LETO V. 0 F 2 Lc februar 1979 T/" t f J glasilo szdl /V f 11/ 11 vit občine XII logatec > OB SMRTI EDVARDA KARDELJA IZ GOVORA PREDSEDNIKA SO LOGATEC FRANCA GODINE NA ŽALNI SEJI DELEGATOV ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE, SIS, KS, ORGANIZACIJ ZZD IN DPO Umrl je največji, najimenitnejši sin, kar jih je rodil slovenski narod, kajti on je odločilno pripomogel k temu, da je naše ljudstvo iz globoke zaostalosti krenilo na pot svobode, revolucije in socializma, na pot uresničevanja stoletne želje prolctar-cev, da sami gospodarijo s sadovi svojega dela. Kardeljevo vizionarsko delo je takšno, da bo človeštvo iz njega še daleč v prihodnost črpalo bogastvo idej za svoje delo. Po zaslugi tovariša Kardelja je naš samoupravni socializem prodrl daleč v svet. Vzhod in zahod priznava delegatski sistem, ki ga Italijani ocenjujejo kot zgodovinsko iznajdbo, čeprav le-ta ni izmišljotina Jugoslavije, ampak je zrastla iz ljudi in se razvijala od pariške komune, oktobrske revolucije in naše revolucije dalje. Taka demokracija je demokracija delavskih množic. Stalinizcmjc to demokracijo v socializmu zavrl v SZ in pri svojih sosedih, ni pa mu uspelo premagati ideologije naše partije, Tita in Kardelja. Kardeljeva dela niso nastajala izolirano le na osnovi spoznanj razvoja jugoslovanskega socializma, ampak tudi na osnovi spoznanj mednarodnega delavskega gibanja. Kardelj je znal tenkočutno prisluhniti vsem pozitivnim in negativnim pojavom ter protislovjem prakse in iskal prave rešitve za vsak dan na osnovi vizionarskega gledanja na stvari in Pojave. Njegovo delo je vedno izhajalo iz naših objektivnih izhodišč in ** prebijalo z močjo objektivnih zakonitosti I dialektično logiko k novim fazam socialističnega samoupravljanja. Kazvoj ustvarjalne marksistične misli v zadnjih desetletjih pri nas in ne samo pri nas. je neločljivo povezan z imenom I d varil a Kardelja. Njegovo družbenopolitično delo je hkrati nenehno prizadevanje, da bi za zunanjimi pojavi družbene stvarnosti odkril bistvo dogajanja, tisto novo. kar tvori posebnost tega dogajanja v danih pogojih prostora in časa, odpirajoč človeku nove možnosti za njegovo ustvarjalno, osvobodilno dejanje, lov. Kardelj je vse še tako zapletene socialne, družbeno ekonomske pojave naše razvijajoče socialistične družbe znal razložiti vsakomur. Spremembe in dopolnitve našega samoupravnega sistema je na primer obrazložil s prispodobo, da je tudi doraščajo-čemu mladeniču treba vedno znova spreminjali velikost obleke, kajti rast in razvoj novih odnosov zahteva tudi nove samoupravne forme. Kako je bil vedno kritičen do družbenih upanje vanj. Človeka sprejema takega kot je, zahteva pa od subjektivnih sil, da ustvarijo pogoje, ki naj omogočijo, da se združeni delovni človek sam osvobaja verig preteklosti in da se usmeri k bodočnosti zares človeških medsebojnih odnosov. Iz teh plasti človečnosti izhaja tudi globoko prepričanje o zgodovinski upravičenosti samoupravljanja, kot osnovne vsebine in oblike socialistične demokracije. Zato ga upravičeno imenujemo očeta samoupravljanja, lov. Kardelj je odkril in pojasnil temeljna protislovja s katerimi se srečujejo samoupravna socialistična družba in njeni gospodarski subjekti ob doseganju svojih ciljev, hkrati pa je označil družbene odnose in mehanizme, ki omogočajo napredek. Tov. Kardelj je trdil, da osvoboditev dela in delovnega človeka ni lc v večjem kosu kruha, kakor je bil včeraj in kar je odvisno od nekoga tretjega, marveč predvsem v dosledni akciji pri graditvi takega položaja * * Iz žalne seje za pokojnim E. Kardeljem v občini Logatec dogajanj pri nas kaže njegov kratek citat: ..Socialistična demokracija ni vsesplošna sloga in ne idiličen razredni mir, nasprotno, socialistična demokracija zahteva odkrito politično borbo proti vsakršnim ostankom preteklosti." I dvard Kardelj je vedno izhajal iz misli, da bi delavski razred brez marksizma bil obsojen na hlapče-vanjeimperializmu. Potrdiloo pravilnosti izbrane poti je pri tem vedno iskal v uspehih naše družbe, ne pa v abstraktnem skladanju z dogmatskimi konstrukcijami. Iz njegovih teoretičnih zasnov odseva ljubezen do človeka in za- dclovnega človeka v združenem delu, z družbenimi proizvajalnimi sredstvi, zaradi česar je v čedalje večji meri gospodar lastne usode. Začetek in konec, to je vsa vsebina samoupravljanja, se izražata v naravi družbeno-ekonomskega in političnega položaja človeka kot posameznika in združenega v skupnem delu v družbi. Edvard Kardelj je jasno pokazal na to, da je pri nas razredni boj zlasti v tem, da se preko raznih oblik birokratskega tehnokratskega upravljavskega monopola izražajo neenakopravnost delovnih ljudi v odločanju o ustvarjenem dohodku tako v temeljnih organizacijah, kakor v drugih področjih razporejanja dohodka, da imamo ekonomske in socialne razlike, ki ne temeljijo na delitvi po delu. marveč na taki ali drugačni obliki stihijsko pridobljenih ekonomskih ali družbenih privilegijev. Boj proti takim in podobnim tendencam in pojavom, kot je opozarjal tov. Kardelj, je pravi, resnični boj za razredne interese delovnih ljudi Samoupravno združeno delo ne sme biti zaprto med štiri stene delovne organizacije, ampak mora biti odprto proti družbi, mora biti na- Družini pokojnega so iz žalne seje Logatca poslali sožal-no brzojavko, poleg tega pa je bila oblikovana posebna delegacija SO in DPO, ki je položila venec h krsti pokojnega E. Kardelja in prisostvovala v častni straži. vzoče na vseh tistih mestih, kjer je navzoč interes delavcev, to jc v krajevnih in interesnih skupnostih v komuni, kakor tudi v procesu določanja politike na ravni republike in federacije. Vse to smo na osnovi Kardeljevih misli zapisali v ustavi in zakonu o združenem delu in v praksi že uresničujemo. Njegovo delo je neizmerno bogastvo misli o samoupravljanju in oblasti delovnega človeka nad vsemi dogajanji v družbi, je zakladnica iz katere se bodo inspirirale sedanje in bodoče generacije naše domovine. Razvoj ustvarjalne marksistične misli bo ostal za vedno neločljivo povezan z imenom Edvarda Kardelja. S smrtjo Edvarda Kardelja smo vsi jugoslovanski delovni ljudje in tudi mednarodni delavski razred izgubili enega največjih sinov prolc-tariata, ki nam je razsvetljeval pot samoupravnega socializma v komunizem Slava njegovemu spominu. Zavzeto, kot na akciji ZGODOVINSKO PODEDOVANA VRLINA Gasilci gornjelogaškega društva so se prvo nedeljo v februarju sestali Pogostitev starejših Organizacija RK Hotedršica je priredila za Novo leto tovariško srečanje vseh nad 70 let starih krajanov. Ker je organizacija finančno bolj skromna, je vodstvo RK zaprosilo za pomoč družbeno-politične organizacije, Krajevno skupnost in obrtnike na tem področju. Ti so se vabilu lepo odzvali, predvsem pa občinski odbor RK iz Logatca, ki je daroval 1000 din in obrtnik Puc Vlado, ki je prispeval 1500 din. Na sploh je ta akcija dobro uspela, saj seje srečanja! udeležilo 2/3 starejših krajanov. Zanje je bil pripravljen tudi kratek kulturni program, v katerem so nastopili učenci OS Hotedršica, Moški pevski zbor in reci-tatorji. Pozdravne besede je izrekel predsednik RK Nagode Pavel, spomine na delo med NOBIpa je obudil sekretar SZDL Petrovčič Ivan. Sledila je pogostitev in zabava, v katero so se krajani vživeli ter izrazih željo, da bi se prihodnje leto spet srečali. Organizacija RK Hotedršica se ob tej priliki zahvaljuje vsem družbe-no-političnim organizacijam, krajevni skupnosti, občinskemu odboru RK in obrtnikom ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi te akcije. Albreht Marija Slavko Reven Odlikovanja oblOO-letnici V počastitev 100-letnice gasilskega društva Dolenji Logatec je bila 19. januarja zvečer v posebni sobi hotela Krpan svečanost, na kateri je sedmerica najzaslužnejših gasilcev prejela državna odlikovanja. Poleg odlikovancev in društvenih vodstev so se podelitve udeležili predsednik skupščine občine Logatec, predstavniki _ družbenopolitičnih organizacij, član federacije Rado Pehaček in predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan. O uspešni društveni dejavnosti je spregovoril predsednik društva Franc Jesenovec. Za njim je povzel besedo predsednik občinske skupščine inz. Franc Godina, kije v kratkem orisu gospodarskih in družbenih prizadevanj v občini poudaril neprecenljiv pomen gasilstva v preteklosti in sedanjosti, povezujoč ga s konceptom ljudskega odpora in družbene samozaščite. Potem je predsednik skupščine podelit državna odlikovanja za izredne zasluge pri razvoju gasilstva, in sicer: medaljo dela Francu Bogataju, Jožetu Bren-čiču, Francu Jesenovcu, Karlu Ko-renču in Janezu Peckaju. Red dela s srebrnim vencem je prejel Ivan Černe, red dela z zlatim vencem pa Jože Albreht. Vsem odlikovancem in društvu je za častitljiv jubilej in pomembne uspehe čestital tudi predsednik skupščine SRS Milan Kučan (povzetek iz predsednikovega nagovora objavljamo posebej v tej št. Novic). V kulturnem programu je nastopila