EDNISTVO /A KJE je v Ljubljani, Frančiškanska »lica St. 8 Mrua I. nadstr.). Uradna nre hi stranke so od 10. do 11. aldue in od C. do C. pog oldne vsa!« dan razen nedelj in imikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	i
iOCNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za teo-Ogrskoin Bosno K 2160, polletna K 10-80, četrtletna ’40, mesečna K 180; na Nen čijo celoletno K 26’40; n ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36 —.
u^osaiiieziie številke po 8 vin.
ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov
•’ •’	ob pol 11. dopoldne.	■, ■ .
ITPRAVNfSTVO se naha.a v Selenburpovi »lici sicv (j IT jB uraduje ia stranke od 8. do 2. dopoldne in od a do ?! /ve?«, Ineerati: enostopna petitvrsUca 30 vin., po^ojon prostor, poslan*
m iikiau c 40 \in. — Ineeiafc sprejema upravništvo. Nefrankiiana ali premalo irankitana pisma *c ne ».prejemajo Heliiainacije lista »o poštnine proste. _____________—.
nev. 762.
V Ljubljani, v četrtek dne 18. decembra 1913.
Leto !II.
Novi deželni zbor.
El
*ui
»k
Kranjske deželnozborske volitve so kon-. Kar šc pride do formalnega zaključka, je z pomena. V soboto je še ožja volitev med otom in Ganglom v Idriji, pri kateri bo iz-'ien Gangl, ker se ne sme povečati večina Zajoče klerikalne stranke, ne pa, da bi libe-a stranka, zaslužila ta mandat. In potem lijo« še veleposestniki deset »poslancev«, katere je vseeno, če so Zipfli ali Zapfli.
Novi kranjski deželni zbor bo torej zopet k staremu. V deželi je klerikalizem oslab-, v deželnem zboru se to ne bo poznalo, rikalci, !<i so ohranili svoje posestno stanje, se tiče mandatov, pridejo zopet kot gospo-ii v deželni dvorec, in po vseh dosedanjih ušniah smo lahko pripravljeni da nastopijo 1 večjo aroganco kakor doslej. Ves njih na-
-	ki ga tako dobro poznamo, bo še pomno-. in dokler ostane ta deželni zbor živ, nio pričakovati vlado terorizma, kakršnega | ni bilo v tej deželi.
Tudi opozicija se vrne neizpremenjena. Menjala so se nekatera imena, toda liberalci anejo zopet lepo sami med sabo in nadalje-’a se bo ona mevžarija, katere smo sc prav Kinjem zasedanju nasitili do grla. Stranke ne izpreminjajo z osebami. Tekom zadnjih jsetih let se je liberalna stranka parkrat mladila«. Imela je svoje disidente, ki so se čnli vanjo, ne da bi jo bili le količkaj pre-knili. Vstopali so vanjo radikalci, pa so v j odložili svoj radikalizem. Dobila je svoie dine. pa so se potopili v morju starinstva. stranki hofratov postaja, vse liofratsko, in or ie bila opozicija doslej zaspana, tako bo aprej dolgočasna.
Zdaj, ko se rezultat volitev ne more več mneniti. se lahko pove, da bi bil deželni r lahko dobil drugačno sliko, če bi bila libe-a stranka nekoliko bolj korenjaška in če bi ) v njej nekoliko več pravega političnega ia. Po zadnjem deželnozborskem zasedanju, aterem so klerikalci nastopili s tako izziva-J nesramnostjo, da so prekosili sami sebe, lil pravi čas za boj zoper klerikalno straho-
o.	Socialno demokratična stranka je to ta-
1* spoznala. 2e med zasedanjem je, dasi ni la v deželnem zboru zastopstva, pokazala bojevitosti nego opozicija v zbornici. Ta-
li!
H 3
, -Ni
-v\
r‘v'1
ko ie bil dt5Ž*,ni ltbor razpuJičen. fc prokla-
‘ ja boj. in z ozirom na razpoloženje v de-ftj bil ta boj uspešen, če bi se bil od vseh
a /o Mia
n, koncentriral proti najmočnejšemu, naj-amejšemu nasprotniku, proti klerikalizmu, e hi se bil vodil sistematično.
Ali takoj za socialnimi demokrati so prišli ralci in so proklamirali — defenzivo. Za-) se je tarnanje o nevarnosti, da pridobe rikalci še več nego so imeli. Namesto da bi bil porabil psihološki moment in volilcem x| pogum, se jim je prodajala malodušnost, namesto z veliko osnovno idejo je šla libe-na stranka v volitve z glavno brigo, da dobi
kaj glasov ne glede na to, na čigav račun.
Socialno demokratična stranka je vodila ta boj z ozirom na glavni smoter res z brezpri-merno nesebičnostjo. In danes se lahko pove, da so dobili liberalni kandidatje na stotine socialno demokratičnih glasov — in dosti nc po pošteni poti. Znani so nam številni slučaji, ko se je volilcem pravilo, da je socialno demokratična stranka preklicala svoje kandidature, dasi to ni bilo resnično. Molčali smo med volitvami, ker nismo hoteli z objavljanjem takih detajlov pojačati pozicije glavnega nasprotnika. Ali s tem, da so se jemali glasovi socialnim demokratom. niso utrpeli klerikalci škode, čas, ki so ga liberalni agitatorji zapravljali s to nezmi-selno taktiko, je bil izgubljen za boj proti klerikalizmu in deželni gospodarji so imeli profit, če se ne bi gospodje liberalci s tako vnemo podajali na lov za socialno demokratičnimi glasovi, ampak porabili svojo moč za boj proti klerikalizmu, bi sc bila v dveh okrajih lahko dosegla ožja volitev, v kateri bi bili klerikalci nedvomno izgubili bitko. Kjer pa so liberalci nastopali proti klerikalcem, so se posluževali neuspešnih sredstev. S samimi podobicami Vodiške Johance in z ljubezenskimi pikantnostmi se ne vodi boj proti nasprotniku, ki ima tako organizacijo kakor kranjski klerikalci. Za to »propagando« so liberalci pač porabili dosti truda; videti so morali, da je bil uspeh ničev.
Imeli bomo torej tisti deželni zbor, ki smo ga imeli pred volitvami. Socialno demokratična stranka v njem zopet ne bo zastopana; glas organiziranega delavstva se ne bo slišal v zbornici. Dasi ima idrijsko mesto svojega poslanca, dasi je Idrija pri volitvi iz splošne kurije pokazala, da je odločno socialno demokratična, dasi bi najprimitivnejša pravičnost zahtevala, da dobi socialna demokracija vsaj toliko zastopstva, da se more oglasiti, Je delavstvo zopet izključeno iz deželnega zbora. Ali posrečilo se nam je, zbuditi zanimanje delavstva za ta parlament, in tega ne uniči nihče več. Ostali smo zopet pred durmi. Toda če nam je preprečena kontrola v zbornici, bomo gledali skozi špranjo, katere nam ne morejo zamašiti in sodili bomo delo v dvorani, v kateri nam krivičnost »e dfl sedeža. Sodili bomo gospodarstvd večine, sodili pa tudi delo opozicije in kazali ljudstvu oboje v pravi luCI.
Socialno demokratična stranka ima proste roke na vse strani in se bo posluževala svoje svobode. Gospodje, ki mislijo, da so za šest let zopet med seboj, bodo kmalu opazili, da ne utečejo pravični kritiki. Široke vrste delavstva so spoznale, da jih smatra kranjski deželni zbor za brezpravne in da imajo v meščanskih strankah le tesnosrčne, zagrizene nasprotnike. To delavstvo, za čigar pravice se deželni zbor še nikdar ni zmenil, bo poslej z drugačnimi očmi gledalo na njegovo delo. In ko pride zopet čas, bo zahtevalo račun. In če bo zopet prevarano! ne bo prizanašalo.
Stfirgkhovi nameni.
Za ožjo volitev v Idriji.
Sodrngi volilci!
V	soboto morate po dolžnosti, ki vam jo laga volilni zakon, še enkrat na volišče. In ! ne morete s svojimi glasovi storiti za svojo anko, za svoia načela. Vaš kandidat ni v ožji =4!itvi. Stari sistem terorizma in zahrtbnosti s je še enkrat oropal. Ne le vi, sodrngi idrij-ampak zavedno, organizirano delavstvo kranjske dežele ostane zopet brez zastop-Ka v deželnem zboru. Lchko ni se potolažili, bi bila to posledica poštenega boja, v ka-■em bi bili pošteno podlegli. Razburljivo pa da vas je porazila podlost nasprotnika; za-J če sc ne hi bili zahrbtno zalezovali volilci, ne bi bili nasprotniki nanje pritiskali na ne-alificiran način, če vam ne bi bili z gnusnim 'orizmotn odvzeli glasov, ki so pripadali vam, moral biti v soboto vaš kandidat v ožji vo-vi. Naj bi bil potem rezultat kakršenkoli, ven-r bi se bila pokazala pravica.
