Številka 33.
n. leto.
ksc
Pavlatn! Iranko v drSavl SNS.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1920.
m
j
- I' »
.--- Cijena u prodaji 1 K 50 HI,
Nas Glas izlazi n tjedan svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K 72*— Polugodišnja ... *>;§.• ... S®’— Četvrtgodišnja ... T • . .	• 18*—
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjenika.
■ H;ena y npo^ajn 1 K 50 $m. =sm* Hara F.iac EB.iaaH cc^mhvho CBanor vernpnta.
roAmnB.a npeTH.wra ...... K 72
IIo.’ijrroA’ nnn>a	„36
HeTBprro^Hiini.a .	.	^	. i »18
3a BBoseucTBo ^o.a.aTH nomrapanj. Orjnca no Tapmfra.
Uredništvo: Ljubljana. Rimaka cesta 5tev. 20/IL Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži mamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je poSiljati samo uredntStvn v Ljubljani. Hrvatske m srbske dopise je poSiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošlje po nakaznici oziroma položnici le ▼ Ljubljano, Vodnikov trg SL 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
* (Zagreb):
Država
i javni namještenik.
Jedan ođ temelinih aksioma socijalne noHtrke glasi: radna soosobnost uvećava se u upravnom razmjeru sa povišivanjem naplate: rad ie naioroduktivniii ondje, edie su plaće naiviše. —1 Žalostno le i prčkamo. cfci smo bezutiešnim položalem naših lavnih hamieštenika prisilieni. ovako očevidnu i ieduostavru istinu tumačiti onim krugovima, od kojih bi se moglo zahtijevati ne samo potrebnu mjeru znanca. nego i mrvu geniialnosti. No oni kao da ne pamte ni aksiome državne politike, koii ne govore o činovništvu kao o teretu države, nego kao o neophodnoj nuždi, koja se naplaćuje iz samog dobitka što ga unosi obavljeni rad.
Računa se. da pretežna polovica državne djelatnosti otpada na nbiranie poreza. na upisivanie i kontroliranie raznih vrela, iz kojih se crpe državni prihodi, te na sprečavanje i kažnjavanje prevaraiza-tniivania imovine na štetu države. Ostali dio kompliciranog državnog aparata otpada na čuvanie reda. uzdržavanje sudstva, nastave i volske. Na čilu bi dakle izravnu korist bio činovnik, ako ne na korist države?
On ie to. mediutim. n mmom opsegu samo onda. kad ie dobro plaćen za svoj rad. što uiedno služi dokazom, da se državna i socijalna oolitika nikada nesmiie mediusobiTO pobijati. Radenik. koti bude nnao više udiela u dobitku države, više će i raditi: činovnik, kolega će dovoljna pla-oa lišiti naiponizumčih briga i straha pred inateriiainom katastrofom, osietit će ljubav za državu, kola mu obezbtieđmtc opstanak. te će gledati, da svof rad svrsi shodno u redno stavi i ubrza. Jer visoka Plaća ne znači samo ukinuće bijede, ona znnči i ponos, energiiu. volju za rad. samo-PotiziJanje i spremu..
Da ic tome tako može nas uvjeriti zarazna klonulost duhova u činovničkim redovima diliem naše zemlje, čovjek niie stroi. koii rnože obaviti stanoviti dio posla, dalle više ništa Fizička snaga nije u niega bog znaj kakova, ali pokretač niegove die-| a‘nos ti i niie mišica nego duh. On. alko boce. može desetoroslruko više nego ako btora. Ludo je, dakle, tražiti silom ono, što sc slobodom mnogo laglie postizava, 'a što
čini vlada? Ona činovnika danas i politički i gospodarski orienietava.
Ništa ni ie tako gorko, kao raditi samo zato. da se zasluži ono naipotrebniie za samouzdržanie. Jer svatko ima pravo na malo bezbrižne dokolice, u koioi se mogu razvijati niegove lične sposobnosti i darovitost. Dvostruko pravo ima na to onai. koiemu nrijeti opasnost, da mu ood želiez-nim maljem monotonog uredskog rada za libe sve niegove bolic duševne sposobnosti. Svako bi državno vodstvo moralo imati toliko ooč'tania prema liudskom dostojanstvu, da iz rada slobodnih muževa ne učini rad robova, od kojih ljudsko društvo nema više nikakove koristi. Ideal starih, apsolutističkih državnika bio je taj, da činovnik ima raditi samo ovo. što mu se zapovijeda; kad nesna nikakove zapovijedi. nema ni posla. — Ideal demokratske ere smjera znanstveno i metodički osposobljenom činovniku dati unutarnju slobodu i zadaće, za koje se on mora sav založiti. To je bez sumnje daleko dostojniji cilj od prvotnog kadaverskog posluha, no svatko znade, da su svi viši ciljevi luksus. dok nisu namjereni zahtjevi že-ludca. Jer samo u sredjenim okolnostima može um podupirati ruku.
Javni namieštenik sledi danas u uredu rasiianih misli. On nema čestita odSiela. nema dobre obuće, nema ciielog rubila, nema zdravog stana, nema dovoljno hrane, nema više novaca, ni stališkog ugleda. Nile niemu rad zazoran. ali mu ie zazomo to. što vidi. da mu tai rad ne donosi nikakav rezultat Radi iz dana u dan. radi i kuburi, ali na zadniega n miesecu nema ništa od svega toga. Čini mu se. kao da se nalazi u nekomu bezizlaznom prostoru, u kojega je nagrumila voda i ta voda dnevice raste, on iu bez prestanka izbacuje nad ogradu, samo da mu ne predle preko grla. Ni ie čudo. da u ovakovhn prilikama sve niegove sposobnosti zataiuiu i da on polako postale tvrd i opak. On ne samo. da ne može uložiti sve svote sile u službeni rad. ier mora trčkarati s leđnog kraia grada na drugi, da štogod jeftinije dobije, jer mora kod kuće nadomiestiti i služavku i drvoci-iepn. već on to više i ne će. Država ga sili, da svoiu djecu, ženu l rodbinu šalie na za-radbu i urede kako bi se mogli sami prehraniti. ier ili on više ne može uzdržavati. Država ga sili na pasivno rezistenciju, jer mu naplata za nrekorađne satove pruža tako potrebno pokriće neophodnih troškova. To naravski nije državna ekonomija,
nego rasioavanie narodne snage, ali može K se tu govoriti o nemoralu činovnika?, Nije li nemoralno od države, da svoie na-mieštenike pušta tako reći pola mjeseca bez sredstava za život?
Skladno sa postojećim prilikama razvija sa i javno mnijenje. Čuvstvo neodgovornosti ie u državi, koioi su mierodavnđ ličnosti ljudi visokog morala neštougodila ali se sasvim gubi u državi, gdie čitav« lavno mnilenie upire prstom na nemoral ovog ili onog ministra, gdie se činovnil^ mora skrivati ured svoiom vlastitom sav^1 ieščti. ako hoće naloge odozgo ttvtek zdušno izvršiti.
A narod se polako priučava na Kroničnu nesposobnost i koruocilu vlade, do* čtnie sumniati. dali u državno! upravi uopće ioš ima poštenih ljudi i smatra svakoga za benu. koii se u danoi zgodi ustručava poboljšati svoj položaj. Tako se ruše trađiciie časti i noštenia. Kreposti, kotet nitko ne ciieni. rrestaiu biti kreposti. Drugo ie Ditn.uie kuda to vodi? Jer stablo sa suši od korijena, a država se ruši u donjim slojevima.	<
Činovništvo ie od uviek bilo ugled države: ono ie uz lične žrtve visoko dizalo čast svoie zemlie. I! duši svakog činovnika čvrsto ie ukorijenjena želia. da za svoj rad steče priznanje, počitanje, uđiv-itenie drugih. To ie leđna dragocijema sila. kolu razumno državno vodstvo može iskoristiti na opće dobro, dok će ju loše vodstvo svoirai nehajem pretvoriti u drugu, materijalnu sebičnost. Siromaštvo sažišc poput paklenog kamena sve pojmove o moralu i časti. Siromah može iz fhibavi prema svojima najmilijima, koji stradaju, iz ljubavi prema majci. ženi. djetetu, učiniti nešto neprava ili čak nepoštena. Gladan čovjek može gledajući tudju, lako zasluženu raskoš moralno zahiriti, naročito u onom slučaju, kada se je, ulažući i svoje duševne sposobnosti u borbu za opstanak, moralno posvema iscrpio. Takva nepravda ne soriiečava. mediutim. samo socijalni razvoi. neco ugrožava i sam oostanak države. Jer iz povijesti vidimo, da su opstale i procvale samo one države, koje su našle u borbi prema vani teki umitamii oslon u svom gradlanstvu. A naše se grad-ianstvo sastoji pretežno iz činovništva. u svijetu se patoo kao poslijedica dugotrajnog rata javlja orijaška sodjaina revolu-' čija.
Politika se. kažu. sastoji ^pronalasku sređnieg mite imeefta pravednosti i siabo-
sti za svc.'j lične i stranačke cilleve .Ne znamo, vrijedi li to i za nas. ier u našoi nolitici prevladava ono dekorativno, paradno. natiecanie n liiepim govorima umie-sto viežbe u iavnim poslovima. Trebalo bi sasvim tim smoči toliko pravednosti, da se dlana obećanja činovništvu iednom i ispune. Ništa ne steže srce toliko, kao odsrod-iena i nanovo odeodiena nada na olakšicu. Zahtiev ie tai n svakom pogledu opravdan i plodonosan. Jer sve. ako se i nadle. naročito medin onim naivišima, pogdiekoti manie skrupulozan — u glavnome le naše činovmštvo ioš i danas, uza sve zlo — valjana Pojedinci ne odlučmu. Poznato je. da botovna sposobnost iedne voiske može biti naskroz različna od srčanosti ili kn-kavstme nekolicine voinika.