z odlomkom iz Župančičeve Dume Branka Kum, z izborom iz borbenih, domovinskih in razpoloženjskih pesmi pa se je predstavil Logaški oktet. j pretehtali svoje delo v preteklem letu in ga zastavili za naprej. Opravljeno je takole: sodelovali so na gašenju štirih manjših in enega večjega požara, imeti 6 društvenih vaj, med njimi verižno skupino Y Hotedršici in nočno na KLI, tekmovali v okviru notranjske regije, kjer so kot najmočnejši zastopnik logaškega gasilstva dosegli 4. in 7. mesto med 24 desetinami, pionirji so tekmovali v okviru obč. gas. zveze (OGZ) in dosegli 7. mesto med pionirkami in 13. od 16 ekip med fanti; nadaljevali so z obnavljanjem in vzdrževanjem doma, črpali vodo iz vodovoda v osušene vodnjake, sodelovali na gasilskih slavnostih v Dol. Logatcu, na Vrhniki in v Zapla-ni, pionirji so letovali na Debelem rtiču, kjer jih je osem opravilo izpit iz teme: preprečujmo požare. Po programu izobraževanja se je 6 članov udeležilo tečaja za podčastnike, štirje pa tečaja za strojnike. Vsi so tečaje uspešno zaključili. V razpravi o poročilih je V. Ker-mavner, preds. OGZ Logatec, poudaril, da je treba v društvih najprej zagotoviti osnovno gasilsko opremo, ki mora zagotavljati vsakemu usposobljenemu gasilcu-operativcu, da se bo nepoškodovan vrnil iz akcije, naslednja naloga je skrb za kadre in strokovno izpopolnjevanje, zatem pa pride na vrsto dodatna oprema, pa se letovanje. Programe mora sprejemati zdru/.eno delo, ki lahko edino odloča o njihovem financiranju. Več razpravljalcev je nato podčrtalo misel, da bi bilo še kako potrebno usposobiti za gasilske akcije več obveznikov CZ in več žensk, saj tako načrtuje tudi koncept vse-Ijudskc obrambe in družbene samozaščite. Gasilci so potožili nad slabim oz. nepopolnim javljanjem požarov ali drugih nesreč. Prav bi bilo, če bi kateri od pristojnih organov, magari preko Logaških novic, objavil napotilo občanom, kaj je bistvenega pomena pri javljanju nevarnosti ali nesreče. Nekaj besedi več v sporočilu lahko prihrani reševalcem nekaj najdragocenejših prvih minut, ki so navadno odločilnega pomena za razvoj požara ali druge nevarnosti. Izboljšati bi bilo treba tudi sistem alarmiranja v občini in omogočiti neposredno povezavo^ med društvi vsaj s telefonskimi, če že ne brezžičnimi zvezami. Nemalo nevšečnosti pa predstavlja tudi pomanjkanje ustrezne gasilske opreme, ki je zaradi takih ali drugačnih vzrokov ni mogoče kupiti, kadar bi jo želeli. Štirje aktivni ;gasilci, ki so opravili tečaj za podčastnike in so dve leti stažirali, so bili povišani v gasilce podčastnike 1. stopnje: Miro Semrov, Vlado Dodič, Franci Na- gode in Zvone Čuk. Izročene so jim ile listine o napredovanju. Občni zbor je sklenil, da društvo poimenuje po krajevni skupnosti, v kateri deluje, in bo poslej Gasilsko društvo „TABOR" Logatec. Program dela za letošnje leto poudarja dokup osnovne opreme, redno vadbo članov in pionirjev, pripravo na vsa razpisna tekmovanja-medobčinsko bo letos v Logatcu, strokovno izpopolnjevanje—šolanje 4 članov za podčastnike, dokončno obnovo doma. Posebna skrb bo spet veljala vzgoji najmlajših. V celoti gledano je to torej program, ki zagotavlja stalno pripravljenost in usposobljensot, s tem pa zaščito našega premoženja. Občni zbor sta pozdravila še dva predstavnika sosednjih društev ter presednik KS, ki je orisal izredno pomembnost povezave med gas. organizacijo in KS. Na volitvah so člani ponovno zaupali predsednikovanje Alojzu Molku ml., poveljništvo Zvonetu Čuku, namestništvo Antonu Na godetu. Kolikšna je lahko predanost društvu in njegovim ciljem, sta dokazala tudi Franc Leskovec in Franc Šemrov, ki sta se udeležila obč. zbora kljub visoki starosti in težki tel. prizadetosti. Njun zgled naj ne zbledi! jago SOLIDARNOST Iz govora predsednika skupščine SRS Milana Kučana ob svečani podelitvi odlikovanj zaslužnim gasilcem ob stoletnici gasilskega društva Dol. Logatec 19. januarja letos. Stoletni jubilej je prav gotovo nadvse primerna priložnost za temeljit pregled dela, uspešnosti in društvene organiziranosti. Pomoč sočloveku v stiski - ta občutek je bil v naših ljudeh že v zgodovini izredno razvit, zato smemo trditi, da je solidarnost zgodovinsko podedovana vrlina Slovencev, njena odmevnost pa vsakdanje pričujoča. Neprecenljiv pomen pojava gasilskih društev v prejšnjem stoletju seje izpričeval, razen prvobitnega poslanstva - varovati dobrine in pomagati sočloveku v nesreči - tudi v narodnostno obrambni funkciji skupaj z drugimi društvi: kulturnimi in telovadnimi. Društva so branila slovenstvo z materialne in duhovne plati. Prav iz progresivnih društvenih vrst so izšli nosilci najnaprednejše zavesti - borci za narodno in družbeno osvoboditev. In dalje po osvoboditvi: članstvo, življenje in delo v SZDL - široki fronti demokratičnosti, v zvezi ljudi najrazličnejših poklicev, nazorov, del in pogledov na svet - vendar z enovitim občutkom skupnosti v izgrajevanju samoupravnega socializma. Vse do tu čutimo posledičnost že nekdanje napredne društvene organiziranosti, kjer je gasilstvo izvajalo še posebno pomenljivo poslanstvo - pomoč ljudem. To poslanstvo goji danes v 1330 gasilskih društvih na Slovenskem, ki vključujejo nad 40.000 aktivnih prostovoljnih gasilcev; poklicnih gasilcev je namreč daleko manj. Zatorej je društveno gasilstvo danes še kako dragocena stvarnost, na katero računamo vsi, ko gre za pomemben moment varovanja materialnih dobrin, za moment, kije pogojen z najbolj intimnimi občutki. In seveda, brez funkcije gasilskih društev bi ne bil popoln niti naš koncept samozaščite in ljudskega odpora. Bogata je lahko zavest slehernega gasilskega društva, da je njegovo poslanstvo neprecenljivo prav v pomoči sočloveku, v varovanju družbene lastnine, na kateri temelji naša oblast, naš samoupravni socializem. Sprejmite torej, odlikovanci in prek vas vsi gasilci in občani, moje iskrene čestitke za vse doseženo. Dosegli ste pa veliko in dosegli boste še več z upornostjo in svojevrstno svojeglavostjo, kije v teh krajih doma. (za objavo pripravil maš) Demokratična kolektivna vodstva Samoupravljanje bi lahko imenovali tudi naše skupno odločanje o pomembnih družbenih zadevah. Ker je v našem odločanju prisotno še veliko birokratizma, tehnokrati/ma in liderstva, je razvita družbena kontrola najučinkovitejše sredstvo in obramba pred temi in podobnimi popački samoupravljanja. Prav zaradi tega se pri nas že dolgo pogovarjamo o kolektivnem načinu vodenja v vseh samoupravnih in političnih organih, od občine do federacije, v družbeno političnih organizacijah, organizacijah združenega dela itd. Individualne organe naj bi torej zamenjala kolektivna vodstva, v katerih bi vsi člani nosili enako odgovornost za sprejete odločitve. Tak kolektivni organ bi izmed svojih članov izvolil predsednika za dobo enega leta. Načelo kolektivnega vodenja je že uveljavljeno v predsedstvu SFRJ in v predsedstvu CK ZKJ. Uveljavljanje kolektivnega načina vodenja pa terja tudi naš delegatski sistem, saj je delegatsko odločanje možno le ob demokratizaciji in decentralizaciji odločanja. Misel o kolektivnem vodstvu je sicer dokaj jasna, nikakor pa je zaradi svoje jasnosti ne bi smeli obravnavati le kot tehnično vprašanje, sicer ne bomo dosegli bistvenih sprememb v samem odločanju. Te pa naj bi bile prav v doseganju bolj trdnih, demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi v procesu odločanja. Tovariš Šetinc je ob tem tako zapisal: „Zato tudi rešitve ni le v uvedbi enoletnega mandata, ampak je treba ustvariti tudi druge neogibne okoliščine, kot so demokratične komunikacije, večja javnost dela, zaostrena odgovornost vsakega po- sameznega člana vodstva itd. Tudi tov. Tita (pred vojno) marsikdo ni poznal po funkciji, toda vsi so ga sprejemali zaradi argumentov, zaradi ljudskega pristopa in zaradi poznavanja dejanskih življenjskih problemov delavskega razreda in delovnih ljudi." Se naprej je treba torej širiti kadrovsko bazo in povečevati možnost, da bi več ljudi sprejemalo odgovorne dolžnosti v čedalje bolj razvitem sistemu samoupravnega odločanja. rj -p ZA LEPŠI LOGATEC V okviru praznovanja 8. marca sklicuje turistično društvo Logatec občni zbor. Na njem bomo obravnavali turistično dejavnost Logatca, izgradnjo turističnih objektov pod Sekirico, dogovorili se bomo o začetku ocvetliče-vanja stanovanjskih hiš, ureditve okolice in na splošno o lepši ureditvi Logatca v letošnjem letu. Na zboru bomo predvajali turistične filme o načinih gojenja cvetlic in urejevanja domov. Na zbor vabimo vse gospodinje logaške občine, saj upamo, da jim bo informacija o načinih gojenja cvetlic in ureditve domov koristila. Gospodinje pa tudi vabimo, da nam sporočijo, kje s turističnim nagradnim izletom še nismo bili in katere lepe kraje Slovenije naj si tokrat nagrajenci ogledajo. Vsi nagrajenci bodo o datumu občnega zbora naknadno in pravočasno obveščeni. D.T. Zbor logaških planincev Planinsko društvo Logatec je imelo dne 22. 12. 