Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling plllllllllllllll!llllllllllllllllllll|ll||l|li!!llllll!ll!ll|[llllll!l!!l!ll!l!|lllll|ll|ll!llllllllllllllllllll^ 1 IZ VSEBINE | I IZJAVE MARŠALA TITA § | IN EDVARDA KARDELJA j I SLOVENIJA GRADI NOVO | PROSVETO I SLOVENSKA PROSVETA 1 NA KOROŠKEM SOVJETSKI FILM ANGLEŠKI IZVOZ Plllllllilllllllllllllllllllllllilll!lllllllllllllllllllllilllllllHlilllllllllll|IIIIIIIIIIIIIIIIHIII^^"l*® LETNIK I. DUNAJ, V PETEK 25. X. 1946 ŠTEV. 20 * Ob obletnici osvoboditve Beograda Pred dvema letoma so zagoreli kresovi na Peci, na Črnem vrhu, na Gorah, na Svinji in v Ziljski dolini. Naša srca so vzdrhtela v upanju, ki ga ima človek, kadar mu v največjih bridko; stih žareča zarja oznanja dan: »Rdeča armada je stopila na jugoslovanska tla; sovjetski in jugoslovanski borec ramo ob rami osvobajata zasužnjeno domovino.« Tako smo šepetali tiste dni, to so govorili puškini streli naših borcev; oči naših dragih v zaporih in taboriščih so zagorele, ko je ta novica prodrla skozi debele stene eelie. in kmalu nato. 20. oktobra 1944 je bil osvobojen Beograd, prestolnica Jugo* slavijc. »Kdor še vedno misli na ponovno rojstvo neke slovanske države, ali upa na zmago Sovjetske zveze, za tega ni mesta na tem obmejnm področju . ..« To je govoril skoraj istočasno Maier-Kaibitsch in za njim je ponavljala to vsa njegova slepa nacistična drhal. Nad osvobojenim mčstom so že vihrale trobojnice z zvezdo in rdeče sovjetske zastave. Sovjetska armada pa jo že nastopila sjvojo zmagovito osvo* bodilno pot. Od leta 1917 so slovanski narodi ter napredna ljudstva vsega sveta zaman skušali ustvariti vezi s Sovjetsko zve; zo. Reakcionarne vlade evropskih de* žel so teptale vse take poskuse z nasiljem. Glavnjače in druge ječe so bili kraji, kjer so se morali pokoriti ljudje, kt so bili prežeti z bratsko ljubeznijo in napredno miselnostjo. Druga svetovna vojna je hotela enkrat za vselej obračunati s svobodoljubnim člove* štvom in dokončno streti najbolj do* sledno prvoboriteljieo za pravice delovnega ljudstva in zatiranih narodov - Sovjetsko zvezo. Vsi brezobzirni, nečloveški naklepi pa so trčili v nepremagljivo moč človeka, ki se zaveda, da brani svojo domovino in z njo vred napredno miselnost človeštva. Pred dvema letoma sta sovjetska in jugoslovanska armada osvobodili Beograd. Osvobojcnje Beograda je potr* dilo zmago jugoslovanskih narodov nad fašizmom. Edinstveni osvobodilni boj si je zadal nalogo, da osvobodi Jugoslavijo in da ustvari novo ljud* sko državo. Po treh letih trdega boja je jugoslovanskim narodom prihitela na pomoč Rdeča armada in tako konč-noveljavno utrdila uspehe osvobodilnega boja. V bojih za Beograd sc je pokazala bratska vzajemnost in pravo iskreno zavezništvo. Redki so primeri da bi dva vojaka različnih držav stala tako zvesto in tovariško v borbi drug poleg drugega. Zavezništvo in bratska vzajemnost nove Jugoslavije in Sovjetske zveze je doživela svoj krst krvi pri Beogradu. Ta vez se iz dneva v dan jača. Kadar koli branijo jugoslovanski narodi svo* je pravice, vedno imajo vso pomoč v Sovjetski zvezi. Jugoslovanska dele* gacija v Parizu je na mirovni konferenci branila svobodo in neodvisnost naših narodov. Isti možje, ki so stali na čelu osvobodilnega boja, so tudi tokrat branili naše pravice za zeleno mizo. In kot smo v osvobodilnem boju našli iskreno pomoč v Sovjetski