Pomogne li se javnom namješteniku, pomoči će se državi i društvu. Rad bi dobio novjh sila. aparat državne uprave mogao M se uiednostručiti. a mnogi bi se ta-lenat obratio višim ciljevima. Loše plaćeni radnik njgđie u svlietu mnogo ne radi. jer gladna sloboda nfte sama no sebi nikakva pokretna energija. A vlade nebi nikad smiele nroiDustiti priliku, da se učine obljubljenima kod činovništva. naročito ne onda. kad bi ispunjenjem svale dužnost! mogle raso lani trti snažniji zanos i potenciranu djelatnost
K/AENOŠT:
Uslužbenstvo m strankarstvo.
Številka 31. »Našega Glasu« prinaša članek: *Na boi za našo pravdo 1« Z vsebino tega članka se mora vsak razsoden in trezno misleč javni nameščenec popolnoma strinjaj«. Večina javnih nastavljen-eev ni hi ne more biti zadovoljna z nobeno politično stranko. V poštev prihajata tu seveda v prvi vrsti J. D. S. in S. L. S. kot natetarelši stranki. Tema dvema strankama so pripadah, oziroma pripadajo skoro vsi javni nameščenci: večina J. D. S.. manjšina pa S. L. S. In kai sta storiH ti stranki za nas? Obljub fe bilo dovoli, dejani — nič!
Osobito S. L. S. nas ie vedno zaničevala. prezirala in zapostavljala, k ter je le mogla in znala. Celo sedaj, ko živimo kot svobodni državliani v svobodni Jugoslaviji in v času. ko te ta stranka na krmilu, nam hoče vzeti pasivno volilno pravico. Id se nam v bivši mačehi Avstriji ni kratila. Zada« nam hoče zadnio. smrtno klofuto. Nikdar tega ne pozabimo, kakor tudi nismo pozabili izreka bivšega kolovodie S. L. S. dr. Šušteršiča, da uradnik samo žre in žre.
Od prevrata sem smo imeli že nešteto shodov m zbouovani. vendar nisem videl razim enkrat v »Mestnem domu«, nobenega narodnega poslanca, ali drugega vplivnega možu katerekoli stranke več na vseh naših skupščinah. Nc zdi sc iim vredno do-setit shodov, kjer na tisoče javnih nameščencev javno toži o svoti bedi. Naše gor-jć iim fe deveta briga.
Preteklost in izkušnje nas uče. da ttSrez prave in močne organizacije ne oora-vbno ničesar bistvenega v korist svojemu bednemu položaju. K talci organizaciji na je vsekakor potrebna tudi politična moč, to te samostojna stranka. To bi se dalo doseči edino s tem da se združimo vsi lavni in privatni nameščenci brez razlike v moč-
no politično enoto in si ustanovimo samostojno stranko splošnih nameščencev. Vsak organiziranem bodisi tavnih aU privatnih organizacij, nai bi pripadal tel stran* ki. Seveda bi potem moral da« vsak po-edinec dosedanii stranki slovo In obliubi« novi stranki zvestobo in disciplino. V tem slučaiu bi gotovo ne bil efekt smešen za stranko nameščencev, pač oa M bil smešen in žalosten za vse druge stranke, katere so nas doscdt\i vodile za nos. Tudi samostojna Kmečka stranka se ie ustanovila na sličen način in pokazala drugim strankam hrbet, dasiravno imamo lavni in zasebni uslužbenci veliko več vzroka si ustanoviti lastno stranko, kot kmetje.
Uverien sem. da bi večina organiziranih nameščencev, pa tudi neorganizirana pristopali svoH stranki. Dvomim, da bi kdo se uoal v lastno skledo pljuvati. Izostalo bi le nekai pristašev, katerim nudite nlih stranke posebne udobnosti, a boi!e za nas. če ostanete taki elementi tam. kter so. Korist noedincem mora bi« pri nas izključena. Uvideti mora vsakdo, da }e ne-ob hodno in nuino potrebno, da ima tudi uslužbenstvo v obč. svetu in parlamentu svoie lastne zastopnike. Možle drugih slo-iev in stanov, ki pripadate raznim strankam, nočejo zastopa« in ne bodo nikdar zastopali naših interesov.
V slučaiu ustanovitve lastne stranke bi imelo uslužbenstvo velikansko moč in vpliv. Pomisliti moramo, da bi štela naša stianka na tisoče in tisoče pripadnikov. Javni m privatni uradniki vseh resorov, profesor«, učitelji, nižje uslužbenstvo vseh vrst. sluge, varnostna in finančna straža, uookoiend Itd. itd., bi bili armada, ki bi se ne dala prezirati in zaničevati. Z nte bi se ne dalo pometati kot doslei. Izkušenih, delavnih in. zmožnih mož imamo dovoli v svoiih vrstah, ki bi nas vodili. To nam oričaio naše ugledne organizacije. Ti možic niso imeli do sedai voliva m niso mogli skorai ničesar doseči
Organizaciia ne sme poznati nobene politične stranke, če hoče v resnici delovati v prid vseh svojih članov, ravnotako ne posamezni organiziranec, če hoče. da ho organizaciia dobro uspevala. Tudi vojaki ne smete pozna« strankarstva. In za-kai? Zato. da ostane armada, složna, močna. disciplinirana in nepremagljiva. To le na le iedai rroeoče. če so vsi ene misM In enega duha. Če se v organizacijo zanese strankarstvo, te bolte, da organizacije sploh ni. Kar stori liberalec, to podere klerikalec. aK socilalni demokrat, ali oa nasprotno. Posamezni pripadniki strank odobravate predloge in delanja svotih so-mišlienikov. pa če so « predlogi in deJanla »tudi v škodo organizaciji, samo da »zmaga« niih stranka. Prične se strankarsko sovraštvo, gonia m kltubovanie. Organizacija ie razbita in ž nio vsi dobro misleči načrti dotičnoga stanu. To se vidi v vseh občinskih zastooih. skupščinah, v parlamentu in povsod, kter cvete strankarstvo. Kriza na krizo se ponavfla v Beogradu, vlada ne more ne nanrel ne nazal. Medtem ko mlada država notrebule mirnega m resnega dela. se fanatični, strankarski ministri prepirate in štrajkate. Država trpi velikansko škodo, trpi tudi na ugledu v korist našim sovražnikom. Pa kal vse to briga ministre! Da ostane le niih stranka na krmilu, oa če gre potem _ tudi vse k vragu. Če bi « možic res liubili svol narod in svote domovino boli kot svote stranko, bi se morali že davno združiti in zediniti:
pustiti bi morali strankarske prepire in se posvetiti z vsemi močmi složno edinole nrocvitu m napredku države in narode. Id zaman čakate od niih rešitve.
Nobeden uslužbenec ne srae pripadati nobeni politični stranki. Strankarski urad« nik mora pospeševati korupeno. protekcijo in koritarstvo. drugače te ntegov obstol nemogoč. Tak uradnik oa te ne le škodi M v Javnosti, še boli državi sami in nie ugledu, če se odločimo za bodisi katerokoli danes obstolečo stranko, si ne moremo biti svesti svolega obstanka. Vlade se premi« nialo kakor dan in noč. Danes te postavi ta stranka h koritu, iutri oa te vrže že druga stranka ood iasli. to se otavi M cesto in znova moraš začeti svote karijera Ali oa moraš soreminlati syote politično »preoričanie«, kakor ti ga diktirate. Uslužbenstvo dobro vd, da nima od nobene stranke ničesar pričakovati. Od prevrata oa do danes, so bile več aH mani že vse stranke na krmilu, toda za Javnega nameščenca se ni storilo še prav ničesar.
Vlada mimo gleda, da- celo oodoi« strankarske gonje. Dobro oač vć, da se II ni bati nobene organizacije, pa nai si bo še tako mogočna, dokler tiči v nlei še iskrica strankarske strasti in zavisti. Nesoglasje med narodom in stanovi ie želia me* rodainih faktoriev. ker ie na ta način vse* ka moč. torej tudi vsak naoredek izključen. Kier ni soglasia tam ie aazadniaštva smženlstvo. — orooad.
Nova doba ie napočila za svetovno zgodovino. Stole tla stara mogočna cesarstva so se porušila, ker se niso hotela ukloniti novodobnemu mišlieniu in pravičnim zahtevam narodov. Tudi vseh današnjih strank bo enkrat konec. Vsaka zastarela stvar pade v koš.
To ie mole mnenje glede samostojne stranke uslužbenstva in mislim, da drugega izhoda nimamo. Če bi pa, kakor se domneva. večina Javnih in zasebnih nameščencev tudi zanaprel ostala zvesta svojemu dosedanjemu političnem« program« in svoii dosedanii politični stranki, potem oa bo moralo ostati vse. kot le bilo do sedai. Vsaka nadallna tozadevna polemfka te nepotrebna —■ in vsak drug poteku* ncizvršliiv.
Osrednja zveza in Savez nai odtočita!
Od. ured. Tudi to mnenje priobčujemo, dasi smo že v poslednii številki naglašali. da Je do našem mnenju samostojna stranka lav. in orivat uslužbencev težko izvedljiva. Za ustanovitev stranke ie treba predvsem denarja, velikega fonda, ki vzdržuje pisarno, plačnic uradnike. iždaJa močno glanilo ter Pokriva ogromne troške agitacije in organizacije. Nervus rerum te d£par. ki ie še vedno in čim dalie boli sveta vladar. Drugo oa ie: velika večina iav. in priv. nameščencev SLS. JSDS in tudi NSS ostane nedvomno zvesta svo* iim strankam. Ne pozabimo, da so se iavnf nameščenci kot politični somišljeniki SLS že očitno organizirali ter imalo že svoie društvo! Z novo stranko bi lav. in zaseb nameščenci oslabili le JDS ter pomagan SLS. JSDS. NSS ter komunistom le do tem večie zmage proti naprednjakom. sv0‘ bodiomislecem. Nova stranka bi ostala s ničtim svoiim številom vskokov — zadc'a| Sicer na: Osrednja zveza nai odločt! Nam se zdi. da ie predlog v članku »činovni* štvo kao notitička grupa« (v št. 32. str. dl edino praktičen in izvršljiv.
