'0:0:0:0:010'^^^^^^^^^ <3LRSIL0 SLOvtnSKKR DLLflVSTVfi ■ ■■ ■■nn•■osmim BfflB IH ■ ■■llillliie! *—K. ncf ene njn njb w v jrn n.«vJ Izhaja vsak » petek. •» Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah ♦ štev. 2. -«r ?&> Naročnina znaša: celoletna . . K 31— poluletna . . „ V50 ifetrtletna . . „ 0'75 Posam. štev. „ 0‘10 Štev. 22. sa ss* V LJUBLJANI, dne 3. maja 1907. ^ ^ Leto II. Liberalcem boj! Danes nekaj o liberalcih. Sicer pozna zavedna delavka in delavec že prav dobro liberalce. Vemo, da je prinesel liberalizem, ki so ga svoj čas tako povzdigovali v nebo, ljudstvu in osobito delavstvu samo revščino in gorje. Po liberalizmu je bilo izročeno delavstvo popolnoma milosti in nemilosti podjetnikovi, delodajalčevi. Tisto liberalno svobodoljubje ni trpelo, da da bi- se delavstvo združevalo v obrambo svojih gospodarskih in političnih pravic. Vsakemu delavskemu združevanju so se upirali liberalci do zadnjega. Da so prišli liberalci po takozvanih meščanskih slojih do moči, se morajo zahvaliti delavstvu. Borilo se je delavstvo za večjo svobodo ob raznik uporih, krvavelo, umiralo. Prišlo je liberalno meščanstvo, gospoda, do velikih pravic. Hvaležno pa delavstvu bilo ni. Ko so meščanski sloji dosegli večje pravice, pognali so brezpravno ljudstvo nazaj v zadu-hle delavnice, tvornice in rudnike. Kako da se delavstvu godi, jim ni bilo mar. Dovolj, da so sebi polnili svoje nikdar polne blagajne. Poboljšali se liberalci še niso. Dokazujejo nam razni delavski gospodarski boji, ko pošiljajo na delavstvo vojaštvo, policijo in orožnike. Naši slovenski liberalci niso prav nič boljši od liberalcev drugod. Skrbe predvsem zase, K večjemu lepe, priliznjene besede in prazne obljube imajo za delavstvo. Zgled: Ljubljana. Tu gospodarijo v ljubljanskem občinskem svetu pristaši liberalne stranke. In kaj li so storili za delavstvo. Nič! Pasje slabo so plačani mestni delavci. Niti dveh kron ne zaslužijo na dan. Pravic nimajo nobenih. V bolezni niso zavarovani. Čemu li? Saj so le delavci! Seveda nad vse sijajno so pa plačani visoki gospodje liberalnega ljubljanskega rotovža. Najbolj še seveda taki, ki imajo 48 ur prostega časa na dan. Dan pri njih ima 48 ur. Ura jim je dolga dve uri, ker pasejo lenobo. Pa boste rekli, saj so dali delavcem za občinski svet četrti razred. Seveda so dali šest zastopnikov delavstvu, ko jih imajo v prvem, drugem in tretjem razredu davkoplačevalci po deset. To je naravnost nečuveno, kako se upajo ti ljubljanski .liberalni irakarji norca delati iz delavstva. In kako ti skrbe liberalni mogotci za delavska stanovanja. Radi bi imeli v Ljubljani same palače in pa frakarijo. Zato ne puste, da bi gradili v mestu delavstvu primerna stanovanja. Prisiljeno je ljubljansko delavstvo, da išče stanovanja po bližnjih vaseh, ker jih v Ljubljani ni. Tako se dela socialna delavska politika v Ljubljani, katere občinski svet si upa, da se imenuje narodno-napredni. In liberalno slovensko časopisje? Kako podlo in nesramno li piše glavno liberalno glasilo o delavstvu. Pozna se, da ima glavno besedo pri listu »Slovenski Narod« tisti človek, ki je bil svoj čas večkrat po odgonu prignan v Ljubljano. ko se je klatil po svetu brez dela in kradel, da je bil zato zaprt. Vemo, kako je pisal umazani »Slovenski Narod« ob raznih delavskih bojih na Slovenskem o delavstvu. Vemo pa tudi, kako napada ta umazani list poštenega Čas je, da obračuni delavstvo z liberalno sovražno svojatjo. Navadni lopov je danes tisti delavec, ki drži morebiti z liberalci. Ni vreden, da izpregovori zavedni delavec ali delavka besedico ž njim. Prilizovali in lovili bodo zdaj ob državnozborskih volitvah liberalci delavske glasove. Zlate gradove vam bodo obetali. Vse, vse bo poizkušala ta liberalna svojat, da viame kaj delavcev v svoje mreže. Fige jim pokažite in volite može, o katerih veste, da imajo delavčevo ljubezen. Delavec, če kaj drži na svojo čast in svoj stan, liberalca volil ne bo. Znano je, da naš list nastopa odločno proti socialni demokraciji. Prepričani smo, da socialna demokracija ni rešiteljica delavstva. Med nami in socialnodemokraškimi sodrugi je načelno nasprotstvo. Ako bi se šlo za to pri prihodnji državnozborski volitvi, da naj izbiramo med liberalci in socialnimi demokrati, izberemo odločno zadnje. Če pride kje do ožje volitve med liberalci in socialnimi demokrati, koraka naše delavstvo s socialnimi demokrati brez vsakega kompromisa ali kakega dogovora. ki ga nočemo in ne maramo z nobeno stranko, ker hočemo ostati samostojni. Med našim delavstvom in liberalci je pretrgana vsaka vez. S stranko liberalnih delavskih sleparjev in zatirateljev nobenega stika. Prej in rajši s socialnimi demokrati, da si smo ž njimi, v najhujšem boju, ki ga bomo tudi možato nadaljevali, nimamo in nočemo imeti nobene zveze ž njimi. To velja za vse zastope, dokler ne pogine liberalna, protidelavska pošast! Liberalci morajo pasti. To zahteva delavska korist. Zato delavstvo: delavki in delavci, skrbite zato, da porazite popolnoma liberalno protidelavsko svojat! Naše geslo: Z liberalci proč! delavskega kandidata Gostinčarja. »2e vem, kako skrbite za družino — nič vam ni mari, vam je samo do žganja!