zve; zi, tako smo tudi na mirovni konferenci uživali resnično podporo v Sovjetski zvezi/ v slovanskih narodih in v vsem naprednem človeštvu. Jugoslovanska armada je po osvo- Zastopniki koroških Slovencev pri Kardelju Celovec, 20. oktobra 1946. Poročevalski urad OF javlja: V petek 18. oktobra je potoval sko* zi Koroško na svoji poti iz Pariza pod* predsednik vlade FLR Jugoslavije in vodja jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci, Edvard Kardelj. Na obmejni postaji v Poarožčici so ga pozdravili predstavniki Pokrajinskega odbora OF ter zastopniki Slovenske prosvetne zveze, Zveze izseljencev in mladine ter mu izrazili hvaležnost koroških Slovencev za odločno zastopa; nje interesov slovenskega ljudstva. Podpredsednik Edvard Kardelj je na to odgovoril med drugim: »V imenu vlade FLRJ in v imenu delegacije se «am zahval jujem za po; zdrave. Pri tej priložnosti vam zagotavljam, da se bodo jugoslovanski narodi z vso odločnost jo zavzeli za res- mm nično demokratično rešitev koroškega vprašanja. Zastavili bomo vse sile, da bodo tudi koroški Slovenci svobodni in da bomo čimprej združeni vsi Slo* venci pod skupno streho. Da pa bomo to resnično dosegli, pa je potrebna še nadaljnja odločna borba tudi na Koc roškem. Reakcija poskuša in bo poskušala strahovati antifašistično prebivalstvo z raznimi nasilnostmi. Vsi ti poskusi pa naj ne ovirajo dela za dosego naših ciljev.« Edvard Kardelj je posebej poudaril vlogo mladine in dejal, »da naj bo mladina z borbo za ljudsko d«?mokras cijo tista gonilna sila, ki bo šla preko vseh ovir, kakor je mladina pokazala že v narodnoosvobodilni borbi«. Nato so zastopniki Pokrajinskega odbora OF izročili Edvardu Kardelju lepa darila mladinskih in.drugih ors ganizaci j koroških Slovencev. Izjave maršala Tita o važnih vprašanjih DIREKTORJU »NEW YORK TIMESA« SULZBEROERJU IN DOPISNIKU LISTA »LIFE« ROBERTU LAWU Dne 14. oktobra je sprejel maršal Tito direktorja »Nevv York Timesa« Sulzbergerja in dopisnika lista »Life« Roberta Lavva, ki sta mu stavila več vprašanj. Na vprašanje, če je doba obnove končana, je maršal izjavil, da je načrt obnove izpolnjen do 50 odstotkov. Država je bila med vojno silno opusto-šena in bo trajalo še nekaj časa, da bo vsa škoda odstranjena. Na vprašanje, kako bo vplivalo na obnovo to. da bo UNRRA konec tega leta prenehala s svojo podporo, je odgovoril maršal: »Naša država bo ne glede na UNRRA izvajala svoje načrte £ a nadaljnjo obnovo. Bilo lii napak trditi, da konec pomoči ne bo imel vpliva na hitrost obnove v deželi, to toliko bolj, ker je UNRRAdna pomoč obstajala doslej predvsem \ živežu, obleki in drugih predmetih, ki jih potrebuje prebival; stvo. Strojev smo od UNRRA-e prejeli zelo tnalo, ker bi večino teh morali prejeti šele v zadnji stopnji naše obnove.« JUGOSLAVIJA — AMERIKA Na vprašanje o odnošajih med Ju; goslavijo in Ameriko je pripomnil maršal, da v zadnjem času niso bili dobri, l ega razmerja pa ni zakrivila Jugoslavija, ki je imela med vojno in bojen ju Beograda osvobodila nato sleherni del zasužnjene domovine. Njeni borci in tanki so osvobodili primorske brate in Trst. pregnali nacistično sol; datesko preko Drave in zasadili slo; vensko zastavo na Gosposvetsko polje. Prav tako. zvesto se je borila ju goslpvanska delegacija v Parizu za pravice jugoslovanskih narodov. N jen uspeh je v tem. da je vzbudila vest vsega človeštva in dokazala