120 Connection of selected motor and morphological variables with competitive successfulnes of two generations of young alpine skiers Abstract Based on the present study we observed the dynamics of the variations to motor and morphological status of two generations of young alpine skiers in ten-year period from 2001 to 2010. The subject sample included 58 young alpine skiers who represented two U-14 generations (Gen1 = 2001/02; Gen2 = 2009/10) in category of older boys in official alpine ski competition system of Ski as- sociation of Slovenia (SZS). The developed Model of potential success (MPU) comprised 17 motor and 7 morphological variables, on other side the criterion variable is represented by a sum of points on competitions. By using Pearson’s correlation coefficients (r), we attempted to find the correlation between individual variables (1 st Level of MPU) and success in competitions by Gen1 and Gen2. We determined that in ten year period the number of statistically significant correlations between individual motor vari- ables and the success criterion increased from 5 to 12 (Gen1 = 5; Gen2 = 12). The results were also confirmed by calculating the multiple correlation coefficients (R), which are statistically significant in both generations (MOT 2001/02: R 2 adj. = 0,82, R = 0,98, p = 0,04 in MOT 2009/10: R 2 adj. = 0,64, R = 0,90, p = 0,00). It was also proved that the number of statistically significant connecitons between various morphological variables and criterion decreased from 4 to 3 (Gen1 = 4; Gen2 = 3). In this case the calculation of coefficient of multiple correlation nevertheless shows a high and statistically significant correlation with the criterion variable only in younger generation Gen2 (MORF 2001/02: R 2 adj. = 0,19, R = 0,68, p = 0,18 in MORF 2009/10: R 2 adj. = 0,36, R = 0,70, p = 0,00). The results of the study represent a useful contribution to the development of the theory and methodology of preparing the young competitors and to the future upgrading of the MPU in competitive alpine skiing. Key words: alpine skiing, young categories, model of successfulness, motor abilities, morphology, training. Izvleček Predmet raziskave je bilo opazovnje dinamike sprememb motoričnega in morfološkega statusa dveh generacij mladih alpskih smučarjev v obdobju od leta 2001 do 2010. Vzorec merjencev je sestavljalo 58 mladih tekmovalcev dveh generacij v kategoriji U-14 (Gen1 = 2001/02; Gen2 = 2009/10) v uradnem sistemu Smučarske zveze Slovenije (SZS). Model potencialne uspešnosti (MPU) sestavlja 17 motoričnih in 7 morfoloških spremenljivk, na drugi strani pa kriterijsko spremenljivko predstavlja vsota doseženih točk na tekmovanjih. S pomočjo izračuna Pearsonovih korelacijskih koeficientov (r) smo ugotavljali povezanost med posamezni- mi spremenljivkami (1. nivo MPU) in kriterijsko spremenljivko v obeh generacijah (Gen1 in Gen2). Ugotovljeno je bilo, da se je v obdobju desetih let število statistično značilnih povezav med posameznimi spremenljivkami motorike in kriterijem uspešnosti povečalo iz 5 na 12 (Gen1 = 5; Gen2 = 12). Dobljeni rezultati so bili potrjeni tudi z izračunom multiplih koeficientov korelacije (R), ki so tako pri Gen1 kot Gen2 statistično značilno povezani s kriterijsko spremenljivko (MOT 2001/02: R 2 adj . = 0,82, R = 0,98, p = 0,04 in MOT 2009/10: R 2 adj. = 0,64, R = 0,90, p = 0,00). Število statistično značilnih povezav med posameznimi morfološkimi spremen- ljivkami s kriterijsko spremenljivko se je v obdobju 10 let zmanjšalo iz 4 na 3 (Gen1 = 4; Gen2 = 3). Izračun koeficienta multiple korelacije kljub temu kaže visoko in statistično značilno povezanost s kriterijsko spremenljivko le pri Gen2 (MORF 2001/02: R 2 adj. = 0,19, R = 0,68, p = 0,18 in MORF 2009/10: R 2 adj. = 0,36, R = 0,70, p = 0,00). Rezultati raziskave predstavljajo koristen prispevek k razvoju teorije in metodike priprave mladih alpskih smučarjev in k bodoči nadgradnji MPU v tekmovalnem alpskem smučanju. Ključne besede: alpsko smučanje, mlajše kategorije, model uspešnosti, motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, trening. Blaž Lešnik Povezanost izbranih motoričnih in morfoloških spremenljivk s tekmovalno uspešnostjo dveh generacij mladih alpskih smučarjev raziskovalna dejavnost 121 „ Uvod Slovensko alpsko smučanje je bilo skozi čas deležno mnogih vzponov in tudi padcev. V t. i. zlatih časih med leti 1978 in 1992 je po podatkih Smučarske zveze Slovenije število mladih tekmovalcev bilo tudi do petkrat večje v primerjavi z današnjimi časi (Žun, 2017). Po letu 1991, ko je Slovenija postala samostojna država in s tem prido- bila možnost sodelovanja in mednarodne uveljavitve tudi v drugih športih (nogomet, košarka, rokomet …), se je vse več otrok in mladih raje kot za smučanje odločalo za aktivno ukvarjanje s cenejšimi in s tem tudi dostopnejšimi športi. Zato se je proti koncu 90. let število mladih tekmovalcev v alpskem smučanju v Sloveniji zmanjšalo na vsega okrog 300, kar je bilo za 2/3 manj v primerjavi z letom 1985 (Dekleva, 2002). Eden od pomembnejših ukrepov za zau- stavitev negativnega trenda upada števila mladih tekmovalcev je bila uvedba novih normativov priprave mladih alpskih smu- čarjev v okviru Nacionalnega programa tekmovalnega alpskega smučanja. Temeljni cilj programa je bil uvedba sistematičnega vodenja procesa treninga ter spremljanje stanja dimenzij prihosomatičenga statusa, ki pomembno vplivajo na uspešnost v tek- movalnem alpskem smučanju (Žvan, Lešnik in Dolenec, 1995). S sodelovanjem Fakulte- te za šport in SZS se je program skozi vsa pretekla leta dopolnjeval in nadgrajeval ter še danes pomeni temelj kvalitetnega dela z vsemi kategorijami tekmovalcev (SZS, 2014). Ob vrhunski tekmovalni tehniki, opremi in množici ostalih pogojev je tudi pri naj- mlajših tekmovalcih predvsem pomembna vsestranska kot tudi specifilna smučarska kondicijska pripravljenost. Ta mora temeljiti na vsestranskem razvoju motoričnega po- tenciala posameznika s poudarki na osvaja- nju atipičnih motoričnih stereotipov (Balyi, 2001; Bompa in Haff, 2009; Bosco, 1997; Kli- ka in Malina, 1997). Tako pri najmlajših kot tudi pri vrhunskih