Zgodilo pa se je, da je še enkrat zmagala lilna korupcija. In zdaj morate pri ožji volitvi ločevati med dvema nasprotnikoma. Razumno nam je ogorčenje, o katerem nam poročajo Idrije. Vendar pa apeliramo na vašo disei-U no, ki ste jo pokazali že pri prvi volitvi. So-$ lino demokratična stranka ne more na noben M čin dopustiti, da bi se povečala klerikalna čina v deželnem zboru. Tega pa ne morete fprečiti drugače kakor da oddate pri ožji vozi glasove za liberalnega nasprotnika. Vemo, boste izpolnili to dolžnost škripaje z zobmi, izpolnili jo boste kot zvesti pristaši svoje anke, ne iz ljubezni do črvivega liberalizma, ipak le zato, ker bi vsak drugi način volitve, dajanje praznih glasovnic, ali pa neveljavno sovanje omogočilo zmago klerikalnega, torej čnejšega nasprotnika.
Samo po sebi se razume, da nimajo libe-ci prav nobene pravice, da bi zahtevali našo moč. Z ničemer si je niso zaslužili, pač pa so vojim odurnim postopanjem storili vse, da bi izkazali vredne izdatne politične klofute. Ali idajoča klerikalna stranka je v deželi večje in edino iz tega razloga naj stoji na Vaših
glasovnicah v soboto Ganglovo ime.
S tem, da oddate zanj svoje glasove, je pa vse opravljeno. Gosp. Gangl in liberalna stranka tuma do vas in do naše stranke nobene obveznosti zaradi tega. Vsako hvaležnost odklanjamo in je ne maramo. G. Gangl bo poslanec liberalne stranke, in mi vemo, da nimamo od njega in od njegove stranke pričakovati nič druzega kakor boj. Nobenih fraz, nobenih izjav, nobenih obljub ne potrebujemo. Zavedno delavstvo nc potrebuje polovice zastopnika; če ne more imeti celega, pa nima nobenega. G. Gangl bo zastopal liberalce, torej nc more zastopati socialnih demokratov.
Mevžasto opozicijo liberalcev smo doslej spoznali v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora, pa nismo taki otroci, da bi pričakovali od njih v bodoče kaj več junaštva. Zadnjih šest let nas je prepričalo, da nimajo o delavskih vprašanjih nobenega pojma, pa res ne upamo, da postanejo zdaj nenadoma socialni učenjaki. In čisto prav je, da ostanejo, kar so bili. Mi pa tudi ostanemo, kar smo. in zato odklanjamo vsako sentimentalno žvrgolenje tudi od rtichkosrčnega g. Gangla.
Če bi mogel biti klerikalni kandidat premagan brez naših glasov, bi vam mirne duše priporočili, da glasujete s praznimi glasovnicami. Toda klerikalci so dobili pri prvi volitvi večino. In oni so vladajoča stranka. Odgovorni so za sistem v deželi. Ne smemo jim torej pomagati ne direktno nc indirektno. Zato torej vas pozivamo, da zapište na glasovnice Hn-gelbert Gangl, c. kr. učitelj v Jdrlil.
Naš boj pa sc nadaljuje — proti klerikalcem in proti liberalcem. Idrija je kljub temu rdeče mesto — to je pokazala volitev v splošni kuriji. In dobila bo tudi svoje socialno-demo-kratično zastopstvo, ki ji gre po pravici. Socialna demokracija napreduje v Idriji — to so pokazale tudi te volitve. Izpolnjujte svoio organizacijo, podvojite svojo agitacijo, in kmalu pride čas poštene zmage!
Deželno zastopstvo jugoslov. soc. dem. stranke.
Današnja seja državnega zbora se pričakuje s splošno napetostjo. Sprava med Poljaki in Rusinj se ni dosegla in Rusini se pripravljajo na nadaljevanje obstrukcije v parlamentu. To je sicer zelo nezmiselno, ker se je v dosedanjem teku dovolj jasno pokazalo, da je tudi ta obstrukcija povsem neporabno sredstvo za dosego kakšnega pozitivnega uspeha, kajti če bi se dala z državnozborsko obstrukcijo izsiliti deželnozborska volilna reforma, bi morala biti vsa afera že davno rešena; ali nezmiselnost ne ovira Rusinov na oni poti, katero so si izbrali. Pravijo, da so izvršili že vse priprave za peklenske koncerte in da hočejo prekositi vse Spektakle, kar Jih je še kdaj bilo v avstrijskem parlamentu.
Mogoče pa je, da bodo Rusini trenotek potrpeli s svojo obstrukcijo. Stapinski je namreč napovedal, da napade gališkega ministra Dlu-gosza. in ta boj Rusini tem lože pripuste, ker sc tudi z njim zadržuje finančni načrt, katerega obstruirajo oni. V Rzeszowu je Stapinski odgovoril na Dlugoszeve napade, da bo v četrtek zahteval obračun od grofa StOrgkha. V ta namen vloži, kakor je slišati, interpelacijo, ki se bavi z njegovim razmerjem do Dlugosza in z materialom njegovih napadov.
V	Stiirgkhovih krogih se baje ne vznemirjajo zaradi tega. Štajerski grof razglaša po svojih časopisih, da je njegova pozicija trdna. Zdi se, da je madjarska morala res že prekoračila Litvo, če je resnično, kar čitamo po »vodilnih« dunajskih listih, bo grof Stttrgkh mirno izjavil, da služi dispozicijski sklad tistim namenom, za katere je bil porabljen. To bi pomenilo, da so po moralnih nazorih grofa Stlirgkha tudi take kupčije, za kakršne gre v slučaju Dlugosza in Stapinskega, popolnoma v redu. Utegne pa se grofu Stiirgkhu zgoditi, da marsikdo ne bo njegovega mnenja in da bo treba to reč veliko natančneje pojasnjevati, nego bo ekscelenci ljubo.
Z interpelacijo gospoda Stapinskega ne bo končana ta reč. Tudi socialni demokrat je se zanimajo za vprašanje, kaj se vse dela z državnih) denarjem in Če misli grof Stiirgkh, da se bo enostavno izognil vprašanjem, se moti. Materiala, o katerem bi moral dajati pojasnila, Je na kupe. nemara več nego se sanja grofu Stiirgkhu. Dhisosz ni edini njegov varovanec, katerega Je težko držati; tudi po drugih deželah se najdejo veljaki, podobni poljskemu gent-lemanu kakor jajce Jajcu. In če se začno podi-
Dnevne beležke.
—	Ljubljanski občinski svet hna redno sejo danes ob šestih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red; A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Obljuba novega meščana ljubljanskega Franca Hartmana. IV. Dopolnilna volitev po enega Člana: a) personalno-pravnega, b) stavbnega, c) obrtnega, d) aprovlzačnega odseka in e) odseka za olepšavo mesta. V. Volitev enega zastopnika mestne občine v »Društvo za zgradbo delavskih hiš«. VI. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o dopisu mestnega magistrata glede izvolitve odbora za nadzorstvo meščanske imovine za prihodnjo šestletno poslovno dobo; 2. o dopisu ravnateljstva mestne hranilnice glede neke spremembe pravil mestne hranilnice; 3. o prošnji »Polit, in izobr. društva z dvorski okraj« za izjavo mestne občine glede neke nameravane premembe Statutov; 4. o sarnostalnem predlogu obč. svet. Štefeta glede ustanovitve mestnega pravno-posvetovalnega urada; 5) o dopisu deželnega odbora glede izvolitve dveh zastopnikov mestne občine v »Deželno zvezo za tujski promet in turistiko na Kranjskem«. VII. Finančnega odseka poročila: 1. o ponudbi Franca in Brigite Souvanove za zameno sveta v svrho regulacije Muzejskega trga; 2. o prošnji Ivana Grila za podaljšanje zakupa mestnega kopališča Ko-lezije; 3. o prošnji kuratorija dnevnega zavetišča na IV. mestni deški ljudski šoli za dotacijo; 4. o poročilu mestnega fizikata glede brezplačnega zdravljenja in oddaje zdravil mestnim uboginr, 5. o vspehu kolavdacije zidarskih in tesarskih del pri poslopji c. kr. državne obrtne šole; 0. o sarnostalnem predlogu obč. svet. Štefeta glede uvedbe veseličnega davka; 7. o sa-mostalnem predlogu obč. svet. Kregarja glede uvedbe čekovnega prometa pri mestni blagajni; 8. o proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto 1914; 9. o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1914; 10. o proračunu splošnih ustanov za leto 1914.; 11. o proračunu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1914.; 12. o proračunu mestnega zaklada za leto 1914. VIII. Stavbnega odseka poročila: 1. o poročilu mestnega kanalizačnega stavbnega urada o stanju zgradbe kanalov zbiralnikov; 2. o vspehu kolavdacije izvršenih pleskarskih del v poslopjih c. kr. državne obrtne šole; 3. o prošnji Fr. Povšeta in A. Mauscrja za podrazdelitev parcele št. 47 kat. obč. trnovsko predmestje na dvoje stavbišč; 4. o prošnji Stb. Čenčurja za privolitev zgradbe visoko-pritlične mesto enonadstropne hiše na parceli št. 21 na »Friškovcu«; 5. o prizivu Ane Zupančičeve proti plačilnem nalogu mestnega
rati stebri, tedaj je veliko vprašanje, kako trdno ostane še stališče grofa Stiirgkha samega.