svojo pravico. To je tudi jamstvo, da bodo ju; goslovanski narodi svojo pravico prej ali slej dobili. Letošnjo obletnico osvobojenja Beo; grada praznujejo v trdni zavesti, da tudi potem zaupanje v svojo zavezni; eo. Jugoslavija sc je nadejala, da bu njena udeležba v vojni zadosten dokaz. da hočejo njeni narodi ustvariti prisrčno razmerje z vsemi zavezniškimi državami, zlasti pa z ZDA, ki so med vojno dale mnogo v blagu in 1 ju= deh za zmago Združenih narodov. Maršal upa, da se bodo odnošaji iz* boljšali. Glede poslabšanja odnošajev med obema državama je mnenja, da je to vnaprej določena politika ameriške vlade proti novi Federativni republiki Jugoslaviji. »To mojo domnevo potrjuje dej> stvo. da se Amerika ni zavzela za nas niti v enem vprašanju, ki je za Jugo* slavijo življenjskega pomena. To ve 1 ja za vsa vprašanja na mirovni k Diferenci v Parizu, tako glede Julijske krajine. Trsta, vojne odškodnine in tudi pri .zadrževanju naših ladij na gornji Donavi. Videli smo, da kaže Amerika, za svoje nekdanje sovražnike več razumevanja kot za svoje za; veznike. S tem pa ni rečeno, da hi narodi Jugoslavije ne gojili želje, da se ti odnošaji izboljšajo. Toda to ni od; visno samo od nas. ZUNANJA POLITIKA Direktor »Nevv York Timesa« je vprašal maršala Tita. če priznava Ju- zatirani narodi v svoji borbi za obstanek niso sami. temveč da stoji za njimi vse napredno človeštvo. To ni diplomatska vez paktov, ki ob prvi pre; izkušnji ostane Je papir, temveč je ne; zlomljiva vez močnih, svobodoljubnih narodov, ki se zavedajo, da hranijo svojo neodvisnost, pa če se bore na obalah Jadranskega morja ali v gorah Španije in Grčije, oh kitajskih riževih nasadih ali v tvornicah ameriških velepodjetij. Zavezništvo in bratska pomoč Sovjetske zveze in Jugoslavije pa nam kaže pravo vez. ki veže svobodoljubne’ naretde in daje vero v zmago vsem, ki se bore za pravico. goslavija mirovno pogodbo z Italijo, ki jo je v Parizu sprejelo 21 narodov. Kakšno je stališče jugoslovanske vla* de do vprašanja Koroške in Celovca in kakšno je maršalovo mnenje o položaju v Egejski Makedoniji. Maršal Pito je- dejal: »Pridružujem se v celoti izjavam naše delegacije na mirovni konferenci, ki. jih je dal šef naše delegacije Kara delj, in izjavljam, da takšne mirovne pogodbe ne moremo podpisati. To ni nikak političen pritisk z naše strani, ampak pove samo, da smatramo takšen sklep za krivičen. Upam, da bodo sklepi, ki so jih sprejeli v Parizu na mirovni konferenci, na posvetu zunanjih ministrov v New Torku v nekaterih točkah spremenjeni v korist na« ših upravičenih zahtev. O ZAHTEVAH JUGOSLAVIJE DO AVSTRIJE Stališče naše vlade glede zahtev do Avstrije, to je vprašanje poprave meja v tistih predelih, kjer prebiva str; njeno jugoslovansko prebivalstvo, je popolnoma trdno. Te zahteve bomo predložili na mirovni konferenci za Avstrijo. Naša vlada doslej sploh ni postavljala egejsko; makedonskega vpraša« nja kot problem, ki bi se moral reše; vati že v prvem obdobju mirovne konference. Z ozirom na položaj, ki je nastal zadnji čas v Egejski Makedoniji, mora biti razumljivo, da ne moremo ostati ravnodušni do vsega, kar se tam dogaja. O korakih, ki jih bomo v tej zadevi napravili pri organizaciji Zdru* Ženih narodov, nc morem še ničesar reči. Da pa bomb nekaj ukrenili, je jasno, kajti po našem mnenju jc ne* dopustno, da istočasno, ko na sejah Združenih narodov