UOŽEF ZAZULA (Maribor):
Panem et circenses!
(DaOe.)
L
Moka. meso. oetrolei. oremoe. obleka lu končno tudi stanovanje tvorilo orvi del naSesra naslova. Analizujem Hh do vrsti
Cena imenovanih potrebščin ie v novejšem času silno narastla in nič čudnega torei. da se v lavnem in zasebnem živlie-ntu o nlih toliko piše in govori Ako pa vorašaš. čemu taka dravinla, tedai dobiš odgovor: voiska! Vsega ie kriva voiska in vendar so se tudi nred nami voiskovaK. iTudi tedai so se cene spreminjale in tudi tedai la do vojski marsičesa primanjkovalo. Vzrok le tore! tudi drugod l Poglejmo na or. francoske čase Napoleona Velikega. ki so bili današnjim precej podobni. Iz njih se marsičesa naučimo! Veliki Napoleon namreč ni bil samo velik strateg in ni imel samo kakor kozji rog zvite buče, bil je tudi, odkrito priznano in zgodovinsko dokazano, finančni potvarjalec — navaden ponarejalec denarja.
Predno je poslal svoje vojake iz Francije v bog z Italijo, je dal natišaiti v Parizu polne listnice — italijanskega denaria. Ta denar le izplačala vojna uprava voiakom ki s tem denarjem so ti plačevali v Italiji. Ker te pa imela italiianska vlada kritie (v zlatu) samo za svol denar, ne pa tudi za ponarejeni francosko-italiianski denar, te morala doplačati, kakorhitro te pričela iz-meniavati bankovce, kar se vselei zgodi kadar natisnejo nove papirnate novce. — Med volno se pa ta Napoleonova mahina-ciia na poznala. Sele ko te pričel prihajati oaoir v banko ter te ta oddajala zanl ookno-vellavno kovino, se ie začel bančni zaklad sušiti, ne da bi bili takoj uvideli, kako je mogoče za vmieni oaoir več plačati, kakor se ga le natisnilo. Posledica ni bila torej samo izguba volne, temveč tudi izguba kredita in velika draginja: med volno itak zastane promet, vojaštvo samo rabi več kakor v miru in če Pridejo še bančne izgube. izgubi država kredit in ž njim ntena last svoio vrednost. —
Tudi v svetovni volni ni b8o drugače!
Ogromni stottsoči vojaštva so rabili cele vlake živil: res. dosti so ih imeH oo skladiščih, a pripravljeni so bili za vojsko nalveč za neka! mesecev. Ko se te oa voiska le vlekla in vlekla, so morali pričeti načenjati — državo samo. vlada te posegla med ljudstvo in živila rekvirirala. Te je h3o treba plačati: ker ie za ogromne potrebe.zmanikalo kritega denarja, so tiskali nekriti denar, vrednost njegovo oa tiščali z devizno centralo na Duuaiu. Ob razsulu se ie podrla država s centralo vred. in ako dandanes oremotrivamo borzno vrednost svotečasne krone od novembra 1918 do Driblano septembra 1919. oač smemo orisati, da ie bilo inozemstvo še milostno, ko k* za tisti avstrijski papirnati denar — soloh kal nlačevalo. ker ie takoi oo ore-vratu z našimi zakoni vred izgubil vso veMavo.
Bil te samo kun papiria: ta kup pa je oil velikanski kajti od 1916 dalje so na finalu tiskali bankovce, kakor bi bili navadna vabila na vrtno veselico. Ljudstvo sc ie veselilo lepih podobic, sooznak) oa ie s-lc oolagoma niih neznatno vrednost, m l^dai so začele cene temboli rasti, čimboli 16 denar izeublial zaunanie. Izgublial oa ea te temhoiL čimboli ie valuta zmaguiočib
držav postajala solidneiša. kaiti oni so gledali v bodočnost zmagovalca, razdeljena Avstrija na v razvaline premacamcev.
Prišel ie oa še nov udarec. Ker naš denar ni imel cene. tun novci oa so svoio ve-Havo ohranili, celo zvišali, ie telo vreti iz države tudi blago: za navaden frank sf dobil več kakor za naš desetak, bnette v *tevftkah na ie ostalo po vseh državah enako: kdor je imel pri nas 10.000 K ni bil tak mož. kakor oni. ki te imel 10.000 frankov.
Šele oolagoma smo se zavedli žalostnega noložaia. Tedai so tudi ort nas nastale cene. ki so vrednost izenačile v primeri s franki in drugo valuto, da nam ni blago tako odhaialo preko mete v tuiino. Povrhu te veliko škodovalo površno žigosanje in kesno določeni novi denar radi bola med krono hi dinarjem.
Človek treznega razmišlfevanla se ie v tel situaciji onientiral. kakor igralec, kateremu te nasprotnik hzpodnesel kako važno karto: slcušal ie rešiti, kar ie bilo v dani nriliki mogoče. Ogromna množica ostalega prebivalstva pa ie gledala le svoio denarnico na eni in kunlieno blago na drugi strani, ne da bi si bila na lasnem, odkod ta Izprememba.
Sprememba na se te najbolj poznala pri predmetih vsakdanjega živllenta: hrana in obleka sta rastli v cenah, niim ie mora! slediti tudi zaslužek. Pričele so rasti mezde in plače, za temi so prišli delodajalci sami. končno oa so rastle tudi cene onih predmetov. Iri niso bili neposredno odvisni od tute valute: kuriava. razsvetljava in stanovanja.
Torei. ker srop tiskali med voisko denar brez kritja: ker ob razsulu Avstrije nismo imel? takol pripravljene svoje, trdne, iueroslovanske valute: ker ni bilo zanesljive državne meje in primernega obmejnega varstva, je valuta prišla ob veljavo, v naši državi se nahajjoče imetje pa je prehajalo v tujino. Diferenca med solidnim tujim m nezanesljivim domačim denarjem je končno docela izpodbila gospodarsko dno.
V. — Vukovar.
Čaša je puna.
Več le druga godina, što se borimo za svoj opstanak, da obezbiledšmo svol materijalni noiožai. da polučimo ono. što u današnjim prilikama nije ispod dostojanstva ljudskog. Borimo se. ali bezuspješno, a što Je još najgore nije predvidjeti, kada če ta borba dokončati i kako. Borimo se za kora svakdanjeg kruha, molimo, obijamo pragove, i uvjek ništa doM isprazna obećanja i zavlačanie od dana u dan. Kud to vocH? Sto se smisli s nama uopće? Zar smo zbilta zadnfl stvorovi o kotma neće nitko da vodi računa, na kole se nitko neće. da obazire? Sto misle naši vlasto-držei? Rade li hotice s kakvom prekrivenom tendencom. Mu li zatim, da kod nas bude što veći darmar. da bude što veće nezadovoljstvo, što veća biieda. nevolja, anemija, korupcija Itd. Hd., i to sve samo zato. da svokrf ličnoj stvari Posluže? Velim ličnoj stvari, ter ovo. što se s nama radi. ne može od koristi biti ni po državu, niti do društvo, nego samo možda za po-ieđinre.
Javno ie namtešteništvo glavni stao države, to nriznalu svi. a ipak za tal stup. da se uzdrži samo. a kamo li da oiača. ne
doprinosi se ništa, ne žrtvuie se. doli sitnih i neznatnih mrvica, ništa se ne smili da bi se tai stup iednog liiepog dana mogao stropoštati. te potipati sebe i svu okolinu.
Na voiništvu se troši, povisuiu se beriva časnika, medte ulih se novac rasiplte tako. kao da se hoće u nama pobuditi zavist. Za niih se nadie sredstava, a za ublažiti našu biiedu. glad. eolatinhi i sirotiniu, ništa doli izrugivanja. Za razne nepotrebne stvari nadie se novaca i na pretek, za takve stvari rasiolie se upravo bezumno narodna muka i trud. aK za ublažiti bijedu našu neima sredstava. Naši drugovi u Srbih dobili su sve. što su tražili, a mi. Porugu.
Naša štanma donaša dnevno članke o konačnom trredieniu našeg pitania, o povišenim berivima. niše kako te naše ortanie goruće pitanje i kako naša stvar leži na srcu današnje vlade. Piše se ovako samo zato. da se zavara javnost da nam se baci oileska u oči i ništa više. Pisalo sve ovo osobito u oči takovih važnih i po našu državu spusobnih dogodgaja samo da nas primire.
Javni namještenik služi državi svoiol svonj narodu, služi seliaku. radniku, obrt-mku. trgovca, služi vojsci, služi jednom riječju svakom poleđinom našem državljaninu. a pitam kako te zato nagradjen? — Glad. golotinia. bosotinia itd., to ie plaća za nteeov mukotrpan i požrtvovan rad. — Danas gđie se svi drugi staleži obogaćuju i zgrću imetak, iavni namještenik stradava i pati. n teli to pravedna teli to pošteno, zaslužuje li to on? Javni namještenik mora biti patriteta. otačbenik. disdolinovan i bog ti zna što se od niega ne traži, a može Ii takav biti. pruža li mu država za te uvfete. ne pita nitko.
OosDodo vlastodržd dosta ie stradanja. dosta te biiede i nevoite. čaša stroffi-vosti dosegla te svoi vrhunac. Vama ie u rukama, nedajte da se razlije, jer razlite li se, vi ćete zato odgovornost nositi
Pomognete li javnim namještenicima, učinit ćete dobro diielo državi narodu svom. a i samima sebi Nacred dok nije prekasno!
(Donosimo oval iskreni vaoai iz redova javnih namještenika, kako bi se širi čitalački krug mogao uvjeriti o ogorčenosti, koja te poradi biiede obuhvatila činovni-štvo naše države. Objelodanjujemo ga u znatno ublaženoj formi)
Kritizovanje.