« Bajda. Spomini na Janeza Plešo. »Prijatelj«. Nekega lepega dne gre naš Janez po svoji stari navadi čez Brdo na poset k prijatelju. Veličastni, prazniški mir pomladne narave in dobrodejna toplota mu je vlivala v srce in obraz srečo in zadovoljnost. Kmalu mu je ta vidna zadovoljnost izginila z obraza. Spomnil se je, koliko nezadovoljnih in nesrečnih ljudij je po svetu in koliko je takih, ki so sami krivi svoje nesreče, ki so se udali črnim strastem. In stopali so mu živo pred oči spačeni, temni, nemirni obrazi in oči, ki jih razjeda nemirna duša kakor rja železo . . . »Komaj prenašam te oči kar bojim se jih!« »Gospod Janez, vi ste dober človek, poznam vas, dajte, kupite mojega psička; tako lep je in brihten,veseli ga boste!« Janez se iznenaden ustavi. Pred sabo zagleda moža in pri tem se mu še bolj stisne srce. Bil je mož eden izmed nepregledne vrste oni obrazov, na katere je v duhu zrl z žalostjo ravnokar. Ali ni mislil tudi nanj? — »Da, tudi nanj sem mislil, tudi njegove oči, tudi njegov obraz mi je begal dušo . . .« »Ne, ga ne kupim.« »Zakaj pa ne, dajte no, lepo vas prosim,«-in oči postanejo možu vlažne. »Ga ne rabim, pa bi tudi ne šel z mano. Glejte le, kako se vam dobrika, kako vas ima rad — pa da bi ga dali od sebe!« »Je že res, da me ima rad, pa bo tudi vas, verjemite mi!« »Zakaj pa hočete prodati to lepo živalico?« »Je že tako, kaj hočete — potreba!« Mož upre* v Janeza svoje kalne oči, pa jih takoj povesi. »Pit bi šli, kaj ne? E, dobro vem!« »O, tega pa ne; veste, gospod Janez, v hiši je treba tega in onega, kruha, soli, moke —« hiti mož in upre na novo pogled v Janeza. »Kdo pravi, da ne skrbim?« »Jaz pravim to! Mar ne vem, kako je v vaši hiši, kjer se vas že vsi sramujejo in so nevoljni na vas, da ne morejo biti bolj. In kakor domači, tako vas prezirajo zaradi pijanstva in zapravljivosti vsi sosedje in znanci, od prvega do zadnjega. Da nimate več prijatelja pod soln-cem!« »O ne, to pa ni res! Jaz imam prijatelje, in « »Da, imate jih — pa samo enega — tega psička, ki mi ga hočete prodati. Da bi vam odvzem še tega edinega prijatelja — ne, tega pa nočem! Z Bogom!« Janez odide naglih korakov v dol, mož zre pa jezno in otožno za njim — za izgubljenim jedinim upom, žganjarsko zakolne in brcne z nogo od sebe prilizujočega se psička, da glasno zacvili — — — Med brati in sestrami. Bolniška blagajna v Vevčah. Na tem mestu naj podamo nekoliko pregleda o delovanju bolniške blagajne ter o obiskovanju bolnikov. Toda preobširno bi bilo spuščati se v podrobnosti od 1. oktobra leta 1902 dalje, odkar se je uvedla ta kontrola. Podali bomo le kratko poročilo. Ne bomo navajali, kolikokrat je bil obiskan ta ali oni bolnik, kakšna zdravila je dobival in tako dalje. Preobširno bi bilo to za list in zato podamo le skupne številke. Od prvega oktobra leta 1902 pa do 31. decembra je bilo 555 bolnikov. Za zdravila se je izplačalo 578 K 61 h. Obiskanih je bilo brezplačno 50 bolnikov družnskih udov: žene in otroci. V letu 1903 je bilo vseh ordinacij 2492. Zdravila je sprejelo 1646 oseb. Pri tem je bilo obiskanih 690 oseb na domu. Zdravila so stala 2047 K 49 h. V tem letu je bilo brezplačno 450 družinskih obiskov. — Leta 1904 je bilo vseh ordinacij 3459. Na domu je bilo obiskanih 1280 bolnikov. Zdravila je dobilo 2244 oseb. Zdravila in obveze so znašale v tem letu 3196 K 32 h. Družinskih udov je bilo brezplačno obiskanih 549. — Leta 1905 je bilo ordinacij 2811. Na domu obiskanih je bilo 819. Zdravila pa je sprejelo 1768 oseb, za katere se je plačalo 2470 K 11 h. Obiskanih je bilo zopet v tem letu brezplačno 474 družinskih udov. — V letu 1906 pa je bilo 2149 ordinacij. Na domu je bilo obiskanih 1265 bolnikov. Zdravilo je dobilo 2357 oseb in ta zdravila so veljala 3043 K 56 h. Tudi družinskih obiskov je bilo v tem letu brezplačno 432. — Za vse to delo dobi zdravnik na leto 3000 K-Ce pa znaša letni zaslužek kaj več, pusti zdravnik prostovoljno dotično svoto v bolniški blagajni. Tako je znašal popust v letu 1902 v treh mesecih 95 K, leta 1904 zopet 136 K, v letu 1905 ravnotako 1095 K in leta 1906 pa kar 1618 K. Pripomniti pa moramo, da se računa zaslužek po minimalni taksi in da se, ako presega