1978 redni letni občni zbor v Narodnem domu V Logatcu. Udeležili so se ga domači planinci, predstavniki sosednjih planinskih društev, družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki Skupšči-ne občine in telesnokulturne skupnosti Logatec. Navzoče je uvodoma pozdravil predsednik planinskega društva tov. CJanžck Jane/, in podal poročilo o dejavnosti društva. Delo komisij Iz poročila je bilo razvidno, da je društvo v preteklem poslovnem [etu agilno delovalo in da so bili doseženi dobri rezultati. Najbolj aktivna je bila komisija za pota in markacije, ki je izpeljala in markirala cca 250 km dolgo novo Notranjsko planinsko pot in s tem opravila 360 prostovoljnih delovnih ur. Pot, ki združuje območja notranjskih in primorskih planinskih društev, je zelo lepo izpeljana in dostopna vsem planincem. Zelo aktivna je bila tudi alpinistična sekcija, ki vzgaja mlade alpi niste v plezalnih vrtcih in planinskih šolah in je opravila mnogo kvalitetnih plezalnih vzponov v naših gorah. Prav tako je svoje delo vestno opravila komisija za izletništvo. Organizirala je 9 skupnih izletov, ki so bili dobro izpeljani. Naši planinci so sodelovali v raznih akcijah: Po poteh partizanske Ljubljane, po poteh partizanske Jelovice, na pohodu v legendarne Dražgoše, na tradicionalnem zimskem pohodu na Porezen, na Stol in na Snežnik. Poleg omenjenih akcij so se udeležili tudi planinskega tabora na Rašici in dneva planicev pod Raduho. Člani društva so opravili večje število individua! nih planinskih izletov v domače in tuje gore. Komisija za propagando je v dnevnem in lokalnem tisku obveščala občane o delovanju društva in o razvoju planinstva v naši občini. Urejala je izložbe in vitrine ter s tem prikazala celotno dejavnost našega planinstva. Ob 70-letnici obstoja telesnokulturne organizacije v Logatcu, je društvo priredilo lepo urejeno razstavo o planinstvu in alpinizmu. Manj sreče je imelo društvo z mladinsko komisijo, v kateri je delo po sekcijah nekoliko zaostalo zato, ker so jo zapustili nekateri člani in tako tudi ni prišlo do realizacije letnega programa. Glavna naloga je zato nadoknaditi zamujeno, pri tem pa bodo pomagali planinski mentorji in inštruktorji. Ustanovili so novo mladinsko komisijo iz mladih in izkušenih planincev ter organizirali šolo za mlade planince, tečaje in seminarje, da bodo pridobili dober vodstveni kader. Razprava je torej pokazala, da je bilo delo društva plodno, kar so potrdili tudi predstavniki družbeno-pol rtič nih organizacij. Zlasti pohvalno se je izrazil o delu društva predsednik SO Logatec ing. Franc Godina. Program dela Ob zaključku občnega zbora so sprejeli široko začrtan program dela za leto 1979. ki zajema organizacijo dela z mladino in pionirji, priprave na 9. planinski tabor v Kališah pri Logatcu, skrb za kvalitetne izlete, za razširitev organizacije v pogledu množičnosti, postavitev razglednega stolpa na Kalisah, preureditev starega poslopja v Vrhu nad Rovtami v planinsko zavetišče itd. Z organizacijo ZB Logatec naj bi se dogovorili, da bi bil Tončkov dom na Kališah odprt od petka do nedelje, ker je tod mimo speljana Notranjska planinska pot in bi ta dom lahko služil planincem za okrepčilo in zavetje. Priznanja logaškim planincem Zelo slovesen je bil tudi tisti del zbora, ko so zaslužnim planinskim delavcem podelili pohvale, diplome in častne znake za delo v petih letih obstoja planinskega društva. Pismene pohvale so prejeli: Modrijan Nace, Šolar Franc in Sedej Rozalija. Diplomo za večkratni tradicionalni zimski pohod na Stol sta prejela tov. Premk Viktor in Cimerman Janez, za legendarni pohod v Dražgoše pa tov. Govekar Matevž, Frjančič Jože in Brus Franc. Planinska zveza Slovenije pa je za nesebično požrtvovalno delo pri dodelavi Notranjskejjla-ninske poti, podelila bronaste častne znake PZS sledečim delavcem: Kavčič Slavku, Zgonec Miru, Mivšek Francu, Rupnik Antonu in Vehar Jožetu. Spominski znak za prehojeno slovensko transverzalo so prejeli: Rupnik Anton (že drugič), Sedej Julij in Oblak Cveto. Za vestno in aktivno delo v alpinističnem odseku ter za vzgojo mladih alpinistov, je tov. Mlinar Vinko prejel bronasti častni znak PZS. Za 40-letno neprekinjeno delo v planinskih organizacijah, za razvoj in širjenje planinstva v Sloveniji ter za dolgoletno delo v alpinizmu in v gorski reševalni službi, je predsednik republike maršal Tito podelil sedanjemu predsedniku društva tov. Čancek Janezu „Red dela z zlatim vencem". Planinsko društvo pa je za svojo aktivnost in za usposabljanje mladih planincev za SLO, prejelo od OK SZDL Logatec priznanje in bronasto značko OF slovenskega naroda. Vsa ta priznanja so brez dvoma lepa spodbuda za nadaljnje delo društva. V novi odbor smo izvolili več mladih članov, za predsednika pa je bil ponovno izvoljen dolgoletni predsednik društva tov. Canžek Janez. po Logatec Iz dejavnosti jamarskega društva Člani J D Logatec smo v letu 1978 naredili zelo veliko na področju našega dela. Obiskali smo veliko jam po Sloveniji in v drugih republikah. Tako smo se odpravili na 8-dnev-no akcijo v Črno goro, kjer smo raziskali in merili stare in nove jame. Meseca avgusta smo se odpravili v Bosno. To akcijo smo pripravili v sodelovanju z OO ZSMS Logatec in pobrateno občino Gacko. Tu smo bili 10 dni, akcije pa se je udeležilo 9 članov. Akcija je bila sicer okrnjena zaradi okvare kombija, vendar smo kljub temu raziskali več jam na območju Gackega in Nevesinja. V mesecu maju smo se udeležili simpozija o fotografiranju v Postojni. Prav tako smo se udeležili vsakoletnega ,,Modrijanovega" pohoda, ki ga je pripravilo društvo „Luka Ceč". Tu smo prejeli posebno priznanje za uspešno delo. V novembru smo bili povabljeni na Jugoslovanski simpozij o merjenju jam v Malem Travniku. V decembru pa se je odpravi JZS na kras Atike inPeloponeza v Grčiji pridružil tudi član našega društva. Vsekakor pa smo največ časa posvetili jamam v naši republiki. Največ akcij je bilo namenjenih jami „Paradani". V osmih akcijah smo prišli do globine 382 metrov in s tem dosegli največjo globino, ki jo je na novo raziskalo naše društvo. Sodelovali smo tudi pri čiščenju in meritvah Jačke. V Logatcu se je pojavil problem pitne vode in zato pospešeno raziskujemo vire industrijske vode v ^Borisovem dihalniku", kjer se že kažejo vidni uspehi. Organizirali smo jamarski tečaj, ki se ga je udeležilo 5 članov. Tečaj je potekal celo leto. V ta namen smo organizirali reševalno akcijo v Gradišnici, ki ni ostala neopazna na JZS. V preteklem letu smo organizirali že tradicionalni spust v Logaško jamo in Gradišnicp. Spusta se je udeležilo veliko občanov, predvsem mladih, kar kaže, da zanimanje za jame narašča. Navezali smo stike s potapljaško sekcijo JZS in z njeno pomočjo raziskali sifone v Gradišnici, Tkalci jami in v Žirovnici. Naj omenim, da imamo tudi svojo sekcijo v Rovtah. Člani so imeli 5 akcij ob podpori matičnega društva. Poleg obiskov jam pa redno oddajamo prispevke v jamarski reviji „Novice" in „Naše jame". Povabili so nas tudi na radio. Na svečanosti ob 70-letnici telesne kulture v Logatcu je prejelo J D bronasto plaketo Izobraževanje delegatov Že v prvem mandatnem obdobju delovanja delegatskega sistema se je pojavila potreba po izobraževanju delegatov, da bi tudi po tej poti zagotovili nujne družbene pogoje za kvalitetno in učinkovito delovanje celotnega delegatskega in skupščinskega sistema. Izobraževanje delegatov v drugem mandatnem obdobju je zato le nadaljevanje sistematičnega usposabljanja članov delegacij. Program usposabljanja delegatov obsega naslednja tematska področja: * 1. Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja 2. Delovanje delegatskega in skupščinskega sistema v družbenopolitičnih skupnostih 3. Zakon o združenem delu in bistvene naloge pri njegovem uresničevanju s posebnim poudarkom na uresničevanju družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu 4. Samoupravne interesne skupnosti S. Krajevna skupnost in občina _6. Vloga subjektivnega faktorja v nasi družbi 7. Družbeno planiranje 8. Informiranje in komuniciranje v delovanju delegatskega sistema Tudi v Logatcu je bil tako oblikovan koordinacijski odbor, ki je pripravil načrt predavanj, oziroma razgovorov med predavatelji in delegati. Razgovori bodo realizirani po posameznih krajevnih skupnostih za vse delegate te krajevne skupnosti (tudi tiste, ki delajo v delovnih organizacijah), ob sobotah zvečer. V večjih KS bodo delegate razdelili v več skupin. Izobraževanje,ki bo sicer potekalo celo mandatno dobo, se bo začelo v mesecu marcu. Upamo, da bodo delegati vzeli to nalogo odgovorno in se v polnem številu udeleževali tovrstnega izobraževanja. Na „Modrijanovem pohodu" v Pisanem rovu Postojnske jame- 1978 DOPOLNITEV ODLOKA O PRIZNANJIH OBČINE LOGATEC Na podlagi javne razprave o priznanjih občine Logatec, je Skupščina občine sprejela sklep, da se poleg štirih priznanj, ki smo jih v prejšnji številki že predstavili - podelitev „domicila", naziva „častni občan", priznanja „12. september" in podelitve ,-,plakete" - podeli v naši občini še „knjižna nagrada". To nagrado podeljuje Skupščina občine ob občinskem prazniku učencem osnovnih šol za najboljše spise iz tematike, ki jo določi komisija za odlikovanja v sodelovanju z vodstvi osnovnih šol in jih razpiše z razpisom za podelitev priznanj. V posameznem letu se lahko podeli 5 knjižnih nagrad. Spremenjen je bil tudi rok za zbiranje prijav. Namesto od 1. aprila do 1. junija, naj bi se predlogi za nagrajence zbirali od 1. marca do 15. maja. za dolgoletnodelo na tem področju, Viktor Verbič je prejel zlato plaketo za vestno in dolgotrajno delo v društvu, bronasto plaketo pa je prejel žal že pokojni Janko Petkov-sek. Ob koncu naj navedem samo še nekaj statističnih podatkov: Skupno delo jamarjev v letu 1978 je obsegalo 70 akcij, v katerih je sodelovalo 270 jamarjev ali poprečno 5 na vsako akcijo. Vsi skupaj smo prebili v jamah prek 10.000 ur, veliko časa pa je šlo tudi za priprave na akcije, za čiščenje opreme ter za prostovoljno delo pri jamarski koči. Delo je bilo zares plodnp in vsestransko kljub pičli finančni podpori. Drago Korene O poplavi v Logatcu O nedavni poplavi, ki nas je prizadela 28. 