tekmovalcih je skladno z mnogimi raziskavami uspešnost v športu v največji meri pogojena s stopnjo razvitosti osnovnih in specialnih motoričnih sposob- nosti (Bandalo in Lešnik, 2011; Geissler idr., 2012; Kapidžić, Ismalili in Bečirović, 2010; Mildner idr., 2012; Mujanović in Krsmanovič 2008; Müller idr., 2015; Neumayr idr., 2003; Stepinski idr., 2003;). Ob teh so za uspeh v športu pomembne tudi mnoge druge dimenzije psihosomatičnega statusa tek- movalcev, kot so morfološke značilnosti, psihološke dimenzije, fiziološke dimenzi- je, psihosocialni status, pogoji treninga in drugo (Emeterio in Gonzalez-Badillo, 2010; Gorski, Rosser in Hoppeler, 2014). Ker je zlasti v otroških kategorijah kakovost kondicijskega dela treninga v 90. letih bila na zelo nizkem nivoju, je v času največjega upada števila mladih tekmovalcev bil leta 1996 formiran še kompleksnejši ekspertni model uspešnosti v alpskem smučanju. Sestavljen je bil iz osnovnih in specialnih motoričnih sposobnosti ter morfoloških in psiholoških dimenzij, ki so skladno s pre- pričanji najboljših ekspertov s področja smučanja in skladno s predhodnimi razi- Šifre spremenljivk*** Imena spremenljivk*** Nivoji MPU MOT Motorične dimenzije NIvo 3 │ ├OSMOT Spremenljivke osnovne motorike Nivo 2 │ ├MMEN3SM Troskok z mesta – enonožno │ ├MMENSDM Skok v daljino z mesta – sonožno │ ├MSKOK10 Desetskok z mesta – sonožno │ ├MZGIBE Zgibe z nadprijemom │ ├MMENS20 Šprint na 20 metrov – start sonožno │ ├MHGNS20L Šprint na 20 metrov – leteči start │ ├MT300 Tek na 300 metrov Nivo 1 │ ├MHFNTD Taping desno nogo │ ├MHFNTL Taping z levo nogo │ ├MKKRPN Poligon nazaj │ ├MGATPK Predklon │ ├MRSOSPT Ravnotežje na T-deski – stoja prečno │ ├MRSOSVT Ravnotežje na T-deski – stoja vzdolžno │ └─SPMOT Spremenljivke specialne motorike Nivo 2 │ ├MMRNPK Preskoki preko klopce 30 sekund Nivo 1 │ ├MKHRVIS Vzpenjanje in spouščanje po lestvi │ ├SKI9 Tek osmic frnotalno okrog 8 kijev │ └MKRBNR Bobnanje z okami in nogami MORF Morfološke dimenzije Nivo 3 ├MASA Telesna teža Nivo 2 ├EKSGEOR Eksterne geometrijske razsežnosti Nivo 2 │ ├AV Telesna višina Nivo 1 │ ├APKOLL Premer kolena │ ├ APSSL Premer gležnja │ └AOSL Obseg stegna └ INTGEOR Interne geometrijske razsežnosti Nivo 2 ├AKGS Kožna guba stegna Nivo 1 └AKGT Kožna guba trebuha Slika 1. Model potencialne uspešnosti (MPU) – motorične in morfološke dimenzije (Lešnik, 1996). 122 skavami pomembno vplivale na uspešnost v alpskem smučanju (Dolenec, 1996; Le- šnik, 1996; Klika in Malina, 1997). V prostoru motoričnih spremenljivk je ta predstavljal osnovo za nadzor in spremljanje kondicij- ske priprave otroških kategorij, ker pa so skladno z ugotovitvami iz prakse in tudi predhodnimi raziskavami na tekmovanjih v alpskem smučanju v ospredje pogosto prihajali telesno korpolentnejši tekmovalci, smo želeli preveriti ali/in v kolikšni meri to velja tudi za otroške kategorije v sloven- skem tekmovalnem alpsekm smučanju (Bandalo, Žvan in Lešnik, 2010; Neumayr idr., 2003). V času uvajanja novega modela potenci- alne uspešnosti (MPU) sta torej bili ključ- ni dve vprašanji. Prvič, katere in v kolikšni meri motorične in morfološke dimenzije vplivajo na uspešnost otroških kategorij na tekmovanjih v alpskem smučanju? In drugič, ali bo uvedba novega sistema vad- be po določenem obdobju imela za po- sledico kvalitetneši trening, s tem pa tudi večje število visoko povezanih motoričnih in morfoloških dimenzij z uspešnostjo na tekmovanjih? S pomočjo MPU na eni in tekmovalnega modela (kriterij uspešnosti) na drugi strani smo pri dveh generacijah (Gen1 in Gen2) tekmovalcev v razmaku od 2001 do 2010 preverili stanje motoričnih in morfoloških dimenzij MPU ter povezanost le-teh s kriterijem uspešnosti. Glavni cilj raziskave je, da na podlagi ugotovljenega števila statistično značilnih povezav moto- ričnih in morfoloških spremenljivk (ter nji- hovih sklopov na višjih nivojih) s kriterijem preverimo, ali je postavljeni MPU že potre- ben določenih sprememb in katerih? „ Metode dela Vzorec merjencev in vzorec motoričnih spremenljivk mo- dela MPU Za vzorec 58 mladih tekmovalcev, ki so glede na starostno obdobje (13 in 14 let) v razmaku desetih let predstavljali dve gene- raciji tekmovalcev (Gen1 = 2000/2001; N = 22 in Gen2 = 2009/10; N = 36) kategorije starejši dečki, je bil formiran hierarhični (3 nivojski) MPU motoričnih in morfoloških dimenzij (Bandalo, 2016). Podatki o stanju motoričnih sposobnosti merjenega vzorca so bili pridobljeni v sklopu meritev moto- ričnega statusa mladih smučarjev pred za- četkom smučarske sezone (Gen1, oktober 2000; Gen2, oktober 2009) na Fakulteti za šport v Ljubljani. Ker se vseh dimenzij, ki vplivajo na uspešnost v alpskem smučanju, ne da zajeti, je obravnavani MPU smiselno reduciran skladno s klasifikacijo dimeznij psihosomatičnega statusa v športu in ugo- tovitvami dosedanjih raziskav na področju tekmovalnega alpskega smučanja (Banda- lo, 2016). Iz Slike 1 je razvidno, da nivo najnižjega reda MPU sestavlja 17 motoričnih in 7 mor- foloških spremenljivk (Nivo 1). Spremenljiv- ke motorike na nivoju drugega reda (Nivo 2) so združene v dva sklopa motoričnih spremenljivk (OSMOT in SPMOT), spremen- ljivke morfologije pa v tri (AT, EKSGEOR in INTGEOR). Najvišji nivo (Nivo 3) pa sestavlja- ta dva sklopa (MOT in MORF), ki združuje- ta vse nižje rangirane sklope spremenljivk (Nivo 2 in Nivo 1). Kriterijska spremenljivka (uspe- šnost na tekmovanjih) Kriterijska spremenljivka predstavlja tek- movalno uspešnost na najvišji ravni (tretja raven) otroških tekmovanj v alpskem smu- čanju, ki so organizirana pod okriljem Smu- čarske zveze Slovenije. V kasnejših letih se je sistem točkovanja na otroških tekmova- njih spremenil, kar je tudi razlog, da smo v raziskavo zajeli le vzorec merjencev do leta 2011 (SZS, 2010a). Tekmovalna uspešnost (kriterijska spremenljivka) └ Mednarodna tekmovanja └─ Domača tekmovanja ├ Tretja raven tekmovanj Hervis Pokal (Gen1) in Argeta Pokal (Gen2) ├ Druga raven tekmovanj (regijska tekmovanja) └ Prva raven tekmovanj (klubska tekmovanja) Tekme v kategoriji starejših dečkov se vsako smučarsko sezono odvijajo po sprejetem koledarju tekmovanj. Kot je razvidno s Slike 2, zajema model