dela je zbor izvajalcev glasoval proti takemu sprejetju obračuna, nakar je bila imenovana petčlanska komisija za usklajevanje, kajti sicer ne bi mogli sprejeti zaključnega I računa občinske zdravstvene skupnosti za lansko leto. Po I več kot enournem usklajevanju je bil skupščini predložen predlog delegatov zbora izvajalcev, da bodo glasovali za sprejem poračuna sredstev za lansko leto, če skupščina B sprejme sklep, da morajo odgovorni dejavniki v občinski B zdravstveni skupnosti Murska Sobota poskrbeti, da se v B zboru združenega dela skupščine občine uvede postopek za zagotovitev tolikšnega dela sredstev pri skupni porabi za letošnje leto, da bodo zdravstvene organizacije lahko B normalno opravljale storitve zdravstvenega varstva in si B zagotovile normalno poslovanje. Ker je skupščina sprejela predlog, je bil izglasovan tudi poračun sredstev zdrav- I stvenega varstva za lansko leto, s tem pa zaključni račun B tudi sprejet. Delegati so tudi sprejeli sklep, da se naj vsa razpoložljiva sredstva regijske solidarnosti, ki se zbirajo pri občinskih zdravstvenih skupnostih, namenijo Splošni H bolnišnici Murska Sobota, ki je ostala brez skladov. V B nadaljevanju seje skupščine pa so se delegati seznanili z informacijo o odsotnosti z dela zaradi bolezni, nesreč in g spremstva v občini, o izvajanju investicij pri izgradnji B bolnišničnega kompleksa v Rakičanu, sprejeli program | zdravstvenega varstva in finančni načrt za letošnje leto ter soglašali s predlogom znižano prispevno stopnjo samo- m upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v ob- B čini Murska Sobota. Feri Maučec B odnosov na vseh področjih dela in življenja. V bogati razpravi so delegati opozorili na vrsto še nerešenih vprašanj, pri razrešitvi katerih čaka komuniste v občinski organizaciji in posameznih okoljih pomembno in odgovorno delo. Na področju kmetijstva je to najprej akcija, da se povežeta radgonski kmetijski kombinat in VG Kapela. Rajko Kotnik je opozoril na slabšanje razpoloženja med delavci z nizkimi osebnimi dohodki, na katere pritiska naraščanje cen osnovnih življenjskih proizvodov. V El-radu pa ponovno opažajo težnje dobaviteljev reprodukcijskega materiala za večjo devizno soudeležbo pod krinko samoupravnega sporazumevanja. Uspešno tudi po ljutomerski občini Kurirčkova pošta je v ponedeljek končala pot po Pomuiju. Tega dne so jo še zadnjič prenašali po skrivnih poteh učenci 'osnovne šole Stročja vas, ki so jo ob desetih dopoldne pri spomeniku talcem v Ilovcih predali kurirjem iz ormoške občine. Tudi mladi iz ljutomerske občine, med katerimi je Kurirčkova pošta potovala 5 dni, so uspešno opravili svojo nalogo. Vsepovsod, kjer so se kurirji ustavili — v> Vučji vasi, Veržeju, Križevcih pri Ljutomeru, Logarovcih, Bučkovcih, Cezanjev-cih, Ljutomeru, na Cvenu, Safarskem in v Stročji vasi — so nosilcem kurirčkove torbe pripravili slovesne sprejeme. Na proslavah pa so skupaj z borci in domačini obujali spomine na revolucionarne tradicije iz boja naših narodov in narodnosti proti okupatorjem. Mladi so obljubili, da bodo spoštovali in razvijali te tradicije in da bodo hodili po Titovi poti. J. G. V razpravi je sodelovalo še veliko delegatov, komunistov iz združenega dela in nego-spodarstva.Seje seje udeležil tudi Geza Bačič. Opozoril je na vrsto pomanjkljivosti v ZK, nato pa pozval na akcijo. Kajti, težave bomo ob angažiranosti komunistov v vseh okoljih, kot je dejal tovariš Bačič, premostili le z boljšim ! delom, odgovornejšim obnašanjem do družbenih sredstev in manjšo porabo. Predvsem pa se moramo povsod opreti na lastne sile. V. Paveo NOGOMET JUGOSMVUA-AVSTRUA V MURSKI SOBOTI Murski Soboti v torek, 29. marca 1^, ob 1530 na stadionu Mure. Tako so se odločili po obisku strokovnih sodelavcev Nogometne zveze Jugoslavije Steva Vilotiča in Ivana To- mladim reprezentancama Jugoslavije in Avstrije v so-in^č?^ vanje Kot w nam povedali pri nogor^ vajo predati namenu. To je prvič, da je reprezentančna tekma F. Maučeci aktualne po svetu Finančni ministri Evropške gospodarske skupnosti so po tridnevnih pogajanjih v Bruslju sklenili: zahodnonemška marka se revalvira za 5,5 odst,, nizozemski gulden za 3,5, danska krona za 2,5, belgijsko-luksemburški frank za 1,5 odstotka. Devalvira pa se: francoski frank za 2,5 odst., italijanska lira za prav toliko in irski funt za 3,5 odstotka. Na sliki francoski pogajalci, ki so delali največ težav. POLJSKA PRED OBISKOM globus Generalni 'sekretar NATO Josef Luns je opozoril Sovjetsko zvezo, da bi utegnila povzročiti ,,novo kubansko krizo”, če bi uresničila grožnjo o razpostavitvi jedrskih raket blizu ameriškega ozemlja Poljski primas, kardinal Jozef Glemp, ie pred kratkim zelo jasno obrazložil svojo programsko usmeritev v intervjuju, ki ga je objavil neki italijanski časopis. Rekel je, da je komunizem »ne-krščanska kategorija«, da pa to ne pomeni, da se je treba proti njemu bojevati, temveč nasprotno, cerkev mora navezati dialog in si prizadevati za sporazumevanje s komunisti na oblasti. Iz te misli izhaja tudi vse drugo, kar je danes značilno, za ravnanje poljske cerkvene hierarhije. Razplet dogodkov je ovrgel mnoge špekulacije, večinoma v zahodnem tisku, v zvezi z načrtovanim obiskom papeža Janeza Pavla II. na Poljskem. Prvikrat je prišlo do srečanja med generalom Ja-ruzelskim in kardinalom Glempom 9. marca, ko je bilo določeno, da bo papeževo romanje po domovini traja-lalo sedem dni (od 16. do 22. junija). Precej zatem je poljski primas odpotoval v Rim, kjer se je s papežem domenil za program obiska, v sredo pa se je dobre volje vrnil v Varšavo. Že zdaj je znano, da se bo papež na Jasni gori pri Cze-__ stochowi udeležil sklepne slovesnosti ob 66-letnici praznovanja »črne matere božje«, a najbrž bo obiskal tudi kraje, povezane z življenjem Maksimilijana Kolbeja, pred kratkim razglašenega za svetnika. Vse zgodbe o »hudih kon-traverznostih« v zvezi z morebitnim papeževim obiskom v Gdansku so se. izkazale kot neutemeljene špekulacije. Glemp je v že omenjenem intervjuju za italijanski časopis poudaril, da s cerkvene strani ni bilo takšnih zahtev, saj je prevladovalo prepričanje,. da bi pot v Gdansk utegnila imeti neugodne politične zaplete. Poljski primas je razblinil še nekatere druge iluzije, ki jih je Zahod, pa tudi del opozicije v državi, gojil do katoliške cerkve. V istem intervjuju je sicer previdno in z izbranimi besedami izrekel določeno dozo razumevanja za otjlok o uvedbi vojnega stanja, obsodil je program opozicije kot »nestvaren«, poudaril je, da je sindikalni pluralizem v najboljšem primeru stvar nadaljnje prihodnosti in zavrnil zamisli o oblikovanju nekakšne krščanske stranke na Poljskem. V zadnjih dneh seje zaostril tudi spor, ki je nastal zaradi svetega Maksimiljana, čigar kult je omadeževalo besedilo vladnega predstavnika za tisk Jerzija Urbana. Oče Maksimilijan Kolbe je v zloglasnem taborišču Auschwitz ponudil svoje življenje, da bi rešil obsojenega na smrt, zaradi česar so ga lani na veliki slovesnosti v Vatikanu razglasili za svetnika; udeležili so se je tudi predstavniki poljske vlade. Obrambnega ministra to ni motilo, da ne bi opozoril, daje oče Maksimilijan tik pred vojno ustanovil in urejeval desničarski in protisemitski časopis Mali dnevnik. Katoliški tisk seje postavil v bran svetnika in je ostro napadel Urbana, ki je zatem prenehal pod svojim imenom objavljati feljtone v tedniku Tu in Teraz. Afere pa s tem ni bilo konec. Skupina 17 poslancev (ne samo katoliških) je poslala sejmu priziv. V intervjuju za nizozemski radio je Luns izrazil mnenje, da je Sovjetska zveza sklenila neposredno pritisniti na ameriško javno mnenje. Po njegovih besedah gre za ,,tipično akcijo odvračanja”, psihološkega značaja, s katero želi Moskva na vse načine preprečiti razpostavitev ameriških raket v zahodni Evropi. Trenutek, ugotavljajo v Bruslju, ni bil izbran naključno. V krogih NATO namreč trdijo, da Washington, v širšem pogledu Zahod, pripravljata več različic ,,ničelne opcije” za nadaljevanje ženevskih pogajanj. Gre za nove zahodne pobude, ki jih je napovedal tudi predsedujoči EGS Hans Dietrich Genscher. Podrobnosti še niso objavili, slišati pa je, da s svežimi idejami nastopajo ZR Nemčija, Italija in Nizozemska. Toda Genscher je poudaril, ,,da so se evropsko-ameriška posvetovanja že začela in da se razvijajo ugodno”. V Bruslju neuradno trdijo, da so ameriški strategi pripravili štiri različice novih predlogov, ki so bolj ali manj vse povezane z ,.ničelno opcijo-plus”. Z drugimi besedami, gre za zniževanje ,,praga” med jedrskimi oborožitvama obeh supersii, kar naj bi bila ,.vmesna rešitev”. Po drugi strani pa je že slišati prva opozorila, da čas hitro teče, zato se zdi nekaterim vedno bolj verjetna možnost, da bodo Američani svoje prve rakete do konca leta vseeno pripeljali. Prva sta namreč na vrsti ZR Nemčija in Anglija, manjše članice NATO, kot sta Belgija in Nizozemska, ki se še nista odločili, pa prideta na vrsto šele leta 1985. Te mračne napovedi očitno niso čisto brez propagandnih „puščic”, namenjenih Vzhodu. Jutri se bo sestal ameriški nacionalni svet za varnost, ki bo obravnaval nove ameriške predloge glede ameriških raket v Evropi. Kolikor Je znano, je -prv-i - predlog v tem da naj bi število raket srednjega dometa na obeh straneh omejili na sto s skupaj 300 jedrskimi bojnimi konicami, pri tem pa bi obe strani imeli pravico ohraniti orožje, ki jima najbolj ustreza. Druga rešitev je podobna tistemu, o čemer so se polet: dogovarjali ameriški in sovjetski pogajalci: vsaka izmed velesil naj bi imela po 75 raket in 150 bombnikov. Tretja, nekoliko nenavadna rešitev, ki naj bi jo ponudil Washington pa je v tem, da bi obe strani najprej izdelali in postavili rakete, nato pa naj bi se dogovorili, koliko naj bi jih uničili. V Moskvi ocenjujejo ameriške predloge kot propagandno zvijačo in vztrajajo pri tem, da naj bi upoštevali tudi britanske oziroma francoske jedrske sile, kar pa Američani vztrajno zavračajo. BUDIMPEŠTA - Madžarska vlada je opozo^ gospodarska podjetja, morajo zaostriti fin® > disciplino, si bolj pnzaoe za varčevanje in P0« gospodarneje. ZURICH - V desetih letih, odkar je izbruhnilai na ftna kriza, so se cene su nenaftenominalnopov za dvanajstkrat. Medte® ' trikrat prišlo do občas pomanjkanja na‘te- ...ti 1973. ob izraelsko-arab vojni, leta 1979 v času n® ske revolucije in leta 1? iraško-iranski vojni- * HUSTON - »roj njaki tamkajšnjega skega centra menijo, o« . ZDA do leta zgradile postajo s č ov posadko. To naj bi bil « j0 iz katerega bi upra nadzorovali sončne energije, redkiis in nadaljnje raziskovanj« solja. Ni jasno, ali se bo Ronald Reagan sploh odločil za nove predloge ali pa bo ostal pri svoji različici ,,ničelne rešitve.” Nekateri funkcionarji v ameriški vladi trdijo, da bi morala Sovjetska zveza popustiti, saj je bila na parlamentarnih volitvah v ZR Nemčiji ,,poražena”. NEW YORK - Organizacija Združenih naroda ima po vsem svetu večko*y tisoč uslužbencev in 10 pripadnikov mirovnih sil,*' delujejo pod okriljem sve o-vne organizacije. Njihovi I; tni dohodki se gibljejo L tisoč (kurirji) do 160 tisoč dolarjev, kolikor dobi na let generalni sekretar. Washington ' Ameriško ministrstvo pravosodje je začelo P^ iskavo, da bi ugotovilo, ali v resnici ameriške ura^ ustanove ščitile gestapo«« Klausa Barbieja. Omenje® vojni zločinec je štir1*r prišel iz Bolivije v ZDA KI je kupoval orožje, med dm gim tudi tanke. V ZDA se močno krepijo zahteve javnosti, cerkvenih krogov in kongresa, naj bi ,,zamrznili” jedrske poskuse in izdelavo jedrskega orožja. V žarišču dogodkov VARŠAVA -kujejo, da bo Pocen* renitey zahtevala tudi Pvuved' premoga. Poljska je Jfljj]ii izvoznik premoga- yno dosega letno eno e vsega deviznega zas ZAKAJ UBIJAJO TURKE? Armenska bojna skupina »pravični borci zoper genocid nad Armenci«, je takoj po atentatu na turškega veleposlanika v Jugoslaviji. Galipa Balkaija, prevzela odgovornost za to dejanje. To so storili v posebnem pismu, ki so ga anonimno dostavili britanski agenciji Reuter v Atenah. V zadnjih desetih letih je to že 24. turška žrtev, ki so jo ubili Armenci. izseljevanja leta 1915, goji le nekaj tajnih armenskih terorističnih organizacij, o ka-terh nihče veliko ne ve. Od januatja 1973, ko so v Los Angelesu ubili turškega konzula, so Armenci izvedli več kot 130 napadov v tridesetih mestih in dvajsetih državah. Armenci so individualni teror kot boj proti Turkom izbrali že pred sto leti ko je dvajseterica armenskih »komandosov« leta 1896 zasedla sedež otomanske banke v Carigradu. Redko se je doslej zgodilo, da bi zgrešili svoj cilj in redkokdaj so atentatorje tudi zgrabili. Med izjeme sodi beograjski primer. Zakaj Armenci ubijajo Turke? Leta 1915 so Turki pobili okoli milijon Armencev. In od tedaj naj bi bilo vsakemu Armencu že v zibelko položeno sovraštvo do Turkov. Turki so takrat Armence izselili iz vzhodne Anatolije in nekaterih drugih pokrajin. Veliko se jih je razselilo po vsem svetu. Na svojem prvotnem teritoriju so ostali le tisti, ki živijo v Sovjetski zvezi. Teh je okoli 3 milijone in imajo lastno zvezno armensko republiko (glavno mesto Erevan). Na Srednjem vzhodu jih živi okoli 700 tisoč, v Libanonu jih je 200 tisoč, v Siriji, Iraku, Iranu, v ZDA in Kanadi jih živi 500 tisoč, v Evropi okoli 700 tisoč (od tega samo v Franciji 300 tisoč). V Turčiji jih je pravzaprav najmanj, okoli 80 tisoč in še ti ne živijo v svoji prvotni domovini Anatoliji temveč v Carigradu. Armenskega porekla so tudi nekateri znameniti ljudje, na primer naftni magnat Gulbenkran, francoski pevec Aznavour (pravilno Aznavurian), slavni dirigent Herbert von Karajan ter šahovski velemojster Petrosjan. Armenci so zelo staro arijsko ljudstvo, kije imelo v 9. in 10. stol, svojo državo, umetnost in kulturo. Središče, od koder vodijo Armenci vse teroristične akcije, je libanonsko glavno mesto Bejrut. Cilj atentatov naj bi bila ustanovitev neodvisne armenske države, in to na njenih »zgodovinskih tleh«, pri čemer pa pravzaprav sami ne vedo, kolikšen naj bi bil obseg te države. Zakaj ubijejo Turke? Večina Armencev so lojalni državljani povsod, kjer živijo. Maščevanje nad Turki, ki naj bi bili krivi pokolov in Dogodki leta 1915 v Ana-toliji še danes niso do kraja pojasnjeni. Znana so samo dejstva: množični pokoli Armencev in izselitev teh s področja gorovja Ararat in iz vzhodne Anatolije. Toda, zakaj so Armenci o tem 58 let molčali in se na genocid spomnili šele leta 1973. ko so začeli z atentati na Turke, Svet je v tem času že pozabil turška, ki krivi tedanje velesile, posebej še carsko Rusijo. Vse do pričetkov armenskih terorističnih akcij je zahodni svet podpiral armensko verzijo. Turki oporekajo številnim podrobnostim iz armenske verzije in trdijo, da so Armence Rusi podpihovali tako; da so jim obljubljali lastno državo. To naj bi jih po turških trditvah prevedlo tudi do tega, da so celo milijon in pol) ubitih Armencev in pregon iz prvotne domovine. Naj je ob vsem tem več resnice na tej ali oni strani, s terorizmom Armenci ne bodo dosegli svojega cilja. Celo nasprotno, njihovim željam, ’»živeti spet pod okriljem gore Ararat«, bo obrnil hrbet ves miroljubni svet. in nizozemski pf6®'rjal® < bers sta se pogo^ možnostih, da bi ^vn«#1 nizozemskega " ^oin^ plina in da bi stili preskrbo zaho^jvirf skih držav z energe iz Sovjetske zveze. sejma za ustavno ‘’Apih' d gre h koncu; P^sj poL. odgovarjajo državni Lditelj^ slej dali nekdanj F ,y vlade Piotr trije bivši podpre de: Tadeusz deusz Pyka i« ' ^Iji £ Štirje nekdanji ' prekršili javila skupina pos^ terjala njihovo zaradi tega je POJ dla v hudo . in gospodarsko k Bivše vodstvo kršenja načel 10 Spomin, ki podžiga armenski terorizem: grob leta 1915 poklanih armenskih žena in otrok. VESTNIK. 