zaslužek v mesecu več kot 25(i K, dotični znesek, kar ga je čez 250 K, porabi v korist bolniške blagajne. Ako pogledamo zgoraj navedene številke, vidimo, da so za naše razmere precej velike. To se pokaže posebno pri zdravilih in ordinacijah. Iz tega pa tudi razvi-dimo, kako da delavstvo boleha. Mnogo oseb se nahaja v dolgotrajnih boleznih. Vsled tega je delavstvo vedno nadlegovalo predsedstvo bolniške blagajne, da naj bi se povečala podpora pri blagajni vsaj za eno leto. Veliko bolnikov je bilo, ki so leta in leta plačevali v bolniško blagajno, toda za slučaj, da je bolezen pri enem ali drugem trajala 20 tednov, tedaj pa je bil odpuščen do dela. Sedaj ga čaka delo vsaj eno leto, kar je na vsak način vehka tolažba delavcem. Posebno to občutijo družinski očetje, toda nič manj tudi samski delavci, ker v bolezni nimajo druzega, kot tistih 60 odstotkov podpore iz bolniške blagajne. Koliko da je delavcev zavarovanih pri tej blagajni, naj ozna-* čijo naslednje številke: Leta 1900 L januarja je bilo zavarovanih 368 moških, 341 žensk. Leta 1901 je bilo 1. januarja 403 moških in 330 žensk. Leta 1902 je bilo 1. januarja .147 moških in 338 žensk. Leta 1903 je bilo zopet L januarja 345 moških in 224 žensk. Leta 1904 je bilo ravnotako 1. januarja 367 moških in 234 žensk. Leta 1905 je bilo 1. januarja 379 moških in 280 žensk in leta 1906 pa je bilo I. januarja 378 moških ter 264 žensk. Dne 1. januarja 1907 je bilo zavarovanih 363 moških in 253 žensk. — Poglejmo še, kakšno je stanje denarja: Leta 1899 je znašal rezervni zaklad 25.131 K 50 h.. Leta 1900 dne 31. decembra 29.017 K 94 h. Torej je prirastlo zraven 3886 K 44 h. Leta 1901 dne 31. decembra je bilo 34.864 K 46 h. Prirastlo je 5846 K 52 h. Leta 1902 je bilo 37.629 K 9 h. Prirastlo je 2746 K 63 h. Leta 1903 je bilo 41.859 K 64 h. Prirastlo je 4230 K 55 h. Leta 1904 je bilo 43.332 K 58 h. Torej je prirastlo 1472 K 94 h. Leta 1905 je bilo 44.908 30 h. Prirastlo je 1575 kron 72 h. V tem letu se je podpora podaljšala od 20 tednov na eno leto, in sicer julija meseca. Leta 1906 dne 31. decembra je bilo denarja 42.204 K 85 h. Torej se je znižal rezervni zaklad za 2703 K 45 h. V tem letu se je pokazal primanjkljaj, ker je bila bolezen precej huda. To se vidi iz tega, da je bilo samih receptov za zdravila izdanih 2714. Zdravila so stala 2862 K 36 h in obveze 181 K 20 h. — To je kiatek pregled o delovanju in tudi odgovor na razna vprašanja. Stroški so v rokah delavstva samega. Če se morebiti zdijo stroški preveliki, naj se to odloči med delavstvom samim s. tem, da se manj boleha .Ravno tako se potem rabi manj zdravil. Ce je to mogoče, premislite sami! Krščansko-socialna tobačna delavska organizacija. Odpravljeni podporni zaklad. O odpravljenem podpornem zakladu nekaj. Znano je, da so bile stare penzije jako nizke. Sicer tudi nove ne zadostujejo, a delavstvo se tolaži, ker so le začasne. In zato so ustanovili podporni zaklad. Začetkoma se je plačevalo na teden v ta zaklad po 2 krajcarja, a tekom let so zvišali prispevek na Dunaju na 6 krajcarjev. Kljub temu pa niso shajali in manjkalo je lata 1906 že 5238 K 3 h. Trpela je zato tudi bolniška blagajna. Zato so nameravali zopet zvišati prispevek, a delavstvo je odklonilo zvišanje. Glavno ravnateljstvo je zato sklenilo, da ne dobe nobene podpore več oni, ki bodo vpokojeni po 1. januarju letos. Le stari penzijonisti naj bi dobili še podporo, a delavstvo naj bi še naprej plačevalo. Delavstvo seveda ni bilo zadovoljno. Nastopati je jelo delavstvo proti in končno se je doseglo, da so postali novih penzij deležni tudi stari penzijonisti. Poročilo o »Krščanski zvezi tobačnega delavstva avstri|skega«od 31. januarja do 31. marca 1907. Dohodkov je imela zveza 8347 K 3 h, v blagajni ie bilo denarja dne 1. aprila letos 4833 K 90 h. Bistrica, dne 30. aprila 1907. Neki bojeviti kozel je prišel do nekega vodnjaka. Ko pogleda v vodo, vidi ravno tacega kozla, kot je bil sam. On pa kar na zadnji dve nogi v »luft« ter se hoče trkati. 