1. 1979 in ki je bila brez dvoma najhujša odkar občani pomnijo, se širijo mnoge neutemeljene govorice. V tem članku vam zato posredujemo ugotovitve naših strokovnjakov o vzrokih nesreče in o možnostih, da se taka katastrofa v bodoče prepreči. Najprej pa nekaj podatkov o samem poteku poplave. Poplava Voda je začela naraščati proti večeru omenjenega dne. Približno ob 01 uri ponoči so prebivalci že obvestili postajo milice Logatec, kar pomeni, da je bilo takrat stanje že kritično. Ob 02. uri pa je bila že poplavljena Notranjska cesta. Pretok vode v strugi je bil takrat 35 m3/sek, Jacka pa požira le 15-20 m3/sek, tako da ni mogla vsrkati vse te količine prodirajoče vode. Voda je zato preplavila cca 25 ha površine, kar pomeni, da se je razlilo cca 500-600.000 m3 vode. Ta je naraščala vse do 15. ure, ob 17. uri pa je začela upadati. Najvišji nivo, ki ga je dosegla, je bila kota 475, kar je vsaj 30 cm več, kot je bila višina vode kadarkoli, oz. vsaj kolikor občani pomnijo. Za primerjavo naj povemo, da je bila voda 234 cm nad Martinskim mostom. KS Naklo so bili tako poplavljeni vsi objekti pod koto 475 in sicer 36 stanovanjskih hiš, 60 kleti, 3 gospodarska poslopja in kleti v 6 stanovanjskih blokih. 8 stan. hiš je bilo izseljenih, iz hlevov pa so umaknili na varno 10 glav živine. V KS Tabor je bilo poplavljenih 7 stanovanjskih hiš in 15 kleti. V KS Hotedršica je bilo poplavljenih 10 stanovanjskih hiš, močna voda pa jebila vKS Rovte in Laze. Reševalne akcije Kot smo že zapisali, je bila ob 01 uri o poplavi že obveščena postaja mihce Logatec, ob 02,50 uri pa načelnik občinskega štaba CZ. Taje takoj aktiviral štab, ki se je zbral ob 04 uri in na podlagi že prej zbranih podatkov ocenil položaj. Takoj so aktivirali enote CZ in začeli s preventivnimi akcijami (po krajevnih skupnostih), ki to obsegale predvsem : — zapore ogroženih cest, — pomoč občanom pri umikanju predmetov in njih samih pred naraščajočo vodo — organizirali dežurstvo v vseh štabih CZ, v Notranjskem zdravstvenem domu in v lekarni — enota za socialno delo je orga nizirala sprejem in nastanitev evakuiranih občanov — izklopitev električnega toka v posameznih transformatorskih postajah — dodatno kloriranje vode v vseh KS — aktiviran je bil štab CZ v Val-kartonu in narodna zaščita za varstvo območja — za zaščito aparatur v kleti PTT so pozvali intervencijsko enoto PTT s svojim generatorjem za pogon črpalke v kleti pošte, če bi bilo potrebno izključiti el. tok, — občanom so razdeljevali navo dila za nadaljnje ukrepanje, kar je na občane dobro vplivalo in preprečevalo paniko — stalno so spremljali nivo vode in obveščali občane Občinski štab CZ in štabi CZ v KS so tako opravili pomembno koordinacijsko vlogo pri aktiviranju vseh dejavnikov in sestavin CZ v občini in s tem izpolnil svojo nalogo. Aktivnost CZ je bila vidna tudi v 2. fazi — v fazi čiščenja naplavin in odpravljanja posledic poplave. Vzroki za poplavo in možne rešitve V Sloveniji pade povprečno 1500 mm padavin letno Samo v prvem mesecu letošnjega leta pa je padlo že I /5 te količine. Poleg to-iiksnih padavin so bili vzroki za poplavo še zmrznjena zemlja in pre- cejšnje količine odtajanega snega. Zamrznjeni so bili nekateri požiralniki na prispevnem področju, nikakor pa ne Jačka, kot nekateri mislijo. Zaradi vseh teh razlogov je ogromna količina vode vdrla v Jačko, ta je pa ni mogla sproti požirati in poplava je bila tu. Do poplave ne bi prišlo, če bi bil že zgrajen načrtovani suhi zadrževalnik (pregrada) na Reki, ki bi lahko zadržal cca 500.000 m3 vode. To bi bistveno zmanjšalo dotok in nivo vode v Logaščici tako, da leta sploh ne bi prestopila bregov. Tako hiter dotok, kakršen je bil ob poplavi pa je še pospešila regulirana struga, ki ne dovoljuje razlitja Logaščice pod Sekirico. Prav zaradi tega Brod ni bil poplavljen. Regulirana struga pa ni edina ovira, ki preprečuje razlitje Logaščice na širše območje. Veliko pripomore k temu tudi nov nasip na priključku za avtocesto. Kljub vsemu temu pa je vendarle najvažnejše delo, ki ga moramo opraviti, če se hočemo v bodoče izogibati podobnim nesrečam, vendarle dograditev zadrževalnika vode. Vse formalnosti v zvezi z začetkom gradnje so že opravljene in pristojni organi so nam zagotovili, da se bo gradnja začela spomladi, kakor hitro bo vreme to dopuščalo. Poleg pregrade bo nujno postaviti tudi merilno napravo za merjenje količine pretoka, da bomo lahko pravočasno ukrepali. Ob tej priliki moramo opozoriti še na en problem, ki je nastal ob poplavi. To so bila drva, ki jih je narasla voda nosila s seboj po poplavljenem področju. Opozarjamo občane na kritičnih območjih, da ne puščajo nezavarovanih drv, ki v takem primeru otezkočajo čiščenje, povečujejo stroške in v določeni meri tudi ogrožajo imovino in reševalce. Vse možne rešitve, kako preprečiti poplavo, bo sta h CZ podrobno proučii in jih dal v obravnavo IS SO Logatec. Na kraju se moramo zahvaliti vsem, ki so nesebično in požrtvovalno pomagali pri odpravljanju posle dic nesreče. Predvsem so se izkazali jamarji, mladina, Notranjski zdravstveni dom, lekarna, ljudska milica, štabi in enote CZ, gasilci in številni občani, ki so se odzvali pozivom enot CZ. D.T. Ob javni razpravi Skupščina občine Logatec je skupno z drugimi podpisniki junija 1975 sprejela in podpisala DRUŽBENI DOGOVOR O TEMELJIH KADROVSKE POLITIKE V OBČINI LOGATEC. Že dalj časa ugotavljamo, da sedaj veljavni družbeni dogovor nc ustreza več današnji družbeni stvarnosti in našim občinskim hotenjem na področju kadrovske politike. To dokazujejo tudi junija lani sprejeti skupščinski sklepi, ko je delegatska skupščina razpravljala in sklepala o kadrovski politiki. Ti sklepi so nas obvezali, da pripravimo osnutek novega družbenega dogovora. Ta osnutek novega družbenega dogovora izhaja iz predloga republiškega družbenega dogovora. Je vsebinsko in jezikovno usklajen s sprejetimi družbenopolitičnimi dokumenti in zakonodajo, kije veljavna po letu 1975. Kadrovska služba SO Logatec, ki je pripravila osnutek družbenega dogovora, ga je dala v javno razpravo z željo, da bi potekala ta razprava prav v vseh sredinah, tako v temeljnih samoupravnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v osnovnih organizacijah družbenopolitičnih organizacij itd, skratka med vsemi občani in delovnimi ljudmi naše občine. Le na ta način bomo zagotovili, da bo družbeni dogovor obogaten z dejanskimi hotenji delovnih ljudi in občanov in da bo tako postal tudi naša obveza, nc lc kos papirja. Icnivcč dogovor vseh ljudi in občanov v občini. Prepričani smo, da nobena strokovna služba nc more pripraviti takega osnutka dokumenta, ki bi ustrezal našim družbenopolitičnim zahtevam na področju kadrovske politike, če lak dokument ne bo predhodno preverjen v javni razpravi. O osnutku so že razpravljale tudi vse temeljne delegacije. Upamo, da bodo zlasti vodje delegacij temeljito preštudirali gradivo, tako da bo razprava v občinski skupščini o predlogu plodna in da bo prispevala konkreten delež k oblikovanju novega družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Logatec. Mil OS MAURI Kje in kako mladina iz KS Naklo? Zadnji kongres ZSMS in ZSMJ je poudaril predvsem akcijo. Torej je pred mladimi obdobje, v katerem naj se naša organizacija akcijsko okrepi. In prav v tem ,,grmu tiči zajec". Mladi iz OO Naklo smo dolgo iskali prostor za našo klubsko dejavnost. Nezaupanje je velo z vseh strani in gledali so nas postrani. Zakaj? Saj vendar mi nismo prav nič krivi, če so naši starejši kolegi razbili in uničili mladinski klub. Mi smo takrat posedali še v osnovnošolskih klopeh in brali „Pionirski list". A vendar, nezaupanje je ostalo. Starejši kolegi nam ob ustanavljanju OO niso pomagali, tako, da smo se ha noge postavili sami s pomočjo