poudarjajo enakopravnost malih narodov in manjšin, v Grčiji, v grški Makedoniji preganjajo. uničujejo in izganjajo z domov na* rodno manjšino. Seveda z določene strani obtožujejo Jugoslavijo, češ da je udeležena pri dogodkih v Grčiji, kar pa ne odgovarja resnici. To lahko trdim, ker prav dobro vem. Prav tu* ko moram 'naglasiti, da Jugoslavija v tem vprašanju ne bo ukrenila ničesar, kar bi r,e bilo v duhu načel Združenih narodov. Vse druge govorice imajo le namen, da bi škodovale naši državi. ODGOVOR NA VPRAŠANJE O BALKANSKI FEDERACIJI Na vprašanje o načrtih /a balkansko federacijo je odvrnil maršal: »Doslej ni bilo nikakega načrta, da bi se spremenili odnosi med Jugoslavijo in Bolgarijo. Naši odnošaji z Bob garijo so prisrčni odnošaji med dvema bratskima narodoma. Mi s svoje strani skušamo po vseli močeh pomagati bob garskemu ljudstvu. Želimo, da se utrdijo in poglobijo odnošaji med obema narodoma, ker je bil doslej med njima prevelik prepad, ki so ga nekdanje ne-jjudske vlade namenoma ustvarile. Gre torej samo za utrjevanje bratskih odnošajev ter za gospodarsko, kultur* no in politično sodelovanje. O kakšnih drugih načrtih ni govora.«-Ali velja to tudi za Albanijo? »Isto velja tudi za Albanijo.« Na vprašanje, če''-misli Jugoslavija skleniti z državami, kot na primer z Madžarsko. Romunijo, Bolgarijo, po? sebne pogodbe ali če namerava ustvos riti široko podonavsko zvezo, je odvrnil maršali »Doslej ni nobenih načrtov o kuki podonavski zvezi. Da pa želi Jugoslavija brž ko mogoče navezati normalne odnošaje s temi državami, kakor je bilo to nedavno z Madžarsko, in da želi z njimi živeti v prijateljstvu, je to* eno. Prav tako je tudi točno, da si Jugoslavija želi z njimi gospodarskega in kulturnega sodelovanja. O kakšni balkanski federaciji pa doslej še ni bilo govora.« (TANJUG) MARŠAL TITO IN POLJSKI DRŽAVNIKI V LJUBLJANI V Ljubljano so prispeli visoki poljski gostje s predsednikom republike Boleslavom Bierutom in maršalom Rola Z,vmierskinr na čelu v spremstvu predsednika vlade FLRJ maršala Jo* sipa Broza-Tita. Ljubljana jim je pri* redila veličasten sprejem. Proslava osvoboditve Beograda Dne 20. oktobra je slavila prestolnica Federativne ljudske republike Ju* goslavije in z njo vsa država drugo obletnico njene osvoboditve. Maršal 'Pito, člani vlade FLRJ, zastopniki Ju* goslovanskc armade, cerkve, znanosti in prebivalstvo je dalo prazniku slovesen okvir. J udi visoki gostje iz Poljske s predsednikom republike Bole,sla* vom Bierutom na čelu, maršal Rola-Zvmierski in drugi poljski dostojanstveniki so se udeležili slavnosti. Pri* hod predsednika Poljske republike Bicruta, njegovega spremstva ter prihod predsednika vlade FLR Jugoslavije in drugih elanov vlade na častno tribuno so naznanile topovske salve. Ob priliki žalne slovesnosti v čast ju* nakom, padlim za osvoboditev mesta Beograda, je položil predsednik Polj« ske republike vence na grob Nežna* pega iunukit na Avali. . .J y, Olj * t • N s.1 *' ' « *•<*»• * Na beograjskih uljeah so nepregledne množice prisostvovale veličastni paradi čet Jugoslovanske armade. Mi* mohod je trajal več ko eno uro. Gle* dalci so z nepopisnim navdušenjem pozdravljali syojo ^ljudsko armado, zlasti pa težke topove in tanke. Velika proslava je bila tudi v Ljubljani v opernem gledališču. Na njej je govoril tudi podpredsednik vlade LR Slovenije dr. Marijan Brecelj, sodelo* vali pa so