'I'a v vodi pa špasa ne razume ter ravnotako stori. Prvemu je bilo to preveč ter skoči z vso silo v vodnjak, da podere sovražnika. Mimogredoči druzega ne vidijo, kot dve nogi štrleti iz vodnjaka, ki so cepetale. Nem-škonacionalna stranka je šla v Bistrico in Sveče v boj proti krščanskemu kandidatu g. Gra* fenauerju. Vojska je bila tajna kot ona v vodnjaku. Zadirala se je v nekega sovražnika! In čujte! Samo sebe je obsojala, samo sebe je pobijala! Gospod Lučovnik, ki obišče Pepčkov govorniški kurz, se je zaletal v g. Grafenauerja, ki samo obeta, delal pa nič ne bode, Seifrio bo pa z veliko metlo vse smeti iz Bistrice in iz sveta pomedel! Kakšne smeti so to? .la. premalo se skrbi za delavca, delavske dome naj se mu pomaga zidati in posojila naj se mu dajo v to svrho. Gosp. Seifric pa ie govoril o delavskem starostnem zavarovanju. Ko ga je gosp, Maner vprašal natančneje, je rekel: Kakor bo bolj primerno za vse in kakor bo hotela večina, tako se bo napravilo. O ko bi ta dva možakarja bila brala »Našo Moč«, bi si ne bila ugriznila tako v jezik, 'torej delavski domovi naj se zidajo, kaj ne g. Lučovnik? Nemškona-cionalna gospoda gospodari že dvajset in trideset let na Bistrici. Pusti pri delavskih domin vedno vodo noter »šorali« in strope vpasti! Nemškonacionalna gospoda na Bistrici je posojala menda denar iz starostne zavarovalnice na vse kraje, posebno menda uradnikom, samo delavcem ni posojala denarja za delavske dome in za druge stvari! Čegav je pa denar bil? Izključno delavski! Lepa ta. Zdaj naj pa delavci tako nemškonacionalno gospodo celo v državni zbor pošiljajo! Bržkone zavoljo zaslug. O ti bučaste buče nemčurske! Gospod Lučovnik je dajal dobre nasvete, ni pa vedel, da je njegova iastna stranka ravno to zakrivila. Gospod Maner, ki hodi los od Rima in na Peteline, je pa g. Seifrica vprašal: »Kako pa si mislite starostno zavarovanje? Za vse ne bo enako primerno!« Ja seveda! Ta pa ta! Ta že ve, kako si lisico vjame. Seveda za vse ne bo enako primerno. Kaj ne, Bistrica je najlepši vzgled? Na Bistrici je namreč bilo za vse delavce »enako primerno«, a prišla je nova pamet čez dr. Partla pred par leti, in ta je pravila starostne zavarovalnice tako zašuštral, da morajo delavci od jeze popokati, ako to zvedo. Mi pa mislimo: prav je, da to zvedo! Stvar je bila taka: Dr. Partl je predlagal izdelana nova pravila v odborovi seji. A vsi so bili nasprotni. To je bilo baronu Heldorfu preneumno. Pokliče ga v un in mu nekaj zaukaže. Ko se dr. Partl vrne, kar piše sklep in sili odbornike, da podpišejo. Dva se pa vendar nista udala. Zakaj pa so sc delavci te pravil bali? To je kakor pri tistem škrateljnu, ki skoči vun iz kastelca, ako ga odpreš. In otroci se ga boje. Mi bomo ta kastelc zdaj odprli in videli bodete, kako res sam vrag iz teh pravil vun gleda. — Po .starih pravilih je plačal delavec od 15. leta 40 h na mesec in dobil v 60. letu 120 kron na leto. Po novih p* avilih plača delavec od 15,. leta 75 h na mesec in dobi v 60. letu tudi 120 K na leto. Torej približno z obresti 230 K več!! Po starih pravilih ie plačal delavec od 15. leta 86 h na mesec. da je dobil v starosti 20 K na mesec. Po novih pravilih pa plača delavec od 15. leta 1 K 50 h na mesec, da dobi v starosti 20 K na mesec. Zdaj pa pride nemškonacionalna stranka agitirat med tiste delavce, katere je nemškonacior* nalna bistriška gospoda tako grdo ogoljufala, odirala in izsesala. Ne, gospodje! Kozel se je Zcganjal v svojo lastno podobo, ki jo je videl v luži doli v vodnjaku ter je poginil. Vi pa, Sei-fiici in Lučovniki in drugi se zadirate v grehe, ki so v bistriški luži in te grehe je edino le zakrivila nemškonacionalna gospoda! Saj pa tudi skoro na celem širnem svetu ni tovarniškega delavstva, ki bi šlo volit nemškonacionalno stranko. Seifric je mislil, v Bistrici in Svečah so še taki gimpeljni! Ne boš, Jaka! Zdaj pa celo bogati Metnic! Paše izvrstno v to družbo! Rekel je namreč pred kratkim v celovški občinski seji, ko je neki odbornik stavil predlog, naj občina zida delavska stanovanja: »To naj politične stranke zidajo.« S tem se je zopet zaganjal v samega sebe. Nemškonacionalna stranka je 40 let gospodovala, naj pokaže en sam delavski dom, eno okno, sploh eno drobtinico, ki jo je stranka delavstvu dala. Zaradi tega je pa tudi rekel na Bistrici nek poslušatelj: »Dobro, da sem Seifrica slišal, drugače bi človeku se v glavo padlo ga voliti. Zdaj sem kuni an.od Seifricove bolezni.« Da! Bistrica, Sveče, 14. majnik in Grafenauer, to spada skup, in to bo tudi vkup prišlo! Gospod Grafenauer je edini pravi zastopnik Bistrice in Sveč! Trbovlje. Pred dvema letoma, ko smo tukajšnjo »Pazniško in delavsko podporno društvo« ustanovili, zahtevali so naši še mladi li-beralčki, naj se pokličejo gospodje duhovniki kot govoi niki v to društvo, da bi zagovarjali Iiiide duhove in odbijali hude sovražnike so-cialne demokrate. Res, prišel je večkrat iz Ljubljane gospod dr. Krek in takratni urednik »Nase Moči« gospod Moškerc, ki sta prav pridno zavračevala socialne demokrate, poleg tega nam i emnogo koristila »Naša Moč«, kajti vsako soboto smo dobili mnogo iztisov, ki so nam bili v resnici naša moč. Delavci so se kar puhli za ta delavski časnik, za kar se ima »Pazniško in delavsko društvo« za »bonigracjo« posebno zahvaliti. No, kaj pa dela to društvo v zahvalo dr. Kreku in uredniku