24 STRAN 2 aktualno doma KAJ USTVARJA ZMEDO? V zadnjih dveh, treh tednih sta bili dve seji centralnega komiteja ZK Jugoslavije ter seji komiteja v Srbiji in Sloveniji. Ker so na njih ocenjevali idejno politični položaj v deželi, hkrati pa govorili o položaju v tisku ter na radiu in televiziji, so v tujini dobili vtis, kako hoče partij a obračunali s kritičnimi in v narekovajih pogumnimi novinarji. Španski katoliški dnevnik »Avan-guardia« je šel skorajda najdlje. ker je zapisal, da so začeli v Jugoslaviji sodno preganjati najpogumnejše novi-narje. Vse, kar je res. Ob lem *dja opozoriti na del zahodnega liska, ki je kritiko novinarjev ocenil kol nenavaden pojav, ker so ocenili slabosti v tisku, ne da bi pri ’em omenjali časnike niti ja-vno naštevali imena novina-^v. To se je tudi resnično godilo, saj ni bil noben no-"nar imenovan zaradi svoje Površnosti ali celo nekritične kntike. Kritično razpravljanje o informiranju, torej tudi o tisku. radiu in televiziji, je v bistvu ocena idejnega stanja v družbi. Zakaj takšna kritičnost do idejnega stanja! Zc dalj časa ugotavljamo, da smo pri političnih nastopih kot pn pisanju neštetokrat nedorečeni, s tem. ker mešamo sistem inpraksd.To ustvarja zmedo. saj so nakateri mnenja, da imamo slabosti, torej prakso, zaradi slabega sistema, drugi pa kujejo sistem v nebo, ne da ha poskušali iz slabe prakse najti por naprej. Ker prt vsakdanjem delu stopicamo namesiu. ustvarjamo vtis nc-m°či. kar pa so nekateri-morda neučakani novinarji, uporabili za lakšno kritiko ^upravljanja, da so ne-7 e zagovarjali moč države m umianzma torej težnje po okrepnv, osrednje oblasti. Povsod po svetu so novi-uarji družbeno politični de-avci m naj se na zahodu še . .trkajo po prsih in dokažejo. kako imajo svobodo uska. Vsak, še lako svoboden r Foto: Stefan C — Na dvorišču kmetijske zadruge Panonka je te dni P * prypp-Kmetje množično nakupujejo različna gnojila ter sen’ca mladno setvijo, sadjarji med njimi pa povprašujejo po nudba je pestra in Alojz Ciglar iz Korovec se je razveseli jo je izbral Alojz Mencingar s Panonke. • mlcka’ deviza, postala uvoznic« jnjih kot je bilo razbrati iz os časopisov. .. ki ie Prav zato kaže zcwOh branaj večje naravno ^°®aSmeji i" jevne skupnosti ob tavUa živinoreji, ki . pC^a' pomembni vir dohodk nov, posvetiti tudi v bo nap-pozornost, Cankovo Pa jevn° rej razvijati v močno središče. A STRAN 6 VESTNIK, 24. Jubilej domačega zbora Sindikalni mešani pevski zbor Stefa marca 1968 v Sobote poje že petnajst let. Prvič je nastop • koncert ob Beltincih, jutri v petek, 25. marca pa bo ime j ^ronjki zbora svoji petnajstletnici v dvorani kina Park. Vrne, j . .. jnloih ^betežnih 300 nastopov, 22 krat je bil zbor «• ^^0 zborov, pesmi pa so pevci zapeli 192. Ko ®o P® smo jih narodno Ne ori, ne sejaj v novi priredbi Radov a bos|ov’ne eko- zmotili na četrtkovi vaji v učilnici srednje - m DOsebej nomske šole na Titovi cesti, kjer zdaj pred nastop , P vztrajno vadijo. »Običajno vadimo dvakrat tedensko, zdaj, ko smo nekoliko v skrbeh zaradi kvalitete bližnjega jubilejnega koncerta pa se dobivamo tudi ob nedeljah, je na vprašanje o številu vaj odgovoril zboro-vodjaTomaž Kuhar, katerega smo vprašali "tudi, kakšna je-po njegovem mnenju raven zbora.« »Z vajami poskušamo obdržati lansko raven zbora ali jo celo dvigniti, ker se hkrati v tej jubilejni sezoni Pripravljamo tudi za naslednjo, ko se mislimo spet udeležiti tekmovanja zborov v Mariboru,« je poudaril. Pripisati pa kaže, da je bil prav lanski nastop in prejetje bronaste plakete v Mariboru odločilno za domači zbor. Ambicije petinštiridesetih članov zbora, med katerimi prevladujejo ženske, čeprav se je glasovno zbor z novimi Pevci dokaj ojačal, so se po-, Med tistim, ki v zboru pojo ¥ od samih začetkov je Tera Mevančec. V predhodniku' goječega Zbora je nasto-ze takoj po osvoboditvi, Pon vodstvom Vladimira nna, pela pa tudj na s kak’ ,smo jo poleno j j lzje^u čestitk za tajnost g7lelno. Pevsko nasioPam ^merai pojem in bVn° takoZvVeseljem’ zdaJ m kot na začetku. yphvanTt^^1' in dobro govorila DsProstllev,« je n di Wna R?dila Pa ji je hr,av tako d(^°renova’ ki že eju Pa ie v g.° p°ie’ ob > P^Ptavila^01 tajnica zbora S^mo ^ kroniko iz ?°stavi Zank pros'k’ naj iz-atuine in i P°membnejše ka?^" »Težko Vezane do‘ seken datum in bl Povedala ebne po?n ln nastop je po-* »reden.«) t°Sebno dožlP za nas pevce Uz^di usn kJe’ pa naj bo ^kadV& Mi občut-v?6^0 me k’e v gosteh-v?°^sm0JteP» Pre-Pojavil; .'969 leta pr-in vkk porabskih ?Je hila dvor rnjem Seniku VSe’ ki s ugotavljali, da delegacije v krajevni skupnosti razmeroma dobro delajo, tudi z udeležbo na sejah delegacij nimajo večjih težav, probleme pa imajo s kopico materialov, ki večkrat niso napisani v razumljivem jeziku vsem delegatom. Anton Horvat --- GORNJA RADGONA Zakaj še ni invalidskih delavnic? Pred kratkim so se na redni letni konferenci zbrali člani področnega odboja društva invalidov Gornja Radgona. Za uvod so pripravili bogat kulturni program, ki so ga izvajali učenci osnovne šole Dr. Janko Slcbinger, pevski zbor, recitatorji in člani invalidske godbe. Po poročilih se jc razvila bogata razprava. Invalidi so kritizirali pristojne, ker niso začeli s pripravami na ustanovitev delavnic s posebnimi pogoji, v katerih bi sc lahko zaposlili invalidi, zlasti mlajši. Mnenja so tudi, da ni prav, da morajo invalidi plačevati participacijo, posebno tisti, ki vsakodnevno potrebujejo zdravila. Omenili so še premalo skrb za invalide, ki so privezani na invalidski voziček. L. K. Lendava bo dobila trim stezo Za rekreativno dejavnost prebivalcev v krajevni skupnosti Lendava bi bila potrebna trim steza. O tem je razpravljala občinska tclesno-kuMniM nosi Lendava. Nova trim sleza bo ob igrišču . Nafta, kjer je mladina v lanskem letu že oprt'1 nekaj zemeljskih del. Dela so opravljena na P^, ci trase. Potrebna bo še ena šilša delovna »WP lakr.it bo steza nared za rekreacijo. KOBILJE Kviz mladih kmetovalcev V petek, 11. marca, so se v zadružne® v Kobilju srečali na preizkusu znanj* kmetovalci iz lendavske občine, OdgovatJ*” na vprašanja s področja kmetijstva; pomen1® se tri ekipe, in sicer iz Kobilja, Mostja W brovnika. Zmagala je ekipa iz Kobilja- . . Prireditev so popestrili s krajšim taw®*? programom učenci iz osnovne šote Kardelj iz Kobilja in ansambel Zarja- Karel S««®* DRUGI POHOD NA TROMEJNIK Zadnjo soboto v marcu bo PZ po . Murska Sobota organizirala tradicionalni P0^^ Tromejnik. Letos se bodo pohoda, pole® P -čarjev iz soboške občine, udeležili še počil”* . Ljutomera in Maribora, planinci, taboint padniki teritorialne enote ter ostali mladi"O' hodniki sc bodo srečali z udeleženci NOB in Po končanem pohodu bo v-Trdkovi srečanj ničmjev in ostalih pohodnikov; v kulturne^(£( gramu bodo nastopili učenci OS Grad in K a2 vojaki karavle Trdkova. V programu tudi športna tekmovanja in prikaz tabornis ščin. Prireditelji pričakujejo, da bo na P°" delovalo čez 2(10 udeležencev. ' pfenart Prireditelj in domačini vabijo vse ljubite J $ ve. da sc udeležijo pohoda oziroma sreča Trdkovi. Informacije dobite na OK ZSMS- Elem” ” — BOREČI Spomnili so se na starejše vaščani V Borečih v ljutomerski občini j® Rdečega križa ob dnevu žena P<^:|S1 .p matere in žene s šopki, darilci in ečsti1!43' • Največ zaslug za to pozornost it^ d”*’ Vera Slavičcvi, ki sta se izkazali organizatorki.. Vse starejše vaščanke so bilc ^bfl"^1’ cene. Nekatere so celo rekle, naj bi bi večkrat v letu. /-fka OBIŠČITE BRESTOVO POSLOVALNICO . V ULICI KNEZA KOCLJA 6 V MARIBORU brest Posebej priporočamo nakup sestavljivih programov 3x3, MAJA in MIHA, s katerimi si lahko opremite dnevne sobe, spalnice in mladinske sobe. Na voljo tudi vse ostalo pohištvo. - 8% POPUST PRI NAKUPU Z DINARJI DEVIZNEGA POREKLA! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, NEGLEDE NA ODDALJENOS* KRAJA! Vse informacije po telefonu št.: (062) 21-495 STRAN 8 DOBROVNIK LITERARNI VEČER „ Dobrovničani, ljubitelji dobre knjig® pr besede, so se v sredo, 16. marca, drugi® z novi čitalnici. Počastili so spomin na -p madžarsko revolucijo in njenega Sandmja. Literarnega večera so se je iz Budimpešte. Navzoči so bili Cin® • univerzitetni profesor, Erdely Gybrgy, >gr’ Nagy Gdspar, pesnik in tudi tajnik Zvta® " Ijev in pesnikov J.R Madžarske. feSer Uvod v praznično vzdušje je podal P Cine. Njegova pripoved je bila n!p°La, k' pristna. Orisal je lik človeka, rcvolu< ite Igralec Erdely je v svoje prednašanjeP®* tel resnične dogodke iz bogatega, a življenja velikega poeta. Dotaknil se J®1 p^k ki so večini poslušalcev manj 7na!,.'pe(ofij®' Gaspar — eden tistih pesnikov, ki g°J‘ s vo misel o svobodi, bratstvu — se je P®® svojimi pesmimi. . wsr potem bo porast zares ® J hen. Podobno predvidevajo tud' za preostali industrijski sv _ Med poglavitnimi razlogi predvsem bolj učinkovito u; rahljanje energije v s0“°za. industriji. manjšaToraba^ radi energetsko manj P°C snih transportnih sredste manjše izgube pri Pretv°t0. energij (npr. električne v plotno ipd.). BREZ POSTOPAČ KOLEGU — Glej, glej, v tem časopisu pa piše o meni.. — Kaj pa? »Sinoči je kolesar povozil neznanca!« MOŽAKAR ZAJČKU »Kaj plezaš za mano in kažeš svoje lepe zobe! Tale kozarec burgundca bom spil med hojo, pa četudi bo treba do Žilave Zinke! A misliš, da bom tebi na ljubo pil korenčkov sok?« TOLAŽILNA — Dober dan! Nekam znani se mi zdite, pa pe vem kam bi vas dal? — Hvaležen vam bom, če me boste pustili kar zunaj, pri miru... Na ulicah Riada, glavnega mesta Saudske Arabije, je policija lani polovila 4576 koz. Lastnikov niso našli. XXX Nekdanja devetdesetletna avstrijska cesarica Cita trdi. da . so prestolonaslednika Rudolfa (31) in njegovo prijateljico Marijo Večera iz političnih razlogov ubili. Uradna verzija trdi, daje šlo za dvojni samomor iz nesrečne ljubezni. XXX Francoski kralj Ludvik XIV. je imel v svojem kraljevskem dvorcu 413 postelj, v katerih je smel spati samo on. XXX V francoskem Lvonu je umrl mesar in lovec Caesar Beltram. Petkrat je med njegovimi lovskimi.pohodi treščila vanj strela in vedno je odnesel celo kožo. Umrl je za pljučnico. XXX Mehičan Ai Waqui je pretekel stopnice — 1575 po številu — 350-metrskega Empire State Buildinga v New Yorku vil minutah in 36 sekundah. XXX Zloglasnega italijanskega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija so dvakrat vrgli iz gimnazije, ker je svoje sošolce napadal z nožem. Raketa išče cilj Rakete pershing II, okoli katerih se zadnje čase pletejo vezi mednarodne politike, pomenijo korak naprej v vojaški tehnologiji; V bojnih glavah teh izstrelkov so namreč vgrajeni pravi »elektronski možgani«. Z njimi se samodejno usmerja bojna glava na določen cilj. Vojaškim tehnologom je uspelo, da so izdelali elektronski sistem, ki se sam vodi na cilj, kar bi lahko opisali tudi tako, da izstrelek »vidi«, kam naj leti. Odveč je skoraj zapisati, da so tako vodene bojne glave silno natančne. Po mnenju strokovnjakov je sistem pershing II trenutno najbolj razvit samodejno vodeni sistem, kar jih pozna sodobna oborožitev. Kljub temu pa ni najbolj nov. Nekaj" podobnega so tehnologi zasnovali že pred desetletjem, vendar sistema niso že takrat razvili do uporabnosti. Zeleno lučje dobil šele pred nekaj leti. Izstrelki pershing so sestavljeni iz dveh delov. Prvi je nosilna raketa, ki ponese bojno glavo v »povratnem vozilu «. kot pravijo drugemu delu, v višino okrog 300 km visoko, od koder se potem spusti proti zemlji. Povratno vozilo z bojno glavo, kije lahko nuklearna. vodi radarski sistem, povezan z zmogljivim računal-., nikom. V računalniškem spominu je shranjen »zemljevid« z označenimi cilji. Povratno vozilo se. usmerja v skladu z narisanim zemljevidom in realnimi radarskimi podatki. Posebna naprava skrbi za usklajevanje tako, da preko korelatorja premika krilca na repu in tako vozilo usmerja zelo natančno na. določen cilj. Sistem vodenja je tako natančen, daje bilo mogoče zaradi natančnosti zadetkov močno zmanjšati moč bojne glave, pa pri tem dosega enak rušilni učinek. To sodobno orožje, ki mora kljub tehnološki dogiianosti v ljudeh zbujati le grozo, so preskusili s preko 4.000 testi, vendar so doslej preskušali le drugi del izstrelka, medtem ko je celotni izstrelek doživel precej manj poskusov. Zanimivo je. da se sistem, pa naj bo še tako izpopolnjen, ne obnese nad večjimi vodnimi površinami. V računalnik ni mogoče vrisati »zemljevida« morja in radarski sistem se pri usmerjanju nima ob kaj opreti. To strahotno in učinkovito orožje naj bi letošnjega decembra namestili na ozemlju Zahodne Nemčije, seveda če ne bo prevladal razum in se bodo Nemci odrekli dvomljivemu varstvu 108 raketnih izstrelkov pershing II. V SODU Cez ATLANTIK Če bo 43-letnemu Britancu Eriku Petru uspelo dokazati, da je svoj podvig zares opravil, potem bo zanesljivo prišel na strani znane Guinnessove knjige najbolj nenavadnih svetovnih rekordov. Možakar namreč zatrjuje, da je preplul Atlantski ocean v najmanjšem plovilu doslej. Na dolgo in nevarno potovanje se je podanik britanske kraljice odpravil v — sodu. Kovinski sod je bil dolg vsega 179 centimetrov, s čimer je prav gotovo najmanjše plovilo na svetu, kije poneslo človeka preko Atlantika. Dosedanji rekord je imel Hugo Vihlen, ki je Veliko lužo preplul s čolničkom, dolgim bornih 132 centimetrov. Za pot je priznani rekorder porabil 85 dni. Erik Peter naj bi odplul s Kanarskih otokov in po 46 dneh pristal na enem od karibskih otočkov. Preko Atlantika so ga nosili tokovi in vetrovi. Če je res opravil to pot, potem bo že zbral priče in druge dokaze; šele potem se bo sončil pod sijajem slave in svetovnega rekorda. Z NAGROBNIKA »Tu leži moja najdražja — jaz pa doma počivam v miru!« KDO JE NERODNEŽ? — Nerodnež, med vožnjo z avtobusom že deset minut stojite na moji nogi! — Vi ste nerodnež! Že na začetku vožnje bi lahke Oovedali, — Odgovornim šem in tovarišicam P gam na srce predlogLjj: uvedbo naslednjih a »imaš hišo—vrni vrni nje«, »imaš njivo— delovno mesto« Jn spoznaš se—odloži cijo«. - Trdno sem P^P če bi zavist gorela. getske krize sploh bilo. .. vjrov - Iz zanesljiv'« ye; smo zvedeli, da b © rjetno kaj kmalu ti xujej° se pogosto Ujeste službenih vozil, nog zrasli pedali; jro) - Iz zanestj^ pr' smo tudi zvedeli, oCyjrk' kuhanju »župe« pod® priplavajo na P°Atizac!< tudi pri novi sisteni "j1 del in nalog oz'r v ae' hovem ovrednotenj katerih kolektivih- - Klub veseljakov v enem j tozdov razpisuje J • tečaj, kako Pre- kajtiP^ minute za m^^eli novem ne bodo s^rta'1 potapljati ladj|C-"V S.: Nek« fA Brez dlake sm« . govoru sposodi•' pjs^ od tovarniških Ja Zagotovili so na ’ dla^ AN 10 VESTNIK. 24. MANJ ENERGIJE NAKLJUČJE Jože je našel revolver in vprašal policaja v bližini: — Je to vaš revolver? ‘ O — Ne, ne, jaz sem mojega izgubil... PO PREGLEDU - Kaj vi dolgo pijete? — Sploh ne. Že od mladosti sem za ex. PRIHODNOST I - Kaj boš d, ko boš velik? — Humano, humano... vendar bi te rad °Pozorlio|eni boš moral po vsakem pregledu umiti roke... Na « । mestu bi razmislil! — Se tudi čudeži dogajajo, ali pa je kaj drugega vmes- — Zakaj neki? . ._vjiniti — Po treh letih je bila to prva noč, ko nisi v snu izda« N ~ hfho jeste z vilicami- Kaj vam pa je? Ob krožniku i®8* — Vidim, vendar se mi nikamor ne mudi. za vsakogar nekaj zanimalo vas bo recept za vas REJA KUNCEV obširno reportažo, ki je dala slutiti, da je krm j J zafetek Vako donosno. Tokrat predlagamo, da si ri1 : se z omislite nekaj kuncev in jim posvetite svoj Pr° inhvo dobite njimi ubadate kot z neke vrste konjičkom. ^vam bodo Pri nekom, ki se že ukvarja s kunčerejo, vsekako'P x:va[j naslove rejcev posredovali v društvih gojiteljev m ŽIVLJENJSKI RITEM Biološki ritem človeškega organizma usklajuje delovanje živčnega in hormonalnega sistema. Posledica tega ritma je enakomerno izmenjavanje budnosti in spanja. Če je ta usklajenost porušena, pride do občutkov neugodja, v težjih primerih do telesnih in psihičnih bolezni. motita svetloba in hrup. Zato se pri nočnih delavcih ne vzpostavi nov biološki ritem. k Titovega Velenja izdeluje kovinske P°tem lahL ° kuncev' Če pa ste vešči dela z žago, kladivom ... , Ko sam' izdelate takole leseno kletko. :o sem slabe volje... ŽIVALI V HIŠI _ Otroci obožujejo živali. Če jim v času otroštva ne omogočimo druže-"ia z njimi, je škoda velika. Njihova vnema pri hranjenju živali, skrb taaje in želja, da bi se z njimi igrali, st> razlog, da se mnogi- starši (tudi •• Proti svoji volji) sprijaznijo z rivaljo pri hiši. Vsekakor pa je tre-™ upoštevan in uskladiti možnosti, ’ !'h imamo za zadovoljevanje po-eb P® živali, preden se odločimo Vrta"™0 domačega ljubljenca. ne moremo pustiti mali soh?8' 1 OUokom v nieB°vl sprijazni’ tak° se ne bomo imaL S credo mačk (ponekod aj0 »I mačjo „farmO”),kibi se Oodiip „ —.. J »am v p0 kuhinii n dar je ?a*n'ci ne’bo8 tUd' iata Ptic nPo,rebenb?trPru elna' Ve"- leP° Vr'om kimamo v dek0J,Ud'majhna ,eVeda hišo z 1Vni kleti LJ,Ubka Ptička b° PriPct ’ °knu’ med r°ku tako oseveda), eboni|LUdl^tanu^^^ kot bloku, povečala poraba piva. Ta pijača je tudi v Pomurju zelo priljubljena, zlasti v poletnih mesecih, ko veliko piva popijejo tudi taki, za katere bi človek pričakoval, da jim je ljubše vino, torej vinogradniki. Pivo je alkoholna pijača, ki vsebuje CO2 in jo pridobivajo tako, da kvasovke prevro ječmenov (pšenični) slad ob dodatku vode in hmelja. Postopek v pivovarni: 1. PRIPRAVA SLADU; PRIPRAVA PIVINE: ekstrahiranje sladu s kuhanjem v pivovarskem kotlu ali žontniku, nato filtriranje tekočine (pivine) od netopnih tropin, nato se doda hmelj, ki povzroča tr-pežnost piva in mu da značilen okus; 3. FERMENTACIJA pivine s kvasom, pretvorba sladkorja (iz slada) v alkohol in CO2. Spodnje zorenje pri 5—10 stopinj Celzija daje trpežne ležake, zgornje zorenje pri 12,5—25 stopinj Celzija pa lažje svello pivo; 4. ZORENJE PIVA, da se zbistri in prevre. Po 3 ali 6 tednih je navadno pivo že pitno, čez več mesecev pa tudi ležak. Pivo ima povprečno od 2 do 6 odstotkov alkohola, od 3 do 13 odstotkov ekstrakta in od 0,2 do 0,4 odstotka CO2. PRIPIS pod, ^Ska^ov dojeni0 karika,uro rika, 31. marca mu 'h som javljene .