tekmovalne uspešnosti mlajših kategorij v alpskem smučanju le tekmovanja najvišje ravni v Sloveniji – za Pokal Hervis (sezona 2001/02; skupaj reali- ziranih 16 tekem) in Pokal Argeta (sezona 2009/10; skupaj realiziranih 15 tekem). Na vsakem tekmovanju, na katerem je tekmo- valec sodeloval in se tudi uvrstil, si je pri- dobil ustrezno število točk. Skladno s pra- vili SZS se je do leta 2011 (SZS, 2010a; SZS, 2010b) uspešnost sodelujočih na tekmova- njih točkovno ovrednoti za prvih 30 uvršče- nih tekmovalcev po sistemu: 1. mesto: 150 točk, 2. mesto: 135 točk, 3. mesto 120 točk, 4. mesto 108 točk … 30. mesto 1 točka. K objektivnosti rezultatov tekmovalne uspe- šnosti je prispeval tudi prilagojen skupni seštevek doseženih točk: točke v veleslalo- mu (seštevek 3 najboljših rezultatov), točke v slalomu (seštevek 2 najboljših rezultatov) in točke v superveleslalomu (seštevek 2 najboljših rezultatov). Na podlagi seštevka vseh navedenih rezultatov je za Gen1 in za Gen2 bil izračunan nivo uvrstitev na tek- movanjih (kriterijska spremenljivka). „ Obdelava podatkov V prvem koraku so bili izračunani osnovni statistični parametri, za izračun povezano- sti posameznih motoričnih spremenljivk (1. nivo MPU), s kriterijsko spremenljivko pa je bila uporabljena metoda izračuna Pearso- novih koeficientov korelacije (r). Glede na število in jakost izračunanih povezav lah- ko sklepamo, kakšno je število statistično značilnih povezav v posamezni generaciji (Gen1 in Gen2) ter katere izmed motoričnih in morfoloških dimenzij MPU so s kriterijem uspešnosti povezane bolj ter katere manj. Za povezanost hierarhično višjih sklopov spremenljivk (2. in 3. nivo MPU) s kriterijsko spremenljivko smo uporabili klasično mul- tiplo regresijsko analizo (Leskošek, Bohanec in Rajković, 2002). „ Rezultati in razprava Povezanost posameznih mo- toričnih spremenljivk 1. nivoja MPU s kriterijsko spremenljiv- ko v vertikalni in horizontalni smeri Izračuni povezanosti rezultatov posame- znih motoričnih spremenljivk 1. nivoja mo- dela MPU s kriterijsko spremenljivko potrju- jejo, da je v Gen1 s kriterijsko spremenljivko statistično značilno povezanih 5, v Gen2 pa kar 12 od skupno 17 spremenljivk. Vertikalno gledano je pri Gen1 bilo od sku- pno 17 spremenljivk motorike s kriterijsko spremenljivko statistično značilno poveza- nih le pet. Od teh so bile štiri spremenljivke moči – MMEN3SM (r = 0,57; p = 0,00), MMENSDM (r = 0,61; p = 0,00), MSKOK10 (r = 0,60; p = 0,00), MZGIBE (r = 0,56; p = 0,01) in ena spremenljivka specialne ko- ordinacije – SKI9 (r = –0,43; p = 0,04). Na meji statistične značilnosti je bila tudi spre- menljivka vzdržljivosti v hitrosti MT300 (r = –0,40; p = 0,06). Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da so se na tekmovanjih za Pokal Hervis (2001/02) višje uvrščali tekmo- valci z bolje izraženimi sposobnostmi eno- nožne in sonožne odrivne moči, moči rok (in vsega telesa), blizu tega pa so bili tudi tekmovalci z visoko stopnjo razvitosti vzdr- raziskovalna dejavnost 123 žljivosti v hitrosti. Glede na dobljene izraču- ne je v Gen1 na uspešnost na tekmovanjih značilno vplivala sposobnost obvladovanja hitrega spreminjanja smeri gibanja telesa v omejenem prostoru. Statistično značilnih povezav s kriterijem je bila v Gen1 manj kot tretjina, kar bi (zaradi majhnega vzor- ca merjencev ali pa slabo izbrane baterije testov) lahko pomenilo, da pri ugotavljanju motoričnega statusa mladih tekmovalcev v alpskem smučanj ne ugotavljamo stanja relevantnih dimenzij. Zato smo na ekviva- lentnem vzoru (Gen2) po skoraj 10 letih od uvedbe novega načina treninga isto želeli preveriti še enkrat. Pri Gen2 je bilo s kriterijsko spremenljivko statistično značilno povezanih 12 spre- menljivk. S kriterijem so bile pomembno povezane vse spremenljivke, ki v prostoru osnovne motorike tvorijo področje moči – MMEN3SM (r = 0,59; p = 0,00), MMEN- SDM (r = 0,55; p = 0,00), MSKOK10 (r = 0,55; p = 0,00) ZGIBE (r = 0,41; p = 0,01), hitrosti – MMENS20 (r = –0,36; p = 0,03), MHGNS20L (r = 0,45; p = 0,01) in hitrostne vzdržljivosti MT300 (r = -0,44; p = 0,01). Ob navedenih so se v tej generaciji za uspešnost pomembne pokazale še: dve spremenljivki koordinacije (MHFNTL; r = 0,45; p = 0,01 in MKKRPN; r = –0,40; p = 0,02), ter 3 specialne motorične sposobnosti (MMRNPK; r = 0,38; p = 0,02), MHKRVIS; r = –0,42; p = 0,01 in SKI9; r = -0,70; p = 0,00). Glede na to, da je v Gen2 s kriterijem povezanih preko 2/3 spremen- ljivk celotnega modela, lahko sklepamo, da smo na dobri poti k uresničitvi dolgoletnih želja po implementaciji vsebinsko razno- vrstnega in učinkovitega procesa trenin- ga mlajših kategorij v alpskem smučanju. Glede na dejstvo, da poleg vseh statistično značilno povezanih spremenljivk relativno visoko korelacijo s kriterijsko spremenljivko kažejo tudi izračuni spremenljivk ravnotež- ja – MRSOSPT (r = 0,31; p = 0,09) in MRSO- SVT (r = 0,29; p = 0,07), lahko sklepamo, da so v Gen2 na tekmovanjih za Pokal Argeta (2009/10) bili uspešni tekmovalci z visokim nivojem razvitosti večine za smučanje po- membnih motoričnih sposobnosti (Lešnik in Bandalo, 2009). Slednja ugotovitev po- meni, da smo z uvajanjem novosti v pripra- vo mladih alpskih smučarjev po letu 2000 sicer potrebovali skoraj celo desetletje, pa vendarle je bil dosežen velik napredek. Analiza povezav po posameznih motorič- nih spremenljivkah v horizontalni smeri kaže, da je število statistično značilnih po- vezav posameznih spremenljivk v dese- tletnem obdobju narastlo od 5 (Gen1) do 12 (Gen2). Pri tem se ne moremo izogniti dejstvu, da je to lahko tudi posledica tega, da je bil vzorec smučarjev druge generacije precej večji (cca. 63 % glede na generacijo 1). V primeru hipotetično povsem različne variabilnosti spremenljivk obeh vzorcev bi tudi to lahko značilno vplivalo na velikost izračunanih korelacij. V obeh generacijah sta imeli na uspešnost največ vpliva spre- menljivki, ki merita sposobnost enonožne (MMEN3SM) in sonožne (MMENSDM) od- rivne moči, sposobnost ponavljajoče se sonožne odrivne moči (MSKOK10), spre- menljivka MZGIBE in SKI9. Spremenljivki hitrosti (MMENS20, MHGNS20L) sta bili s kriterijsko spremenljivko povezani le pri