Naše Moči«? Samo sovraštvo in obrekovanje. To društvo ie nastopilo liberalno pot, po kateri pa ne bo moglo uspevati, kajti takrat je bilo 600 udov rednih plačnikov, danes jih imamo pa samo še 50. To je delo in uspeh narodne stranke, ki jo komandirajo večinoma tukajšnji pisači, oštirji in prodajalci. Ker pa potrebujejo sedaj pomoči za državnozborsko volitev, prigovarjajo tukajšnje delavce in kmete, da bi trobili vsi v njih rog. Pajdašijo se tudi s socialnimi demokrati in se jim hlinijo ter pravijo, saj srno tudi mi socialni demokratje. Pazite se vi socialni demo-kratje, da vam ti narodnjaki stolca ne prevzamejo, potem ste fuč v Trbovljah! Sicer, ako se bodete z narodnjaki bratili, potem se ne morete več smatrati za socialne demokrate in tudi niste narodnjaki, ampak vi zgubite svoj socialni program v Trbovljah. Torej ne udajte se Roševiin hlapcem, ki so oblečeni v frakov-sko obleko in se vam hlinijo, v srcu vas pa zaničujejo. — Tudi mi krščanski socialci se tem liberalčkom ne udarno in bodemo 14. maja za našega kandidata gospoda dr. Iv. Benkoviča oddali mnogo glasov. Z Rošem pa v koš! Ali hočemo takega voliti, ki je bil vedno le delavski sovražnik? On se sploh kot župan ne zanima za delavski stan, ki bi bil pa za trboveljske delavce lahko veliko storil, saj se ne briga za drugo kakor za učitelje, ker so njegovi sinovi. Torej, krščanski socialci na delo 14. maja in oddajmo vsi glasove dr. Benkoviču, mi vemo gotovo, da bo v našem volivnem okraju on izvoljen za državnega poslanca. Izkažimo se pa vsi. da bo zmaga tem sijajnejša, kajti po volitvi imamo tudi mi mnogo dela s tem, da si izboljšamo svoj delavski položaj. Proč z »Narodno stranko« in frakarjem! Kočevje. Tiho, zakotno, kot znajo socialni demokratje, so sklicali tudi pri nas volivni shod, na katerem so si najprej izvolili odbor socialnodemokraske organizacije rudarjev, da bi s tem vplivali na volitev in dobili par glasov za kandidata Sitterja, kateri drugje zaradi svoje zmožnosti ne bi dobil niti enega glasu. In vse se je izreklo z velikim navdušenjem za kandidata Sitterja. Koliko pa je bilo ljudi — volivcev — na tem shodu? Čudite se! Ravno toliko, da so izvolili glavne odbornike in pred temi je razvil veliki mož svoj socialnodemo-kraški program, ki bo prinesel srečo delavstvu in kmetu. In vsi ti ga bodo volili. In čast, da je v kočevskem okraju izvoljen socialni demokrat Sitter za državnega poslanca, se bo raznesla po celem svetu in bo obrodila toliko sadov, da bo vse pred njim poklekalo in ga molilo. Za poč't! Naivni so, pustimo jim to veselje. Obljubil je, da skliče še en shod in tedaj bo prišlo nekaj več krščanskih socialcev, kot jih je bilo sedaj, da bo vsaj videl, da res radi gledamo nekdanjega delavca, ki se z delavskimi žulji imentno oblači in prodaja svoje otrobi po svetu. Jezi se seveda na kaplana, ki je delavcem socialno demokracijo tako že osvetlil, da se je vse obrnilo od njih in da že nihče več ne mara stanovati v hiši, kjer kraljuje socialna demokraški voditelj in predsednik Duller. S frazo, vera je privatna stvar, pri nas ne opravite nič, če prav kažete spovedne listke, o katerih bomo še o priliki govorili. Zapovedovali bi pa radi, ti rdečkarji, ko bi jih kdo poslušal. Celo našega kapi. Demšarja bi radi imeli pod komando in mu predpisavali, kaj naj pridiguje in kdaj. In pri tem jim je vsako sredstvo dobro. tudi denuncijanstvo pri višjih, samo da se kaj doseže. Tudi z grožnjami so mu že obetali, a mi bomo skrbeli, da se njihovi nameni ne uresničijo, kajti za njim stoji stotina delavstva. Ali hočete, dar vam natančneje opišemo prihodnjič? Časi, ko ste mislili, da imate delavstvo za seboj, so minuli tudi pri nas in vse se posmehuje vaši jezi. H. maja se bote pa še bolj prepričali! Idrija. Za našega lepega Tončeta je bil 20. dan t. mes. žalosten. Sklical je za ta dan po rdečih plakatih shod ob 9. uri zvečer. Ko je bila ura devet, je bil Tonček šele s kakimi dvajsetimi sodrugi v pivarni in hodil klavrno od enega do ddruzega povpraševat, ali ne bo ljudstva na shod. Skoraj do pol desete ure je čakal, da. se je nabralo nad 200 socialnih demokratov z ženskami in našimi skupaj. Potem šele otvori shod. Dnevni red mu je bil praznovanje I. tnaj-nika in državnozborske volitve. Trije sodrugi in debeli Tonček so na vse pretega priporoče-vali praznovanje I. maja z zamujenjem šjhte, kakor prejšnja leta. a vse to ni nič pomagalo. Ko je dal predsednik shoda predlog za praznovanje z zamujenjem šilita na glasovanje, je bilo komaj trideset rok po konci. To je pa Tončeta tako zelo razkačilo, da je takoj pri drugi točki začel našega navzočega L. Lapajneta napadati, namre, da je ta po goljufiji provizijo-niran. Rudar