— risba — Pr|pise honorira- Neusklajenost različnih dejavnosti organizma so znanstveniki opazili pri poskusnih osebah, zaprtih v posebna zaklonišča, ki so • bila obdana s kovinsko mrežo, tako da do njih ni prišlo zemeljsko elektromagnetno delovanje. Po večdnevnem neprekinjenem ’ bivanju v teh prostorih je prišlo do vegetativnih motenj in motenj spanja. Postavlja se vprašanje, ali niso nekatere vsakdanje okoliščine podobne elektromagnetno zasenčenim zakloniščem: življenje v žele-zobetonskih zgradbah, dolgotrajno vsakodnevno sedenje v avtomobilu, vlaku ali letalu? Tudi nočno delo moti biološki ritem. Čeprav se nočni delavci navadijo na spanje podnevi, to spanje ni enakovredno nočnemu, bolj je moteno in manj osvežilno. Človeški organizem je sicer sposoben vzpostaviti novi biološki ritem, na primer pri preselitvi na velike razdalje, kjer nastopi večurna časovna razlika. Ta prilagoditev se vzpostavi v 14 dneh, če človek ostane v novem kraju. Pri nočnem delavcu pa ne more priti do popolne prilagoditve. kajti v njegovem primeru zamenjava dneva in noči ni popolna, nočni delavec ve. da hodi spat podnevi, da so drugi ljudje budni. Pogosto ga med spanjem Leta in leta ga takšen delavec ne upošteva, njegov življenjski ritem ni v skladu z biološkim. Ni čudno, da je število obolenj med nočnimi delavci večje kot med drugimi. Zlasti ženske so občutljive na motnje biološkega ritma, njihova izpostavljenost je hujša. Novejše raziskave biološkega ritma, enoglasno potrjujejo. da se mora življenjski ritem prilagoditi biološkemu. Bioritmična organizacija človeškega organizma ne dopušča, da bi kakršnikoli tehnični dosežki in sodobne življenjske nujnosti vsiljevali drugačen način življenja. Neupoštevanje bioloških zakonitosti vodi v zdravstvene motnje. Ameriške koruzne palačinke Za 10 oseb: 125 gramov rumene koruzne moke, 5 decilitrov vrele vode, sol, 50 gramov surovega masla, 250 gramov pšenične moke, 20 gramov sladkorja, pecilni prašek, 2 jajci, mleko in kisla smetana v razmerju 1:1, surovo maslo po potrebi. Koruzno moko vmešamo v slan krop, ji dodamo surovo maslo in mešamo vse skupaj na zmernem ognju kakšnih deset minut. Nato to kašo odstavimo, jo pokrijemo in pustimo, da se ohladi. Medtem denemo v drug lonec belo moko, sladkor, pecilni prašek in jajca. Tej zmesi počasi prilivamo mešanico iz mleka in kisle smetane in neprestano žvrkljamo. Ko dobimo lepo gladko in malo bolj gosto testo kot za navadne palačinke, vmešamo vanj ohlajeno kašo iz koruzne moke, vse skupaj dobro zmešamo in spečemo iz te mase palačinke. Tako pripravljene palačinke ponudimo s kakšnim džemom ali s tolčeno sladko smetano. časi piknikov se bližajo KAKŠEN ZAR BOMO Najstarejši in najprimernejši model žara je tisti, ki ga kurimo z lesnim ogljem. Nad ognjem pečeno meso dobi prav poseben, prijeten okus. Tleče oglje ne oddaja dima, ampak samo enakomerno in močno vročino, zaradi tega je primernejše in bolj praktično od lesa, Cena, ki jo plačamo za oglje ali za brikete, se nam nemara zdi visoka, vendar bomo kasneje spoznali, da porabimo za pečenje le malo oglja in da bo zaloga, ki smo si jo omislili, zadostovala za kar precej časa. Ko kupujemo žar, izberimo model na precej visokih nogah, da nam med peko ne bo treba klečati v travi. Lahko pa se odločimo tudi za model na kratkih, a toplotno izoliranih nogah. Tak žar postavimo nato na staro vrtno mizo, ali pa podložimo podenj kos nepre-gornega materiala, da ne bomo zažgali mizne plošče. Če kupimo zelo velik in težak žar, izberemo model na kolesih, ki ga bomo potem lažje premikali. Manjši, prenosni žar na oglje lahko za silo zakurimo tudi v zaprtem prostoru, če nas na primer preseneti dež in moramo obed, ki smo ga začeli peči na vrtu, dokončati pod streho. V prostoru pa mora biti dpvolj močan dotok svežega zraka, sicer se lahko zastrupimo. Majhen žar na oglje lahko postavimo tudi v odprt kamin. Žar na oglje mora imeti dobro vleko ne glede na to, ah ga uporabljamo v odprtem prostoru ali na planem. Če ima posoda za žerjavico ob spodnjem robu le majhne luknje za prezračevanje, lahko izboljšamo dotok zraka tako, da naložimo na dno posode plast grobega kamenja, na kamenje pa damo oglje. Ko kupimo žar na oglje, kupimo hkrati tudi zračni meh,. Ni toliko pomembno, da je meh lep in dekorativen, kot to, da bomo z njim podpihovali ugašajoči ogenj in poskrbeli za hitro in nemoteno peko. DROBEN NASVET Vsakič, ko odpirate avtomobilska vrata, poglejte v vzratno ogledalo, da ne bi koga ovirali, obenem pa pazite, da ne butnete z njim ob drugo vozilo ali drugačno oviro. Tudi majčkene poškodbe so vsak dan dražje, č) tem se boste prepričali, če boste nepazljivi. VAS PRIPIS ST. 9 Sreča, da imava bodice. Sicer bi še naju pobrali in izvozili. (A. P., Lucova) Ta dva pa imata srečo! V tako hudih časih jima je z rožicami postlano. (F. Š., Petanjci) Kurentovim ježevkam sva res ušla, vendar zvončki pravijo, da so tu doma pozvačini. (D. Š„ M. Sobota) Se spomniš dragi, lani je oilo tu ob tem času polno avtomobilov. Le kaj se je zgodilo preko zime? (I. S., Bra-tonci) VEČER PRED TELEVIZORJEM »Dovolj športa, dovolj športa in še enkrat dovolj športa! Vračam se k staremu televizorju!« BUCI-BUC — Nisem taka, da bi, kot vi, tekala od sosede do sosede in čenčarila. — Verjamem. To verjamem vse od takrat, ko so vam priključili telefon... TAKŠNI IN DRUGAČNI — Mica, hodi tudi vaš mož za, radi zdravja na večernb sprehode? — Ne, on raje pije doma. NEVARNA ŽENSKA — Zaradi te ženske sem izgubil vse, kar sem imel. — Da, da, tako je. Jaz sem pred leti zaradi nje zgubil še pamet. — Poceni si jo odnesel, jaz pa sem se pred mesecem poročit z njo. PREPOVED — Ne dovolim, da se poročiš s tem dolgolasim, bradatim in zanemarjenim huliganom! — Očka, saj ne bo za dolgo... , SESTAVIL MARKO NAPAST VRSTA ČETVEROKOTNIKA Z MESOM POLNJENE TESTENINE OBOROŽEN NAPAD NA POLITIKA OKRAJŠAVA ZA TANGENS ŽIVAL. KI ŽIVI POD ZEMLJO KISIK SOLVANA-DIJEVE KISLINE RIMSKA ŠTIRICA PARIŠKA MODNA HIŠA ČASNIKAR GESLO FRANC. REVOLUCIJE HERCEGOVSKO BELO SORTNO VINO KRATKOVIDEN ČLOVEK IZDELOVALEC VATE EDEN OD SEDMERIH RIMSKIH GRIČEV OKRAJŠAVA ZA NAŠO DENARNO ENOTO OTOK V MARIANIH SEVERNO OD GUAMA DRŽAVA NA JUGU ZDA RUPNIKA. IMENOVANA TUDI SFER IZRAELSKI POLITIK EBAN ’ KNJIGA ROJSTEV. POROK IN SMRTEV ALFRED NOBEL IT. PESNICA NEGRI MOSLIMAN-SKI DUHOVNIKI LETALA TANTAL PODOLGOVAT KRDŽNIK AVSTRIJSKI NOGOMETNI KLUB MESTO V JUŽNEM EPIRU LANTAN NARODNO- j OSVOBODILNA VOJSKA j REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: drifter, variete, aviatik, Na, T ake, Ant, Nat, J, obi, strojar, Tatjana, eta, in Ra. koli, ergotin, citrona. IZ DŽ0UŽU0V06A DNEVNIKA STRAN Vi LJUDJE, KI JIH POZNATE Moj očka Moj očka je kovač. Delo kovača je težko, ker dela z rokami. Dela razne luči, ograje, okraske in drugo. Rad sem v kovačnici pri očku in dedku. Včasih njima . tudi pomagam. Takrat se vedno zelo umažem in mama je huda. Dedek mi je obljubil, da mi bo naredil ptičnico.Tudi jaz mu bom pomagal. Rajko Marjanovič, 2. b. OŠ Ivan Cankar Ljutomer Tovarišica Marija Rituper je referent za obveščanje in kulturni animator v Tovarni oblačil in perila Mura v Murski Soboti. Njeno glavno delo je obveščanje delavcev v vseh TOZD in delovnih enotah, in to s pomočjo oglasnih desk, plakatov, oglasnih postaj ter internih radijskih oddaj, največ dela pa ima z urejanjem tovarniškega glasila Naše delo, pri katerem je odgovorna urednica in fotoreporterka. V glasilu delavce seznanja s pomembnejšimi dogodki v okviru delovne organizacije, seznanja jih s kulturo, športom. kadrovskimi spremembami itd. Prispevke za glasilo pišejo člani delovne organizacije. Te prispevke Marija vsebinsko razporedi na strani glasila. Pomembnejše dogodke in intervjuje zapiše sama. Eno izmed njenih opravil je tudi sklicevanje in vo denje sej uredniškega odbora in izdajateljskega sveta glasila. Tedaj ima že pripravljen vsebinski osnutek naslednje številke glasila. Lektor prispevke jezikovno in slovnično popravi. Potem roma glasilo k tehničnemu uredniku in po desetih dneh izide v nakladi 3.057 izvodov. Razdelijo jih po vseh TOZD. Tov. Rituperjeva poleg obveščanja usmerja tudi kulturno dejavnost v delovni organizaciji Mura. Vodi moški in ženski pevski zbor, ženski oktet, folklorno skupino, recitatorje in pevce starih ljudskih pesmi. Letno pripravi tudi več likovnih razstav. Organizira srečanja s pisatelji in skrbi za redno obratovanje petih knjižnic. Marija je skrbna mati osem in. šestnajstletnih hčerk — Simone in Edite. V družini često pogrešajo Marijo, a razumejo njeno odgovorno in požrtvovalno delo v Muri. Ko imajo čas. to je redko, nabirajo gobe in delajo na kmetiji pri babici. Marija se rada ukvarja s glasbo, saj marsikatero urico preživi ob prijetnem rajanju in igranju na klavir, harmoniko, orgle in kitaro. Ves čas razgovora se je Marija prijetno smejala, ves čas je z njenega obraza izžarevalo nekaj, kar tudi Marijinega poslušalca spravlja v dobro voljo. Simona Novak in Romana Pucko 6. č. OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota PRIPOVEDOVALI SO Ml Vprašal sem babico, kakoje ona kot pionirka ali mladinka pomagala med NOB. Babica mi je pripovedovala. kako niso marali NEMCEV. Ko so prišli k hiši, so jim dosti odnesli. Večkrat so hodili na breg gledat, kakoje grmelo za hribi in dolinami. Povedala je. kako so stražili, če so prišli k hiši partizani. Bala se je. če bi prišli fašisti in požgali hišo, kakor so delali, če so zalotili partizane v hiši. Povedala mi je. kako so se bali, ko so hrumeli motorji in tovornjaki. Potem je v bližini počilo in se spet umirilo. Rekla mi je, da je bila zaskrbljena, kako se bo vse to končalo. Mislim, daje tudi ona veliko prispevala za našo svobodo. VASJA PRŠA, 4. raz. OŠ BUČKOVCI Elegija padlim Tovariši, kam odhajate sedaj, ko bo svoboda, ko bo lepše, jutri svetlejše, dan obsijan, večer ožarjen od zarje, noč bo prijetna, jutro žareče od zore... Zdaj vas več ni, le spomin na vas je ostal, da ste se borili in da mi zdaj živimo svobodno, smelo, lepše, kot ste vi takrat. A nekoč bo mogoče spet tako, kot je bilo takrat, ko ste bili vi še mladi, polni moči, junaštva, hrabrosti in zvesti tovariši, ki so bili enotni, ki so držali skupaj, da jih nobena sila ni mogla premagati. IZBRANA RISBA:» Lepo ohranjena kmečka hiša v Pristavi« — Narisal Srečko Filikič, 5. raz. OŠ Stročja vas. Ptički bodo prileteli in nam pesmico zapeli. Nam pa bo lepo, ker bo spet toplo. Zunaj bomo skakali in se veselili, vendar na učenje ne bomo pozabili. Dopisniški krožek (nižja stopnja) OŠ Kapela Dobili smo asfalt NllSO Republike, mesta in vasi vežejo orjnaS-vse ceste enake — so slabe in dobre. Tudi p na Pertoči. smo imeli pred leti zelo slad Moja mama je vsak dan po njej hodila v so_ • jj, so potekali in zbirali so denar s santop Cesto so dali prekopati in navoziti z gra . sB1o Zdaj je bila cesta že malo boljša, tak°, občani lahko lažje hodili po njej. Bila paj^ jnIlidi slaba in spet so izglasovali samoprispeve krajevna skupnost je pomagala. Spet s prekopavati. Tako smo lani končno doca in moderno cesto — asfalt. Vsi smo nekaj n največ pa so delali cestni delavci in briga« J Bernardka ^j'pertoi’ SMEH V ŠOLSKIH KLOPEH Neko sredo sem zelo težko vstala, saj meje mučila misel na pesmico, katero bom vprašana. ° v šolo sem pesem ponavljala, čeprav sem jo znala kot vseved. Bila sem vsa trda, na kar učiteljica poklicala k tabli. Bila sem vsa zbegana. Pesem sem začela deklamirati m v tem tren priletela na čelu muha, katere sploh nisem opazila. Venomer sem gledala v steno, saj nisem mogla nasmejanih obrazov. Pesem sem kaj kmalu zdrdrala. Sošolke so mi povedale, da mi je ves ča , deklarmirala, na čelu sedela muha. _ _ Ljut0111 ‘ Nataša Lebar, 3. c OŠ Ivan Cankar -ir. Prevedel: Vladimir Komi dar 19 25. MRTVEČEVA ODDOLŽITEV Preden je poštna kočija odpeljala, mi je vzbudila pozornost obledela in zapečatena škatlica, ki mi jo je bil notar izročil kot zapuščeno po teti, Aglajini materi. Odtrgal sem pečat in dvignil pokrov: na orumeneli beli svili je ležal zlatordeči koder nepozabne, ljubljene sestrične, zraven njega pa srebrni prstan, ki sem ga često opazil na njeni drobni roki. Izbrana mojstrovina je predstavljala dve kači, ki sta se vili okrog okroglo brušenega žarečega opala. Začel sem poljubljati skrivnostni dar in vzklikati ime, ki mi je zarezalo v srce skeleče brazgotine. Pripeljal sem se bil na velikomestni Dunaj in strme opazoval življenje v njem: številna vozila in nosila, doživljajoč svojevrstne pustolovščine. Moral sem verjeti v neznane sile, ki dobro ali slabo vplivajo na življenje. Najprej sem srečal prikupno in milo osebo. Ko sem namreč stopal čez trg pred cerkvijo sv. Štefana, kise iz rezanega kamenja dviga k nebu, sem ob prehodu čez cesto zašel v gnečo voz in nosilnic, tako da sem se znašel pred lepo poslikano nosilnico, ki sta jo nosila lakaja. Spogleda/sem se s potnico in se izredno začudil, ko sem v odlično oblečeni in negovani dami spoznal Lorle, hčer sedlarja Hollbricha. Vzkliknila je in me poklicala po imenu. Razoglav sem občudoval nesluteno, s preprosto veščino stopnjevano in razcveteno lepoto. Pritajeno sem jo prosil, naj mi omogoči skorajšnje svidenje. Naglo in plaho je pokazala na nosača, potem pa mi glasno naročila: “Gospod doktor, svojo novo kremo za polt mi lahko prinesete na dom. Vprašajte samo po gospej Lorette Triquet v Schon-laterngasse. Obzirno mi je prikimala in dala nosačema z vrvico znak, naj nadaljujeta svojo pot. Večerilo se je že, ko sem šel po izvrstnem kosilu iz s vojega stanovanja v Himmelpfortgasse, ker sem’ se nameraval pridružiti sprehajalcem, ki so se po vročem dnevu radi nekoliko prezračili. Kmalu sem opazil, da mi sledi lepo oblečen mlad fant. Ker se je bil podvizal, me je dohitel in mi polglasno dejal: »V kolikor si vaša milost želi izbrane in vesele družbe in pri tem morda kake igre, bi bil pripravljen, da povedem gospoda v hišo, kjer bo našel oboje v ustrezni kakovosti. Pristal sem na predlog, da prebijem večerne ure v prijetnih okoliščih, saj sem si obetal, da bom s priigranim denarjem povečal svoje imetje. ‘ ' Vljudno je stopil kot vodnik pred mano in se često ozrl, da bi se prepričal, če mu sledim. Po daljšem pešačenju po temačnih, slabo razsvetljenih grapavih cestah sva slednjič prispela v tesno ulico. Mladenič se je. ustavil pred velikimi vrati in s tolkalom štirikrat zapored udaril, nato pa še dvakrat jače. Morala sva nekoliko počakati, pri čemer sva opazila, da naju ogleduje skozi režo temno oko ... V težko okovanih vratih so odprli krilna vratca, pri katerih se je pojavila starejša, zvito gledajoča žena in naju z gorečo svečo precej dolgo osvetlje vala. Šele ko ji je vodnik nekaj zašepetal, kar je bilo podobno spoznavnemu znaku, se je ženska za toliko odmaknila, da sva lahko vstopila. Prekoračila sva prostorno, vlažno, z bršljanom obraslo dvorišče, na katerem je šumljala voda, nato pa sva se vzpela po strmih, borno osvetljenih stopnicah. V prvem nadstropju je vodnik na isti način zahteval vstop. Ko nama je služabnik odprl oblazinjena vrata, sva lahko vstopila. Za hip me je oslepila svetloba stotine dišečih voščenk. Z zlatimi našivki okrašeni oproda nama je odvzel meča, klobuka in plašča ter naju pozval, naj greva v salon. Takoj sem sprevidel, da so hoteli z zanemarjenim, razpadajočim pročeljem samotne hiše ter z neprijazno temo na dvorišču in stopnišču zgolj odvračati pozornost in prikriti svetlo in razkošno notranjost. Stene so se namreč lesketale od zlata, škrlatne svilene opaže so delno zakrivali dragoceni gobelini; pod je bil svetal in gladek kot steklo, vprizmičnih benečanskih svečnikih iz srebra pa je gorelo na stotine sveč. Mize so prekrivale neprecenljive plošče iz malahita, lazu [ja in ruševin-skega marmorja, na njih pa se je ponujalo obilo najbolj izbranih prigrizkov in pijač. "Morebiti bi bilo baronu Dronteju ljubo, da bi si ogledal igralnico«, je smehljaje se povzel bledi vodnik. "Odkod pa veste za moje ime?« sem neprijazno vprašal. Mladenič se je zopet nasmehnil: »Zanimamo se za vse odlične tujce, ki pridejo v mesto. Poštni kočijaži nas o njih vselej pravočasno obveste. Tako vem, da se je gospod baron nastanil pri vdovi Schwebekiihlein. Smatral sem za umestno, da povodem gospoda barona v ustrezno okolje, v katerem bo lahko našel viteškega razvedrila in nekaj darov iz roga Fortune« Med temi besedami sta stopila v sijajne in izbrano opremljene stranske sobe, v katerih so pri večjih mizah igrali faraona in sužnja. Ko so me na glas predstavili, so igralci komaj privzdignili glave iznad miz. Napeto so namreč zrl' blagajnika, ki je položil na mizo svoj list Iz vseh strani vzklikali: "Za vse!« ali pa »Plačajte!« Zlatniki so se tiho kotalili po zelenem suknu, ki je bilo pritrjeno na kamenite namizne plošče. Izvlekel sem mošnjo kovancev, ki sem jo imel zaradi previdnosti shranjeno v notranjem žepu telovnika, in se približal veliki mizi. Mladenič, ki me je privedel, mi je ponudil udoben naslanjač, a se je takoj umaknil, kakor hitro sem po kratkem pozdravu sedel. Preden sem se pridružil igralcem, sem si ogledal ljudi, s katerimi naj bi imel opravka. Ugotovil sem, da ' sem zabredel v izrojeno družbo. Blagajnik bledega zakrknjenega obraza je razodeval razburkano in razuzdano življenje. Desno oko je imel obvezano s črnim zaslonom, Štirioglati suknjičev izrez mu je bil pritrjen s trakom, ki je ovijal čelo in se izgubljal za desnim ušesom. Pleg njega je sedela debelušna, sopeča ženska rdečkastega, z belo pomado posutega obraza, ki je s pahljačo neprestano zračila močno razvite nedre. Preobilica biserov in draguljev na njej je izdajal slab okus, medtem ko se ji obrazne poteze vzbujale vtis španske trgovke. Zraven se je bohotila vzravnana in skrajno vitka plemkinja, prezirljivo gledajoč izpod polprivzdignjenih vek. Orumeneli obraz JI posut z lepotilnim obližem v obliki palm, metuljčkov in je kov... Suhljati prsti so ji poželjivo rili po kupu cekin ležal pred njo. Z druge strani je slonel ob blagajniku n starec ugašajočega pogleda. Njegovi dolgi prsti so spon. na pajkove noge, ki so molele iz čipkastih rokavov. Pla so segale po zlatu. Odvratno grdi grbavec rjavega o g košatih temnih obrvi in ozkih ustnic, je jedel bonbone, p dišali po grenkih mandeljih, na kar sem bil postal pozore vstopu. Med njim in temnozelenim, s srebrnimi .