elani Narodnega gledališka. Simfonični orkester, ki ga je dirigiral Samo Hubad, je izvajal Smetanovo skladbo »Višchrad« in Hrističevo »Ohridsko legendo«. Velike proslave so bile tudi po vseh prestolnicah ljudskih republik in v vseh več j i h krajih. Na D u n a j u je priredilo Društvo za pospeševanje kulturnih in gospo* darskih vezi med Avstrijo in Jugoslavijo ter Združenje avstrijskih antlfu* šističnih borcev za svobodo v fcSeivll« slavnostmi matinejo, ki je bila istočas* no združena s proslavo obletnice bojev za Madrid. Na slavnostno okrase* nem odru sta bili veliki sliki maršala Titu in voditeljice španske Komuni* stične partije Fasionaria, obkroženi z jugoslovansko zastavo, špansko republikansko zastavo ter z zastavo med* narodnih brigad. Predsednik društva Fontana je pozdravil navzoče, nakar So govorili zastopniki vseh treh a v* strijskih strank. 'Tretji govornik Ernst Fischer je na koncu dejal: »Z žalostjo opažamo danes, da Avstrija v svojem razvoju ni tako daleč •kot Jugoslavija, toda na$a omrtvelost izginja. Obljubljamo, da se borno V naši domovini borili naprej, da bi tudi tu prišlo do ljudske demokracije.« Slavnost, ki je na navzoče napravila globok vtis, se je pričela s preludijem, ki ga je na orgle igral prof. Dite. Sle* dilo je petje jugoslovanskih pesmi in učinkovita recitacija »No pasa ran!« (»Ne bodo prodrli!« Bojno geslo republikancev v španski osvobodilni vojni.) Najavljena krstna predstava jugoslovanskega dokumentarnega filma »Nova Jugoslavija« je odpadla, ker film ni bil pravočasno sinhronizi* ran. Zato pa so udeleženci videli sov* jetski film iz revolucije 1. 1905: »Svetlika se jadro«. Jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci se je vrstila v domovino Jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci se je vrnila v domovino. Z njo se je vračal tudi veleposlanik Češkoslovaške republike v FLRJ dr. Jožef Korbel. Na meji v Podrožčici je delegacijo pozdravilo zastopstvo koroških Slovencev, ki se je šefu delegacije. podpredsedniku vlade FLRJ Edvardu Kardelju zahvalilo in mu izročilo več darov. Na Jesenicah je de* lcgacijo kljub pozni uri pričakovala ogromna množica ljudstva. Med raznimi delegacijami je bilo tudi odposlanstvo Julijske krajine iz obeh con. Štelo je 300 ljudi. Na postaji pod tri* buno so bili zbrani podpredsednik Prezidiju Ljudske skupščine Jugoslavije dr. Jože Rus, predsednik vlade LRS M. Marinko, predsednik'SNOS*a Josip Vidmar, komandant IV. armije gencral-lajtnunt Danilo Lekič, podpredsednik vlade LRS dr.. Marijan Brecelj, ministra Franc Leskošek in Boris Kraigher ter., številni predstav* niki množičnih organizacij. Množica je šefa delegacije ob prihodu burno pozdravila. Podpredsednik vlade Edvard Kardelj je imel daljši govor, v katerem sc je dotaknil težav, ki jih je imela delegacija na mirovni konferen* ci' in obrazložil njeno stališče. Ugotovil je, da je jugoslovanska delegacija uživala podporo slovanskih delegacij, zlasti delegacij Sovjetske zveze. Na koncu je dejal: »Zmaga pravične stvari je prav tako neizogibna, kakor je neizogibna zmaga človeka nad nasiljem in tiranijo. Moč naroda ni odvis* na od njegove številnosti, temveč od njegove pripravljenosti, da se bori in žrtvuje, od njegove vztrajnosti v borbi za lastne pravične zahteve. Naučili smo se boriti! Naučili smo se odločnosti v obrambi svojih zahtev. Danes lahko rečemo svetu ne glede na to, kakšne sklepe bo sprejel: pravična stvar našega naroda ne more umreti, temveč mora zmagati. In zmagala bo!