U glasilu ravnih namještenika Kraljevstva Srba. Hrvata i Slovenaca »Naš Glas« od 20. maia 1920 đonesao Ie neki g. pisac člančič pod naslovom »Manipulativno Sinov ništvo*, te u njemu kritizira današnju uredbu o imenovanju manipulativ-nog osobiia. te se medhi mhn nabacuie na osebe, koie su iz podvomičkog stališa promaknute za manipulativnoe činovnika, te stavio pitanje: kuda to vodi?
Iz cHeloga članka vidi se. da te g. Pisac kova austro-madiarskog. ter ga strašno dira imenovanje osoba, kolima ie on valjda nekad po svoiol volii zapovijedao i svoi gniev na njima prolievao. pak mu Ie valida došlo pred oči. da boga više činiti nije moguće. Tom zgodom nišanio ie na svoga nekadanjeg protivnika, a na žalost, pogodilo te svoiim nepromišitenkn hitcem u ciiek) manipulativno činovništvo, ier ga pred javnošću svojim gnjevom oćrtao kao
nedostojno onoea. što ie oolučilo i našto ie Dozvano. Poslužio se sa zakonskim čl. bivše austro-naarske monarliile od eodine 1873. i državnim računoslovliem. školskim svjedočbama itd. Ta poznat ie nama način pohičenia koM školskih, toli i ostalih sviedočaba. samo što nas ie množina, koii smo bili u nrillei. da smo te sviedočbe mogli polučiti, akoprem u današnjem zvaniu. te Piihove nauke ni sa dlačicom nisu u savezu sa dužnostima, koie danas u grad-ianskom namlešteniu pojedinac vršiti irnade.
U svemu se vidi. 'da njemu niie stalo do sposobnosti pojedinca, već do pukog preziranja onih. koii su mu u svote vriie-me bilf kao ocdredieni. kolima danas više ne može svojevoljno izdavati svoie naloge. ■
Mi smo ali potpuno osvjedočeni, da ie danas večina itedvomičkog osoblja namještena iz bivšeg oružničkog zbora, koii su mnogo više u civilnom namiešteaiiu dokazali. da su obzirom na vršenje niihovih dužnosti u svom prijašnjem staležu stekli si sposobnosti za manioulativnu struku, daleku veću. nego oni. kori su namješteni iz vojničkog stališa, jer su već prije sa neznatnom razlikom vršili leđne te Iste dužnosti. koie su mu danas pred oči stavljene, (točim ih namješteni podčasnik iz vojničkog stališa imade tek da uči. Mora istom sada. da uči razne zakonske ustanove, koje su mu veoma potrebne kod vodienia raznih knjiga i očevidnika. kod pojedinih oblasti i ureda i treba dulje vremena, da može samostalno svoie zvanje vršiti, a da ne dosadnije za umute i poduke za ono. što mu njegova dužnost nalaže. Ipak g. pisac noće, da dokaže, da u podvorničkom staležu nema sposobnih osoba za promaknuće manipulativnog činovnika, jer nije tobože svršio više škole, ili državno računo-stovlie. Mi priznajemo, da >e llepo svršiti višu štoohi ali ne kupovati ovakove svje-'dočbe. koie su polučene na sličan način u više slučajeva, ier onai. koii ie polučio sv’edočbu svomu manom I trudom neće nikada prezirati onoga, koii ie takodier dokazao svoiim nretoostavlienima tijekom vremena, da ie sposoban i zaslužan, da ga predloži odlučujućim faktorima, da ga promakne za manipulativnog činovnika, jer miu njegova bolia izobrazba ne dbpušta. da prezire ono što ie pravedno i Što oni, lemi i sn na to pozvani, odobre. Ovako nie-što može na javnost iznijeti samo sebič-niak. koii samo misli, kaka bi sebi kakovu što boUu udobnost svoiim laskanjem i lu-kavošću kod nickoiih faktora polučio, a niie mu ni najmanje stalo, dali to upliva na bolle ili eorie vršenje službene dužnosti od poieđinea. te da li ie v redu mediu-sobna sloga, i redovito vršenje oovierenih mu službenih poslova. Glavna le njegova briga, da si on što bolie udobnosti dokuči, a ostalima kako bude.
Ovai put toliko, a u buduće prema potreba. i više.	m
Pisac ovog članka zamolio ie uredništvo. da odštampa dopis na njegovu vlastitu odgovornost. Činimo to u Interesu siobođne polemike, ali ne odobravamo iz-razivanie; svatko ima pravo kritizirati naredbe. ako za svoie izvode raspolaže razumnim dokazima. Još manie se slažemo sa prKetniama. jer one su sve orile nego | izraz kolegijalnosti.
Žolta pomoč.
Pred voino smo čitali marsikaj o preteči »žolti nevarnosti«. Razumevali smo pod tem imenom nevarnost, ki preti evropski kulturi in našemu gospodarstvu od skrajnega vzhoda — Japoncev in Kitajcev. Posebno so trepetali ored to »Gelbe Gefahr« naši neustrašliivi Nemci in. ker so med skraine Azijate prištevali tudi nas Slovane. Ni izključeno, da ie strah pred žclto nevarnostio bil tudi povod, ki ie pod-netil svetovno klanje. Kako čudno se pa časi spreminjajo!
Avstrijski Nemci so propadli tako daleč. da se danes več ne bole žolte nevarnosti ter uvidevalo, da ie danes niih gospodarski spas v — žolti premoči. Ko so beračili že pri vseh svetovnih narodih, so se-dai napumpali na pomoč tudi žolte Kitatce. »Alles muss herhalten«, da se ta nemški narod obvaruje gladu! In te kitajske pomoči bodo predvsem deležni presrečni — nemško-avstrliski favni nameščenci.
V stari dunajski »Neue Freie Presse« z dne 6. t. ra. beremo namreč sledeči člančič:
»Gospodarska pomoč za državne nameščence. Centralni svet za avstrijske državne urade (bivša ministrstva) ie pred kratkim v Švici za državne nameščence dosegel znaten uspeh v nvih korist in pomoč. Predsednik te organizacije, ministe-rijalni svetnik dr. Egghard. se ie te dni povrnil iz Brna. kicr se mu je, zbog neumorni požrtvovalnosti prebivalstva, posrečilo nabrati zaklad 40.000 frankov, ki ie namenjen za nakup in razdelitev paketov z milodari za uslužbence pri državnih uradih. Prvi transport, obsegajoč okolo 1000' paketov s takimi milodari in večjim številom škatel kondenziranega mleka, ie že dospel na Dunaj in se sedai razdeljuje. Obenem z imenovanim uradnikom sta prišla tudi dva kitaiska državliana, Sun in Liang. ki iu ie dr. Egghard pridobil za velikopotezno pomožno akciio na Kitarskem v korist skupnega državnega uradništva v avstrijski republiki. Imenovana Kitajca se bosta predvsem na licu mesta prepričala o potrebah in revščini uradništva. stopila bosta v stik z načelniki avstrijskih uradov in nato. z intervencijo kitajskega poslaništva v Bernu, ki ie o tem že obveščen, ta-koi začela velikopotezno pomožno akciio v svoji domovini. Poleg denarne zbirke se pričakuje dopošiliatev izbornih živil, kakor riža. sladkorja in tudi čaja.
Tudi mi jugoslovanski uradniki željno pričakujemo pragmatične ureditve naših mršavih oreicnikov. da ne omagamo od gladu in nomanikania. Belgrad oa vidi le verižnike in kapitaliste, katerim se ne sme skriviti Jas. Uradniki pa čakalo in čakajo, da se naši oremodri vladale! prej pobotajo za ministrske stolčke in druge mastne sinekure. Ker ie iz skušnje Peking bližji nego Belgrad in bi nam. naši žolti kitajski bratie gotovo pomagali prej. nego nam dokle pomoč iz naše prestolice. bi menda bilo umestno, da se tudi od strani jugoslovanskega državnega uradništva poda na Dunai poseben odposlanec, da pri gg. Svinu in Liangu zaprosi — žolte Pripomoči. Nai bi naš skrbni I.illeg pograbil to misel ter ukrenil potrebno, da odposlanec takol odpotuie. dokler sta kitaiska gospoda še na Dunaju!	Filip Korenčan.
Pragmatika,
Čitamo u »Riieči« od 21. pril. mi. pod naslovom: Pitanje činovničke pragmatike pred državnim savietom. da ie min. komisija za službovnu pragmatika činovnika raspravljala o prijedlogu Milutina Popoviča, konm se nacrt služb, pragmatike. Što ga ie komisna prvobitno izradila, milenia tako. da bi se dosadania pragmatika, kola vniedi za srbijanske činovnike, ootevnula na čitavu državu, te da ie komisija to prihvatila 5 izložila svoie mišliervie državnom savietu. pa kad državni saviet svrši činov-niSko pitanje, da onda dolazi pred ministarski saviet.
Na ovo ved neznama što da kažemo.
Toliko dugo i tako često čitamo u našim dnevnicima, da le pragmatika več iz-radiena, dapače, da ie već i pred ministarski saviet došla, a kad tamo ne samo da dosada za tako važan jedan faktor u državi niie učinjeno ništa, već mu se navie-šta pragmatika, koia ne spada u današnje doba. pragmatika srpskih činovnika, do koku činovnik gotovo nUcakovih prava nema.
I to se dogadfei danas, doba sodialniK borbi, kad svaki stalež traži, da mu se pravni položai uredi prema duhu vremena!
U koliko ie doista već postojala leđna nraemotika. kovu ie komisija Izradila, i krriu su navodno i činovničke organizaciie prihvatile, dakle pragmatika, kona odgovara interesima činovnika, ne razumijemo, zašto bi ta bila zamiienjena sa pragmatikom gorom. Ta valida neidemo u natrag, već napred Što će reći nato braća Slovenci. koii imadu posve modemi pragmatiku, koia. spada u XX. stoljeće?