-^ije opremljenim huzarjem kosmatih rok, je ždela deklica, takoj vzbudila pozornost. Opazil pa sem tudi izbrano o nega moža višnjevega nosu, ki je nosil vezeno ^j^odriP! verjetno višji uradnik in bulil vame s svojimi bledon ^jli konjskimi očmi. Ljudje, ki so sedelj pri tej igralni m#1 nekako zaznamovani. Ajne^ Mlado nepričakovano mikavno dekle me je zarao g0 jetne podobnosti sestrični Aglaji zares ganila. V :°a;oč okolje je izžarevala izbrano milino in lepoto, spomin] J /p dovite rože v gomili plevela. Pogled ji je bil uprt vame-iskal je pomoči. Kot ogrevajoči plamen mi je prodrlvsr v hipu osvojil. menjer>eI Zdelo se mi je, da mi sedi nasproti nekoliko spre Aglaja ter me nemo prosi, naj jo zavarujem in rešim !,oVaT0 nosti. Izvedel sem za njeno ime, ki gaje grbavec zap°vt izrekel v nemščini s tujim poudarkom: »Zefirina!« Usakd je grabavec zahteval usluge od ponižnega in °sa.eZz0^ otroka, so se starcu s pajkastimiprsti, grofu Coroniju u usta zoprno in sladostrastno našobila. ^hli^'" Sklenil sem, da še bom deklici, ki sem jo ornOl^ čim preje približal in ji ponudil svoje usluge, saj d’ I’jT presoji utegnila potrebovati. Ta namera je postala ta ms, tna, da sem se komaj obvladoval. Mamila meje jo ogovorim, kadar me je pogledala s svojimi sM ^glaj111' lesketajočimi se očmi, v katerih sem zrl nepozabn ojg(p zvezdi. Po treznem preudarku temu okolju nisem 'zcče & nagnjenja, pač pa sem raje počakal ugodnejše pm1 govor z njo, da ne bi pri tem vzbudil pozornosti. oč^o Igrali so za izredno visoke zneske. Blagajnik -n^. obvezo si je nabral cele kupe zlata. Poleg njega jem v igri tudi bohotna Španka. Spočetka sem igtaJ zneske in dvakrat celo dobil. Pozneje pa sem zače>1 Pamet mi je obvladala igralska strast. Namesto da nadoknadil, sem jih le večal. Deklica je otožno aajF^ije da bi mi hotela svetovati, naj skrbneje opazujem may početje. Čedalje globlje sem moral segati v mošnl ^1? več mojih novcev je prihajalo v last blagajnika 1 otodygj Španke. Nekoliko ob polnočjo sem v svoje grozo 09peP sem gotovino izčrpal, in da mi je preostalo sam zlatnikov. Bridko sem se začel kesati zaradi lastne nosti (Nadaljevanje Pn VESTNIK. 24 STRAN 12 sport g »iransko PRVENSTVO V JUDU | Bronasta kolajna Dariju Šemnu I V Beogradu je bilo balkansko prvenstvo za sta-Irejše mladince v judu, kjer je nastopil tudi 18-letni učenec soboške gimnazije in član judo sekcije Parti-Izana Murska Sobota Darij Semen in se odlično odrezal. Vkategoriji do 86 kg je osvojil tretje mesto in bronasto kolajno, kar je njegov doslej največji uspeh. Pred »nedavnim je namreč Semen osvojil tudi naslov državnega prvaka v konkurenci starejših mladincev. 1 Darij Semen, ki je še zelo mlad in bo še drugo leto lahko nastopal v tej konkurenci, se je s starejšimi 1 nasprotniki boril izredno srčno. Premagal je predstavnike Turčije, Bolgarije I in Grčije ter izgubil s predstavnikom Romunije. Predstavnika Turčije in Grčije je premagal z lOd), »Bolgarije pa z Id). Če bi z Romunom namesto z 03 izgubil le z 0:1, bi Semen lahko postal balkanski pr-I vak, saj je odločala med- seboina razlika. Sicer pa je Darij Semen zelo zadovoljen tudi z bronasto medaljo, ki je hkrati druga medalja z balkanskega mladinskega prvenstva za soboško judo sekcijo pri Partizanu. V lanskem letu je namreč osvojil zlato Vinko Apšner. Sicer pa je prvi nastop v državnem dresu Semen dobro prestal in ima pred seboj še lepe možnosti za nadaljnje uspehe. O. Šooš JUOo Dvanajst pionirjev na republiško prvenstvo jurski Soboti je bil drugi pozivni tu^n^P^cLtotnera, Murske Sobot’6, letovalo 50 tekmovalcev s c®n\°.’iveljllo kot kvalifikacija z? ^endave 'n Jakovca. Tekmovanje je hkrat 1 sodelovanje na republiškem prvenstvu-. , 3. Breznik (Le), ~ do 32 kg: 1. Pintarič (MS), 2. Gal (L ). .erke5 in Mur- 1-Bogdan (Ca), 2. Brozov* » 3 ^njek (Le) m Sule®* kg: J. Cerič (MS), 2. v'"nger Ca), k (Lju m JWjak (te). b io»3 so se uvrstili: Perš, DuhUCliŠko Prvenstvo za pionirje, ki 2c P^a) Prinčič, Tušek, Konfet h' S£oš’ Mihalič in Krpič (vsi Murska Sobo«)’ jdinjak (vsi 1^“ dC' (vs' Ljutomer) ter Kulčar, Jami m H V NEDELJO DOPOLDNE V MURSKI SOBO Mednarodno športno srečanje novinarjev Pomurje ^^»olskeea centra v Murski Na turnirju novinarjev v malem nt^°JPMadžarske, s a Ruvale štiri ekipe: Radio Gyor« sod«»o^'" z ^?™ur»ki novinarji tesno sodelujejo ' sRtiv novinarje^ turnirju na Madžarskem, a* delule z n® k' prav tako že dalj ’J^wn°«t j^^ivoda za časopisno in rad»js8 aWiv Pon?^| ofi-aktiv novinarjev Maribora , arjev, ki na) . ^nev. Prvo tovrstno srečanje *» UJT aBC ksodetovanju med poklicnim^ko ^^ska, 80 Podprle delovne organtMC’^ £ zavarovainica Potrošnik, Avtoradgona, In ODBOJKA CANKOVA OBČINSKI °. .^di odbojkarji iz OŠ Cankova, ki s . .^te \et°- , . Canko'a -"?''n tako postali občinski prvak M . og iD- • ’.oSU-2 -’ Bak^^' • 05 U- Bo\ lll 0:2, Ca«*ov kova.2- S®?« M, OŠ 1 : Beltinci 0:2. OŠ l: OŠ 1 L , red: : OS Ul. 2:1 in Cankova : BeltinciZB 6 Bako^ ^hae«, 3. o§ H MS, 4. OŠ 111- MS, 4. OŠ LM= S^LSTVO - ML.PRV. SRS „rT UURMBl- DRUGI. NORŠINO *' so v postavi Ljubo Špindler »rogi ter strelk^ Anica ki , kapun(349) osvojili drugo mesto s '° ^oudila O5 feS,v postavi Alenka Belšak (348), <*« K ^ko (317) osvojile tretje mesto s 1004 krogi- v postaj Jožaa danic se SD RUineZ osvobl1^"6" 'M2), Dragica Vogrinčič (340) 1 a ^to mesto s 1012 krogi. 24. KEGLJANJE — SLOV. LIGA Zmaga Radenske* Čarde V petem kolu tekmovanja slovenske kegljaške lige za moške je Radenska—Carda v Ljutomeru premagala ekipo Triglava iz Kranja s 5.308:5.192 jrodrtih kegljev. Posamezno: Miro Steržaj 922, Hari Steržaj 910, Smodiš 877, Kovačič 872, Drvarič 870 in Horvat 857 podrtih kegljev. V naslednjem kolu igra Radenska—Carda v Ljutomeru s Celjem. Lestvica po prvem krogu tekmovanja Konstruktor 5 4 0 1 8 .Gradis 5 3 0 2 6 Celje 5 2 0 3 4 Carda 5203 4 Triglav 5 2 0 3 4 Tekstil 5 2 0 3 4 KOŠARKA — SLOV. LIGA Pomurje-Jesenice 91:38 V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženskj. košarkarski ligi je Pomurje v Murski Soboti brez težav z visokim rezultatom premagalo ekipo Jesenic. Koše za Pomurje so dosegle: Koren 45, Kardoš 20, Šiško 10, Benko 6, Merklin 6, Škraban 2 in Brumen 2. V naslednjem kolu igra Pomurje v gosteh s Kladivarjem. Pomurje- Podbočje 67:59 Gostje so ob polčasu v Murski Soboti spet vodili s tremi točkami prednosti, vendar so Pomurci bili v nadaljevanju uspešnejši in so zanesljivo zmagali. Najboljši strelci za Pomurje: Sakovič 22, Kavaš 14, A. Stihec 11, Raj bar 8, Sedonja 8 in Horvat 4, pri gostih pa se je odlikoval Jurečič s 16 koši. Pomurje je trenutno s 16 točkami na 5. mestu, v vodstvu pa je Drava iz Ptuja. V naslednjem kolu bodo Pomurci igrali v gosteh s Kamnikom. tg SNL Rudar (T)-Nafta 2:1 V prvem spomladanskem kolu slovenske nogometne lige je lendavska Nafta gostovala v Trbovljah in tesno izgubila. Edini gol za Nafto je dosegel Hozjan. Tekma med soboško Muro in Izolo je bila preložena. ROKOBORBA Vrbančič v reprezentanci Zvezni trener Radovič je pozval v državno mladinsko reprezentanco v rokoborbi (do 20 let), ki bo sodelovala na mednarodnem tekmovanju v Bolgariji, tudi člana RK Pomurje iz Murske Sobote Jožeta Vrbančiča. To je njegov prvi nastop v tej konkurenci, priboril pa si ga je na izbirnem tekmovanju in sicer z dobrimi uvrstitvami. Nastopil bo v kategoriji do 57 kg. Ker je Vrbančič trenutno v dobri formi, lahko pričakujemo soliden nastop. B. D. KAJAKAŠTVO Varga ostal v formi Kaže, da je najboljši kajakaš brodarskega društva Mura Krog kljub enoletnemu premoru (zaradi služenja vojaškega roka) ostal v dobri formi. Tako je na medrepubliškem tekmovanju — spust Medvode—Tacen — minulo soboto v dokaj močni članski konkurenci v kategoriji K-l osvojil 2. mesto. Precej dobro se je v mladinski konkurenci uvrstil tudi Milan Karaš, in sicer na 5. mesto, dvojica Činč-Titan pa sla med tremi dvosedi v članski konkurenci zasedla 2. mesto. —aj KOLESARSTVO Bertalanič šesti V organizaciji Metalia Comerca iz Zagreba je bila kolesarska dirka na kronometer, na kateri je sodelovalo 13 ekip iz Slovenije in Hrvatske. Med 80 kolesarji so nastopili tudi trije člani KK Pomurje iz Beltince. Najuspešnejši med njimi je bil Bertalanič, ki je v konkurenci starejših mladincev osvojil šesto mesto, Titan pa je bil osmi. Oba sta dosegla povprečno hitrost 41,4 km na uro. Med mlajšimi mladinci je Berden zasedel 23. mesto s povprečno hitrostjo 40,3 km na uro. KARATE Belovičeva četrta V Mariboru je bilo tekmovanje severovzhodne Slovenije za mladince in mladinke v karatej u. Tekmovanj a se je kot edina pomurska predstavnica udeležila tudi Nataša Belovič in dosegla solidno uvrstitev. V katah posamično je osvojila četrto mesto. Ciz Soboške občine Novi dosežki v telesni kulturi V soboški občini so uspešno uresničili v lanskem letu zastavljene naloge v telesni kulturi, saj ugotavljajo, da se redno in občasno ukvarja s telesnokulturno dejavnostjo čez 20.000 občanov, ki so vključeni v 135 osnovnih telesnokulturnih organizacijah. Telesnokulturna dejavnost je zaživela skoraj v vseh krajevnih skupnostih, vse bolj pa se uveljavlja tudi v združenem delu. Na področju športne rekreacije so v lanskem letu izvedli številne najrazličnejše akcije, prireditve in manifestacije, kot so družinski dan v Bukovcih z dva tisoč udeleženci, tekaške prireditve so pritegnile čez šest tisoč udeležencev, pohodi pet tisoč, akcija učenja plavanja 2390, od katerih se je naučilo plavati 1870, v akcijah kolesarjanja je sodelovalo 4500 udeležencev, v strelstvu 5200, v smučanju 2500 ter v igrah z žogo čez 8.000 udeležencev. Uspešno so izvedli delavske športne igre z 230 ekipami ter 1230 udeleženci. V igre krajevnih skupnosti je bilo vključenih 31 vaških krajevnih skupnosti in 6 mestnih, ali 2300 občanov. Krajevna skupnost Bakovci pa je bila izbrana za najboljšo vaško skupnost v Sloveniji. Uspešno je bila izvedena športna značka I. skupine v VVZ, kjer je bilo podeljenih 314 značk. Se vedno pa nista zaživeli športni znački II. in III. stopnje, kar še posebej velja za značko III. stopnje, kjer ni pravega sodelovanja med izobraževalnimi in telesnokulturnimi delavci. Na vseh osnovnih in srednjih šolah delujejo šolska športna društva, ki vključujejo 6300 šolarjev in izvajajo številna tekmovanja. V lanskem letu so bdi doseženi vidni rezultati tudi na področju vrhunskega (selektivnega) in tekmovalnega športa. Izboljšalo se je delo z nižjimi selekcijami, kar še posebej velja za ženske selekcije. Te selekcije pa so soboško občino tudi uspešno zastopale na republiškem in zveznem nivoju. Da so bili doseženi pomembni uspehi v tekmovalnem športu, kaže tudi podatek, da se je število kategoriziranih in perspektivnih športnikov v občini od lanskih 31 letos povečalo na 36. Posebno skrb so v lanskem letu v soboški občini namenjali tudi izobraževanju strokovnih kadrov. Število profesionalnih strokovnih kadrov se je povečalo za enega, tako da so trenutno v občini zaposleni trije strokovni delavci. Sicer pa so v lanskem letu usposobili 32 amaterskih strokovnih delavcev v najrazličnejših športnih panogah. Skupno pa je bilo vključenih v razne izobraževalne oblike 115 amaterskih delavcev. Tudi mednarodno sodelovanje se je odvijalo po sprejetem programu in usmeritvah. Vključenih je bilo 28 osnovnih telesnov-Zgojnih organizacij v 12 športnih panogah._ Zlasti je bilo razgibano sodelovanje z Madžarsko in Avstrijo. V lanskem letu so bila večja obnovitvena dela na letnem kopališču v Murski Soboti, sicer pa je bilo deležno sredstev za sofinanciranje pri izgradnji športnih objektov 27 osnovnih, telesnokulturnih organizacij. Pri osnovni šoli Dane Sumenjak v Murski Soboti je bila tudi zgrajena ploščad za naravno drsališče. V lanskem letu so v soboški občini opravili 116 zdravniških pregledov športnikov. Uveljavili pa so tudi sodelovanje na področju telesne kulture ter vzgoje in izobraževanja. Feri Maučec STRELSTVO — REP. PRVENSTVO ŠŠD Prva tri mesta Pomurcem — LJUTOMERČANI UBRANILI REPUBLIŠKI NASLOV Občinska strelska zveza Murska Sobota je pod pokroviteljstvom ABC Pomurke na strelišču v Murski Soboti organizirala letošnje republiško prvenstvo šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško. To je drugič, da je Strelska, zveza Slovenije zaupala organizacijo tako zahtevnega tekmovanja prizadevnim strelskem delavcem v Murski Soboti, ki so to zaupanje tudi povsem upravičili, saj so bili z organizacijo tekmovanja vsi zadovoljni. S tem pa so v Pomurju tudi popestrili že tako bogato strelsko tekmovanje. Na tekmovanju je sodelovalo 23 ekip pionirjev in 11 ekip pionirk ali skupaj 135 strelcev in strelk iz celotne Slovenije. V konkurenci pionirjev so imeli največ uspeha pomurski strelci, ki so v ekipni in posamični konkurenci osvojili vsa tri prva mesta. Zmagala je ekipa Ljutomera (Sandi Špindler, Borut Filipič, Iztok Kapun) ter tako potrdila že letos osvojeni naslov republiškega prvaka. To je že četrti republiški ekipni naslov mladih strelcev Ljutomera, kar je vsekakor rezultat načrtnega dela v prleški metropoli. Drugo mesto je osvojila ekipa Tišine, ki zaostaja za zmagovalcem le štiri kroge, tretja pa je ekipa Šalovec. Tudi to tekmovanje je pokazalo, da na Tišini in v Šalovcih načrtno delajo z mladimi in rezultati niso izostali. Med posamezniki je zmagŠ Ljutomerčan Sandi Špindler s 174 krogi in tako sta oba republiška naslova za pionirje sedaj v Ljutomeru. Pred Pionirska ekipa Ljutomera — prvak Slovenije. Od leve: Iztok Kapun, Borut Filipič, Stanko Kapun (trener) in Sandi Špindler. Foto: F. Maučec nedavnim je namreč v Postojni osvojil naslov republiškega pionirskega prvaka Iztok Kapun s 177 krogi. Drugo mesto je osvojil Aleš Štefanec s Tišine, tretje pa Borus Filipič iz Ljutomera. Z doseženi rezultati pomurskih pionirjev- na republiškem prvenstvu šolskih športnih društev smo lahko nadvse zadovoljni. V tekmovanju pionirk je ekipa Ljutomera zasedla šesto mesto. Pokale, medalje in priznanja je najboljšim podelil predsednik občinske strelske zveze M. Sobota Anton Kranjc. Rezultati — pionirji — ekipno: L OŠ Ivan Cankar Ljutomer 511, 2. OŠ Tišina 507, 3. OŠ Šalovci 498, 4. OŠ Škofja Loka 496, 5. OŠ Titovo Velenje 496, 6. OŠ Ormož 492, 7. OŠ Cankova 487, 8. Šiška 486, 9. OŠ Domžale 483 in 10. OŠ Trbovlje 482 krogov. Posamično: 1. Sandi Špindler (Ljutomer) 174, 2. Aleš Štefanec (Tišina) 173, 3. Borut Filipič (Ljutomer) 173, 4. Roman Oman (Šk. Loka) 173, 5. Franc Gider (Tišina) 172 krogov. Pionirke — ekipno: 1. OŠ T. Velenje 498, 2. OŠ Žiri 477, 3. OŠ Šiška 475, 4. OŠ Cerknica 463, 5. OŠ Bežigrad 463, 6. OŠ Ljutomer 451 krogov. Posamično: I. Bola (TV) 176, 2. Šafarič (TV) 176, 3. Volarič (Bežigrad) 173, 4. Otoničar (Cerkno) 173 in 5. Škubej (Zalog) 172 krogov. Feri Maučec Namizni tenis — MRLZ POLOVIČEN IZKUPIČEK Z gostovanja v Jajcu in Vitezu so se Sobočani vrnili z dvema točkama, ki so jih osvojili v igri z boljšo ekipo Viteza, s slabšo ekipo Jajca pa so nepričakovano izgubili. Poraz v Jajcu, in to prepričljiv, preseneča predvsem zaradi tega, ker tudi v tej ekipi igrajo njihovi vrstniki mladinci, ki imajo še manj izkušenj kot Sobočani. To pa kaže tudi na to, da sedanja generacija mladincev v Sloveniji v zveznem merilu res ne pomeni veliko. V srečanju z ekipo Jajca nobeden od Sobočanov ne zasluži pohvale, saj osvojena ena sama točka in le trije nizi res ni veliko proti ekipi, ki se bori za izpad iz te konkurence. Pokazalo pa se je tudi, da Sobočani brez vsaj enega od starejših igralcev Vinčeca ali Raka težko igrajo dvoboje v tej konkurenci. V drugem srečanju proti Vitezu se je slika precej spremenila, saj sta Močan in Kovač zaigrala kot prerojena in sama premagala ekipo favoriziranih domačinov, ker je bil Zalaznik tudi tokrat kot sploh v drugem delu tekmovanja slab in le bleda senca najboljšega slovenskega mladinca. Domačini so sicer povedli s 3:1, vendar sta potem Močan in Kovač dosegla tri zmage in vodstvo s 4:3. Zalaznik je spet izgubil in pri rezultatu 4:4 je Močanu uspelo po veliki borbi zmagati odločilno deveto partijo, tako da je bil s tremi zmagami junak srečanja. Sobočani so z 18 točkami zanesljivo na tretjem mestu in v naslednjem kolu igrajo doma s Slogo iz Doboja in Sarajevom. Rezultati — JAJCE—SOBOTA 8.T (Ciganovič—Zalaznik 2:0, Panič—Močan 2:1, Seki—Kovač 2:0, Panič—Zalaznik 2:0, Ciganovič—Kovač 2:0, Seki—Močan 2:1, Panič—Kovač 2:1, Seki—Zalaznik 0:2, Ciganovič—Močan 2:0, VITEZ—SOBOTA 4:5 (Rizvanovič—Zalaznik 2:0, Šehič—Močan 0:2 Haskič—Kovač 2:0, Šchič—Zalaznik 2:0, Rizvanovič—Kovač 1:2, Haskič—Močan 1:2 Šehič—Kovač 0:2, Haskič—Zalaznik 1:2, Rizvanovič—Močan 0:2). M. U. KAR ŠTIRI EKIPE USPELE V Murski Soboti se je zbralo kar 16 moških in 8 ženskih ekip na e-kipnem pionirskem prvenstvu SV regije, ki so se borile za 4 mesta pri pionirjih in 2 mesti pri pionirkah za republiško ekipno prvenstvo na Jesenicah. Povedati moramo, da so Sobočani dosegli velik uspeh, saj so uspeli uvrstiti na republiško prvenstvo tri ekipe pionirjev, kar se v Sloveniji, že dolgo ni zgodilo in eno ekipo pionirk. To pa tudi kaže na dober mlad naraščaj, ki ga trenutno imajo v Murski Soboti. Najboljša domača ekipa — Benko in Benkovič — je sicer po pričakovanju izgubila finalno srečanje z najboljšo slovensko ekipo Fužinarjem z 1:3 in zasedla 2. mesto. Druga ekipa — Kuzma in Mirko Unger — je osvojila 