lazi za njim po vseh shodih ter zdražbe dela. No, po njegovem mnenju, kdor njegove laži razkriva, ta dela zdražbe. Na to se oglasi Lapajne k besedi, ali takoj ga predsednik opozori, da naj govori o drugi točki, osebno da se lahko drugod izgovorita s Kristanom. Socialni demokrati smejo po vseh svojih shodih osebno napadati, našim pa ne puste še odgovoriti. Ali Lapajne je vendar prijel Tončeta za besedo, ako obstane pri besedi, da je po goljufiji provizijoniran. Tonček pa kakor po navadi jo je začel zvijati, da je on slišal praviti, da je Lapajne prenašal Žaklje tudi za časa bolezni in kakor preje, ko je bil še rudar, tako tudi sedaj, ko je provizijoniran, lahko Žaklje prenaša. Tukaj je debeli Tonček pokazal, da se boji, če bi začeli konsumenti misliti na to, da bi tudi on lahko na svojih širokih plečih Žaklje nosil, mesto da se po mestu sprehaja. Potem pa za-vpijeta dva odbornika bratovske skladnice nad Lapajnetom, da res po goljufiji vleče provizijo in da so tudi oni vedeli, da je Žaklje prenašal za časa bolezni. Tu sta pa raka v vodo vrgla, kajti Lapajne je začel očitati odbornikoma: Ako ste vedeli, zakaj me pa niste naznanili direkciji! Vi ste varuhi bratovske skladnice, torej ste malovredni gospodarji. Po goljufiji pa tudi jaz ne dobivam provizije. Jaz sem delal pri rudniku 27 let. Provizijo dobivam le od 25 let. Mene je pregledal in potrdil zdravnik Papež za nesposobnega pri rudniku. Goljufijo očitajte vašim sodrugom, kakor Erjavcu, ko je že v bolniškem stanju romal proti Ameriki. Dokažite, kateri zdravnik je pregledal in potrdil njega za nesposobnega. Tudi Podobnik je delal Pri rudniku komaj osem let, provizije pa vleče od 2u let. Jereb, ki mu je le rež škodovala, je sedaj, ko ima boljšo službo, zdrav. 'Tako jih vam naštejem veliko število vaših sodrugovt ki bolj po goljufiji vlečejo provizijo, dokaz, da so zdravi vsi. Ker ni bilo konca osebnemu napadanju, je predsednik shod zaključil in s tem je bila druga točka dnevnega reda končana. Drugi dan v nedeljo so se slišali izrazi od socialnih demokratov: Lapajneta ne manjka dru-zega, kakor polovico jezika odrezati, drugo polovico pa z žebljem skozi brado pribiti. Tukaj delavci lahko spoznate, kake postave bi social- ni demokrati skovali, ako bi bili oni v državnem zboru. Kdor bi njih laži razkrival, temu bi se jezik odrezal. Sava. Dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne bode v »Strokovnem društvu« predavanje. Po predavanju shod volivcev Slovenske Ljudske Stranke. Poroča M. Moskerc. Krvoses kapitalizem. Sava. Zares čudne razmere vladajo v naši tovarni. Pozimi, ko je vode manjkalo, smo delali po štiri šihte brez ozira na nedelje in praznike. Nato smo pa zopet štiri dni doma sedeli brez ozira na delavnike. Razume se, da so naročila vsled tega zaostajale zelo pogosto, če se je tudi delalo vse nedelje in praznike. To je za nas delavce jako neprijetno in mučno. Nadejali smo se, da se bomo, ko pride voda, nekoliko odpočili in oddahnili od dela. Žalibog pa smo se varali. Zdaj šele, ko je nekoliko vode, so začeli nekateri višji faktorji pritiskati v valjarnici na nedelje in praznike. Najbrž mislijo ravno v Bogu posvečenih dnevih doseči to, kar je zaostalo. Zavedni delavci pa vemo dobro, da nedeljsko delo. oziroma v nedeljo prisluženi denarji, ki se' po vsej pravici le vinarji smejo imenovati, nam ne bodo izbrisali iz knjig po prodajalnah grdo naslikanih pošastij. Trdno smo prepričani, da bo treba prav resnega nastopa, če se hočemo oprostiti teh grdih okov. ki se imenujejo »puf«. Ker smo se pa v resnici vsi skupaj naveličali, so pa delavci na tako-imenovani »Grobstrecke« sklenili, da od zdaj za naprej prenehajo z nedeljskim delom. Ko je pa mojster to izjavo naprej naznanil, sta šla g. inženir Rajski in vodja podjetja g. Klinar kakor dve krotki ovčici do delavcev na »Grobstrecke«. Ti delavci so še malo, ali pa prav nič organizirani. Ta dva gospoda sta torej vprašala delavce, če bodo delali ali ne. Seveda je gospod Raški dobro vedel, da bo s svojim resnim pogledom obenem pa tudi s prijaznim nastopom vplival na delavce, če jih malo bolj resno vpraša, bodo li delali ali ne. Mislil je, da se bodo ustrašili in izgubili pogum ter tako potrdili, da delajo radi še za naprej po starem, akorav-no je nasprotno resnica. Ko se jih je še enkrat vprašalo, naj rečejo da ali ne, sta se dva odločno izrazila, da ne, dva sta se pa izrazila bolj strahopetno. Vendar sta pa dokazala, da nista zadovoljna. Drugi so pa vsi molčali, kar zanje ni prav nobena čast. Gospod inženir je povdarjal tudi, da bo maja meseca prav veliko praznikov. No. to je res. Saj je pa tudi mesec maj najlepši mesec in tega meseca se