« Po govoru je Edvard Kardelj spre* jel darila iz Julijske krajine, nato pa je spregovoril še član jugoslovanske delegacije Moša Pijade. Posebni vlak se je nato ustavil še v Kranju, kjer ga je pozdravila množica ljudstvu, nato pa je krenil proti Ljubljani. Podpredsednik Edvard Kardelj je dopoldne govoril v Ljubljani ti a velikem zboro* vanju. Zakaj se jugoslovanska delegacija ni udeležila sklepne seje mirovne konference PISMO E. KARDELJA PREDSEDNIKU MIROVNE KONFRENCE Sef jugoslovanske delegaci je Edvard K a r d e 1 j je obvestil konferenco s pismom, ki ga je bil poslal predsedniku konference, o razlogih, ki so one* mogočili jugoslovanski delegaciji, da hi bila navzoča pri sklepni seji. Šef kitajske delegacije, ki je 15. oktobra predsedoval konferenci, je v začetku seje obvestil konferenco o tem pismu, besedilu pa ni prebral, čeprav- je bil to dolžan storiti. Izjavil je, da bo besedilo pisma naknadno razmnoženo in dostavljeno članom konference. To, da ni bilo prebrano polno besedilo pisma na plenarni seji, v katerem delegacija zavezniške dežele pojasnjuje razloge, zaradi katerih ni mogla bi* ti navzoča pri sklepni seji konference, ki je reševala vprašanja o mirovnih pogodbah z.bivšimi sovražnimi deželami, in sicer delegacija države, ki je sorazmerno največ prispevala za zmago nad temi' deželami, je novo dejanje brezobzirnega postopka proti eni izmed zavezniških dežel. V svojem pismu pravi šef jugoslo* vanske delegacije med drugim: »Dclcgrtdjft FLRJ, ki se zaveda svoje odgovornosti pred narodi, katerih interese je morala zastopati na pariški konferenci, in ki sc zaveda tudi odgovornosti pred vsemi narodi, ki si želijo pravičnega in trajnega miru, .-.e je zavzemala od začetka pariške konference za to. da bi sprejeli tako me* todo dela, ki bi omogočila medsebojno razumevanje in soglasnost med deželami, ki so se borile v vojni ramo ob rami. To smo storili ktr smo menili, da je to edini način,.da bi se dosegel mir, ki bi ga lahko smatrali vsi narodi in tudi narodi Jugoslavije za pravic* nega. Toda naše pričakovanje se na žalost ni uresničilo. Sprejeta je bila metoda sprejemanja sklepov s pomočjo glasovanja, to je metoda, ki je formah no nepravilna, kadar gre za življenjska vprašanja nekega naroda in za usodo miru med narodi, ker omogoča vsiljevanje volje neke skupine držav drugim suverenim in enakopravnim deželam, nepravična pa je tudi po vse* bini, ker povzroča, da se vprašanja ne rešujejo po nepristranskih merilih, ampak s stališča posebnih interesov skupine držav, ki predstavljajo na konferenci Večino. Kljub vsemu temu jugoslovanska delegacija ni nehala aktivno sodelovati na konferenci, pri čemer je sto* rila vse, da hi prišlo do sporazuma v vprašanjih, ki so izredne življenjske važnosti za Jugoslavijo. Toda njeno prizadevan je ni naletelo na potrebno razumevanje nekaterih delegacij. Rezultati konference v načrtu mirovne pogodbe z Italijo so taki, da otlcmo« gočnjo jugoslovanski vladi podpis te pogodbe, če ne bodo spremenjene glavne določbe, ki zadevajo življenjske interese Jugoslavije. Delegacija FLRJ meni, da je ravnala konferertca pri reševanju vprašanj, ki zadevajo najbolj neposredne koristi narodov Jugoslavije, formalno nepravilno m nepravično, in smatra iz teh razlogov, da ne more prisostvovati sklepni seji konference in se udeležiti seje, ki sklepa o priporočilih konferenci Sveta ministrov za zunanje zadeve.