Ampak Stiirgkh se zanaša na rusinsko obstrukcijo. Ta je zdaj zanj mana iz nebes. Če začno Rusini trobiti in zvoniti, hna ministrski predsednik pretvezo, da odgodi parlament in vsa vprašanja so naenkrat ustavljena. Včerajšnja »N. Fr. Presse« že napoveduje, da bo delovanje parlamenta za daljšo dobo ustavljeno ,n da opravi grof Stiirgkh s paragrafom štirinajstim vse od finančnega načrta pa do zvijanja' rekrutnega kontingenta. Nove davke uveljavi/s s 14., posojila najame s § 14., proračun si nadomesti s § 14., le nobene socialne reforme seveda ne izvede s § 14.. in razume sc. da tudi Rusini ne dobe gališke volilne reforme s ^o-močjo tega vsegamogočnega paragrafa.
če hočejo Rusini nastopiti z obstrukcijo tedaj opravljajo res Stflrgkhove posle. In to bi bilo tem neumneje, ker nimajo Rusini od njega prav nobenega dobička, zakaj Stiirgkhova vlada ni storila od svoje strani prav nič, da bi pospešila volilno reformo, za katero se Rusini bore. Stvar je torej taka, da škodujejo sami sebi tembolj, čimbolj ostruirajo.
Stiirgkhu, ki je suspendiral češko deželno ustavo, je že prisoditi neustavno vladanje tudi v parlamentu. Imenovan Je bil v znamenju paragrafa 14., kot izsiljevalno sredstvo ga je neprenehoma nosil v žepu in Če mu začne ves voda teči v grlo, ne bo premišljeval niti trenotek, pa se bo reševal s § 14. In prav tako jc verjetno, da se bo potem branil parlamenta, dokler se bo le mogel.
če bi mogli Rusini še količkaj trezno soditi, bi torej pospravili svoje obstrukcijske instrumente. Boj, ki se pripravlja z gospodom Stiirgkhom, je vsekakor važnejši od najbučnej-šega bobnanja in najvirtuoznejšega trobentanja. Ta boj Je pomemben za vse institucije, ki trpe pod novodobno korupcijo in kdor bi ga preprečil, bi storil enak greh kakor oni, ki pro-težirajo korupcijo, katere imamo tudi v naši najbližji bližini toliko, da bi lahko znatno povečala Stapinski-Dlugoszevo grmado. In če I^u. sini tega boja ne preprečijo s svojo obstrukcijo, koristijo le sami sebi. Kajti prav zaradi svoje volilne reformi nimajo nobenega razloga, da podpirajo in drie to vlado, ki Jo Je le pasivno ovirala. Veliko je teme, si veliko jasnosti je treba. Od državnega zbora se pričakuje luč.
magistrata za Izplačilo komisijskih stroškov IX. Šolskega odseka poročilo o dopisu mestne^ ga magistrata glede brezplačne zdravniške &o. moči ter brezplačnega zajutreka za ubožno 8«|< sko mladino. X. Klavničnega ravnateljstva poročila: 1. o proračunu mestne klavnice za leto 1914.; 2. o poročilu ravnatelja glede nekaterih sprememb klavničnega regurativa; 3. o poročilu ravnatelja glede naprave nove gnojne Jaiti« ter nove tehtnice pri razširjenem hlevu za drob-! nico v mestni hlavnici. XI. Direktorija mest« nega vodovoda in elektrarne poročila: 1. o računskem sklepu mestne elektrarne za 1. 1912.;
2. o proračunu mestne elektrarne za leto 191^’ j
3. o proračunu mestnega vodovoda za 1. 191<|
4. o prošnji posestnikov v Jeranovi ulici ža. vpeljavo vodovoda; 5. o dopisu c. kr. stacij-skega poveljstva glede električne razsvetljave dohodov k novemu vojaškemu eskrbovališču na Kodeljevem; 6. o ponovni prošnji Petra Schleimerja za odpis večje porabe vode; 7. () prošnji Frana Kavčiča za odpis večje porabe vode. XII. Samostalni predlogi: 1. obč. sv^t Likozarja: a) glede uvedbe bolniške blagajne za posle, b) glede podaljšanja razsvetljave m Dolenjski cesti. 2. Obč. svet. Zupančiča: a) g^-de naprave tlakovanega prehoda od Karlovškega mostu, b) glede nasipanja Oaljevice, c) glede parceliranja mestnega sveta med Dolenjsko cesto in progo dolenjskih železnic. — B. T a j. ne seje : I. Naznanila predsedstva. II. Od0-brenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prošnjah za razpisano jubilejno ustanovo za obubožane obrtnike; 2. o prošnjah za razpisano Lranc Jožefovo ustanovo za^realce; 3. o prošnjah za razpisano Dragotin Žagarjevo ustanovo; 4. o prošnji nekega uradnika za definitivno imenovanje. IV. Finančnega odseka poročili: 1. 0 prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za zvišanje vdovnine; 2. o prošnji rodbine Pokojne vdove nekega magistratnega uradnika za posmrtno podporo. V. Odseka za službene pragmatike poročila: 1. o dopisu mestnega magistrata glede uradne obleke šolskih slug; 2. 0 raznih prošnjah magistratnih uradnikov ;,j uslužbencev glede raznih določil službene prag. mafikc; 3. o dopisu mestnega magistrata v smislu določil nove službene pragmatike. V Obrtnega odseka poročila o prošnjah za r;i7.!jC obrtne koncesije. -
—	Volitev dveh deželnih poslancev h tr. govske In obrtne zbornice. V torek ob petih poldne je imela trgovska in obrtna zbornica sejo, na kateri so izvolili člani dva poslanca Z liberalnimi in nemškimi glasovi sta bila \7j. voljena g. dr. VI. Ravnihar in g. Inženir Mileni pl. Šuklje. Dobila sta vsak po 12 glasov. Klerj. kalni člani so glasovali za g. Podlesnika in
Ložarja, vsak sta dobila po sedem glasov. Bivši ljubljanski župan g. Ivan Hribar se volitve ni udeležil, baje iz jeze, ker niso liberalci kandidirali njega.
— Kranjski deželni zbor bo sklican še ta mesec in sicer najbrž 29. ali 30. decembra in bo zboroval kakih dvajset dni.
— Občinski svetnik Fran Višnikar je iz zdravstvenih ozirov odložil svoj mandat. Na njegovo mesto pride z liste narodnonapredne stranke v občinski svet g. Ivan Verstovšek, višji revident južne železnice.
— »Slovenski Narod« smatra nekako za dolžnost socialno demokratične stranke, da voli v soboto v Idriji Gangla. Nato je vendar treba odgovoriti, da je liberalna predrznost naravnost brezmejna. Najprej osleparijo socialno demokratično stranko za toliko glasov, da pridejo namesto nje oni v ožjo volitev, potem bi pa radi še impertinentno ukazovali, kako da naj bodo socialni demokratje hvaležni za sleparstvo! Če bi slučajno klerikalna stranka ne biia v večini in ne vladala v deželi, bi živ krst ne mogel zameriti socialnim demokratom, če bi izza iniamij, ki so jih liberalni agitatorji — kakor navadno!
— počenjali v Idriji, v soboto oddali prazne glasovnice. Gangl se ima le našemu namenu, da preprečimo povečanje klerikalne večine, zahvaliti, da pride v deželni zbor. Ampak po pravici ta mandat ne bo v njegovih rokah. In »Slovenski N.« naj bo le prepričan, da bodo liberalci še bridko obžalovali podlost, s katero so si prigoljufali ta mandat. Kar pa se tiče »vnetega in zvestega bojevnika za interese delavskega stanu« — naslov, ki ga »S. N.« brez takse podeljuje ^gospodu Cianghi — naj pa le rajši molči. Prvič razume Gangl o delavskih interesih toliko kolikor žaba o muziki, in drugič gospod Bog tudi njega ni ustvaril tako, da bi mogel sedeti na dveh stoleh. Naj ostane na svojem liberalnem. Socialni demokratje se požvižgajo na njegovo milost.