3. mesto, tretja ekipa — Mekicar, Simon Unger in Žitek — pa 4. mesto. Na 7. mesto se je plasirala ekipa Lendave, na 11. mesto četrta ekipa Sobote in na 12. mesto najboljša ekipa Radgone. Pri pionirkah je ekipa Sobočank — Sinic, Vogrinec, Trček —• izgubila finalno srečanje z ekipo Petovie z 2:3 in osvojila 2. mesto. Šesto mesto je osvojBa druga ekipa Sobote in sedmo najboljša ekipa Radgone. M. U. STRAN 13 ga kronika NESREČA Z MOTORNO ŽAGO V prejšnjem tednu se je v Pomurju zgodilo malo prometnih nesreč. Torej smo lahko z varnostjo na cestah še kar zadovoljni. Ne moremo in ne smemo pa se sprijazniti z množico drobnih tatvin, ki jih je —sklepajoč po prijavah — čedalje več. Naštejmo najprej ta protipravna dejanja! Ivan Hibler iz Gornje Radgone je na postaji milice v Gornji Radgoni prijavil, da pogreša neke vrste torbico, v kateri je imel 5.000 dinatjev in hranilno knjižico. V času, ko je bil odsoten, naj bi mu oboje nekdo ukradel. Ob kardansko gred je Roman Bek iz Spodnje Ščavnice. Ta pripomoček naj bi nekdo snel v mehnični delavnici, kamor je pred časom odpeljal stroj za pobiranje sladkorne pese. Starejša mladoletnica L. Z. iz Dolge vasi je osumljena storitve tatvine. Alojzu R. iz Turnišča je menda vzela 5.000 dinarjev in je del tega denaija zapravila za pijačo. Jože Belovič iz Šafarskega je oškodovan za 15.000 dinarjev. Toliko je vredna motoma žaga partnerski mu jo je nekdo ukradel iz skladišča. Neznanec je s silo odprl bencinski rezervoar osebne- ga avta, ki ga je Marjan K. iz Mekotnjaka parkiral pred gostiščem, in iztočil 10 litrov bencina. Večjo vsoto denarja pogreša Franc Škodnik iz Vučje gomile. Prejšnji teden je namreč poravnal nekaj računov, kupil nekatere reči, vendar je doma ob odštevanju porabljenega denarja od SPV S KRESNIČKO HOD1S BOLJ VARNO vsote, ki jo je vzel na pot, ugotovil precejšen primanjkljaj. Ne izključuje možnosti, da mu je denar ukradel kateri izmed pajdašev pred gostinskim pultom. Te dni je bilo vlomljeno v' stanovanje Jožeta P. v Melincih, kije na začasnem delu v ZRN. V hišo je vdrl skozi vhodna vrata, iskal denar, ki pa ga ni našel. Zadovoljil se je z dvema paroma moških oblek, za priboljšek paje vzel pol kilograma kave. 16. marca je nekdo poskušal vlomiti v osebni avto Andreja Celca iz Čemela-vec. Kake večje škode ni, saj ga je lastnik pravočasno odkril in storilec seje pognal v beg. Poskus tatvine je bil ob enih ponoči pred kavarno v Radencih. Slavko Glavač iz Beltinec pogreša motorno kolo. Tega si je nekdo »sposodil« 16. marca, ko je bilo parkirano pred gostiščem v Beltincih. V Salovcih seje 17. marca zgodila huda delovna nesreča. V dopoldanskem času je Alojz Kren na svojem domu žagal drva. Ko je bil list motorne žage že globoko v deblu, je pritekel 13-letni otrok K. M. in z desno roko udaril po nažaganem delu debla. Ni bil kaj prida previden. sicer se ne bi zgodila nesreča. Vrteča se veriga je otroka zgrabila za desno podlaket in mu prerezala tkivo in ožilje. V murskosoboški bolnici, kamor so poškodovanca najprej prepeljali, so ga napotili na zdra- .• vljenje v Maribor. V Tehnostroju v Ljutomeru se je pripetila težja delovna nezgoda. Jože Vozlič iz Šafarskega je vzel vi-: ličar in z njim treščil v zaboj, nato pa še v sodelavca An- tona Muršiča iz Presike in ga hudo poškodoval po nogi. Delovna nezgoda se je pripetila tudi v Marlesu, TOZD Pohištvo Ljutomer. Jernej Hedžet iz Veržeja je z viličarjem, ki ga je peljal vzvratno, stisnil ob palete sodelavko Silvo Slana iz Veržeja, ki se je hudo poškodovala. 19. marca se je skozi Dra-kovce peljal s kolesom z motorjem Stanko Ciglič iz Maribora. Pri hiši številka 5 je z dvorišča na cesto prikotalila žoga in zadela prednje kolo. Ciglič je padel in se hudo poškodoval. Zdravijo ga v mariborski bolnici. Kljub temu da so naše meje zaradi obveznega pologa nekoliko priprte, je na mejnih prehodih kljub temu še vedno gost promet. Rečemo lahko, da tudi zdaj tihotapci ne mirujejo. Ne mine dan. da ne bi prijeli koga, ki je hotel pripeljati večjo količino kave. No, Franjo Pintar iz Pribislavca pri Čakovcu pa se je odločil za tihotapstvo ročnega orodja in raznih pripomočkov za stružne avtomate. Vrednost predmetov znaša kar 200 tisoč dinarjev. Na mejnem prehodu v Gederovcih, kjer je storil prekršek, so mu blago zasegli. Š. S. TOVARNA MLEČNEGA PRAHU M/ MURSKA SOBOTA Delavski svet enovite delovne organizacije 0 ABC POMURKA - TOVARNA MLEČNEGA' PRAHU p. Murska Sobota, Lole Ribarja 6 razpisuje dela in naloge VODJE KOMERCIALE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še na slednje: 1. Da ima višjo šolo ekonomske ali komercialne sme nad pet let delovnih izkušenj ... ne. 2. Da je družbenopolitično razgledan in moralnopolitično oporečen in da ima organizacijske sposobnosti 3. Navedena dela in naloge razpisujemo za štiri leta Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: ABC POMURKA — TOVA , MLEČNEGA PRAHU p. o., Murska Sobota v roku 10 an' pQ objave razpisa. Izbira kandidata bo opravljena v 10 on«i, preteku razpisnega roka.’ Kandidati bodo o izidu PlSn , obveščeni. H| KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA Lendava o. sol. o. . GORNJA RADGONA SREČANJE S ŠTUDENTI * Na pobudo zvezne konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije je od 21. do 28. tega meseca teden solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji in žrtvami imperialistične agresije. Ob tej priložnosti pripravljajo za četrtek, 24. marca, srečanje s palestinskimi študenti pri nas v prostorih KZ Gornja Radgona. Pogovor bo ob 15.00. VUČJA GOMILA Ob koncu tečaja razstava vp V soboto v Gornji Radgoni AKCIJA ILEGALEC V soboto dopoldne pripravljajo po radgonskih ulicah radgonska zveza prijateljev mladine, taborniški odred Pod starim gradom in KS Gornja Radgona akcijo Ilegalec. Gre za občinsko akcijo, eno od dejavnosti v okviru letošnjih prireditev NNNP v občini in mesecu kurirčkove pošte. V akciji Ilegalec bodo najmlajši, pionirji in taborniki preizkusili svoje . sposobnosti in znanje pri odkrivanju ilegalcev in sploh usposobljenost na V mnogih pomurskih krajih so v zimskih tednih namenili dobršno mero pozornosti izobraževanju. Tudi v Vučji gomili je bilo tako. Kar 29 žena in deklet, tri so bile iz Sela, je obiskovalo štirinajstdnevni gospodinjsko-zdravstveni tečaj, ki ga je vodil Geza Šobok, sodelavec soboške delavske univerze, za organizacijo pa je poskrbel vaški odbor s predsednikom Stefanom Kržan-kom. Precej so se naučile. To so nazorno prikazale v nedeljo, ob koncu tečaja. Polovico sredstev za izvedbo tečaja je prispevala občinska skupnost za pospeševanje kmetijstva, ostalo pa udeleženke sa- me. -js- ABC POMURKA KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA TZO LENDAVA po sklepu zadružnega sveta z dne 28. 2 1983 objavlja licitacijo vozila ZASTAVA 412 - NK - KOMBIBUS, leto izdelaVe 1981, izklicna cena 234.000 din. ,v0. Javna dražba bo v soboto, 26. 3. 1983, ob 10. uri na , rišču upravne zgradbe KZ Lendava, Partizanska 5. / ZAHVALA Po težki bolezni nas je 4. marca v 77. letu starosti zapusti dragi mož in oče OTROK JE ŠE VEDNO HUDO BOLAN V časopisu Delu je bil dne 11. marca 1983 objavljen prispevek pod naslovom DOJENČEK JE ŽIV IN ZDRAV. 'Otroški oddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota daje naslednjo pojasnilo: Gre za novorojenčka, ki je bil hudo bolan in je bil potreben nujen prevoz v Klinični center v Ljubljano zaradi hudih motenj pri dihanju. Zdravljenje je možno le v zato usposobljeni bolnišnici — to je otroški kirurgiji — enote za intenzivno terapijo Kliničnega centra v Ljubljani. Kot smo po telefonu izvedeli iz Kliničnega centra je novorojenček še vedno hudo bolan in potrebuje intenzivno terapijo na tej zdravstveni enoti. F. M. OKNA 1 1953-1983 let Jožef Kreft iz Kroga Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, bratoma, sestram, sosedom, botrini in znanceI? vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so dragega pokojnika posprern [je. njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrekli s I Posebna zahvala duhovniku za obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena zahvala delovnima kolektivoma IMP TOZD Blisk, DSSS podjetja SOB |Be M. Sobota, gasilcem in LD M. Sobota s sektorjem Krog in govornikoma za p°sl besede. Žalujoči: žena Jožefa, sinova Jože in Kristjan ter hčerka z družinam’ KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC, lel < 061 I 741-333. teto. 31656 ZAHVALA • PREPOVEDANO JE SPOMLADANSKO ZAŽIGANJE SUHIH TRAV, • GRMIŠČ, ŽIVIH MEJA * • TER NETENJE V GOZDU ALI BLIŽINI GOZDA ® Na podlagi Zakona o gozdovih in Zakona o .varstvu gojitvi in lovu divjadi je prepovedano spo-• mladansko zažiganje suhe trave grmišča, žive meje ter netenje v gozdu ali njegovi bližini. Kdor ne bo upošteval to prepoved, bo kaznovan: • — posameznik z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, • — organizacija združenega dela ali druga pravna oseba pa do 50.000 dinarjev. UPRAVA ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE OBČIN G. RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER • in MURSKA SOBOTA Nepričakovano nas je v komaj 43. letu starosti za vedno naš dragi mož, oče, brat, tast, sorodnik, sosed in zna druŽinan’1’ Žalujoči: žena Marija, sinova Slavko in Drago, tast, brat Karel in sestri z <»» botrina in ostalo sorodstvo Herman Lulik iz G. Petrovec Opozorilo pred nevarnostjo gozdnih in drugih požarov Ob boleči izgubi se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki $ v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, predvsem pa nJ e«e zidarskemu mojstru Kolomanu Kuronji. Zahvaljujemo se predstavnici KS G-tov. Došenovi za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za G' Žalostinke, kolektivu SGP Konstruktor TOZD Pomurje, učencem 2. razredaef Petrovci, gasilcem iz G. Petrovec in vsem, ki so mu darovali vence in cvetje izrekli.sožalje. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! rca19«3 G. Petrovci, Vojnik, Kočevje, Zagreb, Trdkova, Adrijanci, Stanjevci, 3. mai VESTNIK, 24. STRAN 14 UCCTUIV ffJfBIB OBJAVE Leto XVII Murska Sobota, dne 24. marca 1983 Št.: 8 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 57. Stališča in sklepi o jesenski setvi in pripravah na spomladansko setev 58. Ugotovitve, stališča in usmeritve o nadaljnjem razvoju celodnevne osnovne šole v občini Murska Sobota 59. Odlok o sestavi, pristojnostih in nalogah Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Murska Sobota 60. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Stročja vas. 61. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v občini Lendava 62. Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983 v občini Murska Sobota 63. Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983 v občini Lendava 64. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje med I. L. Ribarja, Lendavsko, Noršinsko ulico, Ledavo in čistilno napravo v občini Murska Sobota 65. ; Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje STRAN 15 VESTNIK, 17. MARCA 1983 57 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 9. marca 1983. sprejela STALIŠČA IN SKLEPE o jesenski setvi in pripravah na spomladansko segev 1. Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da sicer zaradi manj ugodnih vremenskih razmer ni mogel biti v celoti izpolnjen setveni plan, vendar je stanje posevkov takšno, da lahko pričakujemo dober pridelek in tudi izpolnitev proizvodnega plana, oziroma plana odkupa. Kmetijska zadruga Panonka je bila ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij za takšno uresničitev plana uspešna. Glede na motnje v oskrbi z gorivom je zadovoljiv tudi obseg opravljenega zimskega oranja in s tem dana primerna osnova za pravočasen pričetek spomladanske setve. 2. Zbori občinske skupščine potrjujejo načrt spomladanske setve v obsegu, kakršen jim je bil predložen s poročilom. Koordinacijski odbor za rastlinsko proizvodnjo izdela akcijski program za njegovo uresničitev, ga posreduje svetu za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL, obravnava pa tudi na sestanku s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Akcija za uresničitev setvenega plana mora biti usklajena z delom kmetijskih organizacij predvsem pa je potrebno z njo zagotoviti obdelavo vseh površin, ki so primerne za obdelavo. V tem cilju morajo kmetijska zemljiška skupnost in upravni organi evidentirati vsa neobdelana zemljišča in za njihovo obdelavo ukrepati po določilih zakona. 3. Pri izpolnjevanju nalog iz spomladanskega setvenega plana zbori še posebej opozarjajo na izpolnitev obveznosti tistega dela samoupravnega sporazuma, ki zadeva setev sladkorne pese na površini 600 ha v družbeno organizirani (kooperacijski) in 440 ha v družbeni proizvodnji. Za izpolnitev plana te setve seje potrebno še posebno angažirati na območjih, ki so bila meliorirana in komasirana z udeležbo družbenih sredstev. Enako je potrebno za izpolnitev programirane proizvodnje sladkorne pese vključiti tudi družbena zemljišča, ki jih kmetijsko gospodarstvo daje v najem. 4. Zbori opozarjajo na pomen strokovne pospeševalne službe, ki je dolžna prenašati ustrezno tehnologijo čim širšemu krogu proizvajalcev. Ob določenih težavah, ki so prisotne v oskrbi, je predvsem' pomemben osebni pristop in način delovanja pospeševalsev.ter drugih subjektov, ki so odgovorni za izvajanje nalog in opravil. Zbori prav tako pozivajo lokalna sredstva javnega obveščanja, da pravočasno prispevajo ustrezen delež v informiranju proizvajalcev in javnosti o nalogah, ki so jih dolžni opraviti, še posebno pa jih seznani s strokovnimi navodili pospeševalne službe. 5. Ne glede na to, da hi pričakovati večjih težav glede oskrbe z gnojili, gorivi, zaščitnimi sredstvi in drugim reprodukcijskim materialom, opozarjajo zbori vseeno na možnosti določenih motenj. Zato naj ustrezni organi pravočasno organizirajo regijski posvet o tekoči oskrbi goriva za spomladansko setev. Odgovorni organi kmetijskih organizacij in sestavljene organizacije pa morajo pravočasno poskrbeti tudi za dobave dogovorjenih količin gnojil in zaščitnih sredstev. Ker prevzema delovna organizacija Agroservis v M. Soboti obveznosti za oskrbo z rezervnimi deli za kmetijske stroje, ji je pri tem nuditi vso potrebno pomoč, še posebno pri zagotavljanju obratnih sredstev. 6. Zbori občinske skupščine menijo, da je kreditiranje kmetijske proizvodnje pomembna postavka v izvrševanju nalog, ki izhajajo iz setvenega plana. Zato se zavzemajo, da banke zagotovijo 'potrebna obratna sredstva, ki pa bi morala biti spričo specifičnosti proizvodnje dana po ugodnejši obrestni meri. Ugotoviti je potrebno možnosti za beneficiranje določene obrestne mere. 7. Zbori občinske skupščine, že ob tej razpravi opozarjajo na naloge, 58 Na osnovi 165. in 172. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora Združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 9. marca 1983 in Skupščina SIS za vzgojo in izobraževanje dne 27. januarja 1983 sprejela: UGOTOVITVE, STALIŠČA IN USMERITVE o nadaljnem razvoju celodnevne osnovne šole v občini M. Sobota Zbori občinske skupščine in Skupščina samoupravne interesne skupnosti za.vzgojo in izobraževanje so v mesecu decembru 1982 obravnavali poročilo o razvoju in pogojih celodnevnih osnovnih šol občine Murska Sobota. Na osnovi poročila, razprav in predlogov zborov občinske skupščine in skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje so zbori občinske skupščine in skupščina SIS sprejeli naslednje ugotovitve, stališča in usmeritve 1. Pri uvajanju in razvoju celodnevne osnovne šole smo v občini M. Sobota dosegli ugodne rezultate, saj je v celodnevno obliko vzgojnoizobraževalnega dela že vključenih 17,3 % osnovnošolcev, kar je za skoraj 5 odstotkov več kot v SR Sloveniji. 2. Ugodna ocena velja tudi za dosežene vzgojnoizobraževaine rezultate ter aktivnosti in prizadevanja po še kvalitetnejšem vzgojnoizobraževalnem delu, ki so prisotna pri odgovornih dejavnikih: v šolskih kolektivih, v krajevnih skupnostih, pri občinski izobraževalni skupnosti, območni organizacijski enoti zavoda SR Slovenije za šolstvo in drugih. 3. Ne glede na ugotovitev, da imajo nekatere osnovne šole (Prosenjakovci, Bodonci, . . .) že zagotovljene ustrezne prostorske pogoje za prehod na celodnevno obliko dela, bo potrebno nadaljnji razvoj celodnevne osnovne šole usklajevati z dejanskimi materialnimi možnostmi v občini. 4. Nadaljnja prizadevanja vseh odgovornih dejavnikov bo potrebno usmeriti predvsem k uresničevanju naslednjih nalog: — zagotavljati je potrebno postopen prehod na spremenjen normativ — 32 učencev na oddelek; — pri podružbljanju vzgojnoizobraževalnega dela je potrebno doseči še tesnejše in načrtno sodelovanje šol z družbenim okoljem; — pri načrtovanju vzgojnoizobraževalnega dela v okviru prostovoljnih dejavnosti je potrebno upoštevati interese učencev in jih usklajevati s širšimi družbenimi interesi. Med prostovoljnimi dejavnostmi naj bodo deležne posebne pozornosti dejavnosti s področja kmetijstva. Z načrtnim in. tesnim povezovanjem šol s temeljnimi zadružnimi organizacijami ter ostalimi delovnimi organizacijami s področja kmetijstva, kakor tudi s srednjo kmetijsko šolo seznanjati učence z vlogo in pomenom agroživilstva za naše območje, s sodobnimi agrotehničnimi dosežki, Ukrepi in proizvodnjo; _______ Sole si morajo Se naprej prizadevati po vlrljufcevanju zunanjih sodelavcev in mentorjev v vzgojnoizotaraževalno delo ter zagotavljati m kontinuirano delo z medsebojnimi sporazumi in dogovori; — ra uresničevanje smotrov COS morajo Sole, območna organizacijska enota Zavod SR Slovenije za Šolstvo M. Sobota in občinska izobraževalna skupnost zagotavljati stalno strokovno in družbenopolitično izpopolnjevanje vseh delavcev in zunanjih sodelavcev; — za ponovno aktiviranje in učinkovito delo koordinacijskih odborov za razvoj COS morajo biti dane pobude za razreševanje tekoče problematike in odprtih vprašanj s strani šol, strokovnih ustanov in krajevnih dejavnikov. 