« \ IZJAVA MOLOTOVA V NEW VORKU Pri svojem prihodu v Ncw York je izjavil zunanji minister ZSSR: »Prišel sem v -New York. da bi pri-sosfv/uv*ik glavni -.skupščin,i Združenih narodov in seji zunanjih ministrov. Pošiljam prisrčne pozdrave vladi in ljudstvu Združenih držav. Prepričan sem, da bodo uspešno rešene važne naloge, ki jih ima rešiti organizacija Združčnih narodov, da bo vsaka težava premagana z dobro voljo in z iskre* no željo, da se doseže obojestransko razumevanje. Odposlanstvo Sovjetske zveze Ho doprineslo svoj delež k te* mu, da sc izvede delo glavne skupščine in konference zunanjih ministrov uspešno, v interesu utrditve miru in blaginje vseh majhnih in velikih narodov.« POLITIČNO PREDSTAVNIŠTVO JUGOSLAVIJE NA DUNAJU Dunaj, 21. oktobra (APA). Uradno javljajo: Na Dunaju je bila pravkar usta* novljena politična misija Federativne ljudske republike Jugoslavije, medtem ko je bila z dne 20. oktobra tega leta uklnjepa prejšnja Vojaška misija, ki je bila akreditirana pri Zavezniškem svetu za Avstrijo. Za šefa nove politične misije je kot politični predstavnik imenovan dr. Franc Hočevar. Dr. Hočevar je dne 19. oktobra izročil svoje poverilnice zveznemu mini* stru za zunanje zadeve dr. K. G r u * b e r j u. Kakor poroča APA, je stem odprta pot za vzpostavitev političnih odnošajev med Avstrijo in Jugoslavijo. C-JraaSmfL Zasedanje vrhovnega sovjeta ZSSR se je začelo 15. oktobra. Na zasedanju so predvsem obravnavali sovjetski proračun. Poročilo o proračunu za leto 1944-45 in 1946 imel deputat Sverjcv. Holandski agenti, ki jim ukazuje van Mo o k s , so sestavili resolucijo, ki v njej pravijo, da Indonezijci ne želijo neodvisnosti, temveč samo indo* nezijsko federacijo v okviru kraljevi* ne Holandije. To resolucijo so izkori* stili desničarski listi za gonjo proti Indonezijski republiki. J.ist »Maasbodc« in drugi pozivajo, naj se pretrgajo vsaka pogajanja z republikanci in da naj se uniči republikansko gibanje. Medicinska fakulteta v Sarajevu odprta. To ni samo velik uspeh za zdrav* stvo LR Bosne in Hercegovine, tem* več tudi za zdravstvo vse Jugoslavije. Znanstveno in tehnično gradivo so dale novi fakulteti na razpolago medicinske fakultete v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, Češkoslovaška izdela seda j na mesec 1237 železniških vagonov. Še septembra so jih izdelali samo 1030. Kuomintang je v službi reakcije, ta* ko piše Aleksandrov v »Pravdi«: Ne moremo mimo dejstva, da povzroča zunanja politika Kuomintanga pri de* mokratieni javnosti Kitajske veliko nezadovoljstvo. Zgovoren dokaz za to jc zahteva po odstranitvi ameriških čet iz Kitajske. Dvajsetletni režim Kuomintanga in varuštva nad ljud* stvom je pokazal, da nima z demokra* cijo ničesar skupnega. Predsednik romunskega ministrskega sveta je izdal uradno poročilo, po katerem je ministrski svet sklenil, da bodo volitve v Romuniji 19. novembra tega leta. Posvet zunanjih ministrov bo v Ne\v Yorku 4. novembra v hotelu \\ aldorf-Astoria. Grška vlada ustanavlja pomožne oddelke za borbo proti »anarhistom«, to se pravi,.proti demokratičnim ele* mentom. Osebe, ki prejmejo orožje, formalno pokličejo k vojakom, v res* niči pa ostanejo v svojem kraju in so podrejene žandarmeri jskim postajam. Teden sovjetskega filma v