— Tiskarsko gibanje. Snoči je »Učiteljska Tiskarna« podpisala provizorično pogodbo s tiskarji, ki ostane v veljavi, dokler ne bo sklenjena splošna državna pogodba. Eno uro pozneje je to storila tudi »Narodna Tiskarna«. Kakor je slišati, stori to tudi Hribarjeva tiskarna, in tako ostane gospod Bamberg, ljubljanski Rot-sild, kmalu v »splendid isolation« pa lahko zapoje »Ich steli’ allein auf vveiter Flur«. Hotel je terorizirati tiskarnarje in izstradati tiskarje, ali zakon o minljivosti vse posvetne slave sc je kmalu izkazal nad njim. Pomočniki so od začetka razumeli njegovo trmo, spoznali pa so tudi tiskar nar ji. kam pes taco moli in so se še
0 pravem času rešili njegovega terorizma, s katerim jih je hotel v najkritičnejšem času pripraviti ob zaslužek in jim omajati podlago eksistence. Zdaj lahko spozna resničnost pregovora: Kdor drugim jamo koplje, pade vanjo sam — wcr andern eine Grube grftbt. fallt selbst hinein.
Groteskne vesti se včasi porode, da nihče ne ve, kje m kako. Tako so snoči govo-
1 ni, cm dobi gospod Bamberg stavce od------------
(.7. pešpolka! laka državna institucija pa <?o-spod Bamberg še ni, da bi mu militarizem dajal strajkbreherje.
— V Belpradu snujejo tamkajšnji Slovenci slovensko društvo. Namen tega društva bo. predvsem organizirati Slovence po Srbiji in dajali informacije vsem Slovencem, ki nameravajo priti v Srbijo. Občni zbor se skliče takoj. ko bodo urejene predpriprave. Pojasnila aaje tajnik pripravljalnega odbora g. Rado Ro-zaj, Belgrad, Jevremova ulica 4.
Za tehniške visokošolce. Klttb slovenskih tehnikov v Pragi se je ustanovil leta 1905., ko so začeli zahajati Slovenci v večjem številu na praško tehniko, da se posvetijo tu ne samo tehničnim vedam, temveč tudi študiju gospodarskega in sploh kulturnega življenja češkega naroda. Klub ima namen združevati slovenske tehnike v Pragi, prirejati predavanla, izlete v industrijalne zavode in razne javne tehnične naprave in kar je najvažnejše, prcskrbljevati svoje člane z najnujnejšimi tehničnimi spisi ter knjigami. Ker je klub zelo maloštevilen iti ker je večina članov iz nepremožnih slojev, zato klub ni v stanu privesti svojo strokovno knjižnico na ono višino in obsežnost, katero zahte* vata šola in tehničen napredek zadnjih let. Tehnični študij je vsled preogromnih zahtev učne uprave naših tehničnih visokih šol skrajno te-za ven in zelo drapc* kar dela revnemu slovenskemu tehniku velike težkoče in m privede večkrat do obupa, ker nima niti za najskroin-nejše preživljanje zadostnih denarnih sredstev, še manj pa za nabavo silno dragih knjig in drugih šolskih potrebščin, katere so za uspešni študij nujno jiotrebne. Klub toraj prosi, da podpira slovensko liudstvo v interesu celega naroda njegov inženirski naraščaj. Zato se obrača podpisani odbor na slovensko javnost s prošnjo, da uvažuje naš položaj 'ter veliko važnost inženirskega naraščaja in da podpre naše stremljenje no svojih močeh, za kar se Že vnaprej zahvaljujemo. — Za odbor kluba slovenskih tehnikov v Pragi: Josip Žerjav, t. č. predsednik; Josip Sirk, t. č. tajnik. — Dobrotniki, ki se odzovejo našemu apelu, naj pošljejo podpore oziroma darila na Klub slovenskih tehnikov v Pragi. Praga N. Češka technika.
— Konsumno društvo za Ljubljano In okolico Je uvedlo v vsCh svojih prodajalnah tako-zvane hranilne marke po vzorcu poštne hranilnice. Za člane se prodajajo znamke po 10 vin.
— Kadar Jih član nabene za 5 K — lehko dobi pet kron povrnjenih ali jih pa vloži kot hranilno vlogo. S tem daje društvo priložnost, varčevati že z desetimi vinarji. — Dosedanje izkušnje so se v tem oziru dobro Obnesle! Upatmo, da se bodo tudi pri nas. — »Konsumno društvo za Ljubljano In okolico« se prav lepo razvija. Ta razvoj ne dfi spati nasprotnikom delavstva; radi bi ga ovirali, hočejo se posluževati gotovega časopisja, da bi blatili delavski zavod, no — svaka sila do vremena! De-
lavci — na delo za svoj zavod! Uspehi v tujini naj nas bodre!
— Društvo za razlskavanje podzemskih Jam priredi 22. t. n. ob pol 8. zvečer v dvorani »Mestnega doma« predavanje. Predava učitelj Pavel Kunaver o društvenem delovanju po Dolenjskem Krasu. Za razjasnilo služi 90 skiop-tičnih slik. Vstopnina prosta.
— Požrtvovalnost članov avstr, mornariškega društva. Pišejo nam: V časopisu »Lai-bacher Zeitung« z dne 13. t. m. poživlja odbor avstr, mornariškega društva kranjske in oso-bito ljubljanske trgovce, da javijo tukajšnjemu krajevnemu odboru, koliko odstotkov popusta bi bili voljni dajati članom avstr, mornariškega društva, kadar bi ti pri njih nahavljali svoje potrebščine. So res kavalirji ti »floterajnarji«. Tiste bore kronice, ki jih prispevajo za društvene namene, hočejo sedaj z obrestmi vred iztisniti od trgovcev, oziroma iz tistih ljudskih slojev, ki si ne morejo in nočejo privoščiti potrate, da bi se vpisali v mornariško društvo; zakaj trgovci bi tiste dohodke, ki bi jih popustili »floterajnarjem«. skoro gotovo zaračunali drugim odjemalcem. S socialnega stališča moramo biti odločno proti temu. da bi se v trgovinah delale take izjeme, da bi revnejši ljudje morali svoje potrebščine dražje plačevati nego mornariška in druga taka gospoda. — Ako je društvu na tem, da se trgovci pritegnejo k sodelovanju za mornarico, tedaj naj društveni člani kupujejo svoje potrebščine po navadnih cenah, trgovci pa naj bi jim dajali nekake kupone, katere bi društveni člani morali izročati odboru, ta bi jih pa svoječasno vnovčil pri trgovcih ter oddal denar za društvene namene. Tako delajo gentlemani!
— Silvestrov večer priredita šišenska podružnica »Svobode« in železničarska strokovna podružnica v Sp. Šiški v sredo, 31. decembra v salonu pri »Kankertu«. Spored raznovrsten in zabaven. O polnoči sijajna alegorija; po polnoči ples. Vstopnina 30 vin. za osebo. Začetek ob 8. zvečer. Ker je tudi za dobro jed in pijačo preskrbljeno, vabita k obilni udeležbi združena odbora.
— Društvo c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi dne 10. januarja 1914 v »Mestnem domu« »poštni plesni venček«. Ker je čisti dobiček namenjen v podporo potrebnim uslužbencem in njihovim sirotam, prosimo vsa sl. društva, da bi se ozirala na omenjeno prireditev.
— Zadružni koledar. V založbi sodruga Antona Kristana je izšel »Zadružni koledar za leto 1914«, ki ga kousumna društva v Ljubljani, Idriji in Hrastniku razdajo zastonj svojim članom. Koledar ima zelo poučno vsebino.