5. Zavod SR Slovenije za šolstvo, območna organizacijska enota M. Sobota in Občinska izobraževalna skupnost naj tekoče spremljata ustreznost kadrovskih, prostorskih in drugih pogojev ter uresničevanje smotrov celodnevne osnovne šole. Številka: 61—1/83—1 V Murski Soboti, dne 9. 3. 1983 Predsednik Skupščine občinske izobraževalne skupnosti Martin PUHAN 1. r. Predsednik Skupščine občine M. Sobota HORVAT Martin 1. r. 59 Na podlagi 72. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni . mo aščiti (Ur. list SRS, št. 35/82) in 165. člena Statuta občine Murska 'bo.a (Uradne objave pomurskih občin, štev. 12/80 in 36/81) je pščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela, zbora ievnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. marca 1983 .jela ODLOK o sestavi, pristojnostih in nalogah Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Murska Sobota. 1. člen Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Murska Sobota ima predsednika in določeno število članov, ki jih s sklepom imenujejo zbori občinske skupščine na predlog Komisije za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednik Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik občinske skupščine, člani Sveta pa se imenujejo izmed delegatov občinske skupščine, strokovnih delavcev s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter drugih delavcev, ki imajo izkušnje s tega področja. Podpredsednika imenuje Svet izmed svojih članov. Svet je sestavljen tako, da sta v njem najmanj dva delegata iz vsakega zbora občinske skupščine. Mandat članov Sveta je vezan na mandatno obdobje delegatov občinske skupščine. / 2. člen Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge: 1. obravnava ocene in poročila o političnih, varnostnih in obrambnih razmerah v občini in daje na tej podlagi občinski skupščini mnenja in predloge za sprejem ustreznih aktov oziroma ukrepov; 2. spremlja organizacijo in izvajanje obrambnih priprav v občini ter usklajuje obrambno samozaščitno delovanje organov skupščine in samoupravnih organizacij ter skupnosti; 3. obravnava in daje mnenja k predlogom načrtov organizacije in_ razvoja teritorialne obrambe in načrta civilne zaščite; 4. daje predloge za organiziranje službe za opazovanje in obveščanje in upravnih zvez; 5. sprejema obrambni razvojni načrt v skladu s temeljnimi planskimi .akti občine; 6. potrjuje letni program obrambnih priprav in opremljanje teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje in upravnih zvez; 7. sprejema letne načrte porabe sredstev za obrambne priprave, ki so skupnega pomena; 8. potrjuje vojno organizacijo in kadrovsko sestavo izvršnega sveta iti uptavnih organov za delo v vojni; 9 imenuje predstavnike občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij v naborne komisije; 10. spremlja in usklajuje obrambno in samozaščitno usposabljanje prebivalstva, mladine, ki ne obiskuje srednjih šol, pripadnikov teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje, enote za zveze občine in rezervnih vojaških starešin; 11. spremlja in usklajuje aktivnosti pri usmerjanju mladine v vojaške šole in obrambne poklice; 12. daje soglasje za napotitev kandidatov v šole za rezervne oficirje, za sprejem v vojaške šole in za študij splošne ljudske obrambe; 13. daje mnenje pristojnemu organu o sprejemu aktivnih vojaških in civilnih oseb na delo v občinski štab za teritorialno obrambo, v sekretariat za ljudsko obrambo občine ter delavcev, ki v drugih organih ter samoupravnttv m sV-MpnostUx opnavijajo sltokovna \judske obrambe; ... \4 . daje poprejšnje soglasje o ustanovitvi enot in zavodov teritorialne obrambe, če jih ustanavljajo organizacije združenega deta in krajevne skupnosti in o formiranju enot združene sestave teritorialne obrambe z območja dveh ali več občin, ki jih odredi komandant teritorialne obrambe SR Slovenije na predlog komandanta teritorialne obrambe pokrajine; 15. daje predlog za komandanta teritorialne obrambe občine, komandanta enote teritorialne obrambe združene sestave in soglasje za starešino enote ali zavoda teritorialne obrambe v organizaciji združenega dela ali krajevni skupnosti; 16. odloča o razporeditvi in uporabi sredstev, ki se kot prispevek in druga sredstva namenjena za graditev zaklonišč zbirajo na posebnem računu občine. 3. člen Za način svojega dela Svet sprejme poslovnik, za izvajanje nalog pa letni program dela. 4. člen Strokovna, administrativna in druga dela za Svet opravlja Sekretariat za ljudsko obrambo občine Murska Sobota. 5. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati Odlok o pristojnostih in nalogah Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 18/1974). Številka: 8-1/83-1 V Murski Soboti, dne 9. 3. 1983 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT, I. r. 60 Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. 1. SRS, št. 23/77) 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73) ter na podlagi 28. člena statuta krajevne skupnosti Stročja vas je skupščina krajevne skupnosti Stročja vas na seji dne 9. 3. 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Stročja vas. 1. člen Za območje krajevne skupnosti Stročja vas se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka krajanov v denarju za obdobje petih let in to za čas od 1. 5. 1983 do 30. 4. 1988. 2, člen Referendum bo v nedeljo dne 10. aprila 1983. Glasovanje bo na običajnih glasovalnih mestih od 7. do 19. ure. Glasovanje vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen S krajevnim samoprispevkom bomo predvidoma zbrali 5,500.000 din. Z zbranimi sredstvi samoprispevka bo krajevna skupnost financirala vzdrževanje krajevnih cest in drugih komunalnih objektov, ter naprav skupne rabe in funkcionalne dejavnosti v skladu s sprejetim letnim programom. 4. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka upravlja svet krajevne skupnosti in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti. 5. člen Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tudi občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti, so pa v rednem delovnem razmerju. Občani glasujejo na referendumu neposredno in tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino. Krajevna skupnost STROČJA VAS GLASOVNICA Za glasovanje na referendumu dne 10. aprila 1983 o uvedbi samoprispevka občanov za območje krajevna skupnosti Stročja vas za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ter sofinanciranja funkcionalne dejavnosti krajevne skupnosti za obdobje petih let in sicer od 1. 5. 1983 do 30. 4. 1988, ki bo znašal: — 1 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja — 1 % iz osebnih dohodkov obrtnikov — 10 % iz katastrskega dohodka — 1 % od pokojnin (razen pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin ki so nižje, kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka) STRAN 16 VESTNIK, 17. MARCA 1983 62 Na podlagi-61. členazakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS. št. 35/79) in Samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Murska Sobota za obdobje 81—85 je skupščina skupnosti otroškega varstva M. Sobota na 6. seji dne 16/3-1983 sprejela SKLEP o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983 1. Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku: — 1.350 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 3.900 din na družinskega člana mesečno; — 950 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3.900 do 4.200 din na družinskega člana mesečno; , ---- AAVx Axxx xxxx AvXxoxAA'f. Ax\x’zxxxk. 20.00 O°ncert mi^M1"1’2100 S\evnik, 22 k Sti’ 22-00 ddaJa-23 4/ J5 kulturna Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 16.10 Otroci jutrišnjega dne, otroška predstava. 15.30 A. Hieng: Burleska o Grku, ponovitev TV drame. 19.00 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabava vas Andrej Sopranov. 20.30 Poezija. 21.50 Poročila. 21.10 Feljton. 21.40 Športna sobota. 22.00 Zgodovina SS, dokumentarna oddaja (do 23.15). Opomba: 17.00—18.30 Rokomet — Željezničar(Niš):Dinamo (Bukarešta) — polfinale Pokala pokalnih zmagovalcev. taktna oddaja za mlade, 18.55 Ne prezrite, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.22 Tv in radio nocoj, 19.24 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, T9.57 Propagandna oddaja, 20.00 G. Ferer—S. Pavič: Mrtvi se ne vračajo, nadaljevanka TV Novi Sad, 21.00 Športni pregled, 21.30 Izviri-Zlati griči Hrvaškega Zagorja, dokumentarna serija TV Zagreb, 21.50 Poročila 8.35 TV v šoli: TV koledar, Pogovor s književnikom, Madžarščina, Odmor, Pesmi in zgodbe za vas, Dragutin Tadijanovič, Poročila, 10.35 TV v šoli: Dokumentarni film, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV. Zadnje minute (do 12.30), 17.20 Poročila, 17.25 Smogovci, otroška serija ' TV Zagreb, 17.55 Sodobna medicina: Spolne bolezni niso zatrte — 1. del, 18.25 Obzornik, 18.45 Podium: Igralec Branimir Lečič, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ivan Pregelj: Berači in vest, predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, 21.05 Mednarodna obzorja, 22.15 Poročila TV ZAGREB TV ZAGREB Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Baš Čelik, lutkovna serija, 18.00 Igračkanja, lutkovna serija, 18.15 Domača beležnica: Pomlad, zdravje, tek, izobraževalna oddaja, 18.45 Arioso — operna glasba, 19.00 Športna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nad.,, 22.00 Festival italijanske zabavne glasbe v Veroni 9.05 TV v šoli: TV koledar, Vstaja na Hrvaškem, Odmor, Dnevnik 10, Od. Subotice do Novega Sada, Poročila, 10.35 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Velikani svetovne književnosti, Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.30), 16.25 Šolska TV: Poklici v pomorstvu, Brez računalnika ne gre, Premikanje ledenikov, 17.30 Poročila, 17.35 Zverinice iz Rezije: Trije botri-prijatelji, 17.55 Nacionalni folklorni ansambel Venezuele: Danzas Maracaibo — 2. oddaja, 18.25 Zasavski obzornik, 18.40 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Mladost Karla Marxa, vzhodnonemška nadaljevanka, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Aktualno: Ocena športne zimske sezone 82/83, Poročila 9.25 TV v šoli: TV koledar, Odmor, Pomlad, Književnost v NOB. Poročila, 10.35 TV v šoli: Ekologija, Risanka, Kocka, Kockica; Mali program, Risanka, Zdrav duh v zdravem telesu. Zadnje minute (do 12.30),..: Beograd: Nogomet Jugoslavija-: Romunija, prenos v odmoru . .. 17.30 Poročila, 1,735 Ciciban, dober dan: Hej, na sneg, 17.50 Prijatelji glasbe: Srečanje v Ivancu in Lepoglavi, oddaja TV Zagreb, 18.25 Koroški obzornik, 18.40 Mostovi, 19.10 Risanka, 19.19 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00. Film tedna: Aziza, tunizijsko-aližirski film, 21.40 Kulturne diagonale, 22.25 Poročila 13.55 Nogomet: Velež —Sarajevo, 15.45 Rokomet: Železničar (Niš)—Dinamo (Bukarešta), 17.00 Košarka. 18.30 To je to — dokum. odd., 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Noč v mestu — film, 21.35 Dnevnik. 21.50 Most generacij. 23.20 Poročila. 9.00 TV v koli, 10.30 Pigmalion (film), \2.00 Mati, 13.00 Opol-danskaredakcija, 17.00 Lei. peci, pec, 17.25 Halo Spencer, U.» Spanček Zaspanček. IS.OOPan-optikum, 18.30 Družinski ma-sacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Derrick, 21.15 Modna revija, 21.20 Večer v modrem salonu, 22.10 Šport. 22.20 Nočni studio, 23.20 Poročila Drugi program 16.55 Otvoritev svetega leta. 19.30 Cas v sliki, 20.15 Divje ži-''ali.2l.00Znanost.21.15 Modna revija,2l.20Politika v petekin 10 Pred 10,22.25 Možz tisoč obrazi (film). AttAn 13.50 Šolska TV. 16.00 Odgovor, nadaljevanka po T'-W Deryju. 17.10 Volja, ®:.- •, prometna varnost. 17 25 “njateLj, narave, turisučni rna-Wn. 11A5 JO minut za ribiče. '8.00 Okno. reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Sci—fi veselo-W 21.05 Še pol ni res, kvtz. 21.35 Kodaly. 21.40 Randevu. 22.50 V artele Maxrm. TV AVSTRIJA 9.00 Kmetijska oddaja. 10.30 Otroške oddaje, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalna oddaja. 13.30 Kruh skozi stoletja, 14.30 Oddaja narodne glasbe, 15.00 Čas fresk. 15.30 Artisti in modeli — film. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Slike izleta 1941 —dramska serija. 21.00 Športni pregled, 21.30 Potopisna reportaža. 22.00 Dnevnik. ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB Oddajniki II. TV mreže: 15.55 TV dnevnik, 16.15 Mi in televizija, otroška oddaja, 16.45 Košarka (3. tekma 2. kola), prenos v odmoru ... 18.15 Čas knjige, 18.45 Glasbeni klub ’83, zabavno glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Folk parada, 20.45 Otroci za bodečo žico, dokumentarna oddaja, 21.35 Zagrebška panorama (do 21.50) Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik,, 17.45 Arabela, otroška nadaljevanka, 18.15 Kultura govora, 18.40 Ali ste vedeli, 18.45 Festival obdonavskih dežel: ODR — narodna glasba, 1930 TV dnevnik, 20.00 Kino oko: Posebna vzgoja, jugoslovanski film in pogovor na temo Nasilje mladih (do 22.30) 9.05 TV v šoli: TW koledar, Plazilci in ptice, Odmor, Delo v šolskem vrtu, Matematika, Poročila, 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Poročila, Risanka, Poklici, Zadnje minute (do 12.25), 16.15 Šolska TV: Poklici v pomorstvu, Brez računalnika ne gre, Premikanje ledenikov, 17.20 Poročila, 17.25 Vesolje: Kdo govori v imenu zemlje? — nadaljevanje in konec poljudnoznanstvene serije, 18.25 Podravski obzornik, 18.40 Čas, ki živi: kri pod goro Oljko, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do fma, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 Francija v šansonu, 21.25 Dolgo iskanje: 330 milijonov bogov, angleška dokumentarna serija, 22.25 Poročila 1 TVZAGREB ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Nekega poletja, otroška serija TV Skopje, 18.15 Sodobni dosežki v medicini, 18.45 Šolska naloga, zabavno glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 2,0.00 Festival malih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu — kulturna oddaja, 21.40 Zagrebška panorama (do 21.55) TV ZAGREB 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski magacin, 11.05 Glasbeno tekmovanje v Ženevi, 11.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.30 Marija Terezija (film), 17.00 Risanke, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Žaspanček, 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 So-toni večer, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Oskar (veseloigra), 22.05 Šport, 22.25 Religija, 22.30 Sacramento (film). Drugi program 16.00 Filmske novosti, 16.25 Sto umetnin, 16.35 Tedenski TV spored 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Primer za advokata, 18.25 Nogomet, 19.00 Don Carlos (opera — prenos). TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 11.35 Offenbachove norčije, pon. 13.40 Za otroke. 16.10 Mladost Karla Marxa, nadaljevanka. 17.00 Grafika. 17.25 Madžarska pusta. 17.50 Parabola. 18.20 Kuhajmo. 20.05 Iznenada sam, ameriški film. 21.20 Operetna ladja (Dunajevski, Miljutin, Blantyer). 22.00 Svetli vetrovi, madž. film. 23.15 TV dnevnik. TV AVSTRIJA 16.40 Izobraževalne oddaje. 17.10Jezikinarodnosti: madžarščina, 17.40 Poročila. 17.45 Lutke, 18.25. Kronika občine Gospič. 18.45 Mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Drama. 21.05 Izbrani trenutek. 21.10 Zunanjepolitična oddaja. 21.40 En avtor. en film. 21.55 Dnevnik. 16.10 Poročila, 16.15 Otroška oddaja. 16.45 Košarka. 18.25 Kronika občine Osijek. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Notranjepolitična oddaja. 20.50 Igrani film. 22.30 Dnevnik. 17.40 Poročila. 17.45 Arabela. 18.25 Kronika občine Varaždin. 18.45 Oddaja narodne glasbe. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Zabavna oddaja. 21.05 Resna glasba. 21.50 Dnevnik. 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.25 Kronika občine Split, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Kviz. 22.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA . meja — Oddaja v , ,4 umskem jeziku, Videoteleks. 1 n.30TVtola.\755TVDnovice. 1 W.00 Visok pritisk — Glasbena l^aia. 19.00 Aktualna tema. 1 19.30 TV D stičišče. 19.45 Z nami \ Pjed Lamer o — Oddaja v živo — \ Vodi Silvio Stancich 20.30 Sre-1 tanje s slovenskim filmom: \ meduze — ieialp: Olga 1 Kacjan-Srdič, Vladislava Mi-1 losavlievič. ReLia. Kanto Go? 1 dma. 22.05 TVD danes. 22.20 l Dolgo potovanja v belem — TV TV KOPER 14.55 Nogomet: Mostar: Velež—Sarajevo. 16.45 TVD novice, 18.55 Košarka — Jugoslo-vansko prvenstvo, 18.30 Skoki: Planica — 90 m — svetovni po-kal, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Silvio Stancich. 20.30 Mladi policaji — serijski film, 21.30 1, 2. 