mora vsak Marijin častivec najbolj veseliti. Mi delavci pri Savi pa naj bi z nedeljskim delom pozabili celo to, kar ne odgovarja splošni delavski zahtevi! Nato pa je gospod inženir postavil za vzgled javorniške delavce, da radi delajo po osemnajst ur ob nedeljah. To pa je naravnost škandalozno in brezznačajno za Javorni-čane. Nato so se tiho in mirno razšli in pokazali s tem, da niso za noben javni nastop in so se s tem netaktnim činom le osmešili. Da bi pa bilo bolj zagotovljeno, da so delavci sami potrdili, da radi delajo, zato so bili poklicani še enkrat v pisarno. Kaj so govorili, ne vemo. To smo pa videli, da je bilo potem hitro zapisano, da se bo delalo tudi v nedeljo. Delavci smo se raditega zelo jezili, gospod inženir pa je bil piav zadovoljen, da nas je zopet enkrat potegnil za nos. Oj, tovariši, kdaj se bodete izpa-metovali? — Kopališče je še vedno zaprto. Delavci vedno pogledujejo, kdaj da bi se za-mogli po dolgem zimskem času zopet osnažiti malo in se osvežiti nekoliko. Pravijo, da je na »Grobstrecki« ključ, pa se nihče ne briga zanj. O, ubogi trpini, mi delavci, kako malo se nas upošteva! Okno v svet. Desetletnica dunajskega krščansko-social-nega župana dr. Luegerja. Dne 16. m.m. je preteklo deset let, kar župani krščansko-socialni dr. Lueger na Dunaju. Ni imel lahko delo, ko je nastopil županstvo glavnega mesta naše države. Vse mu je nasprotovalo: ministri, oblasti in uradi so se suženjsko klanjali dunajski liberalni stranki, ki jo je porazil dr. Lueger. Učenjaki so kadili liberalcem. Judovsko časopisje je grdilo dr. Luegerja, koliko je le moglo. A dr. Lueger se liberalnih gobcev in jezikov in njihovih pokroviteljev ni vstrašil. Delal je. In z delom je razorožil svoje nasprotnike. Kar je obetal prej. ko se je boril proti dunajskim liberalnim mogotcem, je izpolnil, ko je prišel do moči. V mestni lasti je razsvetljava. Mestu prinaša ogromne milijonske dobičke in je izvrstna. Nadalje so obširne cestne železnice last dunajske občine. Voziš se z dunajsko cestno železnico po nizki ceni malone po vseh dunajskih cestah in ulicah. Občinska blagajna prinaša milijone. Velike tvornice za izdelovanje električnega toka so last občine. Milijonske dobičke ima zato dunajska občina. Pod Luegerjem so zgradili nebroj šolskih palač. Revežev ni pozabil. Bil in ostal je njihov zvesti prijatelj. Otročji zavodi in nova oskrbovalna palača pričajo to. Dunajski delavci so dobiti prvi v Avstriji IV. kurijo za občinski svet. Več ni mogel dati, ker je nasprotovala vlada. Tudi za delavce in mestne uslužbence je dr. Lueger vedno skrbel. Cast dunajskemu krščansko-socialnemu županu dr. Luegerju ! Za izboljšanje plač delavcem, ki škrope ceste, slugam tržnega urada, pomožnemu oso-bju zdravstvenega urada in uslužbencem, ki spiejemajo sejmske pristojbine, je dovolil dunajski občinski svet 42.849 kron. Zmage krščansko-socialnih delavcev. Dne 14. aprila so zmagali soglasno krščanski socialisti pri volitvah v pomočniški odbor zadruge prekajevalcev suhega mesa. — V Bjelecu so zmagali krščanski socialci pri volitvah v odbor »Splošne delavske bolniške blagajne«. — V Badenu in v Voslavu so zmagali krščanski socialci pri volitvah v okrajni bolniški blagajni. Vera je zasebna stvar. Dne 8. aprila so pokopali v Budimpešti mesarskega pomočnika Lovrenca Kiihrerja. Se pred pogrebom so zahtevali rdečkarji od vdove rajnika, naj bi se pokopal Kiihrer necerkveno. A vdova se ni zmenila zanje in je plačala cerkveni pogreb. Popoldne ob treh je prišel kaplan dr. Metzler. Ko so ga rdečkarji zagledali, so pričeli kričati: »Proč s farjem!« Kaplan se za rdeče divjake ni brigal. Podal se je na dvorišče, kjer je blagoslovil mrliča. A duhovnik še ni končal, ko je pričel govoriti »nadsodrug« Haas. Ugovarjali so sicer sorodniki, a Haas se ni zmenil zanje. V svoje mgovoru je naglašal. da socialne demokracija ne veruje v Boga in ne v večnost. Zato ne trpe, da bi jih ob zadnji poti spremljal duhovnik. Delavec želi, da bi bil rešen trpljenja na zemlji. Ne veruje v prihodnjo državo in na nebesa onstran groba. - Kaj bo rekel naš »pobožni« Kocmur o tem dogodku? Ženska tovarniška nadzornica je nastavljena v Alzaciji na Nemškem. Tamošnji deželni zbor je namreč svojčas sklenil, da se mora nastaviti ženska nadzornica za tobačne tovarne in predilnice, ker v njih delajo večinoma delavke. Vlada je tej želji ugodila ter nastavila nadzornico. Angleška konsuinna društva v letu 1904. Kcnsumna društva, posebno delavska, se na Angleškem imenitno razvijajo. Kakor Je angleško delavstvo na>bolje strokovno organizirano, tako tudi najbolje na svetu v konsumnih diuštvih. Leta 1904 je bilo 2100 konsumnih društev, ki so imela nad 2 