— Poštni promet za Božič in novo leto. Ker se za praznike poštni promet silno pomnoži, so se ukrenile tele odredbe: Dne 21. t. m. v nedeljo, se bodo raztegnile uradne ure pri predaji pošiljatev vozne pošte, kakor ob navadnih dneh. do sedmih zvečer. Občinstvo se zato nujno opozarja v svojem lastnem interesu in pa d* olajša pošti poslovanje, da odda pošiljatve kolikor mogoče že v dopoldanskem času aH vsaj popoldne, da jih bo mogoče še tisti dan odpraviti. Da se bo poštna manipulacija laže in hitreje razvijala, je priporočati, da se pošiljatve njih obsežnosti, teži in transportni daljavi primerno trdno in trpežno zavijejo in da Je naslov natančen in razločen (če je treba, ime, ulice, hišna številka, nadstropje, številka vrat.) Naslov bodi zapisan neposredno na ovoj sam, če pa to ni mogoče, ga je prišiti na pošiljatev ali pa trdno in sceloma prilepiti nanjo, nikakor pa ne samo pripečatiti. Priporočati je tudi, da se da v pošiljatev še eden, popolnoma enak naslov, ker se Jo na ta način lahko odpošlje tja, kamor je namenjena, tudi tedaj, če je zunanji naslov odletel ali če se je zbrisal. Taka poši-liatev se odpre in poišče v njej drugi naslov. Želeti je tudi, da stranke spremnice pravilno izpolnijo in vsebino natanko označijo, da se izognejo pri predaji vsakteriin nepiilikam. Posebno se opozarjajo na pošiljatve, ki so podvržene užitnim. Pri takih pošiljatvah, ki gredo v mesta, kjer je uvedena užitnina, kakor Dunaj, Praga, Gradec, Trst itd. je priporočati, da se na naslovni strani pošiljatve same in na spremnici označi vsebina v tistih množinah (kilogrami, litri, komadi) po katerih se zaračunava užitnina, da gre tako tudi poslovanje pri odmeri užitnine hitreje. Da se tudi dospele pošiljatve ročneje dostavljajo, se stranke nujno naprošajo, da dostavljalca čim hitreje in brez zamude časa odpravijo s tem, da oddajne liste hitro podpišejo in pristojbino z drobižem poravnajo, ker menjavanje večjih bankovcev dostavljalca silno zamudi, najmanjša zamuda pa neugodno vpliva na splošni promet. Za pošiljatve do pet kilogramov je dostavnine 10 v, za težje 20 v. Ce gre k eni spremnici po več paketov, je plačati dostavnino za vsakega posebej. Končno se opozarja občinstvo še na to, da ne gre pri-lepljati na dopisnicah in razglednicah dobrodelnih in varstvenih kolekov na prostor, ki je od-menjen naslovu, ker se sicer take pošiljatve smatrajo za pisma, ki morajo biti kot taka tran-kirana, pa mora zanje plačati naslovnik naknadno poštnino.
— Nova mesnica v Prisojni ulici. Gospod Josip Koprivec, mesarski mojster, je v Priv-škovi hiši. Prisojna ulica št. 3, otvoril te dni novo mesnico in opozarjamo na to čitatelje našega lista.
— Umrli so v Ljubljani: Andrej Torkar, skladiščni delavec, 44 let — Marija Ljubič, žena magistratnega sluge, 47 let. — Marija Rožanc, delavka, 36 let. — S. Marija Amalija Horky, usmiljenka, 44 let. — Fran Zwerger, 38 let. — Rudolf Tavčar, hiralec, 15 let. — Iv. Pujzdar, delavec-hiralec, 71 let. — Terezija Hribar, posestnica, 53 let — Lud. Potokar, pisarniški pomočnik, 42 let. — Uršula Kregar, užitkarica, 73 let. — Ana Rupar, žena železn. mizarja, 53 let. — A. Japelj, žena skladiščnega delavca, 32 let. — Helena Praprotnik, hči knjigovodje, 7 let. — Viktorija VVildman, brivčeva hči, 4 leta. — Marjeta Buseti, gostja, 66 let.
— jesetiice. V tukajšnji tovarni je v soboto ob 8. zjutraj ponesrečil premikač N. Koželj, ki je živel še do 4. popoldne. Nismo še dobro odložili peresa, ko smo o enakem slučaju poročali iz škedenjskih plavžev kranjske industrijske družbe, kjer je razmesarilo v najlepši moški starosti komaj 341etnega očeta dveh nepre-skbrljenih otrok. In že zopet v cvetoči dobi življenja 20 let staremu mladeniču je pretrgala kapitalistična roka nit življenja. Koželj je ponesrečil med vožnjo, padel je na zavoro med vagone in si je zlomil tilnik.
— K rudniški nezgodi v Vremskem Britofu nam poročajo iz Divače: Divača, 17. decembra. Po trudapolnem delu so danes ob petih in 10 minut zjutraj našli ponesrečene rudarje. Dva sta bila še živa, eden mrtev, ostalih devet še niso dobili. Rudarja, ki sta še živa, sta Rumuna z Ogrskega. Bila sta še precej pri močeh, na zraku sta oslabela. Najprej sta vprašala, kateri dan da je. Prepeljali so ju v tržaško bolnišnico. Blizu izhoda so našli še tretjega delavca, ki je bil pa mrtev. Piše se Žužek in je doma iz Škofija. Opoldne so našli še ostalih devet rudarjev, ki so pa vsi mrtvi.
— Novice iz Gotovelj. (Dopis.) V nedeljo dopoldne je začelo goreti na bivšem Čeliuovem poslopju, sedaj last g. Malgaja. Ogenj se je razširil na sodno poslopje g. Kudra. Le trudapol-nemu delu domače, žalske, šentpeterske in ar-novske požarne hrambe se je zahvaliti, da se je otela hiša Kudra, ker drugo mu je vse pogorelo. Kako je nastal ogenj, se še rie ve. — Kazalec na levi roki si je odrezal posestnik Anton Antloga, ko je rezal rezanico.
— Požari naBledu. 14. t. m. je med 3. in 5. zjutraj zgorel hotel »Austria« na Mlinem, last Andreja Tollazzija. Gospodar Je v Gradcu in hotel je bil zaprt. — 15. t. m. zjutraj je do tal pogorela lesena delavnica tesarskega mojstra Janeza Kokalja v Gradu. Požar v hotelu »Austria« je nastal baje v podstrešnih sobah; v obeh slučajih sumijo, da je bil ogenj zaneten.
— Kinematograf »Ideal«. Specialni večer v petek 19. t. m. ima poleg več krasnih slik tudi Nordiskdramo »Pri krtnilu«na vsporedu. — Ta drama nima samo zaradi svojega finega dejanja, marveč tudi zaradi spretne inscenacije in krasnih dogodkov na ladji, neko posebno privlačnost. — V soboto »Tango«, najnovejši družabni ples. Danes zadnji dan velezanimivega vsporeda s kriminalno dramo »Kriv«. Predstave ob 3., 5., 7. in 9.
Sodrugom volilcem v Idriji.
V	torek Vas je bilo 126, ki ste glasovali zame, zavedajoči se, da stojite na najvažnejšem bojišču letošnje volilne vojne. Bojevali ste se, da bi pridobili zastopnika delavstvu ne le v Idriji, temveč v vsej deželi Kranjski. Podlegli ste. Premagala Vas je teroristična zahrbtnost nasprotnika. Ali ena izgubljena bitka ne odločuje boja. Za enkrat ste še brez zastopnika v deželnem zboru — kako dolga ali kako kratka bo ta doba. še ne vemo — toda ta poraz, ki Vas ne sramoti, Vam ne vzame noRuma; dejstvo, da ste kljub besnemu pritisku nasprotnikov lepo napredovali, Vam daje jamstvo, da se nevzdržno približuje doba Vaše zmage.
Zahvaljujem se Vam za zvestobo, ki ste jo izkazali stranki, kateri služimo vsak po svojih močeh. Zanjo iii za delavske pravice je šlo pri teh volitvah, ne pa za osebe. V deželnem zboru še rie dobe pravice zavednega delavstva svojega prostora. Nadaljevali bomo torej boj izven tega parlamenta hi pojdemo svojo pot, ne oziraje se na desno in na levo. Tudi te volitve so Vam pokazale, da se nimate zanašati na nič druzega, kakor na svojo moč. Tudi ta dokaz je nekaj vreden. Ravnajte se po njem!
S socialno demokratičnim pozdravom Etbin Kristan.
1 !i, ?r
Idrija.
— Izid volitve iz mestne skupine v Idriji.
Oddanih je bilo 471 glasovnic. Od teh so dobili: sodrug Etbin Kristan 126, Engelbert Gangl 147 in dekan Arko 181 glasov. Praznih listkov je bilo 17. Naša stranka je od zadnjih deželno-zborskih volitev napredovala za 54 glasov. Da ni prišel naš kandidat v ožjo volitev, so zakrivili največ liberalni in klerikalni rudniški pazniki, ki so omahljive volilce naravnost na kaz-njiv način terorizirali. Imena so na razpolago takoj, ko bi se upal kdo trditi, da to ni res. To pa ni bilo še vse, tudi drugi, posebno pa liberalni kolovodje so lazili kot hijene zadnji večer v pozno noč in navsezgodaj zjutraj okrog omahljivcev ter menjavali našega kandidata glasovnice. Posebno se Je v tem odlikoval notarjev koncipijent g. Tavzes, ki se Je sam bahal, koliko glasov je vzel naši stranki. Mož je menda že pozabil, da Je komaj zlezeil iz proletarske revščine in da še ni dolgo, kar je njegova pokojna rodbina potrebovala in tudi dobila pomoči ne pri liberalni, ampak pri socialno demokratični stranki, katero sedaj on tako zakleto sovraži. Te volitve so za soc. demokratično stranko dobra šola. Poznamo vsaj delavske sovražnike in brezznačajne delavce. Kdor delavske stranke ne pozna, kadar gre za koristi nižjih slojev, ta naj tudi v svoji potrebi išče pomoči pri nasprotnikih lepih besed, ki niso za delavstvo še nikdar nič storili, dasi bi bili lahko. To naj bo naša parola.