Mi svi znademo, kakova ie i što ie pragmatika srpskih činovnika i u kakovom se teškom položaju naši kolege u Srbili prema državnoi vlasti nalaze, pak ne-smiiemo dopustiti, da se ta pragmatika i na nas protegne. Tu moramo svi biti složni bez razlike ier se radi o svima nama. o našoj boljoj budućnosti.
Da spomenemo samo leđno zlo iz-mediu mnogih drugih, kote ta orogmatika sadržale, to le onai §. koli kaže. da se činovnik može penzionisati ili otpustiti ako to državni interesi ustraže!
Što su ti državni interesi u našem bumom političkom životu i što bi po toi pragmatici činovnici bili. mi svi dobro znamo.
Vjerujemo na koncu ipak. da će komi-siia za izradbu činovničke pragmatike dfevti nacrt orite nego bi imao stupiti na snagu, na uvid organizaciiama činovnika, koie će valida znati ustati na obranu naših interesa.
U koliko bi oak ta pragmatika bez pi-tarija svili nas bila protegnuta na sav teritorij SHS.. to će bez sumnje svi mladii činovnici službu ostavjti i potražiti druga zvania. a uviereni smo s druge strane, da se uz takove prilike nitko kvalificiran u državnu službu neće dati ier če radie svaki ići onamo, gdie će za svoi rad i materijalno i moralno biti naplaćen i za svoi kruh siguran.
Uredjenie činovnočkog pitanja le državno oitanie, pak se neka u to zamisle oni, kotih se tiče...!
K. Annošt (Liubljana):
Nabavni prispevki.
Dve leti bo minilo, odkar smo iavnl uslužbenci nehali prejemati takozvane nabavne prispevke. Te prispevke nam ie te-‘dania vlada morala priznati, ker te uvidela. da si lavni uslužbenec od svoiih rednih orelemkov nikakor ne more nabaviti potrebne obleke, obuvala in perila. Da niso bili ti prispevki boeve kako veliki in da nismo vsled teh prispevkov hodili napravljeni kakor aneleški eigerli. to vć vsakdo. Vendar se ie z ozirom na tedanle razmeroma še nizke cene s temi prispevki vsakdo nekoliko ooomoeel in si kupil vsal naipotrebneiših stvari.
Od prevrata sem pa so ti prispevki popolnoma prenehali. Zakai. ne vem. Resnica ie. da so se nam od takrat naši prejemki počet v or 1U. res pa ie tudi. da so se cene od takrat podeseterile. Odkrito mora vsak priznati, da stoii danes iavni nameščenec vkllub večiim preiemtoom. ki iih dobiva, materialno veliko na slabšem, kakor pred dvema leti.
Ako se hočeš danes enkrat od nov do elave obleči, stane to — skromno računano 4—5000 K. Ce šteie družina pet članov z odraslimi otroki, tedai skupai vsal 15—20.000 K. To se pa potrebuje približno vsako leto vsal enkrat. Kie nai iavni nameščenec vzame to svoto? Sai ie pretežna večina uslužbencev ki iim letni pre-iemki v celem ne znašaio toliko.
Prepričan sem. da si danes iavni nameščenec. kdor ie odvisen le od svoiih rednih službenih preiemkov — In takih le vsaj 95% — pa naj si bo visok uradnik ali ca zadnii sluea. ne more kupiti niti naliti aniše stvari. Današnii službeni preiemki ne zadoščajo niti za stanovanje in prehrano. Po lastni izkušnji vem. da zadnie dni V mesecu ni vinarja v hiši, — recte krone, ker vinarja že dol er o ne poznamo več — pa naj se omejimo še tako. Bolj omejiti se ne moremo več. ker odvadili smo se že vseea. kar povzroča »nepotrebne« stro-Ske. edino napako imamo še. da moramo '— iesti.
Kadar se morajo nabaviti kaki čevlji, ali d nivo neobhodno potrebno stvar (o obleki niti ne vovorim). si moramo beliti vlavo. kako pokriti ta trosek. Kdor ni tako srečen, da ima postranski zaslužek ali kakega imovitejšega sorodnika, ki naj mu pomaga v zadregi, mora prodati kako staro spominsko dragocenost in če te nima. pa kak drugi mani ali boli potreben predmet iz stanovanja. Žal, da le tudi ta vir že izčrpan In kai potem?
Vsaka cunla v obliki kake obleke ie že obrnjena, zakrpana, da je sukanec več skupai ne drži Perilo leze narazen, šivanka ie pri tei robi že davno odpovedala s vok) pomoč, v čevlie pa uhaia pri vseh šnraniah suhi cestni prah ali pa voda.
Na robu propada smo. štediti se tu nc da več. Bili so časi. ko smo si nabavili obleko in obuvalo na obroke, ati danes ti re da nihče ničesar na upamte. Plačati moraš vsako stvar takoi. če že ne naprei. Denaria »e dovoli! Kai to kova briga, da ie ravno državni uslužbenec tako uboga para? Edino ljubljanska oblačilnica — menda državno podietie — daie uslužbencem blago na obroke: pod povojem, da se to blago, vsal v desetih mesecih plača (?!) J udi mora glede plačila dotični urad uslužbenca zani iamčiti. kar se pa v mnogih sliučaiih ne uvodi. In kako tudi? Kako
nai iavni nameščenec v par mesecih plača do!v v znesku več tisoč kron? Pa nai vzame naislabše cimie. stalo bo toliko. — Nismo nehvaležni, vendar nai liublianska oblačilnica s tem ne draži ubogih državnih nameščencev.
Neštetokrat smo povodom prošeni za zvišanje doklad orosili tudi za nabavne prispevke. Prosili, pisali, rotili, pošiljali naše delegate v Beograd, stavljali resolucije — celo ultimate — vse zastonj! — Vlada ne sliši in ne vidi. da smo bosi in strgani. V tozadevnih rešitvah se ii ne zdi vredno nabavne prispevke niti omenjati Merodajni gospodje misliio, če nam po doleih mesecih, ko so se splošne cene naimani podvoiile. Povišajo naše nreiemke za nekai odstotkov, da ie s tem tudi rešeno nabavno vprašanje.
Vemo in priznamo, da bi bil nabavni prispevek — dasiravno za nas prav malenkosten — za državo novo veliko breme. Vendar bi se tei nuini in upravičeni zahtevi moglo in moralo kakorkoli odpo-moči. Kam nai se v sili in potrebi obrača-mo. ako ne na onega, kateremu edino posvečamo svoie sile in moči? In to ie država! Države dolžnost ie. da za nas skrbi in nam pomore. Vsak kmetski gospodar daje v sedaniih časih svoiemu hlapcu, razun hrame, stanovanja in plačila, tudi še potrebno obleko in obuvalo, ker si ie hlapec od mezde ne more kupiti. Ce ie pa za državo enkratni prispevek v denariu res preveMko breme, nai nam nabavi potrebno obleko in obuvalo v naturi za nas in nase družine! Nam ie to vse eno. oblečeni in obuti moramo biti.
Zima se približuje in naiskraineiši čas ie. da vlada to vprašanje reši na kakršen-koli način že. Nai nam da takoi vsaii enkrat v denariu ali blagu izdatno oomioč. da bomo vsaf za prvo silo rešeni neznosnih skrbi. Odlašalo in molčalo se ie o tem vprašanju dovoli dolgo časa.
Nismo razvaieni in vedno smo bili zmerni in z vsem zadovoljni. Znali smo si varovati ugled kot državni služabniki. Hodili smo po možnosti stanu primerno oblečeni in v to s vrbo žrtvovali naš ugled tudi državi. Toda sedal si ne moremo sa-mi več pomagali Na kraiu smo. propadu se bližamo. Ce nam država hitro in nujno ne pomaga, homo hodili bosi in strgani. V takem stanju pa državni uslužbenec ne more imeti ugleda. In če izgubi ugled državni uradnik, ie ogrožen ugled tudi državi.
Činovnička bijeda.
Osječka »Hrvatska Obrana« donosi pod tim naslovom u ninskom jednom broju opširan članak, iz kojeg vadimo slijedeće podatke:
»Prispodobu ćemo beriva činovnika-voinika sa berivima javnog činovnika. Jedan i drugi su neoženjeni, vojnik u nainii-žcm. a civil u najvišem stupnju čina. Što vidimo? Evo (broike u krunama naznačuju mjesečnu plaću i nadoplatke):
O V. činu:
. b) civil
O VI. činu:
a vojnik (pukovnik) K 5581, b) civil (podžupan, vijećnik, ban stola itd.) K 2662:
U VII. činu:
a) vojnik (potpukovnik) K 5014. b) civil (sudbeni vijećnik, žup. tajnik itd.) K 2205;
a) vojnik (general) K 7349 (veliki župan itd.) K 3171:
U VIII. činu:
a) voinik (maior) K 4681. b) civil (kot predstojnik, kot sudac itd.) K 2020;
U IX. činu:
a) voinik (kapetan) K 3611. b) (civil (pristav I. r. itd.) K 1817;
U X. činu:
a) voinik (poručnik) K 3294. b) civil (pristav II. raz.) K 1646;
U XI. činu:
a) voinik (potporučnik) K 3161. b) civil (manipulacioni činovnik itd.) K 1541.
Oženjeni vojni činovnici dobivam za ženu i svako dijete dnevno do 3 (tri) dinara. dok javni činovnici dobivaju za suprugu i diecu neku neznatnu povišicu. Tako n. or. u VI. činu iavni činovnik u najnižem! slupani Plaće dobile miesečno za sebe. ženu i dvoie diece K 2810, a njegov kolega u voiništvu sa istim broiem članova obitelii dobile K 6661.
Sličan ie omjer i izmediu plaća naših iavnih činovnika i plaća činovničkih bivše kraljevine Srbije. Jedan vježbenik kod ca-ritiarnice n. or.. koii ie plaćen kao činovnik bivše kraljevine Srbije, ima veću plaću od našeg poreznika itd.