Tabela 1 Povezanost posameznih motoričnih spremenljivk 1. nivoja MPU s kriterijsko spremenljivko MPU – DIMENZIJE MOTORIKE (1. nivo) Gen1 Gen2 Spremenljivke*** N AS SD r N AS SD r Dimenzije osnovne motorike MMEN3SM 22 630,36 41,78 0,57* 36 631,17 66,04 0,59* MMENSDM 22 220,27 10,83 0,61* 36 217, 50 24,14 0,55* MSKOK10 22 20,98 1,67 0,60* 36 21,45 2,35 0,55* MZGIBE 22 9,41 2,32 0,56* 36 7,19 4,10 0,41* MMENS20 22 3,59 0,16 -0,26 36 3,50 0,24 -0,36* MHGNS20L 22 2,88 0,13 -0,27 36 2,84 0,24 -0,45* MT300 22 50,53 3,77 -0,40 36 49,89 4,89 -0,44* MHFNTD 22 23,73 1,58 -0,02 36 23,06 1,64 0,13 MHFNTL 22 23,00 1,54 0,19 36 22,11 1,62 0,45* MKKRPN 22 9,23 1,39 -0,20 36 8,62 1,23 -0,40* MGATPK 22 51,45 5,51 0,26 36 45,47 6,60 0,01 MRSOSPT 22 4,79 1,93 -0,02 36 4,00 1,77 0,29 MRSOSVT 22 4,58 2,72 0,18 36 3,18 1,29 0,31 Dimenzije specialne motorike MMRNPK 22 49,09 5,37 0,24 36 50,36 6,01 0,38* MKHRVIS 22 15,67 2,91 -0,04 36 15,58 3 -0,42* SKI9 22 32,15 2,87 -0,43* 36 31,41 1,86 -0,70* MKRBNR 22 10,02 2,42 0,18 36 13,66 2,71 0,13 Legenda: MPU – model potencialne uspešnosti, N – število merjencev, AS –- aritmetična sredina, SD – standardni odklon, r – Pearsonov korelacijski koeficient; Gen1 – generacija 1 (leto meritev 2001), Gen2 – generacija 2 (leto meritev 2009),* – statistično značilna povezanost na nivoju 5 % tveganja, *** Šifre in imena spremenljivk so pojasnjene v Sliki 1. 124 Gen2. Pri spremenljivki vzdržljivosti v hi- trosti (MT300) je povezanost z uspešnostjo statistično značilna le pri Gen2 (r = 0,44). Prav tako so osnovne motorične spremen- ljivke koordinacije bile s tekmovalno uspe- šnostjo povezane le v Gen2 (MHFNTL; r = 0,45 in MKKRPN; r = 0,40). Med spremenljiv- kami specialne motorike je na uspešnost v le v Gen2 vplivala spremenljivka MMRNPK. Med zadnjimi tremi spremenljivkami moto- rike so bile statistično značilne povezave z uspešnostjo vzorca izračunane le pri spre- menljivki MKHRVIS (Gen2; r = 0,42) in SKI9 (Gen1; r = –0,43 in Gen2; r = –0,70). Povezanost posameznih mor- foloških spremenljivk 1. nivoja MPU s kriterijsko spremenljiv- ko v vertikalni in horizontalni smeri Pri Gen1 so bile od skupno sedmih spre- menljivk morfologije s kriterijsko spremen- ljivko statistično značilno povezane štiri spremenljivke, in sicer AT (r = 0,48; p = 0,02), AV (r = 0,53; p = 0,01), APKOLL (r = 0,46; p = 0,03) in APSSL (r = 0,51; p = 0,01). Iz rezulta- tov lahko sklepamo, da so se na tekmova- njih za Pokal Hervis (2001/02) bolje uvrščali težji in višji tekmovalci z bolj izraženimi premeri spodnjih okončin. Glede na do- bljene izračune je v tej generaciji na uspe- šnost na tekmovanjih pomembno vplivala konstitucija telesa brez izrazitejših obsegov spodnjih okončin (AOSL) in kožnih gub te- lesa (AKGT). Pri Gen2 moramo poudariti, da je z najvišjim izračunanim koeficientom povezanosti na uspešnost vplivala AV (r = 0,56; p = 0,00). Statistično značilen vpliv na uspešnost Gen2 v Pokalu Argeta (2009/10) sta imeli tudi spremenljivki AT (r = 0,43; p = 0,01) in AOSL (r = 0,52; p = 0,00). Izrazitejših vplivov na uspešnost izmed ostalih morfo- loških mer (APKOLL, APSSL, AKGS in AKGT) pri Gen2 ni bilo. Analiza povezav po posameznih spremen- ljivkah (horizontalno) kaže, da je število statistično značilnih povezav posameznih spremenljivk morfologije v pri Gen1 bilo večje (4) kot pri Gen2 (3). Ugotovljeno je bilo, da sta spremenljivki AT in AV v obeh generacijah v največji meri statistično zna- čilno vplivali na uspešnost mladih tekmo- valcev. Glede na rezultate spremenljivke APKOLL in APSSL lahko rečemo, da sta ti imeli statistično značilen vpliv na uspe- Tabela 2 Povezanost posameznih morfoloških spremenljivk 1. novoja MPU s kriterijsko spremenljivko MPU - DIMENZIJE MORFOLOGIJE (1. nivo) Gen1 Gen2 Spremenljivke*** N AS SD r N AS SD r Telesna teža/masa AT 22 54,59 7,9 4 0,48* 36 56,62 10,00 0,43* Eksterne geometrijske značilnosti AV 22 165,17 8,74 0,53* 36 164,28 5,74 0,56* APKOLL 22 9,52 0,35 0,46* 36 9,16 0,37 0,07 APSSL 22 7, 01 0,32 0,51* 36 7,16 0,39 0,31 AOSL 22 47,10 4,22 0,21 36 48,87 4,25 0,52* Interne geometrijske značilnosti AKGS 22 14,7 3,08 -0,13 36 16,68 5,82 0,04 AKGT 22 10,31 4,95 -0,27 36 12,76 7, 26 0,04 Legenda: N – število merjencev, AS – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, r – Pearsonov korelacijski koeficient; Gen1 – generacija 1 (leto me- ritev 2001/02), Gen2 – generacija 2 (leto meritev 2009/10),* – statistično značilna povezanost na nivoju 5 % tveganja, ***Šifre in imena spremenljivk so pojasnjene v Sliki 1. Tabela 3 Povezanost sklopov motoričnih dimenzij višjih nivojev MPU (2. in 3. nivo) s kriterijsko spremen- ljivko MPU – MOTORIKA   Gen1 2001/02 Gen2 2009/10 OSMOT*** (2. nivo MPU) R 0,89 0,81* p 0,13 0,01* R2adj. 0,43 0,46 SPMOT*** (2. nivo MPU) R 0,44 0,73* p 0,41 0,00** R2adj. 0,01 0,48 MOT*** (3. nivo MPU) R 0,98* 0,90* p 0,04* 0,00** R2adj. 0,82 0,64 Legenda: MPU – model potencialne uspešnosti, Gen1 – generacije 1 (2001/02), Gen2 –generaci- ja 2 (2009/10), R – koeficient multiple korelacije, p – statistična značilnost povezav med izbranim sklopom spremenljivk morfologije s kriterijsko spremenljivko, *– statistično značilna povezanost na nivoju 5-odstotnega tveganja, **– statistično značilna povezanost na nivoju 1-odstotnega tveganja, R2adj.