3, — rock. 22.00 TVD danes, 22.15 Čudodelna dišava — celovečerni film — igrajo: Keith Barron. Kenneth Cope — režija: David C. Rea 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja, 15.15 Iz delavnice Walta Disneya, 16.45 Ena, dva ali tri, 17.15 Mojster Eder, 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Človek in živali, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pozna sreča, 21.40 Šalom, 21.45 Šport • Drugi program 15.00 Posvetitev novega ško-va, 16.30 Slikarji dobe reformacije, 17.00 Kemija — dobra in slaba, 17.45 Velikih 10. 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Učenec Gerber (film), 21.50 Novice iz filmskega sveta, 22.35 Uporniki iz Liang Shan Poja TV MADŽARSKA 8.35 Spored za otroke. 11.25 Ženski rokomet. 13.20 Lakaj Hyppolit, madžarski film. 14.50 Luxemburg—Madžarska, kvalifikacijska nogometna tekma za EP. 17.10 Rojstni kraj. 17.25 Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta. 19.00 Teden. 20.05 Derrick, kriminalka. 21.05 Športna poročila. 21.15 Moj rojstni kraj v Somogyu. 22.35 Poročila. TV KOPER 17.00 Skoki: Planica — 90 m — svetovni pokal, 18.20 Rokomet: Šabac: Metaloplasti-ka—CSK (Moskva), 19.30 Stičišče — tednik Tv dnevnika, 19.45 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Silvio Stancich, 20.30 Bodi lepa ... in molči — celovečerni film — igrajo: Mylene Demongeot. Henry Vidal — režija: Marc Allegret, 22.05 Sedem dni. 22.20 Španske operne zvezde — Victoria De Los Angeles TV AVSTRIJA 9.00 J utranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Marija Terezija, 12.00 Formula 1 (posnetek), 15.00 Kralj morskih gusarjev (film), 16.30 Avstrijska ljudska glasba. 17.00 Eci, peci.pec, 17.25 Prometna vzgoja, 17.30 Mesec, mesec, mesec, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Kanadsko-ži-valstvo, 18.30 Družinski maga-cin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.10 Profesionalci, 22.00 9.00Jutranjaporočila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Učenec Gerber (film) 12.00 Oče in sin. 12.10 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Zaklad Inkov (film), 16.35 Poppeye, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Dick Turpin. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 prizma, 21.00 Ljubezen na begu (film), 22.30 Francois Truffaut 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV -v šoli, 10.35 Domačija v Spes-sartu (film). 12.15 Prizma, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Ribič iz Lousiana (film), 16.30 Z kamero v naravi (dok. film), 17.00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 SpančekZaSpanček, 18.00 Policijska postaja I, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Beg nekega upokojenca (film), 21.40 Zrcalne slike. Večerni šport Drugi program 17.20 Sto mojstrovin, TV MADŽARSKA Drugi program- 17.15Stoumetnin, 17.30 Kompas, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Kmečki general, 19.30 Čas v sliki, 20.15 75 — letnica Herberta Karajana, 21,50 lOpred 10,22.20 Pot v Emmaus (opera), 9.00 Jutranja poročila, 9.05TV v šoli, 10.30 Beg nekega upokojenca (film), 12.00 Moja najljubša zgodba, 12.15 Kljub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, i 5.00 Štirje dnevi strahu (film), 16.30 Žudeži zemlje, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Prometna oddaja, 17.30 Minikinsi, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer nagibanja (film), 21.40 Simon von Cyrene Drugi program 16.45 Sto mojstrovin, 17.00 Pojmo skupaj, 17.30 Kompas, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Naši možje v Vatikanu, 19.30 Čas v sliki 20.15 Velika priložnost, 21.50 10 pred 10. 22.20 Jour fixe z Wolfgangom Krausom, 23.55 Seks v 100 lekcijah (film) 17.30 18.30 Kompas, 18.00 Vidiki, _______ Kmečki general, 19.30 Cas v sliki. 20.15 Živinozdravnikove zgodbe, 21.10 Šved št. 820120-0177 Sven Svensson, 21.50 10 pred 10, 22.20 Mož v celici smrti (film). TV MADŽARSKA 28. marca — ponedeljek: Ni sporeda TV KOPER 13.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks! 17.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks, 17.30 TVD novice, 17.35TVšola, 18.00 Film — ponovitev;. 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Aurelio Juri, 20.30 Inšpektor Bluey — serijski film, 21.30 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 21.45 Ponedeljkov športni pregled. 22.00 TVD danes, 22.15 Film -ponovitev, Lepotna kirurgija 8.05 in 13.45 Šolska TV. 16.05 Črni trikotnik, sovjetska nadaljevanka. 17.15 Utica. 17.50 Ne le za žene. 18.15 Tisa, spored študia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Offenbachove norčije, 22. del francoske nadaljevanke. 21.50 Glas in nekaj mask, spored Ferenca Beganyija. 21.25 TV dnevnik. — Igra Mlini božji na II. programu. TV KOPER 13.30Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks, 17.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks. 17.30 TVDnovice. 17.35TVšola. 18.00 Mladi policaji — serijski film. 19.00 Obzorja, 19.30 TVD stičišče. 19.45 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Aurelio Juri, 20.30 Nepoštene igre — celovečerni film — igrajo: Fernando Bey, Franco Fabrezi — režija: Maurice Cloche, 22.05 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 22.20 TVD danes, 22.35 Dokumentarna oddaja TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.05 in 13.40 Šolska TV. 10.00 Ponovitve: Delta, Družina Hamr; Cleo Laine show. 16.00 Kratek film. 16.25 Pariški Notre Dame. 17.05 Črni trikotnik. 2. del. 18.15 Ženska četa, dok. film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinski krog. 20.50 Poje Tina Turner. 21.40 Umetnine tedna, 2 L45Velikanoč v Jeruzalemu. L del. 22.25 TVD. 13.30 Odprta meja —oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks, 17.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks, !7.30TVDnovice, 17.35TVšola, 18.00 Film -^ ponovitev, 19.30 TVD stičišče, 1945 Z nami pred kamera ^.oddaja v živo — vodi Aurelio -turi, 20.30 Nogomet: Be'sgrad:. • Jugoslavija—Romunija, 22. 15-Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 22.30 TVD danes, 22.45 Inšpektor Bluek, serijski film 8.30 in 14.00 Šolska TV. 15.55 Črni trikotnik, 3. del nadaljevanke. 17.00 TV borza. 17.10 Studio št. 9.17.45TTT 159.18.30 Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kot razvezan snop, 4. del nadaljevanke po avtorjih Sar-kozi—Nemeskiirthy. 21.00 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih vprašanjih. 21.50 Še vnuki bodo videli. 22.25 TVD. TV KOPER 13.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks, 17.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks, 17.30 TV D novice, 17.35TVšola, 18.00 Sodelavci — serijski film, 19.00 Iz mednarodnega centra Ca’del Liscio v Ravenni, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Aurelio Juri. Lepotna kirurgija, 20.30 Visoki pritisk — glasbena oddaja, 21.30 Obzorja. 22.00 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 1983 STRAN 17 tedenski koledar PETEK, 25. marec — Minka SOBOTA, 26. marec — Evgenija NEDELJA, 27. marec — Rupert PONEDELJEK, 28. marec — Mlada TOREK, 29. marec — Jernej SREDA, 30. marec — Branimir ČETRTEK, 31. marec — Modest prodam Skoda 120 ls naprodaj. Lemerje 49, p. Puconci. M-986 KRAVO, staro šest let, s tretjim teletom brejo devet mesecev, prodam. Renkovci 97, p. Turnišče. M-988 HRASTE ZA POSEK PRODAM. Lončarovci 32, p. Križevci v Prekmurju. M-989 LESENO GARAŽO PRODAM. Telefon 21-871 po 15. uri. M-991 SIMCO 1100, letnik 1975, prodam. Telefon 23-470. M-993 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, bele barve, rabljen štiri mesece, prodam. Marjana Golob, telefon 74-311, interna 26. M-994 ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do 5. februarja 1984, v dobrem stanju, prodam. Vadarci 27, p. Bodonci. M-995 10-COLNE PLUGE PRODAM. Dokležovje 24. M-996 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, uvožen, in čiko stolček prodam. Vrtna 8, stanovanje 43, M. Sobota. M-997 BUČNO OLJE PRODAM. Veče-slavci 99. p. Rogašovci. M-1000 MEŠANI GOZD (50 arov) prodam. Naslov v upravi lista. M-1001 SENO, večjo količino, prodam. Moravci 67, p. Martjanci. M-1002 TRAKTOR STEYR, 28 KS, z vsemi priključki, prodam. Anton Kerec, Cankova 79. M-1003 MLADO KRAVO ali telico, brejo osem mesecev, prodam. Hotiza 130, p. Lendava. M-1004 AMI-8, letnik 1975, neregistriran, vozen, prodam. Jože Koveš, Panonska 113, Beltinci, telefon dopoldne 21-987, popoldne 71-115. M-1005 MOTORNO ŽAGO, skoraj novo, 40 cm, prodam. Karel Rogan, Črnelavci n. h., telefon23-307. M-1006 OPEL REKORD 1700, letnik 1973, karamboliran, prodam. Gederovci 19. M-1007 SEJALNIK ZA KORUZO OLT, 4-redni, in velike pluge LEMIND prodam. Krog 33. M-1009 ZASTEKLENA OKNA z roletami in vrata prodam. Vaneča 37, p. Puconci. M-1010 FORD TAUNUS 12 M, letnik 1967, dobro ohranjen, tehnični pregled in registracija opravljena v marcu 1983, ugodno prodam. Mira Pertoci, Lutverci 60, p. Apače. M-1011 MLADO KRAVO s teletom prodam. Gostilna Stivan, Bodonci. M-1012 AVTO OPEL REKORD 65 (po delih) in AUDI 60 ter motorno kolo JAWA 350 s prikolico, nevozno, prodam. Murski Petrovci 23. M-1013 ŠKODO 110 DE LUX PRODAM. Vaneča 57, p. Puconci. M-1015 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, 15.000 kalorij, prodam. Filovci 159, telefon 76-248. M-1016 ZASTAVO 750 PRODAM — tudi po delih. Telefon 73-451 po 17. uri. M-1019 avtvkleparstrn avtohčarstvo ravmtlna miza-komvra zaščita vazil-vlečna služba VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1— Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega ure- dnika). Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din, polletna 235,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.100,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Dragemu sinu in bratu JOŽETU JAKLINU iz Male Polane 53, ki je na odsluženju vojaškega roka v Derventi, želijo ob minulem osebnem prazniku vse najlepše, veliko dobrih prijateljev v novem okolju in srečno vrnitev med svoje drage— oče, mama, sestra Marija z možem Alojzem, hčerkama Smiljano in Sašo, ter sestra Slava z možem Jožetom in sinom Borisom. Ljubemu sinu in bratu JOŽETU BUDJI iz Puconec, ki je na odsluženju vojaškega roka v Kraljeva, za minuli praznik iskreno čestitajo, želijo izpolnitev življenjskih ciljev, predvsem pa srečno vrnitev v domači kraj — ata, mama in brat Sanji. BRANKU BEZNECU iz Po-znanovec želita ob odhodu na od-služenje vojaškega roka vse najboljše, predvsem pa dobro počutje v novem okolju — prijatelja Feri in Cvetka. OPRAVLJAM VSA ELEKTRO-INŠTALATERSKA DELA KVALITETNO IN PO KONKURENČNI CENI. Cenjenim strankam se priporočam. IVICA KOSTOVIČ elektroinštalaterstvo Veščica 4/C, telefon 23-855 3 in 4-DELNA RABLJENA OKNA, starejši tip, ugodno prodam. Mikloš Kuzmiča 29, M. Sobota. M-1021 BELO REPO PRODAM. Gomilice 2, p. Turnišče. M-1022 PRIKOLICO ZA AVTO UGODNO PRODAM. Miklošičeva 14, Murska Sobota. M-1023 Škropilnico za traktor PRODAM. Mirko Kavčič, Radvenci 31, p. Sp. Ivanjci. M-1024 ZADNJE STEKLO ZA WARTBURG PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1025 ZASTAVO 101, letnik 1978, regi-striranoOd marca 1984, prodam. Konkolič, Mačkovci, telefon 77-025. M-1026 HRASTOVE HLODE PRODAM. Moravci 38, p. Martjanci. M-1027 NOVI BOJLER, 80 1, prodam. /Tišina 38. M-1028 Cenjene stranke obveščam, da bom s 1. aprilom začel Z GRADNJO KAMINOV ZA DIREKTNO CENTRALNO OGREVANJE STANOVANJA in opravljal VSA KERAMIČRSKA IN PEČARSKA DELA Za naročila se priporočam! Martin Gjerek D. Bistrica 5 p. Črenšovci BREJO TELICO PRODAM. Tropovci 64. M-1029 ŠKODO 100 L PRODAM. Cena 25.000 din. Brezovci 43. M-1030 NSU 1200 C - UGODNO PRODAM. Branko Zelko, Tropovci 45, p. Tišina. M-1032 HIŠO V MURSKI SOBOTI (surovo stanje) prodam. Ponudbe na upravo lista. M-1033 TEMNO MODRO MOŠKO ŽAMETNO OBLEKO št. 46, rabljeno enkrat, prodam. Cvetkova 5. M-1035 MLADO KRAVO, brejo, kontrola' A, prodam. Murski Črnci 63, p. Tišina. M-1039 OKNO (80 x 80), prodam. Otova 64, telefon 77-074. M-1040 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI (nad Blagovnico), velikost 45 k v. m, prodam. Naslov v upravi lista. M-1041 TELICO SIMENTALKO, brejo pet mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M-OP SADNA DREVESA — največ pritlične jablane, hruške — raznih ranih in poznih sort na priznanih podlagah, cepljene za spomladansko sajenje nudi: HOLČEVA DREVESNICA pod Grabšinskim bregom pri gasilskem domu, ob avtobusni postaji pod Gomilo, p. Juršinci, Telefon - 790-829. Ob delavnikih vozi avtobus vsako uro, v vseh smereh. M-OP ZASTAVO 101 PRODAM. Mladinska 70,Bakovci. M-1084 SENO—VEČJO KOLIČINO, prodam.Kuštanovci 49. M-1085 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Vidonci 137. M-1086 RENAULT—12 PRODAM. Horvat, Moščanci 57, p. Mačkovci, telefon 77-039. M-1087 TRAKTOR URSUS 35, skoraj nov, prodam. Martin Jurovič, Štrukovec 48. Le-107 MOPED AVTOMATIK 3 M, nov, prodam. Jože Tušek, Dolgovaške gorice 197, p. Lendava. Le-104 STANOVANJSKO HIŠO z vrtom in sadovnjakom v središču Lendave prodam. Informacije: Marija Komloš, Partizanska 20. Le-102 CILINDRE-PUŠE in bate z obročki za traktor URSUS 35, prodam. Ogled po 14. uri: Jože Hozjan, Čentiba 94. Le-99 LADO 1500 SL, letnik 1978, prodam. Vprašati po telefonu 042-89-613 — Kocijan ali ogled v Štrigovi 131 (Belovič) In-114 OBRAČALNIK MARATON ZA BCS PRODAM. Jože Peršak, Ra-doslavci 18, p. Bučkovci. In-116 ŽAGO CIRKULARKO, tudi po delih, prodam. Razlagova 2/A, Ljutomer. In-112 HIŠO in 80 arov zemljišča, primerno za vinograd, dovoz do asfaltne ceste 600 m, v bližini Presike pri Ljutomeru, prodam. Informacije pri Jožetu Koščaku, Robadje št. 64, p. Štrigova. In-117 OBRAČALNIK MARATON ZA BCS PRODAM. Matija Vajs, Stara Nova vas 17, p. Križevci pri Ljutomeru. In-118 DVOBRAZDNI PLUG ZA FERGUSON, 12-colni, prodam. Vučja gomila 137. M-1043 TELICO, kontrola A, brejo osem mesecev, prodam. Krajna 12. M-1044 DVOMANUALNE ORGLE ELKA INTERNATIONAL 2200 P IN LESLIE ELKATONE 615 PSR/200 W, prodam. Marjan Gerenčer, Grajska 13, Murska Sobota. M-1045 ŠOTOR za 4-člansko družino prodam. Naslov v upravi lista. M-1047 VOLKSWAGEN, registriran do julija, prodam. Krog 12. M-1048 KOSO ZA FE 35 PRODAM. Filovci 106, telefon 76-213. M-1049 RENAULT—4 (KATRCA), v dobrem stanju, registriran do 20. marca 1984, ugodno naprodaj. Zlatko, Gregorčičeva 7 (pri mestni bencinski črpalki). M-1050 ŠIVALNI STROJ NECHI, električni štedilnik in okroglo mizo s štirimi stoli za dnevno sobo, prodam. Zdravko Ambruš, Križevci. 73, pri Ljutomeru. M-1052 RENAULT—8 z rezervnimi deli prodam. Gradišče 12, p. Tišina M-1053 KORUZO NA STORŽIH in dvo-brazdni plug IMT, novejši, prodam. Nemčavci 25. M-1054 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Informacije po telefonu 75-577. M-1090 ZIDANI MLIN ZA RUŠENJE V NEDELICI prodamo na licitaciji v nedeljo, 27. marca, ob 14. uri M-1055 TRAKTOR FERGUSON IN NAKLADALEC PEŠCI, skupaj ali posamezno, prodam Hotiza Ložič. M-1056 TRIINPOLSOBNO STANOVANJE V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE PRODAM. Informacije po 19. uri: telefon 21-688. M-1057 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 30. M-IO58 CITROEN GSX PRODAM. Informacije: avtomehanik Topolovec, Cemelavci. M-1059 PARCELO ZA VIKEND, na lepi sončni legi, prodam. Naslov v upravi lista. M-1061 ZASTAVA 750, letnik 1975, generalno obnovljena, v dobrem stanju, registrirana do marca 1984, naprodaj. Moravci 52/C ali telefon 72-255 popoldne. M-1062 FIAT 125 PZ, letnik 1974, BOCH črpalko za mercedes 170 D, ter streho in pokrov za OPEL, letnik 1966, prodam. Baiaško, Lendavska 17/A. M-1064 TELEVIZOR črno-bcli in električni štedilnik prodam. Ferčak, Arh. Novaka 19/1. M-1065 RENAULT-4, letnik 1978, prodam. Kuzmič, Puževci 51, p. Bodonci. M-1066 OTAVO IN SENO, večjo količino, prodam. Janez Dani, Veščica 4, Pri Murski Soboti. M-1067 GARDEROBNO OMARICO, širino 80 cm, prodam. Lendavska 17/A — Baiaško, M-1064 REGAL ZA DNEVNO SOBO in raztegljivi kavč prodam. Bunderla, Stara 1, Murska Sobota, telefon 23-417. M-1068 GRADBENO PARCELO z vso gradbeno dokumentacijo prodam. Informacije po telefonu 22-183. M-1069 LADO 1200 PRODAM. Kuhar, Tišina 46. M-1070 BOROV GOZD, 50 arov(špirovci), prodam za 200.000,00 din. Stanjevci 101. M-1071 KOMPRESOR ZA TRAKTOR STEYR, nov, prodam. Dankovci 21, p. Mačkovci M-1074 PSA NEMŠKEGA OVČARJA, starega eno leto, prodam. Tišina 31/A. M-1075 FERGUSON 165 MULTI POYER PRODAM. Geza Casar, Otovci 71, p. Mačkovci. M-1076 AVTOBUS TAM DEUTZ, 125 KM, v voznem stanju, primeren za čebelarje, prodam. Naslov v upravi lista. M-1075 GASILSKI DOM VSKAKOVC1H (15x5 m) PRODAMO ZA RUŠENJE. INFORMACIJE PRI JAUKU, SKAKOVCI 67. CISTI ARAMON, vino francoske sorte, 200 1, prodam. Ivan Kous, Petanjci 103. M-1077 AVTO ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, prodam. Bakovci, Mladinska 31. M-1079 SENO PRODAM. Križevci 115 v Prekmurju. M-1081 ZAHVALA 9. februarja je po daljši bolezni v 75. letu starosti zavedno odšel od nas dragi Jožef Segeri iz Krašč 55 Iskrena zah vala sorodnikom in sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih, prijatelj in sovaščanom za spremstvo na njegovi zadnji poti, darovane vence in cvet) izrečeno sožalje. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! ŽALUJOČI: DOMAČI IN SOSEDA GEJČKAŠOVA ZAHVALA Nepričakovano, tiho in brez slovesa nas je v 55. le*° starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in tas Gojko Carevic mlekar v pokoju iz M. Sobote kih Iskreno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za pomoč v najtežjih tre?