Voinici-činovnici dobivam (svaki časnik) godišnje besplatno 7 (sedam) hvat goriv in drva dostavljeno u kuću. za sebe i obiteli sukno za odiielo. rubenimi i živežne namirnice uz vrlo povoline ciisne. a naši činovnici dobili su baš ovih dana riiešenie od vlade, da im ne će vlada — kako ie pred nekoliko mieseci bila obećala — rnioći nabaviti razumite se za Plaću drva iz državnih šuma. fer da nema ni šuma (!) u ko-unia bi mogla drva izraditi, tc da nema radnika, koii bi mioeli te drva izraditi. Ne preostaje dakle našim činovnicima drugo, nego za buduću zimu već sada nabaviti drva od trgovca ili svoie konzumne udruge za skupe novce od 4000—5000 kruna w vagonu, ako ne će a zimi plaćati vagon drva i preko 6000 kruna. Sukno, rubenina. koža za naše ie činovnike kiksus. ier ie ne mogu kupiti van kod trgovca za novac, koiega oni nemalu, pa zato i ostalu bez svega i sa strahom dočekam novu zimu.
Vomici prolaze i sa stanovima mnoge bolte, nego ostali činovnici, kolima su već pažljivi gazde drugi dan što ie izašla na-redba oovisili stanarinu za 30 % ili 40 %,
Kritikuiući oštro ovu nejednakost, ta iznoseći sve druge nedaće što biju javne zvaničnike završute članak sa predlogom: Neka se uzme za podlogu današnja vojnička plaću; naši bi činovnici barem za sada do konačnog uredienia beriva bili time zadovoljni.
iz Saveza javuiii namještenika Hrvatske i Slavonije.
uf
Nove iskaznice. Središnji odbor SJN. izdao je nove članske iskaznice, koje vrijede za tri godine 1920-1923. Iskaznice se već dijele zagrebačkim stručnim skupinama i šalju u provinciju kotarskim skupinama.
U interesu je svakog člana, da se pobrine, da što prije dodje u posjed nove iskaznica jer iskaznice staroga oblika gube danom 1. septembra o. g. svaku vrijednost.
Plaćanje članarine. Pozivamo sve stručne odsjeke i kotarske skupine, da što prije podmire zaostalu članarinu. One kotarske skupine, kojima smo na molbu produljili rok uplate upozoru-jemo, da ćemo im, ako nam do 1. septembra zao-štalu članarinu ne podmire, bez daljnjeg odga-djanja Izasla ti svtur fcalanika na trošak skupine.
da u mjestu ubere zaostalu članarinu i uredi račune.
Organizovanle kotarskih skupina. U kotare-ivima, gdje još ne postoje odbori kotarskih skupina, molimo pojedine agilne članove, da sazovu skupštine javnog namješteništva dotičnog kotara i da se prema čL 3. saveznih pravila organizmu i izaberu iz svoje sredine pravilima pred vid jene upravne i nadzorne odbore, te da nam ih priobćc evidencije radi. Apeliramo na vanjske članove, da na taj način provedu organizaciju, jer središnji odbor SJN. nije za sada u stanju, da šalje svoje izaslanike u pojedine kotare na organizovanje, jer je to putovanje skopčano sa velikim troškovima, koje savezna Magajna za sa-,da ne može snositi.
Izaslaniška skupština. U mjesecu septembru održavat će se u Zagrebu skupština izaslanika stručnih odsjeka i kotarskih skupina, pa pozivamo sve skupine, da već sada izaberu prema čl. 2© i 22. pravila svoje delegate, u koliko to već nije učinjeno i da nam jave njihova hnena. Pogotovo molimo, da to učine kotarske skupine, da uzmog-nemo znati, koliko će izaslanika doći izvana te 'da im uzmognemo osigurati pravovremeno 1 do-iVoljno stanova.
Uestnlk.
Društvo davčnih izterjevalcev te fane-ic dne 8. t. m. svoj letošnji občni zbor in so bih izvolieni v novi odbor: za predsednika Franc Rojec iz Ljubljane, za podpredsednika Franc Ozknič iz Brežic, za tajnika Nikolai Muc iz Ljubljane, za blagajnika Gustav Mlejnik iz Škofje I-oke: za odtx>r-aike Ignacij Bregar iz Višnte gore. Jakob Ferčnik iz Laškega. Ivan Romih iz Celja in Jožef Primec u Brda: za namestnika Uožef Bergar iz Maribora in Ignacij Fink iz litije; ^.pregledovalcaračunov pa Blaž Kocmur iz Kranja in Anton Orzinčič iz Kamnika. Na splošno želio so se zaradi $kleočnosti izvolili v novi odbor tovariši. Iri bivate blizu Ljubljane ofo železničnfli progah. Za prihodnji občni zbor leta 1921. se je določilo Celje. Sklenilo se te za prihodnje društveno leta pobirati na društvenih prispevkih po 24 K od člana: za letos mora vsak k 12 K še doplačati 8 K. Ti zneski nai se vedno vsaj četrtletno vnaprej pošiljalo društvenemu blagajniku Gustavu Mlejniku v Škofji Loki. Gorenjsko. Društveno glasilo ie tudi odslej »Naš Glas« jn ga mora vsak čitati ter po svoii moči budi podpirati. O drugih sklecah in ukrepih občnega zbora sporočimo v prihodnji številki »Našega Glasa«. — Za odbor: F. R.
ledna nemila ooiava. Kongres jugoslavenskih učitelja u Beogradu završio te disakordom. koii se nemilo kosimo čitave naše miroljubive i rodoljubne javnosti — Upravni centralizam odavna te krivo shvatio ideiu jedinstva, na ni u izbom provedbe svog cilia mie bio sretnije ruke. Slučaj sa udruženjem jugoslavenskih učitelia nite prvi slučai te vrsti, a svaki će dalie — ako ih još bude — donjeti isto razočaranje. — Ima stvari, kote se naprosto ne daju postići silom i gdie svaki časovKi uspjeh tiesnogradnih ambicija znači oiačante idete revanša. Nema smisla s’iati razdor, nepovjerenje i neslogu, a onda iskrivljivati istinu, te u sav glas vikati da 1e polučen željeni rezultat. Danas te štamoa previše budna i loš toliko slobodna, da se javna fakta ne mogu oo volti fabricirati. Za» nam te. da se politika svakamo uzusi, »a
da demagoštvo izvlači kapital na štetu mirnog, evolntivnog narodnog uteđintiva-nia.
Službena obleka sodnih slug. Smo že začetkom drugega poUetia 1920. a službene obleke oziroma primernega nadomestka za nk> še za leto 1919 nismo prejeli. — Kako nai si ubogi sluga to nabavi iz mesečnega zaslužka, ko niti za hrano in stanovanje ter obleko za družino ne zadostuje niegova plača? Skrahii čas bi bil da iu-stična uprava v tem oziru kaj ukrene. —< Uslužbenci ne bodo delali časti uradom, ako bodo svoio zunanjo službo vršili v razdrapani in razcapani obleiki. ko imate že itak v sedanjem času malo ugleda. — AJi oa nai nam preskrbi vsaj figovega ah drugega perla, da ne bomo delali sramote svojemu poklicu.
Udruženje Visokoškolskih nastavnika za pasivno pravo Izbora. Sa sjednice zagrebačkog udruženja visokoškolskih nastavnika od 30. jula o. g. otposlana ie ministru za konstifuantu ova depeša: Udruženje visokoškolskih nastavnika (profesora) u Zagrebu najodlučnije pro-testuje već protiv same pomisli, da se visokoškolskim nastavnicama, kao najvišim predstavnicima nauke oduzme pasivno pravo izbora, koje im kao neovisnom i slobodnom staležu pripada. Što više izuzimanjem jedinog juridičkog fakulteta smatra udruženje poniženjem svih profesora ostalih fakulteta i visokih škola, koji svi jednako imaju isto neosporivo pravo, da voljom naroda svojim znanjem sudjeluju u izgradnji države. Za udruženje, predsjednik: Golik, tajnik dr. V. Vouk.
Ferialnt tečaj za učitelje u Zagrebu.
Ferijalni tečaj za učitelje, koji je započeo početkom prošlog mjeseca a bio razdje-l}en u dva dijela, u odio za više i za niže pučke škole, svršio je prošle subote. Predavači bili su povjerenik dr. Baza! a. inspektori Bosanac i Radković, kao i sveučilišni profesori i docenti. Tečaj za niže pučke Škole održao je prošlog tjedna dva kurza: za pučko prosvjetni rad i za socijalno političko djelovanje. Na svršetku tečaja održan je u Streljani, gdje su učesnici kroz cijelo vrijeme imaH mensu. mali komers, kojem su prisustvovali profesori i predavači, povjerenik dr. Bazala i predsjednik prehrane g. Šandor A. Aleksander. Učesnici zahvalili su toplim riječima povjereniku i predavačima za uloženi trud u pogledu njihovog obrazovanja, a gospodinu Aleksandru za brigu oko njihove prehrane. Jučer se učesnici većim dijetom povratiše svojima kućama. Može se reći, da je ferialni tečaj uspio i ispunio svoju zadaću.