– popravljeni kvadrat multiple korelacije, *** Šifre in imena sklopov spremenljivk so pojasnje- ne v Sliki 1. raziskovalna dejavnost 125 šnost le v prvi generaciji (r = 0,46; r = 0,51), kasneje pa ne več. Skozi obdobje desetih let se je povezanost med kriterijem in spre- menljivko AOSL povečevala in je v Gen 2 tudi statistilno značilna (Gen2; r = 0,52), medtem ko spremenljivki AKGS in AKGT v nobeni od generacij nista bili statistično značilno povezani s kriterijem. Navedene ugotovitve dajejo vedeti, da je vpliv AT in AV za uspešnost mladih tek- movalcev v alspekm smučanju nesporno pomemben. Poleg teh se je v Gen2 kot statistično značilno povezana s kriterijem pokazala tudi spremenljivka AOSL (Gen2; r = 0,52), ostale spremenljivke mofologije pa s kriterijsko spremenljivko niso pomemb- neje povezane. Razloge za to, da je v Gen2 z uspehom značilno povezanih manj spre- menljivk, lahko iščemo tudi v izboljšanju kvalitete kondicijske vadbe in s tem osre- dotočenost na razvoj motoričnih sposob- nosti, ki skladno z dobljenimi rezultati vpli- vajo na uspešnost na tekmovanjih. Seveda bi si želeli, da je razlog manjšemu vplivu dimenzij morfologije v Gen2 tudi kompen- zacija z napredkom mladih tekmovalcev v tehniki smučanja. Slednje potrjujejo tudi rezultati zadnje večje raziskave, ki potrjuje povezanost dimenzij tehničnega znanja mladih tekmovalcev v alpskem smučanju z uspešnostjo na tekmovanjih (Puhalj, 2018). Povezanost hierarhično višjih nivojev (2. in 3. nivo) MPU po- dročja motorike in morfologije s kriterijsko spremenljivko Izračun povezav sklopov spremenljivk 2. nivoja MPU (Tabela 3) potrjuje, da v Gen1 med sklopi spremenljivk motorike OSMOT in SPMOT in kriterijsko spremenljivko ni statistično značilnih povezav. Vpliv sklopa OSMOT na uspešnost je pri Gen1 sicer vi- sok, vendar ne tudi statistično značilen. Pri Gen2 pa je bil za doseganje višjih uvrstitev na tekmovanjih za Pokal Argeta (2009/10) na nivoju 1% tveganja statistično značilno pomemben tako sklop OSMOT (R = 0,81, p = 0,01) kot tudi sklop SPMOT (R = 0,73, p = 0,00). Najpomembnejša ugotovitev tega dela raziskave je, da smo z izračunom koeficien- tov multiple korelacije (R) potrdili in hierar- hično nadgradili ugotovitve izračunov na 1. nivoju MPU (Tabela 1). Potrditev tega so zla- sti izračunani statistično značilni koeficienti povezanosti obeh sklopov spremenljivk (SMOT in SPMOT) v Gen2. Implementacija novega sistema treninga je v obdobju od 2001 do 2010 poleg OSMOT imela za posle- dico tudi statistično značilno povezanost SPMOT s kriterijem. Prve zato, ker predsta- vljajo pokazatelje splošnega motoričnega potenciala posameznika, druge pa zato, ker predstavljajo nenadomestljivo nadgradnjo baze motoričnih informacij v določenem športu (Reid idr., 1997). Rezultati povezanosti celotnega sklopa motorike (3. nivo) s kriterijsko spremenljiv- ko potrjujejo ugotovitve na 1. in 2. nivoju motoričnih spremenljivk MPU (Tabela 3). Izračun koeficienta multiple korelacije je visoko in statistično značilno s kriterijsko spremenljivko povezan pri Gen1 in Gen2 (MOT 2001/02: R = 0,98, p = 0,04 in MOT 2009/10: R = 0,90, p = 0,00). Najpomemb- nejša ugotovitev tega dela raziskave je, da smo z izračunom koeficienta multiple korelacije (R) potrdili visoko in statistično značilno povezanost celotnega sklopa spremenljivk motorike (MOT) s tekmoval- no uspešnostjo mlajših kategorij v alpskem smučanju. Izračun rezultatov povezanosti treh sklo- pov spremenljivk morfologije (MASA, INTGEOR in EKSGEOR) s kriterijsko spre- menljivko v Tabeli 4 kaže, da je v Gen1 z uspešnostjo statistično značilno povezana samo spremenljivka AT, ki v MPU (2. nivo) samostojno tvori sklop MASA. Pri isti spre- menljivki je izračun povezanosti že na 3. nivoju MPU (Tabela 2) bil statistično zna- čilen (r = 0,48; p = 0,02). Druga dva sklopa spremenljivk sta pri Gen1 z uspešnostjo na tekmovanjih povezana slabše in statistično neznačilno (EKSGEOR; R = 0,58, p = 0,12 in INTGEOR; R = 0,27, p = 0,49). Na uspešnost na tekmovanjih za Pokal Hervis (2001/02) ni statistično značilno vplivala niti skupna povezanost sklopov spremenljivk EKSGEOR (AT, APKOLL, APSSL in AOSL), niti sklopov spremenljivk INTGEOR (AKGS in AKGT). V Gen2 sta s kriterijsko spremenljivko stati- stično značilno povezana dva sklopa mor- fologije MPU (2. nivo). Prvi je sklop MASA (Gen2: R = 0,43, p = 0,01), drugi pa je sklop spremenljivk EKSGEOR (Gen2: R = 0,64, p = 0,00). Na uspešnost na tekmovanjih so tako v Gen1 kot tudi v Gen2 boljše rezultate do- segali telesno težji (MASA) in višji tekmoval- ci AV z močnimi nogami, ki so odsev izraže- nosti spremenljik APKOLL, APSSL in AOSL. Koeficient multiple korelacije je pri Gen2 dosegel najvišjo vrednost (R = 0,64), ko je bila povezanost INTGEOR s kriterijsko spre- menljivko od vseh let najnižja (R = 0,04). Tudi na 2. nivoju MPU je bilo število stati- stično značilnih povezav sklopov spremen- ljivk morfologije v Gen2 precej večje kot v Gen1. Ugotoviti je bilo mogoče, da sta tudi na tem nivoju sklopa spremenljivk MASA in EKSGEOR tako v Gen1 kot v Gen2 v najve- čji meri in statistično značilno vplivala na uspešnost mladih tekmovalcev. Tabela 4 Povezanost sklopov morfoloških spremenljivk MPU (2. in 3. nivo) s kriterijsko spremenljivko MPU – MORFOLOGIJA Gen1 2001/02 Gen2 2009/10 MASA*** (2. nivo MPU) R 0,48* 0,43* p 0,02* 0,01** R 2 adj. 0,19 0,16 EKSGEOR*** (2. nivo MPU) R 0,58 0,64* p 0,12 0,00** R 2 adj. 0,18 0,33 INTGEOR*** (2. nivo MPU) R 0,27 0,04 p 0,49 0,97 R 2 adj. -0,02 -0,06 MORF*** (3. nivo MPU) R 0,68 0,70* p 0,18 0,00 R 2 adj . 0,19 0,36 Legenda: Legenda: MPU – model potencialne uspešnosti, Gen1 – generacije 1 (2001/02), Gen2 – generacija 2 (2009/10), R – koeficient multiple korelacije, p – statistična značilnost povezanosti med izbranim sklopom spremenljivk morfologije s kriterijsko spremenljivko, * – statistično značilna pove- zanost na nivoju 5-odstotnega tveganja, **– statistično značilna povezanost na nivoju 1-odstotnega tveganja, R2adj. – popravljeni kvadrat multiple korelacije, *** Šifre in imena sklopov spremenljivk so pojasnjene v Sliki 1. 126 Pri Gen2 je izračunana tudi najvišja vre- dnost popravljenega kvadrata multiple ko- relacije (R2adj = 0,36), kar pomeni, da smo v omenjeni sezoni z modelom morfoloških spremenljivk pojasnili največji del variance kriterijske spremenljivke (tekmovalna uspe- šnost). Najpomembnejša ugotovitev tega dela raziskave je, da smo z izračunom ko- eficientov multiple korelacije (R) potrdili in nadgradili ugotovitve izračunov na 3. nivo- ju MPU (MORF 2009/10: R = 0,70, p = 0,00). Med tremi sklopi morfoloških spremenljivk sta na doseganje dobrih rezultatov Gen1 in Gen2 na tekmovanjih statistično značino vplivala sklopa spremenljivk MASA in EK- SGEOR, ne pa tudi INTGEOR. Trditvam, da je v otroškem tekmovalnem smučanju (ob vseh ostalih pomembnih dejavnikih) po- membna konstitucija, lahko torej dodamo še to, da so ob ustrezno izraženi telesni teži in telesni višini za premagovanje smučar- skih naporov vendarle pomembne dimen- zije, ki sestavljajo sklop EKSGEOR. Vzorec