OK Logatec. Spet se je začelo na entuziazmu, zagnanosti. Uspeh' smo oživiti vrsto dejavnosti, vključili smo se v delo KS in drugih DPO in dosegli v tem času vrsto uspehov. Nihče ne ve, KJE delamo, kajti stiskamo se na OK, plakate pišemo na OK, sestan-kujemo na OK. In zakaj'.' Prostor smo dobili! Mala telovadnica na Griču je ,,naša". Toda spet se je ustavilo. Streha pušča, strop je tik pred propadom, tla se majejo in okna so brez stekel. Nismo se ustrašili. Rekli smo si: „Samo naprej!" Z %0 Student naj bo! Lepo je biti študent. V to sem prepričana že sedaj, čeprav je za mano sele I. semester in sem pravzaprav se brucka. Vendar sem se že privadila na tisto ogromno stavbo, ki ji pravimo „faks", na profesorje, ki nas kar naprej strašijo, kako nas bodo metali na izpitih in ne nazadnje na nove kolege. Ko pa se večkrat tako pogovarjamo med seboj pa spoznavamo, da smo bili kaj malo seznanjeni z načinom šolanja na univerzi. Imeli smo sicer informativni dan, razna predavanja na gimnaziji itd., vendar nam vse to ni dalo tistega kar smo želeli. Tudi starejši študentje, ki bi nam lahko razložili razne probleme, nam niso bili v preveliko pomoč. V Logatcu je precejšnje število študentov, ki pa na žalost sploh niso povezani med seboj, razen tistih, ki so povezani v DPO. Mogoče je krivo to, da stanujemo preblizu Ljubljane in ne čutimo nobenega domotožja, kot ga čutijo študentje iz oddaljenih krajev. Vseeno pa ni prav, da se komaj poznamo, ko pa bi si lahko odlično pomagali med seboj. Kar pomislite! Skoraj vsaka občina že ima svoj klub studentov, mi pa ga nimamo. Tudi brucovanja še nismo priredili. Lahko pa bi delovali tudi v okviru OK ZSMS Logatec in tako pomagali s svojim delom mladinskj organizaciji. Pripraviti bi morali pogovore z maturanti, ki jih je vedno več in jih seznaniti z vsem tistim lepim in grdim, ki jih se caka. Nanizala sem le nekaj idej, ki so se mi porodile potem, ko sem začetno krizo že prebrodila, zato pa upam, da se bodo tudi pri nas študentje v bližnji prihodnosti bolje organizirali in s svojimi močmi prispevali k razvoju skup nosti, v kateri živimo. bojano 'Clec Kulturne zablode Logaški kulturniki so nam za uvod v letošnjo glasbeno sezono, ki naj bi bila kar najbolj uspešna, pripravili presenečenje v obliki bogatega glasbenega večera, katerega osrednje zvezde so nas že teden dni pred koncertom pozdravljale z lepih barvnih pjakatov, ki so bih razobešeni tako na gosto, da jih je bilo zares lahko opaziti. Na dan koncerta sediva s prijateljem v knjižnici. Jaz pišem pričujoči članek, prijatelj pa je pravkar izbrskal knjigo, ki je izšla žc leta 1963, pa je njen spremni kartonček še vedno nepopisan. Knjigi je naslov „0 pesništvu", v njej pa so zbrana dela grških klasikov. Verjetno se zdi uvod nekomu precej nejasen m morda celo nesmiseln, pa vendar sledijo i/, njega resne zadeve, ki se dogajajo v Logatcu. Logaška knjižnica je navadno zelo lepo obiskana, danes pa je tu le nekaj bralcev, ki si za visoke vstopnice (70 din) niso privoščili ogleda skupine ,,1'ro arte". Kljub visoki vstopnini, pa je bilo parkirišče pred Narodnim domom nabito polno, da, celo ob cesti so parkirali. Verjetno takrat prve tri vrste niso bile prazne, kot so bile prazne 9. decembra lani (rezervirane za predstavnike 1>P() naše občine) na prireditvi „Korotan v srcu", ki naj bi izzvenela kot del naše skupne borbe za boljše, svobodnejše življenje naših rojakov onkraj severne meje in kot izraz naše najgloblje domovinske zavesti. Koroški Slovenci SO prikrajšanj za prenekatero kulturno doživetje in trdno sem prepričan, da jim največ pomeni naša pesem, recitacija, kakršna koli beseda v materinem jeziku, kar je v svojih pesmih lepo izrazil pesnik Andrej Kokot. Ta njihova ljubezen do slovenske besede in domovine izhaja iz dejstva, da se morajo šc sedaj boriti za najosnovnejše človeške pravice, trpeti morajo najhujša ponižanja in se neprestano bojevati za svojo identiteto. Ali nas je res nepolnih 35 let svobode in vsega dobrega, kar nam jc prinesla revolucija, tako razvadilo, da ne ločimo več slovenske besede od kiča, slovenske besede od skomercializiranega tujega čtiva? Šc partizani so nosili na prsih Prešernove „Poezije" in jih z upanjem in vero prebirali. Mi pa, ki živimo sredi kulturne in materialne potrate, cenimo le komercialne filme, glasbo, knjige ild. To se prav lepo vidi v izboru filmov logaškega Kina in v prireditvah, kakršna je bila zadnjič (l'ro arte). V tem vidim podcenjevanje občanov. Po drugi strani jc sicer res opazno prilagajanje kulturnega programa željam in okusu občanov, kar sicer negira mojo prvo trditev, zastavlja pa vprašanje o kulturni zavesti naših občanov. Po vsem tem sodeč, ta zavest ne more biti na preveč visokem nivoju. Za trenutek se bom povrnil k prireditvi „Korotan v srcu". Rad bi povedal, da je bila cena vstopnice enaka ceni enega izvoda ..Doktor romana"!? O tej temi bi lahko pisal dolge romane, pa vendar mislim, da sem povedal dovolj. Ce hoče kdo z menoj polemizirati, ali me korigirati, bi ga prosil, da naredi to preko Logaških novic, ki bi tako poslale bogatejše še za eno rubriko -Polemike. Ceohelli Marjan Pripis uredništva: /'uživamo občane Logatca, da sc odzovejo ,,izzivu" lov. (Icohcllija in nam posredujejo svoja mnenja o perečih vprašanjih i: kulturnega in drugega življenja Logatca. delom bomo vse dosegli. In šli smo v akcijo, toda sami lahko precenite, kaj se lahko naredi z 200 starimi tisočakiv ki jih dobimo od dotacije OK in članarine. Tako smo spet v zagati. DO nam ne morejo pomagati (zahvaljujemo se še enkrat KZ Logatec za veliko pomoč), KS nima denarja, OK je tudi v stalnih težavah. KAKO torej? Vprašanju ne znamo priti do konca. Zavedamo se, da bomo denar lahko dobili samo z delom, torej bomo izvedli lokalne delovne akcije v dogovoru z vodovodno skupnostjo. Delali bomo, volje ne bomo izgubili. Vidite, kako je v OO ZSMS Na- klo. Verjetno bi naredili še veliko več, ko bi imeli vsaj prostor. Tako pa prava klubska dejavnost, ki bi pritegnila širši krog mladih, še vedno ne more zaživeti (nikar si ne pred stavljajte, da bomo samo plesali!). In tudi vi, naši ,,starejši" kolegi, oglasite se kdaj pri nas. Mogoče bi pa le našli skupen jezik, lahko bi nam pomagali* svetovali. Mogoče boste spoznali tudi kaj novega, se še česa naučili, kajti mi se dobro zavedamo, da je nekaj uničiti izredno lahko; na ruševinah graditi pa je naporno in tako delo le redko rodi sadove. A verjemite, tudi mi bomo želi uspehe svojega dela. URANKA KUM Logačanke o Dnevu žena Ker se približuje 8. marec - Dan žena, smo se odločili, da teh nekaj vrstic posvetimo našim logaškim ženam. Povprašali smo jih, kaj one mislijo o tem prazniku, kaj jim osebno pomeni, predvsem pa kaj mislijo o načinu praznovanja tega praznika. Takole so nam povedale: TOV. Al URI HI MARIJA, DELAVKA KONFEKCIJE: To je praznik enakopravnosti žensk. Bistvo tega praznika zato ne sme biti le v tem, da se enkrat letno spomnimo nanje, ampak da se v vsakdanjem delu in življenju potrjuje ta enakopravnost, (ilede daril pa mislim, da bi bilo pravilno, ko bi vsa podjetja dala enaka darila, ne pa da dajo nekatera več, nekatera pa manj. Sploh pa naj bodo darila simbolična, kot znak pozornosti in spoštovanja. Sem proti pogostitvam, ker nekatcri(e) enostavno ne poznajo mej in potem lahko vse skupaj izpade kot omalovaževanje praznika. V Konfekciji imamo sicer io lepo urejeno, vendar mislim, da bi bilo bolje, če bi na ravni občine združevali sredstva, sc zmenili za enotna darila, praznovanje pa organizirali po krajevnih skupnostih za vse žene. S tem bi zajeli zaposlene in nezaposlene žene, ker sicer lahko ostanejo nekatere pozabljene. Se posebej ne bi smeli pozabiti starejših, saj so končno one priborile to, kar danes imamo. TOV. RUS TONČKA, IAJNKA DIREKTORJA VALKAR-TONA: Osebno mi 8. marec veliko pomeni. To je simbol osvoboditve in enakopravnosti žensk in zato menim, da bi moralo biti tako tudi praznovanje. Ni važen tisti denar, ki ga dobimo v Valkartonu. ampak dejstvo, da sc nas spomnijo in priredijo kratko slovesnost. Bolje pa bi bilo, če bi dobili bolj trajnejša in simbolična darila, ki bi bila enaka za vse žene v občini. Ta darila bi potem ob skromnih slovesnostih podeljevali v delovnih organizacijah za zaposlene ženske, za nezaposlene pa v okviru krajevnih skupnosti. TOV. BI BI R MATILDA, Dl I AVKA Kil LOGATEC: 8. marec je velik napredek žensk v družbi. Danes imamo žene vse pravice, svoj denar itd. Skratka, smo samostojne in enakopravne. Jaz ta dan praznujem tiho. skromno, vendar svečano. Z darili v KIJ sem zadovoljna in ne verjamem, da bi jih lahko poenotili za celo občino, saj je bilo že za dedka Mraza precej pripomb. Mislim, da naj dajo delovne organizacije darila pač glede na finančno zmožnost. Ne obnesejo pa se razne pogostitve po lokalih. Kar bi pa lahko organizirali skupno so proslave, le bi organizirali po krajevnih skupnostih IOSIRIK SLAVKA. MRAK JANA. BOLĆINA MARIJA IN KLAVŽAR MARIJA VSi: D1LAVK1 KLI so bile enotnega mnenja, da je to praznik svobodne žene. Danes vsaka žena lahko dela, lahko postane inženir, je skratka enakopravna in ima enake možnosti v družbi kot moški. I a dan torej praznujemo to. kar smo si priborile, ne pa zato, da bi kaj dobile. Zalo smo odločno proti darilom. Ta sredslva naj se raje uporabijo v humane namene za bolnice, vrtce itd. Praznovanje seveda naj bo, vendar brez daril in enotno za vse žene v okviru krajevne skupnosti. Ni pravilno, da praznujemo delavke posebej, pisarne posebej, učiteljice posebej itd. Vse smo žene in zato moramo skupaj praznovati skupni praznik, tako zaposlene kot nezaposlene. Proslava pa naj bo seveda taka. da sc jc spominjaš. Povprašal D. T. Vsem Logačankam čestitamo ob njihovem prazniku DNEVU ŽENA SO Logatec, DPO in uredništvo Logaških novic 70 let telesne kulture v Logatcu Lani je minilo 70 let telesne kulture v Logatcu. Pred 70 leti se je zbrala skupina nadobudnih Logačanov in pričela pod vplivom slovenskega sokol-stva tudi v našem kraju posnemati svoje vrstnike v kegljanju in telovadnih vajah. Telesno-kulturna aktivnost je bila v tem začetku skromna in preprosta, vendar pomeni za nas pomemben mejnik. Sicer segajo začetki telesne kulture (TK) v svetu daleč v preteklost. Organizirana TK začenja v antičnem obdobju, ko je bila telesna vzgoja, imenovana gimnastika, izredno pomembna družbena aktivnost. V obdobju razcveta Sparte so nastale olimpijske igre, na katerih so, poleg moških, sodelovale tudi ženske. Olimpijske zmagovalce so častili kot bogove. Organizirano telesno kulturo so za Spartanci prevzeli stari (irki, kasneje Rimljani in drugi narodi. Z razvojem krščanstva je telesna kultura zamrla največ zaradi miselnosti, da je potrebna krepitev samega duha in ne telesa, oziroma osebnosti kot psihofizične celote. Ponovno pa se je začela prebujati z razcvetom renesanse in humanizma. Minili so časi, ko sov telesni kulturi razglabljali samo posamezniki kot Rousseau, Couberten, Loock, Guts-Muths, pri nas na Slovenskem pa Turna, Murnik, Bloudek in ostali velikani na tem področju. Telesna kultura je bila dostopna le ožjemu krogu ljudi, predvsem inteligenci in je postala v meščanski družbi orodje za izpeljavo nacionalnih teženj. Tudi na Slovenskem so se vsi napredni, nacionalno zavedni Slovenci združevali in organizirali v telovadna ali športna društva klube ter s tem širili svoje ideje. V tem času je izredno pomembno obdobje „sokolstvo", ki je imelo svoj vzor v češki telovadbi. Slovenski ..Južni Sokol" je že s svojim imenom simbolično kazal enotnost slovenskega telovadnega gibanja, ki seje bojevalo proti germanizaciji. Športno gibanje pa se je na Slovenskem razvijalo počasneje kot v svetu. I o je razumljivo glede na družbeno-ekonomske pogoje in zaradi nerazvite industrije kot pomembnega dejavnika športnega gibanja. Vendar so v tem času že nastali zametki današnjih športnih panog, kot so kolesarstvo, planinstvo, nogomet in smučanje. Podoben razvoj telesne kulture je zajel tudi Logatec. Od prvega začetka organizirane telesnokulturne aktivnosti 1908 leta je Sokol dosegel svoj razcvet v obdobju 30 let z graditvijo domov, s pridobitvijo številnega članstva in simpatizerjev, lastnih kadrov in organizatorjev. Rezultati organiziranega dela so bili predstavljeni v vsakoletnih zletih. javnih letnih in zimskih KRONIKA TELESNE KULTURE Zelo pozno smo se na Logaškem zavedli, da je sestavni del skrbi za organizacijo in materialno zagotovitev telesne kulture tudi skrb za zgodovino njenega nastanka in razvoja. V dolgih sedmih desetletjih, tako vtarost predstavlja logaška telesna kultura, je zato nastala velika škoda: veliko pisanega, slikovnega in drugega gradiva je uničenega, izgubljenega ali kako drugače odtujenega, mnogo izmed prizadevnih teleikulturnih delavcev, ki bi lahko pojasnili in osvetlili posamezaia vprašanja, ni več med živimi. Skrajni čas je torej, da se ■ največjo skrbjo lotimo zgodovine naše telesne kulture. Telesnokulturna skupnost občine Logatec in njeni izvršilni organi so v letu 1 978 posvetili temu vprašanju veliko pozornost. Za začetek so animirali vec ljudi, ki naj bi zbirali gradivo in imenovali komisijo za ureditev kronike telesne kulture občine Logatec. Imenovana komisija se je odločila za nekoliko daljši, vendar učinkovit postopek pri obdelavi kronike. Obstoječe podatke in gradivo o nastanku in razvoju telesne kulture na Logaškem bo komisija objavljala v ,,Logaskih novicah" skozi vse leto 1979. Tako bodo lahko vsi naši občani sodelovali pri oblikovanju kronike; posebno pomembne bodo njihove pripombe, uporabljeno bo pismeno, ustno in slikovno gradivo. To ho še vedno postopek za zbiranje podatkov, preverjanje vrednosti in resničnosti podatkov ter za reševanje drugih vprašanj. Sama kronika pa bi bila oblikovana v letu 1980 in hi bila izdana v obliki brošure in tako dostopna čim večjemu številu občanov. Za začetek se je komisija odločila objaviti slavnostni govor predsednika Telesnokulturne skupnosti občine Logatec - tovariša dipl. ing. Sama OBLAKA. Vse občane, ki jih zanima telesna kultura, posebno pa še vprašanje zgodovine njenega nastanka in razvoja, vabimo k sodelovanju. Naš naslov je: Telesnokulturna skupnost občine Logatec, Logatec -Čeviea 20. Komisija v__,_J akademijah in drugih srečanjih. Pod okriljem Sokola so bile še nekatere družbene aktivnosti, kot so: tamburaški orkestri, pevski zbori, dramske in gledališke skupine in zabavne prireditve. Obe svetovni vojni sta delo na tclcsiiokulturncm področju skoraj prekinili. Veliko naprednih članov Sokola se je med prvimi odzvalo klicu revolucije. Mnogi med njimi se niso več vrnili, mnogi so izkušnje in sposobnosti, pridobljene v telesnokulturni aktivnosti uporabili v borbi proti okupatorju kot sposobni komandanti, borci in organizatorji osvobodilnega gibanja. V osvobojeni domovini so na področju telesne kulture postavljeni novi temelji, prvič zapisani v ustavi: Telesno kultura slehernemu našemu človeku! Prvi pristopi k organizirani telesni vzgoji so bili po vzoru predvojnega Sokola. I izkulturna društva in kasneje telovadno vzgojno društvo Partizan so združevala telovadbo in športno aktivnost ter imela pri tem pomembno družbeno vlogo. S številnimi javnimi masovnimi manifestacijami so v tem revolucionarnem razvoju veliko pripomogle k rasti, krepitvi patriotskega in delovnega duha. Zlato obdobje in vrhunec delovanja telovadnega gibanja pri nas je bilo v letih od 1955 do 1960. Organizirane so bile številne masovne prireditve, akademije, parade, zleti, sodelovanja na Titovih štafetah, prvomajskih paradah, tekih ob žici okupirane Ljubljane, sodelovanja v delovnih brigadah, organiziranje prostovoljnih delovnih akcij in drugo Sodelovale so vse vrste od najmlajših cicibanov do najstarejših članov in članic. V tem času pa so nekatere športne aktivnosti, kot so: nogomet in smučanje že prerastle okvire delovanja Partizana in se začele osamosvajati v samostojne klube. Ta pojav je zajemal vse večje število klubov, saj je bil interes telesnokulturnih dejavnosti posameznikov mnogo širši, kot ga je lahko nudil TVD Partizan v svojem programu. Družbena funkcija Partizana jc postala v tem času preozka in ni več ustrezala bolj dinamičnim in pestrim zahtevam občanov po telcsnokultiiriii aktivnosti. Prelomnica tclcsnokulturnega razvoja je Kongres o telesni kulturi 1958. leta v Ljubljani. Postavljeni so bili temelji za organiziranje šolskih športnih društev, delavskih športnih organizacij in postavljena jc bila zasnova novih občinskih zvez, ki so postale nosilec, oblikovalec, pobudnik in posrednik med telesno kulturo in delovnim človekom, oziroma občanom. Rezultati nove organiziranosti so se pri nas na Logaškem kmalu pokazali v obdobju 60 let v dosežkih smučarskih skokov Dobili smo prve republiške in državne reprezentante. Poseben pomen tega obdobja pa je organiziran strokovni pristop v šolskih športnih društvih, ko so pričeli vzgajati nov rod najmlajših športnikov. Z razvojem družbenih odnosov se je moral preoblikovati tudi odnos do telesne kulture. V procesu ustavnih sprememb jc morala telesna kultura dobiti enakopraven položaj v družbeni dejavnosti. S sprejetim zakonom o telesnokulturnih skupnostih in financiranju te dejavnosti, je telesna kultura opredeljena kot dejavnost posebnega družbenega pomena. V letu 1973 je sledilo v slovenskih občinah ustanavljanje prvih telesnokulturnih skupnosti; v naši občini jc bila ustanovljena 12. novembra 1973 Temeljna telesno-kulturna interesna skupnost. Zaradi širših in skupnih nalog pa so slovenske občinske telesnokulturne skupnosti s sprejetim samoupravnim sporazumom 22. decembra 1973 ustanovile Tclcsno-kulturno skupnost SR Slovenije. Portoroški sklepi skupščine telesnokulturne skupnosti Slovenije leta 1976 pa so dokončno izpisali novo stran delovanja in usmerjenosti slovenske telesne kulture, ki dajejo pravo mesto množičnosti, rekreaciji in vrhunskem športu. Organiziranje telesnokulturnih