Kongres Itneoslov. ačKelfetva v Beogradu. Beograiska »Demokracija« polasti tete uspeh kongresa s posebnim ozirom na nastop opozicije srbskega komunističnega učitelitstva. Kongres ni reševal ne pedagoških in ne naučno-soojalnih vprašani temveč te imd edino nalogo, da izvrši in manifestira za uledmlente vseh učiteljskih organizacij v kraljevim. Ta naloga te izvršena. Danes imamo Udruženje jugoslovanskega učiteljstva s sedežem v Beogradu, Nad 4000 učiteljskih zastopnikov se te zbralo Iz raznte Pokrajin ter okupiranega ozemlja, da izvrši to svoje glavno delo. Vse ie bilo prožeto z eno mi-sliiio: Ujediniti vse sile v službo obče človečanske. nacionalne in stanovske stvari. Strankarska politika in razhka ni igrala na kongresu nobene vloge, a zato sta se
ostro delili dve neenaki skupini do socialnih nazorih. Večina prisotnega učiteltr stva le pripadala do svoii ideologih nacionalni strnil, tnal del ie pripadal izrazito socialistično-komunistični stru 11 (povečini iz Stare Srbite) in so tvorili opozicijo. BIH so polni gnleva in so hoteli izliti svoto duševno bol in srd na sedanji družabni red, Ah ker te bil ometen ttaevnl red ta čas kongresa, zato se niso mogli dovoli nagovoriti in nasrditi ter so ostaD še nadaHe nezadovoljni: odšli so edo mnenja in prepričanja. da so bili na kongresu terorizirani. DvaJset Hudi te hotelo terorizirati misli večine. Za pravila se te razvile ne-ntemelletm borba ali bolte rečeno: to flC bita borba nego vik in krtte. Ni se moglo doznati, kal hočete naši komunisti in če« nečeio! Četudi ita te bilo malo. so MB brez vodstva in brez discaoltne. Dm* drugemu so odrekali pravico, da govori ti imenu vseh. Na kongresu so izgubffi v« simpatiie. Niso se znali duševno povzdigniti ta zediniti in se niso znah dvigniti nad ohičaine metode fanatiikov. Pri niih so se vrstile ideie kakor vihra ali idete niso znali uveliaviti. Načela ne prodiralo z vikom in krikom, amoak z logiko. Nikakor se oa ne more imenovati to svoboda. če hoče trideseterica s silo natvezi li svote namene štirim tisočim zrelih liudi. Naiboli le grešil g. D. Mihailovič, o katerem pravijo, da je njihov voditelj. Agitiral le v s volem govoru z najšovinl-stičneišimi argumenti — n. pr. da pravilnik ni zadosti centralističen itd. Pristaši komunizma in skidiikata so zelo mnogo govorili in močno kričali, ali v enem letu nteo znali ali niso hoteli sestaviti niti enega člena, ki bi izražali njihove želie in niih zamišljena sindikalistična pravila, ki bi predstavljala njihove želje. Slovenci so se odlikovali z resnostjo in premišlie-nostio ter ie bil sprelet nllhov predlo« glede pravilnika. S tem so Slovenci rešili kongres. Svrha kongresa te dosežena. Terneli te uostavlien in na tem lahko gradi vsakdo, ki ima dobro volio. Jugoslovansko učiteljstvo mora bkj ponosno, da ie prvo izvedlo iedinstveno organizacijo in organizovalo svoio vojsko z blizo 20.000 borcev in to zbralo pod svojo streho.
činovnički blokovi za gostione. Pogovora se, da će činovnički blokovi za per godovne cijene u gostionama u Zagrebu biti stavljeni van uporabe. To je, kako smo informirani, posljedica akcije gostioničar-skog saveza, koji opravdava svoj postupak time, da je sada i onako sve pojeftinilo, pa da su takovi blokovi suvišni. Jasno je, da ovaj korak opet ctešćuje činovnika, jer da je pravice, morao bi on i uz jeftinije cijene (koje su i onako samo na papiru 1) uživati stanovite pogodnosti kod plaćanja, budući da on sve jednako zaostaje u plaći za ostalim privrednim staležima. Pogo-dovne cijene za hranu bile su nekim dije-lom pomoć, koja je imala olakšati čekanje na odgodjenu i>ovišicu beriva i sada se ta pogodnost prije od svega činovnicima dokida. Kako još nismo čuli. da bi se uslijed padanja cijena za živež ikojem privatnom namješteniku snizila plaća ili doplatak, te dokinula uživana pogodnost, to zahtijevamo, da se ne prikraćuje ni javnog namještenika, već da mu se život sraz* mjerno olakša. Radikalno sredstvo bilo bi u tom smjeru jedino osnutak činovničke menze, koia bi uz suradnju »Kooperativa« jedina mogla pitanje činovničke i prehrane povoljno urediti. Opće je P°'
z&ato. od koHke Je koristi časnfšfvu njihova menaža, pa nema razloga, da se i Javni namještenici posluže istom mjerom. Savez Je u sporazumu sa »Koopera-tivom« već poduzeo shodne korake, te se radi jedino o zgodnim prostorijama, u kolima bi se uredila menza.
Poštni odpravnik! — državni pastorki: Opetovano se nam ie obljubilo, da dobimo tucR mi 120% doklado. Težko in željno smo k> od dne do dne pričakovati toda zdi se. da prej poginemo od vsega pomanjkanja. preden k> dobimo. — Zakai to ravno nam pridržujejo že 9 mesecev!? Vsi javni uslužbenci. viJIi in nižii. to že zdavnat fmato. edino mi odoravni ne! Zakai ta vne-bovpiloča krnica? Ali služimo mi kakemu privatnemu podjetju in ne isti državi kakor drugi? AH imamo samo m! do države dolžnosti, država do nas oa nobenih!? Reklo se nam ie. >da ni denarja v državni bjasraini«. — Čudna da ga je ravno za nas zmanjkalo! če Imamo isto delo in iste dolžnosti kakor drugi, zakaj se nam ne da 'tudi tiste pravice in udobnosti kakor dru-firim ? Sal delamo vsi pod eno upravo, a Žr.l ta dela z nami kakor mačeha, ne kakor pravična mati! Obleka, čevlji so raztrgani. bosi m nagi smo že skoraj, a naši dohodki Še ra naiskromejšo hrano ne za-’dostuieto!	Poštni odpravniki.
PrtdMdstro droStra državne varnostna straže ter detektivov, policijskih uradnikov In pl-aamiSIrih pomožnih moči za Slovenijo s sedežem v Ljubljani javlja tem potom vsem svojim članom, da je povISek članarine od dveh na Stl-rj krone na mesec vplačati že s 1. julijem tek leta. Toliko v znanje da ne bo nerodnosti pri vplačevanju. Centralni odbor.
Hrvatski dnevnici 1 Ini časopisi, koji šalju u namjenu za »Naš Olas« svoje listove uredništvu H Ljubljano, umoljavaju se, da u buduće šalju svoj list redajccIJ! hrvatsko-srpsko* dijela a Zagreba, Frankopanska ulica 2. !.	Uredništvo.
Uspješan štrajk bankovnih činovnika a Splita, Kakor javljaju zagrebački dnevnici od prošle sedmice, uspje« su bankovni činovnici u Splitu sa svojim vlšednevnfm štrajkom tako, da su im plate povišene za 80 X, a osim toga dobivaju oženjeni jednokratnu potporu od 6000 K, a neoženjeni od 4000 kruna. A što Je sa jednokratnom nabavnom pripomoći Javnog namJeštenJStva? Neka se naša vlada ugleda a trvMJavnl postupak novčanih zavoda.
Društvo finančne straže na Slovenskim. Pri drugi odborov! seli dne 8. avgusta 1.1. se le sklenilo med drueim. da se oriređita dva tovariška sestanka. Prvi se vrši dne 5. seotombra t. 1. ob 13. uri v Dravogradu, drnci na dne 19. septembra t. 1. ob 13. uri v Vetrinki ori Celovcu. Na prvem sestanku poročalo: predsednik Saveza društev finančne straže, g. našd-komisa’* Kovač, tainfc »Saveza« g. preglednik Držai ter odbornik Osrednle zveze državnih nameščencev g. nadpregled-nik Česnik, na drncem sestanku na društveni oredsednik c. komisar Berger ter gg. Drža/j In Česnfk. Tovariši! Poglobitev ve.zi med člani in izvoljenimi društvenim! Junkcitonarl fe v sedanjih resnih časih v vsakem oziru natvečle važnosti, vsled Česar si Štete društveno vodstvo v dolžnost. da tudi v te! smeri društveno organizacijo č?m nalboli iznooolni in stooi tudi * onimi člani ki so od središča oddaljeni, v čim oži! stik. Mnogo vprašani je. ki se ne daio nrav lahko ali na ki se sploh ne da;o notom časooisia lavno obravnavati. Obravnavanje teh vnrašani bodi glavna
naloga tovariških sestankov. Tovarigi. na Vas ie sedai. da pokažete solidarnost in zanimanje za reševanje naših življenjskih vnrašani.
Zadnja Imenovanja v sodno pisariški službi. Desetega dne meseca aprila je bil termin za vlaganje prošenj za ta imenovanja. Cđe 3 mesece so rabJli, da so končno sedli gospodje za zeleno mizo in oddali razpisana ter — nerazpisana mesta. V Ljubljani je bilo razpisano eno mesto, zasedli so pa troje! Proti temu moramo odločno protestirati. Mesta naj se ne oddajajo pod roko, nego vsako naj bo pravilno razpisano. Da nas davčno uradništver ne bo zavidalo, moram povedati, da imamo v Statutu še danes kancliste, kt so MU imenovani že leta 1910. Predpisano 6 letno dobo bodo imeli torej kmalu 2 krat za seboj, a gospodom se še ni zazdelo, da M te najstarejše že enkrat imenovali v nJDiov čbr, da-slravno bodo Imeli, ker so bili certiflkatlsti In se Jim Je v napredovanje vračunalo nekaj let, že prejemke IX. Snovnega razreda. Gospoda poverjenika za pravosodje opozarjamo na to dejstvo! Društvo sodno pisarniških in zemljiškoknjižnih uradnikov, M Ima v svojih lepo tiskanih praviHh napisano, da bo varovalo stanovske koristi svojih članov, naf se zgane!