je obsegal dvoletno starostno obdobje, v katerem je prirast telesne teže (AT) in vi- šine (AV) lahko najbolj izrazit. Naj na tem mestu še poudarimo, da obe generaciji merjencev sestavljajo tekmovalci stari 13 in 14 let (Gen1; rojeni 1987 in 1988; Gen2; rojeni 1996 in 1997). Zaradi daljšega staža se v procesu treninga kaže individualni napredek v tehničnem znanju, tekmovalni zmogljivosti in drugih vidikih uspešnosti v športu. Z zviševanjem starosti pa se tudi znotraj posamezne generacije pri merjen- cih logično povečujeta tako telesna teža in kot višina merjencev. Zato lahko govorimo tudi o neposrednem vplivu obeh morfolo- ških spremenljivk na motorični potencial posameznika, posredno s tem pa tudi na celoten MPU. Kljub dejstvu da je z uspešno- stjo v Gen1 bilo z uspešnostjo statistično značilno povezanih več spremenljivk kot v Gen2 (Tabela 2), se je pri izračunu poveza- nosti sklopov morfoloških spremenljivk na višjih nivojih pokazalo, da je v obravnavani starostni kategoriji morfološki status posa- meznika za doseganje dobrih rezultatov v alpskem smučanju vendarle ključnega pomena. Pri izračunu multiplih korelacijskih koefi- cientov nikakor ne gre zanemariti različne velikosti obeh zajetih vzorcev merjencev. To bil lahko pri manjšem vzorcu (Gen1) ime- lo za posledico manjšo značilnost multiplih korelacijskih koeficientov. Iz Tabel 3 in 4 je tudi razvidno, da se količina prostora po- jasnjene variance kriterijske spremenljivke med obema generacijama ne razlikuje bi- stveno, razen pri spremenljivkah specialne motorike (Tabela 3). Prav v tem primeru pa verjetno gre za pozitivne posledice uvedbe novega koncepta vadbe mladih smučarjev v ovkiru Nacionalnega programa tekmoval- nega alpskega smučanja (SZS, 2014). Statistično značilno povezanost spremen- ljivk morfologije in motorike in tudi nji- hovih hierarhičnih sklopov s tekmovalno uspešnostjo mladih športnikov so potrdili mnogi avtorji raziskav (Jošt, Pustovrh in Ulaga, 1998; Dolenec, 1996; Lešnik, 1996). Leta 1997 so ameriški znanstveniki izra- čunali višji delež pojasnjene variance pri izračunu povezanosti sklopov v primerjavi s povezanostjo posameznih morfoloških in motoričnih spremenljivk z uspešnostjo v alpskem smučanju. Dobljeni rezultati se imeli tudi višjo prediktivno vrednost v pri- merjavi s podobnimi študijami narejenimi na plavalcih in hitrostnih drsalcih (Klika in Malina, 1997). Zadnja obsežnejša raziskava je obravnavala dinamiko sprememb mor- fološkega in motoričnega statusa selekcio- nirane populacije mladih alpskih smučarjev od leta 2001 do 2010. V vzorec merjencev je bilo vključenih skupno 163 mladih alp- skih smučarjev, ki so glede na starostno ob- dobje (13 in 14 let) predstavljali pet genera- cij tekmovalne kategorije starejših dečkov v alpskem smučanju. Formiran je bil model potencialne uspešnosti, ki sta ga skozi celo- tno obravnavano obdobje sestavljala sklo- pa sedmih morfoloških in sedemnajstih motoričnih spremenljivk (Bandalo, 2016). Osnova predstavljenih raziskav so motorič- ne sposobnosti kot najpomembnejši po- tencial za uspešnost v športu. Ugotovitve študij dokazujejo, da športnik brez uster- znega motoričnega statusa v smučanju in tudi drugih športih za uspeh nima možno- sti. Podoben je bil tudi cilj te raziskave le, da gre v našem primeru za longitudinalno študijo in preizkus istega modela na dveh generacijah iste starosti v razmaku 10 let. Pri formiranju prvih modelov uspešnosti (Žvan, Lešnik in Dolenec, 1995; Lešnik, 1996; Dolenec, 1996) je bil glavni cilj ugotoviti, ali je model bil postavljen v pravi smeri in kaj bo potrdila prihodnost. V našem primeru je bilo v razmaku desetih let potrjeno, da je bil program dela ustrezno načrtovan, naj- pomembneje pa je, da so to potrdili tudi učinki treninga. „ Zaključek Slovenija ima sistematično dodelan in znanstveno potrjen model uspešnosti mlajših kategorij v alpskem smučanju. Šte- vilo spremenljivk, ki so imele pomemben vpliv na tekmovalno uspešnost, se je z naši- mi rezlultati več kot podvojilo, kar pomeni, da je imelo uvajanje sistematičnega načina dela pri pripravi mladih tekmovalcev svoj učinek tako v doseženih rezultatih na tek- movanjih kot tudi v vsaj določenih sposob- nostih boljše pripravljenosti otrok. Slednje smo v raziskavi potrdili tudi s potrditvijo statistično značilnih povezav proučevanih nivojev MPU s tekmovalno uspešnostjo. Dobljeni rezultati torej potrjujejo ustre- znost baterije izbranih testov, s katerimi vsako leto spremljamo morfološki in moto- rični razvoj mladih tekmovalcev v alpskem smučanju. Trening mora biti načrtovan celostno, pri tem pa moramo vedeti, kaj na uspešnost vpliva bolj in kaj manj. Športnik se tako v pogledu informacijske kot energetske komponente neprestano razvija, pri tem pa mora trening alpskih smučarjev zajema- ti tudi osvajanje vedno novih motoričnih informacij in reševanje motoričnih proble- mov v atipičnih pogojih (Spitzenfeil idr., 2005). Na podlagi ugotovitev povezanosti vpliva motoričnih spremenljivk na tekmovalno uspešnost se postavlja vprašanje, do ka- terega nivoja je treba razviti motorične sposobnosti, ki ob upoštevanju zakonitosti vseh možnih vidikov razvoja mladega špor- tnika v največji meri vplivajo na njegovo tekmovalno uspešnost. Glede na izraču- nane rezultate, pa tudi izkušnje iz prakse, bo pripravo mladih smučarjev v bodoče potrebno v večji meri usmerjati v nadgra- dnjo motoričnih stereotipov in sposobnost hitrega učenja novih gibalnih programov (Puhalj, 2018). Eden večjih problemov dana- šnjega časa je, da so cilji trenažnega proce- sa že pri najmlajših tekmovalcih postavljeni previsoko. Vse to znižuje kvaliteto treninga, najpogostejše posledice tega pa so lahko poškodbe, slabše tehnike in taktika smu- čanja, odnos do treningov in tekmovanj in mnogi drugi negativni pokazatelji procesa vadbe (Gallahue in Ozmun, 2006). Na podlagi dolgoletnih prizadevanj so danes razmišljanja trenerjev usmerjena predvsem v izboljšanje dimenzij, ki med smučanjem na progi omogočajo hitro in učinkovito reševanje motoričnih proble- mov. Upoštevanje razvojnih sprememb v obdobju po 12. letu starosti je pri organiza- ciji in vodenju procesa treninga ključnega pomena. Zavedati