milijona članov. Njihovo premoženje znaša okoli 1000 milijonov ki on in vsa skupaj imajo že 60 milijonov kron samo rezervnega zaklada. Leta 1904 so imela 250 milijonov kron dobička. Samo uslužbencev so imela nad sto tisoč. Človek se čudi, ko bere in sliši take številke. Toda pri zavednem delavstvu tudi kaj tacega ni nemogoče. Seveda imajo člani smisel za skupno in. požrtvovalno delo in ne delujejo med njimi osebna nasprot-stva. Organizirana so ta konsumna društva izvrstno. Po več 100 skupaj je zvezanih v veliko centralno zvezo, ki ima svoje ladje, svoje agente po vseh delih sveta in preskrbljuje konsumna društva s svežini, dobrim in cenim blagom. Nekatera imajo tudi lastna posestva, lastne pekarne, mesarije iu druga podjetja. Rdeče slike. Berolinska »Pošta« ie nedavno poročala: Žena nekega zidarja je ponujala svojega sina, ki je izstopil iz šole, v pisarno. Na vprašanje, zakaj se sin ne loti očetove obrti odgovori žena: Imam tri sinove, a skrbela bom, da ne bo noben izmed njih zidar. Vzrok je ta: Moj mož namerava zidati poslopje. Naj- prvo se mora izkazati pri socialno-delokratič-nem zaupniku, da pripada njegovemu društvu in da je plačal vse doneske. Če je to v redu, mora s pobotnicami dokazati, da je naročen na socialističen list in da ga je plačal, dokazati mora dalie, da je praznoval pivi majnik. Če izpolni vse te pogoje, tedai mora tudi pri socialističnem konsumu svoj denar potrositi. Taki so ti ljudski prijatelji. Govore sicer o svobodi in prostosti, toda v resnici so pravi tlačitelji. Ti ljudje trgajo družine in razdirajo družinsko življenje. Tako se glasi poročilo žene socialnega demokrata. V mestu Rondec na Francoskem je zidarski mojster Lancie 24. m. m. po končani službi božji ustrelil z revolverjem na škofa, ne da bi ga bil zadel. Policija je prijela zločinca. Z Jesenic se poroča: Tu se je vršil sv. misijon ob velikanski udležbi ljudstva. Sv. misijon se je sklenil z veličastno procesijo. Ob vhodu Počivavškovega vrta so stali socialni de-mokratje pokriti in se smejali, ko je procesija šla mimo. Niso se odkrili pred sv. R. T. in pokazali ljudstvu jasno, kako socialna demokracija vzgaja. Marsikomu, ki še ni poznal bistva socialne demokracije, odprle so se ob ti de-monstraciij oči. Socialni demokratje se ne sramujejo vpričo tisočere množice ljudstvu pokazati, da ne verujejo, da je v zakramentu sv. R, T. Jezus, pravi Bog, pričujoč, posmehujejo se celo množici, ki kaže to vero! To si je treba zapolniti in socialnim demokratom poklicati v spomin, kadar bodo zopet trdili, da je vera zasebna stvar, da pustijo vsakemu svojo vero! Zakaj zasmehujete tiste, ki verujejo? Zakaj ne? spoštujete verskega prepričanja drugih?! Delovhe in delavci pozor! Najcenejše dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši --------- kakovosti----------- Josip Vidmar y Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št 4, Prešernove ulice št. 4. Popravila točno in ceno. •SCSMSGSMiMSt * Joša moč“ I izhaja vsak petek. Cena na leto 3 krone. Cene inseratom so : |za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v., 12 vrstic 130 v., ’8 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo: 1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta. Uredništvo in upravništvo »Naše moči" Kopitarjeve ulice štev. 2. tsiffiis Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in — — PP' novosti v konfekciji za dame, IHS81® Ustanovljeno leta 1862. Ustanovljeno leta 1845. Milko Krap eš uran Podružnica Resljeva cesta št. 2 V Prej g. Jos Černe. Podružnica Resljeva cesta št. 2 Ljubljani Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih ur, verižic.stenskibinnilialniliur.iilioncvinprstanov Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fourniiur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenj'e obleke ter za-storjev, barvarija in likanj'e usnja nn pnt' = Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba tofna. Solidne cene &cx/ni/cC ^ -,/Ž mori/co y/ut('n želi/o -dobro, po ceni in zamesi/iver potovali na/se obmcyo eSimon^c/Ort etetea v Jt/ubt/ani t/iblvdvonstee ulice 'Asee/iovrsbutiPe/tisnilu cia/o sebrejitač/io. Sc Pozor, slonensRa delavska druStua! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini: Česnik & Milavec (pri Česniku) Špitalske ulice Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje I J! Tovarna za stole Franceta Suiseljna na Brega, p. Borovnica, Kranjsko izdeluje 2805 26-2 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. V* ■--------------- Ivan Podlesnik ml. trsouino s Klobuki in ieol]i 7>A 7>.\ v>.\ \vy. > .v> .v> nv*/« >v ■ m . '■>% m OD Solidno Maso OD Zmerne cene I Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.