— Zaupen sestanek soc. dem. volilcev bo v petek ob 9. zvečer v pivarni »pri Črnem orlu« v Idriji. Ker je ta sestanek, ki je ravno pred ožjo volitvijo med Ganglom in Arkotom, zelo važen, so naprošeni vsi naši volilci. da se ga zanesljivo udeleže.
— »Splošna mladinska zveza« v Idriji naznanja svojim Članom in članicam sledeče:
1.	V nedeljo dne 21. t. m. bo ob 9. dopoldne v društvenih prostorih v Spodnji Idriji javen društven shod. Pridite vsi! 2. Sestanek društveni-kov se vrši vsako soboto ob 9. zvečer v dru-
štvenih prostorih v Idriji. 3. Plesne vaje um d.uštvo vsako nedeljo ob 4. popoldne v salonu gospe Štravsove v Idriji.
— Zahvala. Podpisani se tein potom pri, srčno zahvaljujem vsem cenjenim volilcem. kj so pri volitvi v splošno kurijo dne 1. decembra oddali svoje glasove soc. dem. kandidatu kot zavedni volilci. Isto velja kot zahvala v imenu soc. dem. stranke tudi za volilce mestne kurije v Idriji, ki se v tako strastnem boju niso ustra> šili terorizma nasprotnikov in so volili kot po> šteni, zavedni, ne hinavski volilci, ki poznajo težnje nižjih slojev nasproti hinavski in teroristični buržvaziji. Kličem v imenu volilcev socialno demokratične stranke vsem značajnim volilcem: Ostanimo si zvesti v prepričanju, da gremo naprej ter da ni daleč dan zmage preko vseh neznačajev, ki danes še mislijo, da jim bodo nasprotniki v kutah in frakih v boju za življenski obstoj stali ob strani, pa bodo bridko varani. — V Idriji, dne 16. decembra 1913. — Ivan Štravs, načelnik krajevne soc. demokratične stranke v Idriji.
— Hiša št. 296 v Idriji, ulica Pront. se pod ugodnimi pogoji proda. Več se izve pri posestniku Karlu Lapajhetu v Idriji.
Umetnost in književnost.
— Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj se ponavlja Branislava Nušiča komedija »Svet«. V nedeljo dne 21. t. m. zvečer se uprizori Adolfa Wilbrandta tridejanski igrokaz »Svetinova hči« (»Die Tochter des Herrn Fa-bricius«) kot ljudska predstava. Ulogo starca* trpina igra gospod ravnatelj g. Borštnik sam Obljublja se nam torej zopet poseben umetniški užitek. Njegovo hčer igra gdč. A. Winterova. Druge \ ečje vloge so v rokah gospe Bukše-kove in Juvanove ter gg. Danila. Povheta in Skrbinška. Uprizoritev je v rokah gospoda Milana Skrbinška. — Pripravlja se izborna burki »Nervozne ženske«, ki se igra prvič v petek 26. t. m. zvečer.
— Socialna Matica v Gorici naznanja vsem članom in poverjenikom, da so knjige že vse dotiskane, manjka še samo pri eni vezava; v par dneh bo dovršeno tudi to, nakar dobe poverjeniki knjige, da jih porazdele med svoje člane. Tem potom prosimo vse poverjenike, da nam člane, katere so morda v zadnjem času dobili, pa jih niso še prijavili, takoj sporoče, da moremo vsakemu poverjeniku poslati primerno število knjig in da se izognemo naknadnemu pošiljanju. Ker smo v zadnjem času dobili vež vprašanj, ali je že mogoče pristopiti k Socialni Matici in dobiti letošnje knjige, sporočamo tem potom vsem, ki se za društvo zanimajo, da je mogoče dobiti letošnje knjige še do konca leta 1913. Vsem članom, ki pristopijo do konca leta 1913. bomo poslali tudi letošnje izdanje. Kdor želi, da se mu odpošlje knjige neposredno na njegov naslov, naj vpošlje poleg članarine še z\ poštnino 30 v. Članarina znaša 5 K letno, dijake in učitelje 3 K letno, za pravne osebe dvojni znesek. Člane, kateri nam članarine še|— niso plačali, prosimo, da to nemudoma store, člani, ki bo iiptemenili bivališče nai takoj sporoče društvu. — S. Mat. je pristop kot u^to novnik g. dr. Karel Slane, odvetnik v Novem mestu.
\/
Žepni koledar
za delavce in prometne uslužbence je izšel.
:n
ib;
izv
m;
:■;!
;er
le,
me
*ec
«
Ta
KK ? i
Vo
sve
Pni
Vp
«ik
BS
Ure
an
le
rel
Jpt
tui
ri
kal
e
Sle
gai
Je
sij’
B01
r1
vel
ozi
Na
as
Dr<
a}
c ju izd »rt sre
dul
koi
nai
Bn
dei
Trst
— Iz podružnice »Ljudskega odra« na Op-činah. V nedeljo ob 5. popolne je bilo v prostorih podružnice »Ljudskega odra« na Opčinah jako dobro obiskano predavanje. Predaval j« sodrug Regent o alkoholizmu. Obširno in po* ljudno je raztolmačil škodljivost prevelike# uživanja alkohola v socialnem, nravstvenem i* gospodarskem oziru in dokazal, da je zlasti za; vedno organizirano delavstvo poklicano vršiti intenzivno agitacijo proti alkoholu, katerega zle posledice občuti bolj kot kateri drugi stan. Z* lepo predavanje je žel govornik odobravanj«! in prepričani smo, da se razvije močna protial* koholna agitacija tudi na Opčinah, ki glede alkoholizma ne zaostajajo prav nič za drugim1 okoliČanskimi vasicami. Ob tej priliki naznaniš* mo, da otvori opčinska podružnica »Ljudske# odra« v kratkem govorniško šolo, Sodruge i® člane sploh, ki žele obiskovati to šolo, prosim« da se vpišejo pri podružničnem odboru. Pfr vemo pa že sedaj, da bo poduk reden, in d* bodo morali vsi, ki se vpišejo, zahajati vafll redno od začetka do konca. Prihodnje predi* vanje bo v kratkem in sicer o predmetu »Pa* riška komuna«. Tudi povabi podružnica v kratkem predavatelje od zunaj in bodo tak* predavanja v večjem štilu.
— Delavsko Izobraževalno društvo v Skednju priredi zadnji dan leta v dvorani Čermi! v Skednju Silvestrov večer z bogatim dnevnim redom. Na prireditvi ho sodeloval tudi pevski zbor »Ljudskega odra«.	;
Zadrte vesti.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 8. Včeraj je avstrijska delegacij* na plenarni seji nadaljevala debato o proračunu vojnega ministrstva.
Del. L e u t h n e r (soc. dem.) obsoja najostreje. da v dveh letih, v katerih se Je izvali novi brambni zakon, proti jasno izraženi vol* zakonodajca niti en inož nj bil odpuščen po dragem letu vojaške službe. To je
klofuta ljudstvu v obraz.
Dasi ni bil ne en mož odpuščen. Je za dopol« niino potrebščino vpisanih 15.600 mož. Kdo J«
%
bi vojnemu ministru pr&vico razpolagati s trni 15.600 možmi? To je zahrbten napad na ba parlamenta. Vojna uprava je enostavno tvedla še ne sklenjeni zakon o zvišanju rekrut-lejja kontingenta, ne da bi jo bil parlament po-»blastil. Obenem so pridržali nadomestne re-Krviste preko dobe, ki jo določa zakon. Sumiti c, da hoče vojna uprava pridržati nado-lestnc rezerviste letnika 1913 dvanajst me-ecev v službi. O teli dveli točkah mora de-csracija zahtevati račun.
Proračun je na mnogih mestih zakrinkan, 'akon. pr. so za vojaške mezde navedene stare Postavke število penzioniranih generalov pa je r proračunu še od leta 1010. neizpremcnjeno. Vojna uprava je leto za letom prelomila vse ivofe obljube. Kar vojni minister obvezno ob-uW to njegov naslednik kratkomalo prezira, pričo vseh teli kršitev zakona poziva govor-»ik delegate, naj zahtevajo od vojne uprave jasnosti o priglašenih tožbah in naj protestirajo Proti kršitvam zakona.
S c h w e i g e r (kršč. soc.) govori o doda-anju mesa za vojaštvo.
Korošec (slov. kler.) pravi, da ie zadnja erchtoldova izjava, da nima nobena zunanja efesila vpliva na našo notranjo politiko, v nasprotju z včerajšnjim govorom italijanskega zunanjega ministra.