se je potrebno, da rast muskulature ne dohaja pospešene rasti skeleta, kar se kaže v neusklajenem gibanju raziskovalna dejavnost 127 (Bar-Or, 1996; Hauspie, Cameron, in Molina- ri, 2004; Malina in Bouchard, 1997). Posle- dice tega se kažejo predvsem v zmanjšani sposobnosti za regulacijo gibanja (informa- cijska komponenta), pomembno vlogo pa imajo predvsem dimenzije osnovne moto- rike (Armstrong, 1997; Pistotnik, 2015). Te še posebej v obravnavani starostni kategoriji predstavljajo najširši potrebni del motorič- nih sposobnosti, ki pomenijo osnovo za napredovanje v vrhunskega tekmovalca. Čeprav je leta 2001 pri Gen1 bilo s tek- movalno uspešnostjo povezanih manj kot 1/3 vseh spremenljivk, je iz dobljenih rezultatov (Tabela 1) razvidno, da so na uspešnost obeh generacij (Gen1 in Gen2) v največji meri vplivale spremenljivke, ki sodijo v energetsko komponento gibanja (MMENSDM, MMEN3SM, MSKOK10…), pa tudi koordinacije (SKI9). Pri tem ne mo- remo mimo dejstva, da imajo s kriterijsko spremenljivko večjo stopnjo povezanosti »sorodne« spremenljivke, ki so tudi v vi- soki medsebojni korelaciji. Gre predvsem za spremenljivke različnih pojavnih oblik moči (MMEN3SM, MMENSDM, MSKOK10, MZGIBE), hitrosti (MMENS20, MMENS20L) in specialne koordinacije (MKHRVIS, SKI9). Ravno spremenljivke z visokimi koeficienti prirojenosti, ki so hkrati visoko povezane s kriterijsko spremenljivko, bodo tudi v bo- doče pomemben kriterij pri iskanju talen- tov in selekcioniranju mladih tekmovalcev v alpskem smučanju (Žvan in Lešnik, 2000; Lešnik, 2017). Pomembna ugotovitev rezultatov te razi- skave je tudi, da se je v obdobju od 2001 do 2010 zelo povečal vpliv spremenljivk specialnih motoričnih dimenzij (SPMOT) na uspešnost v alpskem smučanju pri mlajših kategorijah (Tabela 1 in 3). To pomeni, da je znanstveno utemeljena postavitev mo- dela uspešnosti iz leta 1996 ter posledična uvedba raznovrstne in specifične vadbe s posebnim poudarkom na osvajnaju novih motoričnih stereotipov in vadbi v atipičnih okoliščinah vendarle dobila svojo potrdi- tev tudi v praksi. Nič manj pomembna ni tudi ugotovitev, da je v Gen2 bilo z uspe- šnostjo na tekmovanjih povezanih manj spremenljivk morfologije kot v Gen1. Prav v času našega eksperimenta (2000 do 2010) je vadba elementov tehnike smučanja v procesu treninga dobivala vse pomemb- nejše mesto. Zato lahko sklepamo, da je prav to posledično imelo pozitivne učinke na obvladanje tehnike smučanja maldih tekmovalcev. Slednje je lahko pomenilo vsaj delen razlog za zmanjšanje števila statistično značilnih povezav posameznih morfoloških spremenljivk z uspešnostjo na tekmovanjih (Tabela 2). Kljub dokazanim visokim vplivom dimen- zij MPU na uspešnost mladih tekmovalcev je še vedno treba upoštevati tudi mnoge druge dejavnike, ki imajo različne vplive na tekmovalno uspešnost mladega športnika (Petrović, Šmitek, in Žvan, 1984). Skladno s tem seveda nikakor ne gre zanemariti npr. vloge psiholoških dejavnikov, med katerimi pri alpskih smučarjih te starostne kategorije še posebej izstopajo sposobnost koncen- tracije, tekmovalna motivacija (Tušak, 2003) in potreba po nenehnem medsebojnem primerjanju. Uvedba novega programa te- lesne priprave mlajših kategorij v alpskem smučanju je svojo najpomembnejšo potr- ditev dobila z uspehi na največjih medna- rodnih otroških tekmovanjih. Po letu 1990, ko je Slovenija na najprestižnejšem otro- škem mednarodnem tekmovanju “Trofeo Topolino” zmagala v slalomu in veleslalo- mu, je do prve naslednje zmage na istem tekmovanju trajalo kar 15 let. Po zmagi Ilke Štuhec leta 2005 se slovenski predstavniki iz tega tekmovanja redno vračajo z najviš- jimi uvrstitvami. Prav slednje pa je bil tudi osnovni cilj vseh naših prizadevanj. „ Literatura 1. Armstrong, N. in Wellman, J. (1997). Young people and physical activity. Oxford: Oxford University Press. 2. Bandalo, M. (2016). Dinamika sprememb mor- foloških in motoričnih dimenzij mladih tekmo- valcev v alpskem smučanju v obdobju od leta 2001 do 2010. Doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za šport. 3. Bandalo M. in Lešnik, B. (2011). The connec- tion between selected anthropometric and motor variables and the competitive success of young competitors in alpine skiing. Kinesi- ologia Slovenica, 17(3), 16–31. 4. Bandalo, M., Žvan, M. in Lešnik, B. (2010). The development and use of model of success- fulness for young categories in alpine skiing. V: Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (Ur.), Proce- edings book of The fifth international congress of Youth in sport. (str. 141–155), Ljubljana: Fa- culty of sport. 5. Balyi, I. (2001). Sport system building and long-term athlete development in Canada. The situations and solutions. Coaches report, 8(1), 25–28. 6. Bar-Or, O. (1996). The child and adolescent at- hlete. Oxford: Blackwell science. 7. Berk, L. E. (1997). Child development. Need- ham Heights: Allyn and Bacon. 8. Bosco, C. (1997). Evaluation and planning conditioning training for alpine skiers. V: Müller, E., H. Schwameder, Kornexl, E. in Ra- schner, C. (Ur.), Proceedings book of The first in- ternational Congress on Skiing and Science (pp. 229–250), Salzburg: Austrian Association of Sports Sciences and University of Salzburg. 9. Bompa, T. O. in Haff, G. G. (2009). Periodizati- on: Theory and Methodology of Training (fifth edition). Champaign (IL): Human Kinetics. 10. Dekleva, J. (2002). V službi smučanja [In the service of skiing]. Maribor: TOVO Trade d.o.o. 11. Dolenec, M. (1996). Vrednotenje modela uspe- šnosti mlajših deklic v alpskem smučanju. Ma- gistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. 12. Emeterio, C. A. in Gonzales-Badillo, J. J. (2010). The Physical and Anthropometric Profiles of Adolescent Alpine Skiers and Their Relationship with Sporting Rank. The Journal of Strength and Conditioning Research, 24(4), 1007–1012. 13. Gallahue, D. L. in Ozmun, J. C. (2006). Under- standing motor development (sixth edition). New York: The McGraw-Hill Companies. 14. Geissler, U., Waibel, K., Maier, W., Scherr, J. in Wolfarth, B. (2012). Influencing factors on alpine skiing performance. In: Müller, E., Lin- dinger, S. in Stöggl, T. (Ur.), Science and Skiing V (str. 173–182), Maidenhead: Meyer & Meyer Sport. 