skupnosti je urejeno na samoupravni delegatski osnovi. Skupščina je najvišji organ skupnosti, telesnokulturnih organizacij, šolske telesne vzgoje, športa in športne rekreacije. Skupščina je skupen družbeni organ, ki predstavlja mesto samoupravnega dogovarjanja in usklajevanja interesov delavcev v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih organizacijah, občanov v krajevnih skupnostih in telesnokulturnih dejavnikov. Sestavljena jc iz delegatov delavcev, delovnih ljudi in občanov. S tem jc postala telesno-kulturna dejavnost ne samo stvar aktivnih delavcev na področju telesne kulture, temveč stvar celotne samoupravne družbe. Telesna kultura je enakovreden sestavni del našega družbenega življenja, saj prispeva k zdravju, delovnim in obrambnim sposobnostim, vzgoji, patriotizmu in internacionalizmu, osebnemu zadovoljstvu in k oblikovanju, izražanju in potrjevanju celovite človekove osebnosti. Tako opredeljene cilje jc možno uresničevati le z dosledno borbo za socialistične, samoupravne odnose v telesni kulturi, ki mora biti zato zasnovana na skladnosti potreb in interesov najširšega kroga ljudi ter naše samoupravne socialistične družbe. Oblikovanje politike na področju telesne kulture je neodtujljiva pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, ki morajo biti tudi njeni nosilci in uresničevala. Samo za tako opredeljeno in uresničevano telesno kulturo jc lahko prostora v materialni in duhovni kulturi slovenskega naroda in pri nas. Izgrajevanje takšne telesne kulture jc odgovornost do sedanjih, Še bolj pa do jutrišnjih generacij. Prav je, da o sodobni telesni kulturi povemo še več, ji damo pravo podobo. Pomembno je tudi razmišljanje o telesni kulturi in njeni zgodovini, da bi spoznali pomembnost razvoja v prihodnje, telesno kulturo moramo sprejeti kot naraven proces napredovanja, kot dejstvo odmiranja neustreznega in rasti vsega tistega, kar jc v skladu z željami, potrebami in interesi delovnega človeka in občana, ozirom v interesu naše družbe. 0 pomembnosti telesne kulture in njeni družbeni vrednosti je tov. Tito rekel 25. maja 1957 naslednje: „(lloboko se zavedamo,. kolikega pomena je telesno vzgajanje, kolikega pomena je šport. Šport in telesno vzgajanje sta splošno narodnega pomena za našo državo. Potrebujemo močno generacijo. Nova pokolenja. ki prihajajo, morajo biti vsestransko vzgojena v športu in telesni kulturi." Zdrav duh v zdravem telesu (Men sano in Corporc sano). (Iz govora predsednika TKS Logatec - dipl. ing. Sama Oblaka). KULTURNA KRONIKA POMEMBNEJŠE KULTURNE PRIREDITVE NA LOGAŠKEM V PRVEM POLLETJU Marec 3. marca: koncert Logaškega in Šentjernejskega okteta v Narodnem domu Logatec, 8. marca: recital, skeč in gostovanje folklorne skupine iz Ligojne v Lazah, 10. marec: recital dramske skupine „Novi val" z nastopom pevskega zbora in t a m I m rase v v Hotedršici, 11, marca: koncert Moškega pevskega društva Dol. Logatec v Rovtah, 17. marca: koncert Moškega zbora Hotedršica in zbora „Tabor" v Hotedršici, 18. marca: koncert Logaškega okteta v Rovtah. 25. marca: koncert Moškega zbora „Tabor" in Pevskega društva Hotedršica v Gornjem Logatcu. April 14. aprila: gledališka uprizoritev dramske skupine „Mladost" v Logatcu, 21. aprila: koncert Pihalnega orkestra Logatec v Logatcu, 25. aprila: otvoritev likovne razstave v mali dvorani Narodnega doma, problemska konferenca o kulturi v organizaciji ZSMS Logatec. Maj: 1. maja: budnice Pihalnega orkestra in Društva mladih glasbenikov, 9. maja: koncert Glasbene šole in Društva mladih glasbenikov v Logatcu, 13. maja: promenadni koncert v Logatcu in Rovtah, 20. maja: koncert Pevskega društva Dolnji Logatec v Lazah, 26. maja: revija pevskih zborov občine Logatec v Logatcu. Junij 13. junija: gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane za šolsko mladino, literarni večer in srečanje s slovenskim besednim umetnikom. ZKOS v konferenčni luči V decembru 1978 se je sestala 4. delegatska konferenca Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Med prvim je obravnavala pomanjkljivosti in nevarnosti v našem ljubiteljskem kulturnem svetu, nato še poročila o uresničevanju delovnega programa in sklepanje o programu za leto 1979. Za prvo točko, ki je sicer zelo naredko uvrščena v dnevne rede organizacij in teles, je predsednik zveze Jože Humer pripravil obsežna razmišljanja in opredelitve. Če smo jih nazorno prebrali, smo v njih lahko našli tudi pojave, ki spremljajo naše delo: od prepičlega deleža kulturne vzgoje v šolah, ne fiovsem izciščenih poti oblikovanja programov, premajhne kritičnosti do astnega dela, do premalo trajne povezanosti DPO z občinsko ZKO. Po drugi plati pa smo lahko ocenili, da smo se izognili prenekateri čeri: zapiranje v občinske meje, samozadovoljnost (vsaj zvečine), ne samoupravnost ipd. Prav pri tej točki je sodelovalo največ razpravljali ev, ki so želeli osnutek dokumenta, kasneje ga je obravnavala komisija za idejna vprašanja pri predsedstvu CK, ZKS, osvetliti in utemeljiti z različnih gledišč. Tako dopolnjen referat je bil potrjen in je zdaj že poslan vsem D PO, občinskim zvezam in drugim zainteresiranim. Med programom za letošnje leto so več veljave kot doslej dobili občinski programi ZKO, pa tudi filmska vzgoja. Predlagano je, da se v prvih dveh letih usmerjenega izobraževanja v programe šol vključi kulturna vzgoja. Nikakor pa si ne predstavljamo, da bo ta predlog tudi uresničen tako, kot je bil programsko sprejet. V Logaški občini nas čaka sklic konference — predvidena je za mesec februar, sestava okvirnega delovnega programa za naslednje leto, predstavitev dela naše ZKO v širšem prostoru itd. Zal pa ugotavljamo, da se nam pri administriranju zatika bolj kot bi bilo potrebno. Novo vodstvo, ki bo izvoljeno na naši konferenci, bo moralo najti bližja pota do porabnikov kulturnih storitev, k temu pa naj svoj delež prispevajo tudiDPO. PMGO ZAKLANJANJE - NAŠA OBVEZNOST V letu 1978 je bil sprejet Odlok o gradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Logatec. Objavljen je bil tudi že v Logaških novicah, prav tako pa tudi obrazložitev odloka. Že iz tega so občani lahko razbrali, da so za izgradnjo zaklonišč in zaščite njih samih dolžni prispevati določena sredstva. Menimo, da so občani z vsemi štirimi načini določanja višine prispevkov seznanjeni, zato jih tokrat le obveščamo, da z mesecem marcem pričnemo odlok o izgradnji zaklonišč tudi izvajati. Ker so ukrepi za zaščito prebivalstva pred vojnimi akcijami ena temeljnih nalog ljudske obrambe je nujno, da čimprej pričnemo z zbiranjem sredstev in s samo izgradnjo zaklonišč v občini Logatec. 0DDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO OBČINE LOGATEC VDOVA ROŠLINKA. - Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je gostovalo v Logatcu na povabilo kulturne skupnosti Mestno gledališče ljubljansko z ljudsko komedijo Cvetka Golarja „Vdo-va Rošlinka". Nekdaj nadvse priljubljena ljudska igra, zlasti za amaterske gledališke skupine, je skorajda šla malce v pozabo. Predstava ljubljanskih gledališč nikov je bila prava osvežitev, ne samo odrske postavitve, pač pa tudi gledališkega programa v Logatcu. In _še pomembna ugotovitev za domačo rabo: zanimanje za gledališče je živo prisotno; dvorana je bila namreč razprodana že ob predprodaji vstopnic. VEČER SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE. - Na Prešernov dan je Osnovna šola v Gornjem Logatcu pripravila lep večer ob slovenskih baladah in romancah. Smiseln izbor besedil od Prešerna do Kajuha je bil deležen raznolike interpretacije, mladinski pevski zbor pod vodstvom prof. Primoža Sarka pa je v svoji OBVESTILO Notranjski zdravstveni dom Vrhnika, TOZDzdravstvo Logatec, obvešča občane o spremembah v delovanju ambulant in dežurstvu. Ambulante delajo med tednom tako kot do sedaj. Sprememba je samo ob sobotah. V soboto je odprta ambulanta od 6 — 18". Prav tako dela ob sobotah tudi zobozdravstvena ambulanta. Sprememba je tudi pri dežurni službi. Ker so ambulante odprte ves dan, začne dežurstvo med tednom ob 19,30 in traja do naslednjega jutra do 6,30. V soboto pa nastopi zdravnik dežurstvo ob 18 in ga zaključi v ponedeljek ob 630. Čez dan se poslužujte splošne ambulante! Listo dežurnih zdravnikov redno pošljemo: Postaji LM KS Kovic KS Uze KS Hotedršica KS Vrh nad Rovtami KS Trate Telefonske št. dežurnih zdravnikov: dr. Calič Milic 74-559, dr. Rakuš Anton 74-213, dr. Skvarča Jože 74-235. množičnosti in z vznesenim nastopom pokazal, da je na pravi poti. Hvaležnim poslušalcem — še več bi jih bilo ob nekolikanj kasnejši uri -je ob koncu zapel se moški zbor „Tabor". RAZSTAVA LIKOVNIH SAMO-RASTNIKOV. - Je že neka; let minilo, kar smo nazadnje videli razstavljena dela logaških slikarjev samorastnikov. V počastitev slovenskega kulturnega praznika so 9. februarja 1979 na pobudo ZSMS Logatec pripravili svoja dela na ogled Janez štempihar, Franc Musec in Anton Rupnik-Storžev. Slednjega bi lahko imenovali nestorja logaških