Na popoldanski seji ie govoril
Nemec (češ. soc.).
>r*vi, da je v panslavizmu manj nevarnosti ;akor v pangermanizmu. Panslavistična ideja : doživela na Balkanu klavern polom. Večina Jovanov. zlasti zapadnih Slovanov, nima s anslavizmom kot politično idejo nič opraviti, lelka socialna demokracija, ki ie največja če-ca stranka, nima nobenega poželjenja po Ru-iji. Kako je bilo mogoče, da se je toliko tniljo-nov porabilo brez ustavnega dovoljenja? Tudi r vprašanju izseljevanja vojna uprava ni obveljala. Zvišati število vojaštva ob mejah je z ozirom na veliki obseg naših meja nemogoče, adalje govori o častniških izgredih in pred-tga dve resoluciji.
»Moštvu in častnikom naj se izven službe prepove nositi orožje, da se prepreči zloraba;
2.	Moštvu od narednika nižje naj se zvijajo mezde primerno draginjskim razmeram.
Dr. B a e r n r e i t h e r govori o izseljevati in pravi, da ima izseljeniški zakon, ki ga je delala vlada, vse znake v naglici sklepanega priložnostnega zakona na sebi. Edino uspešno redstvo proti izseljevanju je zboljšanje pro-ukcijskih razmer doma.
Del. Le ut h ne r interpelira o včerajšnji .onfiskaciji »Arbeiterzeitung« zaradi članka o nakupu zemljišča, ki meji na vežbaiišče v rucku. Interpelacija zahteva preiskavo te r,a-eve.
Prihodnja seja danes ob 3. popoldne.
TISKARSKO GIBANJE.
Brno, 17. »Tagesbote« in »MShrisch-Schle-sischcr Korrespondent« sta prenehala izhajati. Uradni listi izhajajo s prilogami vred le na dveh Straneh. Od čeških dnevnikov so prenehale le »Moravske Orlice«. Tudi pri tednikih se močno pozna pasivna resistenca.
Opava, 17. Vsled splošne tiskarske stavke ni izšel danes noben časopis.
Podjetniška konfttzija.
Praga, 18. Češki meščanski dnevniki so se z ozirom na pasivno resistenco tiskarjev domenili, da bodo izdajali en sam skupen list. ki bo imel od vsakega lista po dva urednika v uredništvu. (Lep ričet bo tol)
RUSINf IN PARLAMENT.
Dunaj, IS. Danes pred sejo zbornice ima rusinski klub svojo sejo, da sklepa o nadaljni taktiki. Dr. Konstantin Levicklj je izjavil, da se Rusini pridružujejo mnenju, da se pogajanje s Poljaki ul razbilo, ampak le odgodilo, ter pričakujejo, da se bo čim prej zopet nadaljevala akciia za volilno reformo. Po tem bi bilo sklepati. da Rusini opuste obstrukcijo.
AFERA STAP1NSKEGA.
Lvov, 18. Finančni minister Zaleski je iz Merana brzojavil uredništvu »Slovva Polskie-go«, da je šele post festutn izvedel o Stapin-skega podpisu onega dokumenta, v katerem se obljubuje med drugim tudi podpora njegove politike za vladno subvencijo. Ve pa, da ta dokument obstoja. Nadalje konstatira Zaleski, da se ni nikoli posluževal Stapinskega in da se je ta v svojem listu pogostoma bojeval proti njemu.
HRVAŠKE VOLITVE.
Zagreb, 18. Pri včerajšnjih ožjih volitvah so bili izvoljeni v Jastrebskem starčevičanec Vojštla-Kempf, v Bošnjacih član koalicije dr. Šunnin, v Garčinu starčevičanec Dragotin Hr-voj, v Vuki član koalicije Mihalovič, v Pregradi frankovec dr. Kiš. Dva starčevičatica in en član koalicije imajo po dva mandata, tako da bo še za tri mandate treba volitve.
Koalicijska vlada.
Zagreb, 18. Te dni se bo koalicija pogajala z banom zaradi izpremenib pri vladi. Koalicija, zahteva nekatera mesta sckicjskili načelnikov in velikih župancv.
ARTILERIJSKA NESREČA V PULJU.
Obsojen inženir.
Pulj, 18. Po katastrofi na strelišču pri Saccorgiani, kjer je poginilo več vojakov in delavcev ter podadmirai grof Lanius, so uvedli vojaško preiskavo, ki je dognala, da je
nesrečo zakrivil smodnik. Mornariški inženir F., ki ga je naročil, je bil zato poklican na od-
govornost. Vojno sodišče ga ie obsodilo ur. šest mesecev strogega zapora, na izgubo šarže in na vpokojitev.
KARDINAL RAMPOLLA.
Rim, 17. V noči od torka na sredo je umrl kardinal Rampolla. V torek zjutraj se je počutil slabo in zato ni maševal. Popoldne je legel in obiskal ga je tudi zdravnik dr. Battistini, ki pa ni našel nikakršnih znakov nevarne bolezni. Zvečer je ostal pri kardinalu le njegov sluga Garetti, ki pa je tudi na zahtevo kardinalovo legel ob enajstih. Cez nekaj časa se je pa sluga vrnil v kardinalovo sobo. Kardinal je že težko sopel in hotelo ga je zadušiti. Sluga je takoj poslal po zdravnika, ki ie pa konštatiral le še smrt. Kot vzrok smrti je dognal zdravnik angina peetoris. Simptomi te bolezni so se pojavljali pri kardinalu že poleti. V sredo zjutraj so obvestili papeža o kardinalovi smrti.
MONNA LISA.
Berlin, 17. Iz Rima brzojavljajo »Berliner-Zeitung« senzacionelno vest, ki se je na večer razširila po Rimu. Holandski trgovec z umetninami Van Ferdup ie namreč izjavil, da v Firenci najdena slika Monne Lise ni pravo delo Leonarda da Vincija. Pred nekaj meseci mu je baje nek londonski prekupovalec ponujal v nakup sliko Monne Lise, katero je pa on spoznal za ponarejeno, čeprav je bila okradeni sliki podobna na las. Sedaj misli, da je v Firenci najdena slika ona, ki jo je videl pred meseci v Londonu. Z ozirom na to vest so strokovnjaki še enkrat natančno preiskali sliko in vztrajajo na svoji prvotni trditvi, da je slika pristno delo Leonarda da Vincija.
Firenca, 17. Francoske oblasti so nastopile s formelno obtožbo proti Perugiju, ki je Ukradel sliko Monne Lise v Parizu.
DEMONSTRACIJE PROTI SMRTNI KAZNI.
Manchester, 17. Danes zjutraj so usmrtili tukaj 20letnega Kellyja. ki je bil umoril nekega knjigotržca. Ponoči so bili pred ječo veliki ne-
miri, v nedeljo in ponedepeK so t>Hi protestni sboui, ua kaurih so zahtevali zborovalci, da prekliče justični minister smrtno obsodbo. V torek je prišlo več tisoč ludi pred ječo. kjer so razbili okna. Množica je hotela naskočiti ječo. Več 100 policistov je razgnalo množico. Nemiri so trajali do treh zjutraj.
ALBANSKI KNEZ POTREBUJE DROBIŽA.
Pariz, 18. »Tempo« poroča: Princ Wied je naznanil albanskim voditeljem, da sprejme albansko krono le pod pogojem, da se dovoli od velesil garantirano posojilo v inesku 75 mi« Ijonov frankov. Kadar nastopi vlado, mora biti od te vsote 25 miljonov izplačanih. Nastanil bi se najprej v Draču. (Hml Tam je luka in ša precej ugodna zveza, če bi jo bilo treba popihati.)
RUDNIŠKA NESREČA V AMERIKI.
43 delavcev brez izhoda.
London, 17. Iz Novega Jorka javljajo, da se je primerila v rudniku Glendvvodspring v Coloradu velika eksplozija plinov. 43 delavcev je brez izhoda pod zemljo. Doslej so spravili 15 mrtvih na dan.
Le dva rešena.
Newcastte, (Colorado), 17. O eksploziji v jami »Vulkan« poročajo: Doslej so spravili 30 mrtvih delavcev iz razvalin. Le dva so mogli rešiti. Večina mrličev je grozno razmrcvarjena.
TISKOVNI SKLAD »ZARJE«:
Sodrugi železničarji v Rakeku o priliki štiridesetletnice sodruga Ambroža 6 K 20 vin.; Vaupotič nabral na strankini konferenci v Trstu 8 K 70 vin.; Pečnik v Opčini nabral 5 K
35 vin.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Ti '-n i Učiteljska tiskarnac v Ljubljani,
Moderci v vseh modernih oblikah,
moderčki, potrebščine za moderce,
rokavice, parfumerija, nogavice,
moderne ulasnice, brožke, igle za klobuku, pajčolani, torbice itd, vse v največji izbiri v modni trgovini zaa dame
P. Magdič, Ljubljana
----------nasproti	glavne	pošte.	——————
Zdravniški red okrajne bolniške blagajne v Gorici.