15. Gorski, T., Rosser, T. in Hoppeler, H. (2014). An Anthropometric and Physical Profile of Yo- ung Swiss Alpine Skiers Between 2004 and 2011. International journal of sports physiology and performance, 9(1), 10 8 –116 . 16. Hauspie, R. C, Cameron, N. in Molinari, L. (2004). Methods in human growth research. Cambridge: Cambridge university press. 17. Jošt, B., Pustovrh, J. in Ulaga, M. (1998). The follow-up of the development of a competi- tive and potentially successful performance of a top sportsman with the aid of the sport- -expert system. Kinesiology, 30(2), 17–22. 18. Kapidžić, A., Ismaili, H. in Bečirović, E. (2010). Basic motor abilities: Predictive value of the situational test results in 12-14 years old so- ccer players. Serbian Journal of Sports Science, 4(2), 61– 67. 19. Klika, R. in Malina, R. (1997). Predicting skiing performance in 14 – 18 year old competitive alpine skiers. V: Müller, E., H. Schwameder, Kornexl, E. in Raschner, C. (Ur.), Proceedings book of The first international Congress on Skiing and Science (str. 272–285), Salzburg: Austrian Association of Sports Sciences and University of Salzburg. 20. Leskošek, B., Bohanec, M. in Rajkovič, V. (2002). The use of expert methods in the orientation of children into different sports. Acta Universitatis Carolinae, Kinanthropologi- ca, 38(2), 33–44. 128 21. Lešnik, B. (1996). Vrednotenje modela uspešno- sti mlajših dečkov v alpskem smučanju. Magi- strsko delo, Ljubljana: Fakulteta za šport. 22. Lešnik, B. (2017). Correlation of motor dimen- sions of two generations of young athletes in alpine skiing from 2001 to 2010. Facta Uni- versitatis. Series, Physical education and sport, 15(2), 341–351. 23. Lešnik, B. in Bandalo, M. (2009). The connec- tion of basic and special motor abilities with competitive successfulness of young boys in alpine skiing. V Proceedings book of The First International Symposium Sport, tourism and health, (str. 69–77). Bihač: Pedagoški fakultet Bihač. 24. Malina, R. M. in Bouchard, C. (1991). Growth, maturation and Physical activity (second editi- on). Champaign (IL): Human Kinetics. 25. Mildner, E., Barth, M., Ehn, G., Kriebernegg, R., Staudacher, A. in Raschner, C. (2012). Re- lationship between physical fitness, ski tech- nique and racing results of young alpine ski racers. V: Müller, E., Lindinger, S. in Stöggl, T. (Ur.), Science and Skiing V (str. 282–290), Mai- denhead: Meyer & Meyer Sport. 26. Müller L., Müller E., Kornexl E. in Raschner C. (2015). The relationship between physical motor skills, gender and relative age effects in young Austrian alpine ski racers. Internati- onal Journal Sport Science and Coaching, 10(1), 69–85. 27. Mujanović, E. in Krsmanović, R. (2008). Pre- dictive value of motor abilities on the result in criteria variable ski short turns. Sport Scien- tific and Practical Aspects, 5(1,2), 61–65. 28. Neumayr, G., Hoertnagl, H., Pfister, R., Kol- ler, A., Eibl, G. in Raas, E. (2003). Physical and physiological factors associated with success in professional alpine skiing. V Medicine and science in sports and exercise (str. 571–575). Salzburg: Institute for Sport Sciences, Uni- versity of Salzburg. 29. Petrovič, K., Šmitek, J. in Žvan, M. (1984). Pot do uspeha. Ljubljana, Mladinska knjiga. 30. Pistotnik, B. (2015). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana: Fakulteta za šport. 31. Puhalj, S. (2018). Vrednotenje uspešnosti tek- movalnega alpskega smučanja v obdobju poznega otroštva in adolescence. Doktorska disertacija. Izola: Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in in- formacijske tehnologije. 32. Reid, R., Johnson, S., Kipp, R., Albert, R. in White, A. (1997). Validity of sports – specific field tests for elite and developing alpine ski racers. V: Müller, E., H. Schwameder, Kornexl, E. in Raschner, C. (Ur.), Proceedings book of The first international Congress on Skiing and Science (str. 285–297), Salzburg: Austrian As- sociation of Sports Sciences and University of Salzburg. 33. SZS - Smučarska zveza Slovenije (2010a): Tek- movanja v alpskem smučanju. Pridobljeno 30. Junija 2018 s spletne strani http://www. sloski.si/resources/files/pdf/alpsko-smuca- nje/10-11/slo/alp-sdipok.htm 34. SZS - Smučarska zveza Slovenije (2010b): Pokal Argeta 2009/10. Pridobljeno 30. Juni- ja 2018 s spletne strani http://www.sloski.si/ resources/files/pdf/alpsko-smucanje/09-10/ slo/sdipok.htm 35. SZS - Smučarska zveza Slovenije (2014): Na- cionalni program tekmovalnega alpskega smučanja. Pridobljeno 30. junija 2018 s sple- tne strani http://www.sloski.si/alpsko-smu- canje/nacionalni-program-tekmovalnega- -smucanja-2016/2025 36. Spitzenpfeil, P., Niessen, M., Rienacker N. in Hartmann, U. (2005). Evaluation of a specific training device in alpine skiing. V: Müller, E., Bacharach, D., Klika, R., Lindinger, S. in Sch- wameder, H. (Ur.), Proceedings book of The third international Congress on Skiing and Science, (str. 204–216). Aspen: St. Cloud State University. 37. Stepinski, M., Zwierko, T., Florkiewicz, B. in Debicka, J. (2003). The level of chosen motor abilities of 13 years old soccer players. Jour- nal of Human Kinetics, 9(9), 99–109. 38. Tušak, M. (2003). Strategies of motivation in sport. Ljubljana: Faculty of sport. 39. Žvan, M., Lešnik, B. in Dolenec, M. (1995). Eva- luation of potential competition performan- ce of young competitors in alpine skiing. V: Kapus, V. in Jošt, B. (Ur.), A computer-suppor- ted system for initial selection and advising of children in selecting sports and evaluation of the performance model in individual sports on the basis of expert modelling, (str. 211–295). Ljubljana: Fakulteta za šport. 40. Žvan, M. in Lešnik, B. (2000). Correlation of Some Variables of Explosive Power and Competitive Successfulness of Boys in Alpi- ne Skiing. Kinesiology, 32(1), 40–46. 41. Žun, A. (2017). Analiza rezultatov v slovenskem alpskem smučanju med letoma 1974 in 2017. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za šport. izr. prof. dr. Blaž Lešnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Gortanova ul. 22, Ljubljana