»Uradnik.« Glasilo društva zasebnega uredništva za Slovenijo v Ljubljani. Tako je naslov novega mesečnika, Id ima namen zastopati Interese zasebnega uradnJštva ter razpravljati o zadevah, ki se tičejo uradniškega stanu vobče. Naloga pa mu bo tudi, — piše uredništvo — »delovati za odstranitev namišljenih razlik v pojmu »delavec« ter z ničemer utemeljenega razlikovanja med zasebnim in javnim uradnikom.* Ze v 1. štev. hna poleg drugega gradiva tuđi člančič z naslovom »Položaj držav. uradnJštva«, ki poroča s simpatijo c borbah jav. nameščencev za izboljšanje gmotnega in službenega položaja. Prva št. je izšla na 6 straneh in stane 1 K. Opozarjamo na to glasilo naših tovarišev v zasebnih službah ter ga priporočamo. — Dolžnost Javnih nameščencev je, da skušamo priti do čhn ožjih stikov z organizacijo zasebnega uradnJštva In JI stojimo zvesto ob strani. Zasebni nameščenci popolnoma odvisni od absolutizma posameznih šefov, hnafo še veliko težje stališče od Javnih nameščencev. Zato tovariši, ramo ob rami z zasebnimi nameščenci, da Jhn pomagamo do njihovih pravic! Izdajanje lista zasebnih nameščencev naj-slmpattčneje pozdravljamo z željo, da nam tudi nameščenci v danem trenotku stoje na strani In podpirajo naše težnje! V slogi Je moč!
Predlog. Pišejo nam: Blagovolite vendar razglasiti hi opozoriti, na! se vsaj en uradnft odloči kapitulirati ter sl ustanoviti prekupovabdeo od kapitalistov, vertžntkov In vojnih dobičkarjev odloženih oblek, nogavic, čevljev, perila, pokrival 1. dr. ter Jih oddajati le uradnikom ta takim siromakom. S sedanjo plačo ter brez nabavnega prispevka ne morejo niti misliti na nova oblačila. Dalje opozorite uradnike, naj se ne udeležujejo različnih »dobrodejnih« priredb, kjer trrad-ntice prav fzžemajo, temveč naj sl nradnJM prirede santi predavanja In koncerte, z dobičkom pa naj sl kupijo drv In enakih potrebščin, ker Je sedaj nemogoče uradniku toliko »prihraniti«, da M sl česar kol! kup« za zimo. Saj Ijnbhn naše samosvojo domovino Iz vsega srca. Naj nam država ne zvišuje plač, ker bojimo se za njeno propast, nego cene naj se znižajo, pa nam bo ustreženo!
Gg. Rnančnl podčfnovnlkJ kr. ftaačne postaje v Kobilu, p. Dobrovnik (Prekmurje) so nam poslali dobrovoljni prinos n korist Našega Glasu znesek 150 K. Vsem Iskrena hvala! Uprava.
Na Obratni naroda 1 kulture Na poslednjo! sjednici odbora udruženja visokoškolskih nastavnika u Zagrebu prihvaćen je slijedeći aakijučak: »Kad su taii-
| janske čete u osvafalačkoj namjeri djelo-I mično zaposjele jugoslavenske krajeve na Jadranu, svi su slojevi našega naroda u protestnim zborovima apelirali na one državnike, koji su taj narod dugotrajnim krvavim ratom izmorili pozivajući se na I visoke ideale oslobodjenja i samoodredje-! nja, apelirali su na savjest one Evrope, koja se obvezala, da štiti najdementarnija prava svakog čovjeka, pravo na opstanak, život i napredak. Patriotska svijest dikto-vala je onda i visokoškolskim nastavnicima. da se jednodušno priključe protestnim glasovima čitavog naroda.
Danas proživljuje naš narod u okupiranim krajevima novu faz«: njegove se kulturne institucije pretvaraju u garišta, vandalizam se prenosi i u hramove, na dnevnom su redu pljačkanja, razbojstva, progoni i krvavi napadaji. Ne samo da su ugroženi vitalni interesi naše države, nego je očajno stanje našega naroda sramotna svjedodžba za civilizaciju uopće, a napose onoga naroda, koji svoju »djedovsku kulturu« dokumentira novim barbarstvima.
Da sve ove nepravde, koje naš narod herojskim ustrpljenjem podnosi na očigled velikih svojih saveznika, napokon za-dobe potpunu svoju sankciju, sprema se i aneksija kraljevini Italiji onih naših krajeva, na koje nemaju nikojeg ni prirodnog ni narodnog prava. U ovan sudbonosnom času pred posljednjim udarcem osjeća se U. N. V. u nepropustivoj dužnosti, da još jednoć podigne svoj prosvjedni glas pred onom Italijom, koja nosi odgovornost za ovaj sramotni list u historiji talijanske kulture. Visokoškolski nastavnici u Zagrebu geje pouzdanje da će u prvom redu njihovi talijanski dingovi i oni intelektualci, kojima je nacionalni šovinizam manje mjerodavan neno kulturna njihova svijest, da će oni u odlučnom momentu odazvati se svojoj "zadaći te spasiti od katastrofe ne samo jugoslavenski nego i sva talijanski narod. Nakon dogadjaja u Albaniji, nakon krvavih nemira u vlastitoj zemlji, u općoj svojoj socijalnoj i gospodarskoj krizi mogli ])i talijanski prosvjećeni »ruzori naći dostatno uporišta, da zajedno s nama istupe u obranu teško povređjjulh naših prava i svoje kulture. Pa dok udruženje visokoškolskih nastavnika upravlja svoj apel na talijansku javnost, istovremeno stoječi iznad svih političkih nvšljeaja poziva našu vladu, da nikoje interese ne pretpostavi energičnoj obrani naše države i našeg naroda, koji još nije »dvojio očekujući od svoje vlade pos&eđnfu pomoć.
M*IIM
..................MII**«»*««iniiMaiiaMaM,tll(MIINtllllMai|l||(.
Listnica upravništva. \

J
G. Martin B-ć. Glina. Prosima da lavite naslov sroteffa članka. Priobčujemo vse. kar ima vrednost za sološnost m ako
•S*
•?r
:fc
• •
w •
s
KROJAŠTVO
SS
FRAN IGLIC
Ljubljana, Kolodvorska ni. 28,
projo v Trsta.
Izdelovanje oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dame po najnorejšem modernom kroju.
Laotna zalog« modnoga blaga.
Uradnikom znaten popast!


ne DonavUa že novedanaaa. Priwnočamo
se Vam!	I
G, E. K-čv d. *f. tu. Prosim, da me pto-
'seiite o Drvi priliki doma!
G. Iv. O. Kočevje: Naročnina plačana do 15. septembra 1020. — G. Božo Župan. Prosimo vnovič, da nam naznanite, kam naj Vam pošiljamo list, ker na odrezku nakaznice tega niste navedli.
poštni pečat pa ni čitljiv. — G. Eng. Pre... g, Zagreb. Poslali ste nam na pretplati pod št. 3563 dne 6. aprila 1920. 36 K, in pod št. 7073 dne 29. julija 1920 100 K, skupaj torej 136 K: in ne 172 K. vknjižili smo tl svoti na pretplati za Vas od 1. januarja do konca 1920 67 K. za gdč. sestro pa od 1. marca do 31. decembra 1920 58 K; skupaj 125 K. in preostane torej za tiskovni sklad 11 K.
Tovarišij Agitirajte za „Naš (Ras*l Nabirajte inserate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove ———— naročnike i ............-.......—
„IMkan
44 trgovska, spedicijska ia komisijska d. d.
M u fe y a si a, ^unafska sasia S! 33
Mednarodni prevozi. Špedicije vseh vrst Zacarinjenje. Selitve. Nabiralni vozi na j vse strani. Javno skladišče z lastnini železniškim tirom. Reekspediciie itd. itd.
1 Brzojavi: „BALKANSPED*.
if.'UlllinMIlIlIlif.U'JMaMBMM——a——
Interurban telefon 366.
10-4
r

V
KEIKIIO * (ISII
vsakovrstno blago, obleko
domače perilo (po238Jx po Isto na dom)
ovrateiko, n ko in srajee
omma JOS. REICH
Poii-’nski nssip 1.OUBLJANA, Padnfiiica Sdarinsgiva idu 3.
Podružnice: MARIBOR — NOVO MBSTO
Naročajte in širite „Naš Glas"!
Marija Tičar
Ljubljana
Velika zaloga uradnih In šolskih potrebščin. Največja Izbira razglednic in pisemskega papirja. Na drobno In debelo.
Prva ugoalovanska zlatarska delavnica Alojzij Fuchs — Sclenburgova ni. 6.
Kupujem staro zlato In srebro
po najvišjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. — Vsa popravila in nova dalo se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. — Kupujem staro zlato in srebro, istotako briljante in diamante.
20—3
■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
A, Mihelič, Ljubljana
g Šelenburgova ulica 1. ■
n ■■aras.a„„aa.».aaaM.a„.„a„„a S
5	16-3	|
jj Trgovina s Sčetinastimi iz- 3 'i delki. Galanterija in par- • f umerija. Edina zaloga jugoslovanskih S	K V A R T
kakor
■	tarok,
; marijaš, whist;„ primorka*. ■
iiaaeoaneanuB’inaBaeaaeaHRooDiiBeBBBBae
Važno za uradnike!! |
MJEiniO PMPORi Diimo V UUNI U. 2 D. J.
-' i . Kongresni trg št. 19. "'■1 1 dovoljuje ranžijska posojila; na te opozarjamo zlasti one uradnike, ki imajo dolgove v Nemški-Avstriji. Ti si s takojšnjo poravnavo dolgov lahko veliko pridobe na valuti. Vso tozadevno transakcijo izvede zadruga sama ia sicer brezplačno in le proti povrnitvi naraslih stroškov. — Prospekti na razpolago!

Modni salon
LJUBLJANA,
Zidovska ufl.3,	Dvorski irg 1.
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih k!©’
bukov, čepic In slamnikov za dame in deklice, g
Popravila točno In cono.
Žalni klobuki vedno v zalogi. jj®
MMŠ

Izdaja: Osrednja Zve
javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik Makso Daks. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.