°eI1ce vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali v cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala delovnim kolektivom TMP M. Sobota, internega oddelka P bolnišnice M. Sobota in LB Pomurske banke v Murski Soboti. Posebna zahvala predstavniku KS Park M. Sobota za poslovilne bese Vsem še enkrat — najlepša hvala! M. Sobota. Gornji Milanovac, 11. marca 1983 Žalujoči: VSI NJEGOVI DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB ZGEP ,,POMURSKI TISK" MURSKA SOBOTA, Lendavska 1 oglaša na podlagi sklepa prosta dela in naloge VODJA MEHANIČNE DELAVNICE za nedoločen čas Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogoje , izpolnjevali še naslednje posebne pogoje: _ , — srednja strokovna izobrazba strojne smeri (strojni tehniK) — 3 leta prakse v strojni stroki Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoiev pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: ka Splošno-kadrovska služba ZGEP ,,Pomurski tisk", Mura* Sobota, Lendavska 1. ^a Prijavljeni bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh od ® objave. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. VRTNARIJA GYORFI, MURSKA SOBOTA TELEFON 21-495 (nasproti avtobusne postaje) ODPRTA od 7. do 17. ure V SOBOTO od 7. do 14. ure VELIKA IZBIRA PETUNIJ IN PELAGONIJ ZA OKENSKE POLICE IN BALKONE TER SOBNE RASTLINE. VENCI PO NAROČILU; ARANŽIRAMO ŠOPKE. SE PRIPOROČAMO! CHRYSLER AVENGER, star štiri leta, zelo ugodno prodam. Puževci 43, p. Bodonci. M-I082 JAZZ TROBENTO SIRIUS, novo, prodam. Vlado Mičev, Rakičan, Partizanska 33, M. Sobota. M M)83\ HI-FI ZNAMKE ITT COMPACT z zvočniki prodam. Štefan Olaj, Krog 26, p. M. Sobota. M-1083 a AVTO GSX 1, 2, letnik 1978, 41.000 km, prodam. Telefon 23-359. M-1092 VINOGRAD z leseno zidanico in sadovnjakom v dobrovniških goricah prodamo ali damo v najem. Sončna lega, dovoz z avtomobilom, ugodno za vikend. Možna je tudi razparcelacija za več ponudnikov. Cena ugodna. Car, Dobrovnik 205, telefon 70-422. Le-105 1200 KG SENA PRODAM. Veščica 41, p. Ljutomer. In-120 ROŽENICE OZIROMA TRAME 5 IN 6 METROV dolge, večja količina, in 300 SADIK JELŠE, usodno prodam. Petkovič, V. Polana 48. M-1096 kupim RENAULT 4, dobro ohranjen, kupim. Moravci 71, telefon 72-280= M-1080 TRAKTOR DO 20 KS KUPIM. Ignac Bombek, Spuhlja 112,62250 Ptuj, telefon 062-772-761. M-I088 sobe OPREMLJENO SOBO s nim vhodom oddam dekl slov v upravi lista. zaposlitve VARSTVO za 2,5 leti starod«"1" 'n 8 mesecev starega fantka vBd dnčih iščemo. Pismene ponudb pošljite na naslov: Gomboc, Gan‘ čani 38, p. Beltinci. M-999 VARSTVO ZA 5 let staregaotro-*a iščem. Informacije: Kidrič^3 73 M -1005 razno PEKARNO V MURSKI SOBV--ali okolici vzamem v najem- ** slov v upravi lista. M-992 PREKLIC! Preklicujem veljavnost ga spričevala za 8. razred, 051 na, šolsko leto 1963/1964. Luk”* Kocet, Petanjci 79/A, P- T1*""" M-1008 7aVrtov« ZEMLJIŠČE, primerno » y (pri čistilni napravi), od jojO jem. Naslov v upravi lista-STAREJŠE GOVEJE ,N?ptaci-SKE HLEVE, potrebne 33 # je, primerne tudi za obr dobo 15 let, oddam v jjuto-Šonaja, Babinci štev. 18- P-mer. In-105 „coORC^ VINOGRAD V ŠEŠERKO ODDAM V NAJEM- -UGODNO, vprašati: uy ? Sobota, telefon 21-495--SLOVENEC, star 37 let, "t|olaso Nemčiji, želi spoznati žensko, staro od 30-35 le. ? ji-sto in dobrosrčno, za s vljenje. Poroka možna ta . njepiS dogovoru. Slika in /JLesent^ zaželjena. Samo resne m Esia, lahko dobijo naslov v up M-1089 ~„aNJE, 5’ DVOSOBNO STANOVA kv. metrov, v končni faz'. sian ste našega dragega Viktorja spremljali na njegovi zadnji poti, Pa zahvala zd mU -?roval' vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. ravnikoma dr. Preglu in dr. Djarmadiju ter družini Rogač iz Serdice. Vsem še enkrat — najlepša zahvala! žalujoči; mama, brat z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani smrti ljubega moža, očeta, dedka, tasta in svaka Evgena Kuzmiča trgovca v pokoju iz Apač * se iskren S° ^gega^c’'1^6™0 vsem sorodnikom, sosedom._prijateljem, znancem in vsem, ki Pokojnika v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. ^rčna hvala tudi vsem govornikom, duhovniku, godbi in pevkam. Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga ohranite v lepem spominu! ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mamice in žene Cvetke Cizej poslovodkinje iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v času njene težke bolezni stali ob strani, ji lajšali bolečine in tolažili. Iskrena hvala za darovane vence, rože in vsem, ki ste jo pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti. Hčerka Andreja in mož Miro Če bi solza mrtvega zbudila, ne bi tebe dragi mož zdaj črna zemlja krila V SPOMIN 27. marca mineva najbridkejše leto; odkar meje zapustil dragi mož Franc Zver iz Ižakovec Ne solze ne čas ne ublažijo bolečine ob krutem spoznanju, da te ne bo nikoli več med nami. Odšel si tja. kjer ni trpljenja in ne bolečin. Tvoja smrt je pustila v mojem srcu veliko praznino in globoko rano. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu, V tihi žalosti žena Hedvika A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan sblzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse. ves jok zaman. OSMRTNICA V 42. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi.sin, brat, stric in oče Edi Recek s Plitvičkega vrha Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Žalujoči: mama Viktorija, hčerka Anita, brata Jože in Drago, sestre Milica s sinom Dušanom ter Marica in Gizela z družinama K lihem grobu mirno spiš, v naših srcih pa živiš. V SPOMIN 22. marca 1983 seje izteklo leto neizmerne žalosti in bolečine, odkar je nemila smrt tako nepričakovano in brez slovesa iztrgala izmed nas ljubljenega moža, atka in dedka Ernesta Markača mizarskega mojstra iz Zg. Ščavnice Ljubi mož in očka zelo te pogrešamo. Življenje brez tebe je težko, žalostno in prazno. Naš dom. za katerega si se toliko žrtvoval, je izropan največjega bogastva in sreče ter bo ostal odet v tiho žalost do konca naših dni. V srcih tvojih najdražjih, ki smo te imeli radi, živiš.in boš živel, dokler bomo živeli mi. VSI TVOJI Oh kolike duha zaklade s teboj je temni grob požrl, načrte tvoje, naše nade, udarec smrti vse je strl. (S. Gregorčič) ZAHVALA Sredi dela in snovanj nas je 4. marca 1983 v 48. letu starosti nepričakovano zapustil Stefan Tratnjek iz Bakovec Ob tej priliki se najlepše zahvaljujemo sodelavcem DO IM P Panonija iz M. Sobote za darovano pomoč in izkazano globoko spoštovanje do pokojnika. Iskrena hvala g. župniku za presunljive besede slovesa in pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete, bakovski godbi na pihala pa za odigrane žalostinke. Zahvaljujemo se tudi predstavnikoma IMP Panonije in KS Bakovci za poslovilne besede ob odortem grobu, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, dragega pokojnika pa v tako velikem številu pospremili k zadnjemu . počitku. Vsem še enkrat — iskrena hvala! VSI NJEGOVI STRAN 19 BOB v besedi in sliki iz naših krajev „Ptičje” društvo tudi v Soboti V nedeljo dopoldne so se v Murski Soboti na ustanovnem občnem zboru sestali ljubitelji in gojitelji sobnih in zunanjih ptic. Po poročilu iniciativnega odbora, ki si je prizadeval, da bi našel skupni jezik z beltinskim društvom Slavček glede izmeničnih sestankov v obeh krajih, a do njega ni prišlo, je padla dokončna odločitev o ustanovitvi podobnega društva v Murski Soboti. Na občnem zboru so najprej Vsak hip bodo spet tukaj... štorklje namreč. sprejeli predlog pravilnika novega društva za varstvo in vzgojo ptic, v katerega je trenutno vključenih že 23 članov. Izvolili so tudi 7-članski upravni odbor in za- njegovega predsednika Karla Gjergeka iz Polane, zaposlenega v murskosoboškem Agromerkurju, ter 3-članski nadzorni odbor. Ob tej priložnosti so na ustanovnem občnem zboru društva za varstvo in vzgojo ptic razpravljali tudi o programu dela za letošnje leto. Navzoči so ga soglasno potrdili in poudarili, da mora njihova osnovna skrb veljati zunanjim pticam, zlasti še varstvu redkih vrst. V ta namen so se zavzeli za izdelavo valilnic in krmilnic, nakup hrane za zunanje ptice, glede zagotavljanja materiala pa pričakujejo pomoč gozdnega gospodarstva. Člani društva bodo organizirali razne razstave ptic v Murski Soboti in njeni okolici, pri čemer si veliko obetajo tudi od povezovanja s šolami. Prav pritegovanju mladih v svoje vrste bodo namenili posebno pozornost. Načrtujejo tudi sodelovanje s podobnima društvoma v Beltincih in Lendavi, posebej glede dogovarjanja o skupnem prevozu ptic na številne razstave in tekmovanja. Povedali so, da bodo člani društva letos izdelali že blizu sto razstavnih kletk. Ob koncu občnega zbora pa so sklenili, da bo nova članarina 200 dinarjev veljala šele drugo leto, dotlej pa zbirajo prostovoljne prispevke. Milan Jerše Srečanje ostarelih A' vaškem domu v Odrancih se je na srečanju z ostarelimi v sredo zbralo 69 starčkov iz te najštevilčnejše pomurske vasi v lendavski občini. Učenci so jim ob tej priliki pripravili bogat kulturni program, sledila pa mu je tudi pogostitev. bb Še malo in ... vsa narava bo spet ozelenela. Popki na drevesih že vsrkavajo sončne z kmalu se bodo razvili v liste, cvetove ... Tako je ne le v okolici Martinja na Goričkem, $ nastal naš posnetek, temveč vsepovsod pri nas. F°t0‘ NAGRADE GORDANE BONETTI Na trodnevnem srečanju so se pretekli teden v Radencih zbrale najboljše in najbolj priljubljene televizijske napovedovalke iz vseh osmih jugoslovanskih študijev in na sklepni prireditvi v soboto zvečer v hotelu Radin prejele plakete imenovane po prezgodaj umrli napovedovalki Gordani Bonetti. Gostitelj srečanja je bila Radenska, nagrade Gordane Bonetti pa na osnovi rezultatov glasovanja bralk vsako leto razpisuje Praktična žena. Nagrado Gordane Bonetti so letos prejele: Danka Novakovič, Sanja Danic, Branka Stanovska. Radojka Lačevič, Snežana Petrovič, Dušica . Kustanovič, Ksenija Urličič in iz ljubljanskega studia Metka Centrih-Vogelnik. bb Višje denarne pomoči in preživnine Na petkovi skupščini občinske skupnosti ?°c*prejeli skrbstva v Murski Soboti so delegati obravnavah irlatekoč£ poslovno in finančno poročilo Za preteklo ter program ja24 leto: V njem se bo z aprilom znižala prispevna s dejavnost, zvišale pa se bodo denarne pomoči m P [a4.65$ Stalna denarna pomoč kot edini vir preživlj anja bo zna dinarjev na upravičenca, mesečna dopolnilna potno P vprečju 2.325 dinarjev. . :zračunu Preživnine se bodo zvišale za 28 odstotkov, pn paje valorizacijskega količnika, ki je enoten za vso Sloven J bila izbrana sredina med dvigom življenskih strosko vprečnih mesečnih osebnih dohodkov v minulem Im • Orientacijsko tekmovanje „Vidonci 83” Minulo sredo je mladinski odsek pri planinskem društvu »Matica« v Murski Soboti razposlal vabila za letošnje slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje 1. področja »VIDONCI 83«, ki bo 16. aprila 1983 v Vidoncih na Goričkem. Tekmovanje bo organizirano v skladu s pravilnikom za slovenska planinska orientacijska tekmovanja pri PZS za pionirke in pionirje, mladinke in mladince ter članice in člane, ki so člani planinskih društev v okviru meddruštvenih odborov na območju Koroške, Štajerske, Maribora in Pomurja. Tekmovalne ekipe, ki so tričlanske, se po doseženem rezultatu točkuje za slovensko orientacijsko ligo. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem, ki je namenjeno letošnjim jubilejem: 90-letnici ustanovitve slovenske planinske organizacije, 40-letnici bitke na Neretvi in Sutjeski, 40-letnici II. zasedanja AVNOJ in 35-letnici odločnega »NE« Stalinu in vsem dogmatskim silam, v svetu, je prevzela občinska konferenca ZSMS Murska Sobota. C rganizator bo poleg planinskih društev povabil na tekmovanje, ki je tokrat v naši regiji, tudi ekipe z osnovnih in srednjih šol. J Filip MATKO GORE V BESEDI, SLIKI IN GLASBI s: Nov predlog . namesto podpisa Delegati zbora izvajalcev in zbora uporabnikov občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota na svoji 6. seji minuli četrtek v murskosoboškem gasilskem domu niso sprejeli sklepa o podpisu družbenega dogovora o organizirani preskrbi osnovnih in srednjih šol z učbeniki v SR Sloveniji. Namesto podpisa so predlagali vsebinsko preoblikovanje dogovora, in sicer tako, da se ob tem spremeni tudi sedaj veljavni družbeni dogovor o načinu zbiranja ter razdeljevanja sredstev za štipendiranje. Kajti zbrana sredstva štipendijskega sklada bi zadoščala za kritje regresiranja učbenikov, ki bi jih srednješolci lahko ob začetku šolskega leta prejeli v šoli zastonj, za zagotovitev toplega obroka hrane v šoli, za zagotovitev plačila prevozov vozačev, kakor tudi za pokritje stroškov za bivanje v domovih učencev. Trenutno pa se ta sredstva stekajo učencem v zasebni žep in velikokrat sploh ne gredo za pokritje tistih stroškov, za katere je štipendija namenjena. Mladi planinci, ki na murskosoboškem srednješolskem centru TPU delujejo v okviru planinskega društva »Matica« iz Murske Sobote kot samostojna planinska skupina »TRO-MEJNIK«, so v počastitev letošnje 90-letnice ustanovitve slovenske planinske organizacije pripravili v času ur namenjenih interesnim dejavnostim (vsako sredo) predavanje o zgodovini PZS, ki je bilo popestreno z barvnimi diapozitivi ob spremljavi glasbe s kasetofona. Pri tem je bila predvajana kaseta »200 let Triglava«, ki govori o vzponih na našega očaka ter ob tem predstavi tudi slovensko planinsko glasbeno ustvarjalnost. Minulo sredo pa je bila pripravljena tudi razstava fotografij o delu mladih planincev na tem vzgojnoizobraževalnem zavodu. Besedilo in slika: Filip MATKO Narodnosti — most povezovanja Zadnjič smo na kratko zapisali o prvem delu knj s VENSKO PORABJE, to je o literarnem prispevku .Francka Mukiča z naslovom Poteptani češnjevi cvet£ij/t pa prelistajmo še drugi del knjige, v katerem MAK gjite* ZAR-MUKIČ podaja zemljepisno podobo in upravn0^^ sjjkO Porabja, zgodovino te pokrajine, gospodarsko in kult ter piše o znamenitih Porabcih ter porabskih šegah. v Gledališka premiera / učencev Jutri, v petek, 25. marca bo Murski Soboti gledališka premiera gojencev doma učencev Štefan Kovač. Hodi de bodi je naslov dela, ki ga je režirala vzgojiteljica in gledališka ljubiteljica Erika H ribe r-šek, predstava pa bo ob 17. uri v grajski dvorani, bb Tako lahko bralec najprej med drugim zve, kako veliko je Porabje (94 km2), katere vasi so tam (Gornji Senik, Dolnji Senik Sakalovci, Slovenska ves, Števanovci, An-dovci. Virica-Ritkarovci) in koliko pripadnikov slovenske narodnosti je po uradni statistiki iz leta 1930 živelo v posameznem kraju. Od skupnega števila 4739 ljudi je bilo 4239 Slovencev, in to največ po številu na Gornjem Seniku — od 1489 jih je bilo samb 9 druge narodnosti; v Ritka-rovcih (tedaj še samostojna vas) in Andovcih pa so vsi izjasnili za Slovence. Škoda, da niso prikazani tudi podatki iz novejših popisov prebivalstva na Madžarškem. V poglavjup zgodovinskem razvoju Porabja pa med drugim lahko beremo: »Ozemlje današnjega Porabja je bilo pred 12. stoletjem neobljudeno, močvirnato in poraščeno z gozdom. Naselitev Slovencev v tem obmejnem pasu Ogrske je povezana z ustanovitvijo cistercijanskega samostana v Monoštru, ki ga Slovenci tako imenujejo po latinski besedi monasterium (samostan). — Cisterijanci so za obdelovanje svoje posesti potrebovali delovno silo. To so bili Slovenci, doseljeni delno iz ostalega Prekmurja, delno pa s tedaj avstrijske Štajerske ...« Kljub večkratnim poskusom madžarizacije prebivalcev v tem predelu, kakor tudi sploh v Prekmurju, slovenskega jezika, prekmurskega narečja, niso mogli izkoreniniti. Po podpisu trianonske pogodbe med antantnimi zavezniki in ? Parizu leta 19,9\ Lgosrf določili mejo med J in Madžarsko na -ur0, J1 med reko Rabo 10 W bila enotnost Slo^ se je jine razbita in za ,„bia. , čena zgodovina P° . aIpa »Med obema vojaaf3 Madžarskem ni bi 5nostn*. kakšni zaščiti skupnosti.« Po ,i- vojni so se stYa^hjasn0 L bolje, vendar je 0 irapja "v hajalo tudi do rodnostnih PraV1 ie soc! « kongres Madžars* je|e stične delavske st j, pe 1968 ugotovil, dajL: slovj ški, južnoslovanski flaše a in romunski dela ^pai movine madžarskim na 0 < enakopravni člav be. socialistično $e "Spi Od takrat napteJ. • {,olj^ ja mnogo čem J3** džafsji0 5e odnosi med Jugoslavijo in vej širile ter poglablja dvema sosedom ’ZoSti (r pripadniki i" obeh straneh ^LvadJ3 vljajo most p°v prijateljstva. vakcii’ varčevafl’ z eneffl*^ Najboljši mladi Šalovčarji Člani osnovne organizacije zveze socialistične mladine v Andrejcih so ob koncu tedna na zadovoljstvo številnega občinstva v vaško-gasilskem domu organizirali občinska tekmovanje »Mladi in kmetijstvo«. Pomerilo se je pet ekip iz murskosoboške občine, ki so prikazale kar precej znanja. Prvo mesto so osvojili člani aktiva mladih kmetovalcev iz Ša-lovec, ki so zbrali 27 točk in pridobili pravico sodelovanja na regijskem tekmovanju »Mladi in kmetijstvo« v Dobrovniku. točko manj (26) so imeli predstavniki aktiva mladih kmetovalcev iz Tešanovec, zatem pa sledijo člani osnovnih organizacij zveze socialistične mladine iz Andrejec z 22 točkami in iz Križevec s 17 točkami, peti pa so bili člani aktiva mladih kmetovalcev iz Mlajti-necz 12 točkami. Na uspeli prireditvi so za pester kulturni program poskrbeli člani gledališča MI iz Murske Sobote. M. J.