^ Prvi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: (	Bolniška izpričevala se izdajajo.	Zdravnik in njegovo stanovanje.	Ura in kraj sprejema.
Aissovizza, Alfieri, Alvarez, Andrea (Sv.), Angiolina, Antonio (Sv. trg), Aprica, Aquileia, Arcadi, Ariosto, Bagni, Barca, Baronio, Barzellini, Bertolini, Blaserna, Boschetto, Bosizio, Campagnuzza, Canoniza, Cappuccini, Caraveggia (dvorišče). Carita (vicolo), Casa rosso, Castalda, Castello (riva), Castello 1,11, 111, Cerri, Cipressi, Cipriani, Ccdelli, Colle, Consortiva, Contavalle, Corso F. G., Corso O. V., CzOrnig, Della Barca. Dogana, Dcnizetti, Dreossi, Duomo in trg, Edling (prehod), Oalileo Galilei, Giacinto Gal-„ lina, Giuseppe Giusti, Garzatolli, Goldoni, Grabizio. llario (dvorišče sv.), Iscur, Leoni, Levada, Luigia, Lombroso, Lunga, Lung’ Isonzo, Macello, Magazzini, Matidria, Manzano, Marzoni, Marco (sv.), Marzia, Mattioli, Monte del Maj, Montecucco, Monte-vecchio, Municipio, Nuova, Orti, Paolo Diacono, Pasconi, Pietro (sv.), Ponterotto, Posta vecchia, P0Z20 (zagata), Rabatta Rassauer, Ristori, Rocco (trg), Rossini, Scalo merci, Scuola agraria, Stazione neridiucale. Teatro, Tominz, Torrione, Tuscolano, Trento, Tre re, Trieste, Usina, Valdirose, Vandola, Velodromo, Vogel.	V uradu blagajne, ulica Morelli št. 16.	Dr. Silvij Mor-purgo, ulica Alvarez.	Od 2. do 3.30 v svoji ant. bulanci v ulici Alvarez in od 11.30. do Vil. pop. v ambulanci blagajne ulica Morelli.
Drugi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah:	•		
Alpi Giulie, Angolo, Antenio (ulica), Arcivescovado, Ascoli, Bianca, Baniera, Bosco, Brolo, Čampi, Camposanto, Capellaris, Cap-pella, Carducci, Caserma, Castsgnovizza, Caterina (sv), Catterini (trg), Chiara (sv), Cocevia, Castello (dietro). Coceviutta, Co-lonia, Cordaiuoll, Corno, Coronini, Coita, Cristo (in trg) Croce, De Amitis (trg), Dante, Foim ca, Fornace, Franconia, Gelsi, Giovanni (sv.), Ginnastica (in trg), Grande (trg), Cirazigna, Grado, Legna, Mauro (san), Molino, Monache, Morcorona, Monte-verde, Morelll, Orzoni, Ospitale, Pacassi (largo), Palledio, Paludi, P.ercolo, Pergol«, P«schicra, Petraica, Piazzutla (riva), Pico-lut, Poggio, Ponte Isonzo, Ponte Nuovo, Rafut, Rastello, Rota (trg), Salcano, Safsaie, Scala, Scogli, Scuole, Seminario, Strazig, Stretta, Tomaseo (trg), Torrente, Torrioni, Trigemina, Tronco, Tomsig, Vaccano, Veturini, Volpe, Velpa. Zorutti.	w n	Dr. Autenor Barnaba, Piazza Grande.	Od 10.30 do 11.30 zjutraj in od 3.30 do 4.30 pop. vambulanci blagajne ulica Morelli 16.
Prvi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh:		Dr. Ivan Villat,	Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4 pop. v svoji ambu*
Bate, Banjšica, Cerov gor. in spod., Cepovan, Grgar, Lokavec, Ločnik, Moša, Pevma, Podgora, Ravne, Solkan, Števerjan, Sv. Lovrenc pri Moši, Šmartno (Brda), Trnovo, Tribuša pri Gorici.		P. Duomo št. 3.	lanci, P. Duomo 3.
Drugi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh:		Dr. Maks Adler* stein, ul. Dreossi 19 (ženska bolnišnica.)	Od 9. do 10. zjutraj v am- buianci blagajne in od 3. do 4. pop. v svoji ambulanci, ulica Dreossi 19.
Gracinja (Gorica), Bilje, Bukovica, Kronberg, Dornberg, Dol, Gradiškuta, Lokvica, Miren, Opatjeselo, Ozeljan, Prvačina, Peč, Renče, Rupa, Oahovlje, RubiJe, Standrež, Sv. Martin na Krasu, Sv. Peter, Sovodnje, Staragora, Šempas, Vrtojba gor. in dol., i * ’ * * ' Vogersko, Volčjadraga, Vrh.	m p		
fcv-;—t » • * ■ * Za stanovalce sodnega okraja Kanal.	Pri zdravniku Dr. Zamponi R. v Kanalu	Dr. R. Zamponi v Kanalu.	Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Kanalu.
( * .i Za stanovalce sodnega okraja Tolmin. |... . \ < i ■ < \	Pri podružnici okr. bol. blag. v Tolminu.	Dr. Alfonz Ser-jun v Tolminu.	Od 9. do 10. zjutraj v ambulanci zdravnika v Tolminu; vsak torek in petek od 3. do 5. pop. v ambulanci na Bači.
Za stanovalce sodnega okraja Kobarid.	Pri dr. Hinku Več v Kobaridu.	Dr. Hinko. Več Kobarid.	Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Kobaridu.
• 	 Za stanovalce sodnega okraja Bovec.	Pri dr. Josipu Horftk, Bovec.	Dr. Josip Horftk Bovec.	Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Bovcu.
Za stanovalce sodnega okraja Cerkno.	Pri dr. Fanti-šeku Smyčka, Cerkno.	Dr. Fantišek Smyčka, Cerkno.	Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Cerknem.
V milnih slučajih obrniti se je naravnost n« dom zdravnika in potem poskrbeti si zdravniško izpričevalo v uradih blagajne, odnosno pri podružnici v Tolminu ati pri zdravnikih posameznih okrajev v Kanalu, Kobaridu Bovcu in v Cerknem.
========= Potniki =====
v severno in južno AMERIKO
»e vcsijo sedssj le po (tom&fi avstrijski progi
AVSTUO AMER1KANA
Trsi- \ew,vork, Boenes Aires-Rio de Jauelro
a*jnovej*twi brzopanrfki s dvema vrtnicama, eiskuifao ra »vetij* vo,
torezliftitaj brzojavom, ea katerih Jc xa vsakega potoika pretkrbtjctio, da dobi dovolj domače hraae * »ibo«, mi krtih, postelje, kopelj H d.
 --------------- Odhod	parnikov:	......
» urt. Amerik« v<*ako soboto, t jažno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New>Yorkf vsako sobpto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-K a na da, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pr! glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
-----------Kolodvorska ulica štev. 26. ————
Občno konsumno društvo v
tiaiitinj* » lem, da jf; v svoji seji dne 9. svcčsra 1913 oklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. jur.utrjfl 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit dc SO Oni j« (biesti pioM. tez 30 dni do C n ta cev sc im? jo računali olnesti po 6 odstotkov "	Od kredita nad C mtiecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej,
Hranilne vlofcc sprejela društvo vsak dci’ n ed uradnimi urami od 8. zjutiai do 12. dopoldne ter oo 2. poj ok!iie do 6, /veter. -- Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantna frtiroženiska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
svoje prilnanke svojemu zavodu.
Načelstvo.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo ie vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošije brezplačno v najkraj-::	sem	času.	::
iz pekarne	g®®«®«!
1	r,M'|	g	^Konsnmnega društva	g	|
1 S s	S	za I4wbl|ano in okolico44	|	f	s	§j
I	*	1	je najboljši in najcenejši,	i	s	i	i
g | S Hlebi po 175 kg veljajo II II i	[	S samo 56 vin.	|	i	l	jg
g	5	■	Dobi se v vseh prodajalnah	g	5	\	j|
„Konsumnega društva za Ljub-	u	2	i	m
Ijano in okolico*. — Člani,
H L...S B	s^ite po njem!	g	L,J	g
h	n	m
registrovana zadruga z omejeno zavezo
...	i
naznanja svojim članom, <la glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja MM.‘J obrestuje odslej
hranilne vloge članov po JVIo t £ |®
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000 K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta.
, Nadzorstvo.	Načelstvo.