slikarjev: nepregledno množico slik je že upodobil, najrajši z domačo motiviko (iz Logatca ali Štanjela na Krasu) s pravcato filigransko natančnostjo, tako da ima preneka t era podoba pravo dokumentarično vrednost: tako tudi to pot. - Janez Štempihar je ljubitelj barvite svetlobe, toplote, iz katere diha težnja po življenjski prazničnosti. — Franc Musec išče v oljnih slikah samostojno pot. Nadvse blizu mu je domačnost logaškega okolja, v barvi dovolj umirjen, z nekoliko preveč poudar jajocimi detajli, vsekakor pa razvojno zanimiv. — Lep uspeh vse trojice. Smemo pričakovati še več . . . OBVESTILO DELOVNE ORGANIZACIJE, DRUŠTVA, OBRTNIKI IN DRUGI! IZKORISTITE PRILOŽNOST IN OGLAŠAJTE V LOGAŠKEM KINU. Cene po pravilniku. Ponudbe sprejema KINO NARODNI DOM LOGATEC LOGATEC TRŽAŠKA 44 Predvajamo že izdelane diapozitive, napravimo pa tudi svoje! Upravnik kina OBVESTILO Našim občanom, ki so na začasnem delu v tujini, bi radi pošiljali „Logaške novice". Tako bodo tudi oni obveščeni o dogajanjih v naši občini. Prepričani smo, da jih bodo radi brali, zato naprošamo sorodnike, da nam sporočijo njihove naslove. Uredništvo INDUSTRIJA GOSTINSKE OPREME LJUBLJANA — JUGOSLAVIJA PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, IZDELAVO IN MONTAŽO OPREME ZA VSE VRSTE KUHINJ, SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN GOSTINSKIH OBRATOV ♦ vabimo vas Kulturni praznik Tako bi lahko imenovali razpoloženje, ki je konec januarja vladalo med krajani KS Vrh nad Rovtami. Dramska sekcija, ki deluje v okviru mladinske organizacije je namreč uprizorila I inžgarjevo „1.učijo" v režiji Jakoba Ko-kalja. Dramsko sekcijo sestavljajo skoraj vsi mladi iz tega kraja in nekaj celo iz sosednjih vasi. Nekateri med njimi so že delovali v amaterski dramski skupini „Zarja", ki je bila pred leti na višku ustvarjalnosti. Po kratkotrajnem mrtvilu so se vneti igralci zopet sestali v skupino, ki vsako leto priredi igro za stare in mlade iz teh krajev. Krajani so bili vedno nad prireditvami navdušeni in s tem je bil trud igralcev poplačan. To igralcem veliko pomeni, saj so letos pripravam na igro posvetili skoraj vse sobote v preteklih dveh mesecih. Ce bomo igrali še v nekaterih drugih vaseh, bomo gotovo poželi prav tako buren aplavz kot doma. RUPNIK Branko NOVE KNJIGE V LOGAŠKI KNJIŽNICI Minovič: Berilo o samoupravljanju, Šter: Temelji filozofije marksizma, Kardelj: Svobodno združeno delo, Osimski sporazumi, Martinčič: Beg iz Gonarsa, Kolar: Po veliki zmagi, Vončina: Kronika šolstva med NOB, Hace: Kmetje na prepihu, Gala: Ogenjca, Naši Spanci, Matičič: Balada o horu, Mihelič: Tujec v Emoni, Vuga: Erazem Predjamski, Jančar: O bledem hu dodelcu, Jančar: Galjot, Kranjec: Oče in sin, Kranjec: C ar ni nasmeh, Ogrin: Vzhodni veter, Strazišar: Dvoživke, Gartner: Obnova, Krvina: Rodila sem jih, Starovasnik: Zibka pa teče, Ribič: Kala, Šomen: Med v laseh, Snoj: Hišica brez napisa, Makarovič: Mačja predilnica, Makarovič: Teta Magda, Rožnik: Zlato mesto, Fea: Peter in divji pes, Vujačič: Kako dremljejo krokodili, Pregl: Papiga v šoli, Rozman: Poklici. OBVESTILO Obveščamo cenjene stranke, da 1. 3. na novo odpiramo CVETLIČARNO na Stari cesti 6, poleg kmetijske zadruge. Izdelujemo vence, šopke, prodajamo lončnice, sadike . . . Priporočamo se: BRENClC MARUŠKA Filmski program ZA MESEC MAREC 2. - 4. hongkonški avanturistični NA ZMAJEVI POTI (višje cene) 3. — 4. italijanska erotična drama UJETNICA SAMOSTANSKIH ZIDOV 6. ameriška družbena drama POSLEDNJI MAGNAT 9. — 11. italijanski avanturistični ČRNI PIRAT (višje cene) 10. - 11. francoska komedija DIVJAK IZ PARIZA 13. francoska komedija ŽENSKA NA OKNU 16. — 18. italijanski vvestern KEOMA 17. — 18. italijanska drama ŠKOFOVA SPALNICA 20. angleška srhljivka POSIL STVO 23. - 25. italijanski avanturistični NASTAVI TUDI DRUGO LICE 24. — 25. ameriška kriminalka VLOMILEC NA PROSTOSTI 27. francoska družbena drama VIJOLIČASTI TAXI (višje cene) 30. — 1. ameriški glasheni spektakel HELLO DOLLY (višje cene) Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Cuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK ZKS, Marcel Šte-fančtč, delegat Gradnika, Tatjana Stirn, delegat KLI, in Terčič Darjo, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-čLanska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Številka žiro računa: 50110-678-87486. Priprava za tisk: BEP-Dnevnik. Tisk tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. I Mesec marec naj bi bil nekaj posebnega kar se tiče filmov po narodnostih. Predvajamo namreč samo tri ameriške filme, kar je precej redko. Tako pač nanese. Oglejmo si, katere filme bi vam priporočil. Posebne pozornosti je vreden film POSLEDNJI MAGNAT 6. 3. Eden zadnjih filmov znamenitega režiserja Elia Kazana z imenitno igralsko zasedbo (Robert Mitchum, Robert de Niro, Jack Nickol-son, Tonv Curtis, Jeanne Moreau) nas popelje v „velike" čase Holv-wooda, ko skuša eden zadnjih „velefilmarjev" obdržati nekakšno gospostvo nad vsemi, ki tam ustvarjajo. Njegov neuspeh in s tem propad klasičnega Holvvvooda vam bo gotovo ugajal. Igralca Kabira Bedija oziroma Sandokana bomo videli v vlogi ČRNEGA PIRATA 9. in 11. 3. Napeta zgodba bo pritegnila vse ljubitelje gusarskih filmov. Povejmo, da tokrat Kabir Bedi ne nastopa kot Sandokan ampak v povsem drugačni vlogi. - Dva velika igralca francoskega filma Yves Montand in Catherine Deneuve nas bosta zabavala na samotnem otočku blizu Venezuele, kamor je pobegnil pred civilizacijo in ženskami uporni Montand. Francoski humor z odličnimi igralci ter čudesnim tropskim svetom. - Po dolgem času bo na platnu spet neustrašni cowboy Django - Franco Nero v filmu KEOMA 16. in 18. 3. Zaščitnik slabotnih, najhitrejši revolveraš in podobne lastnosti krasijo to vlogo. Film predvsem za mlajše gledalce in morda še za tiste, ki France Nera niso pozabili kot neustrašnega Djanga. - Film POSILSTVO zahteva treznega gledalca, pred vsem takega ki rad prisostvuje trillerju najholjše kvalitete. Mlado posiljeno dekle doživi psihične motnje po strašnem dogodku in šele nepredvidene okoliščine jo pripravijo do tega, da spregovori. Zelo napet film z novim upanjem ameriškega filma Susy Kendall, mlado lepotico odličnega igralskega znanja. — Gotovo „se še spominjate odličnega ameriškega igralca Dustina Hoffmana iz filmov Lennv, Maratonec in drugih. V filmu VLOMILEC NA PROSTOSTI igra po nedolžnem obsojenega fanta, ki kuje maščevanje človeku, ki ga je ponovno spravil v zapor. Nenavadni hrkati Huffman nas ho gotovo navdušil v napeti zgodbi 24. in 25. 3. - Tudi film VIJOLIČASTI TAXI ima imenitno igralsko zasedbo inje posebno v sosednji Italiji (ne vem, zakaj) doživel velikanski uspeh. V tem filmu nastopajo Phillippe Noiret, (harlotte Rampling, Peter Ustinov, Fred Astaire in Agostina Belil. Dežela, kjer se film odvija, je Irska, film pa pripoveduje zapleteno ljubezensko zgodbo, ki nas popelje v ze kar klasično tragedijo. Prav imenitni igralci so pripomogli, da je film zelo uspešno na sporedu vseh kinematografov. - Za konec današnjih priporočil še beseda o starem, a šele zdaj kupljenem kostumskem filmu HELLO DOLLY. V njem nastopa tudi Louis Armstrong, poleg njega pa še Barhra Streisand in VValter Matthau. To je glasheni film, ki nas bo popeljal v staro razkošje Holvsvoodskih filmov polpretekle dohe. Izredno dobra pa je glasba. Toliko za marec. Upamo, da bo vsak naš obiskovalec našel v tem mesecu kaj zase. Zato se še vnaprej toplo priporočamo. Primož Sark VREDNOTENJE DELA Iz nekega finančnega načrta: 1. stroški obveščanja za vaje in nastope 4.200 din 2....................-din 3. letni honorar pevovodji 6.000 din 4....................-din Verjetno bo pevovodja rade volje zamenjal z obveščevalcem: delo in honorar. LOG AČ AN I ZIDAJO NAČRTNO Denar iz samoprispevka Logačani dobro uporabljajo. Tako dobro, da so zgradili vrtec celo v NAKLEM (menda na Gorenjskem! op.LN). — Natanko tako smo se namreč lahko poučili v Delu, 24. jan. 1979, da smo Logačani ne le Zelo načrtni, ampak tudi izredno bogato širokogrudni, saj smo poleg vrtca v Logatcu zgradili vrtec tudi v Naklem. KRIVDA ZA POP L A VE — Si že slišal, kdo je kriv zadnjih poplav v Logatcu? Seveda, Gradnik, kdo pa drug! — Pa za vesoljni potop? Ja, Gradnikovi predniki, a ne?! maš Po mnenju sekretariata za cenzuro so logaške bodice oproščene davka na zagovore. Predlagamo, da se sluiba delavcev DPO šteje kot nočno delo in se zato tudi primerneje nagradi. Kancelarije teh organizacij so namreč obrnjene na neko senčno dvorišče, kamor nikoli ne posije sonce in morajo naši sekretarji in tajnice cel ljubi sončni dan delati ob luči. Strastno potrošnjo Jugoslovanov v Trstu bi lahko omejili le tako, da bi našemu logaškemu ,jponte rossu", ki obratuje vsakega 12. v mesecu, poiskali primernejši in večji prostor, vsaj za 1000 stojnic. Za razvoj logaškega turizma, za katerega obstojajo idealni naravni pogoji in za razvoj naše občine kot celote, bi bilo to neprecenljive vrednosti.