Avstriji bo na Dunaju od 2. do 10. novembra. V Salzburgu se prične 11., v Imisbruk-ku 13., v G razu pa dne 16. novembra. Predvajani bodo najboljši sovjetski filmi, ki so bili večinoma nagrajeni v Cannesu. Angleški pisatelj Pristley jc obiskal tudi Dunaj, kjer jc imel predavanje o novi Angliji. V nedeljo dne 27. oktobra bo izvolila Bolgarija svojo ustavodajno skupščino. Volivne priprave so bile pov* sod zelo živahne. Ljudstvo bo glaso* valo za kandidate Domovinske fronte. SLOVENIJA GRADI NOVO PROSVETO Ljudska oblast se je /našla ob osvoboditvi Slovenije pred mnogoterimi težavami, ki so Jiile bodisi posledica vojne ali pa so izvirale še i/ bivše Ju* goslavije. Veliko število šol je bilo de* loma ali popolnoma porušenih.,Zaradi vojne so bili otroci v mnogih delih Slovenije brez osnovnega znanja, ker niso imeli priložnosti obiskovati slo* venske šole, v okupatorjeve šole pa v veliki večini niso hoteli hoditi. Naj-slabše je bilo v krajih, ki so jih bili zasedli Nemci. Tam so bile vse slovenske šole ukinjene, nemške šole pa so poučevale le petje nemških pesmi telovadbo itd. V takih krajih je bilo mnogo otrok povsem nepismenih. Naslednje težave so bile v pomanj* kanju učiteljev, šolskih knjig in učil. Treba je bilo tudi rešiti vprašanje predvojnih meščanskih šol in vpraša* nje posebnih šol za slepe, gluhoneme in manj nadarjene. Poleg tega je bilo ercoa odpreti celo vrsto drugih šol, zlasti gimnazij, ki so bile pred vojno tako redke, da je bilo otrokom delavcev in kmetov zelo otežkočeno, če ne onemogočeno obiskovanje višjih šol. Vse šolstvo je bilo treba preurediti tako, da so postale šolc^dostopne najširšim ljudskim množicam, in da te znatno dvignejo kulturno raven prebivalstva. Druga naloga šol je, da vzgajajo ljudi, ki bodo zavestno gra* dili in utrjevali svojo državo, svobo* do in novo družbo v smislu pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Do konca prvega šolskega leta^ je bila zgrajena zunanja organizacija šolstva, v letošnjem šolskem letu pa je ta organizacija poglobljena in izpopolnjena ter utrjuje temelje za pravilno izobrazbo slovenske mladine. Kakšne uspehe je dosegla Ljudska republika Slovenija v osnovnem šol* stvu? Danes so obnovljene že skoraj vse osnovne šole. ki so bile v vojni po* škodovane. Ljudstvo samo je za obnovo šol pokazalo več smisla kot za obnovo lastnih stanovanj. Marsikje je bilo pripravljeno živeti v nezadostnih prostorih, samo da bi bila šola pod streho. Nekateri krajevni organi oblasti so popravili šole z lastnimi sredstvi. Velike uspehe je dosegla Slovenija pri vzgoji novih učiteljev. Ob osvoboditvi jih je manjkalo okoli dva tisoč! Vprašanje pomanjkanja jc bilo rešeno s tako imenovanimi tečajniki, s po* možnimi učitelji, to se pravi z ljudmi, ki niso imeli predpisane izobrazbe m so se javili, da bi radi postali učitelji. Ti ljudje so si v trimesečnih tečajih pridobili osnovno znanje za pouk v osnovnih šolah. Na ta način je bilo vzgojenih približno 1500 učiteljev, ki so se kot pomožni učitelji v šolah izvrstno izkazali. Dana pa jim bo možnost, da bodo z obiskovanjem nadaljnjih tečajev še bolj izpopolnili svoje znanje, za kar bodo dobili tudi dvomesečne študijske dopuste. S tem bo pomožnim učiteljem mogoče, _ da po* stanejo kvalificirani učitelji. Kljub te* mu učiteljev še vedno primanjkuje. Zato pa bo vlada skrbela za pospešeno vzgojo mladih učiteljev v učiteljiščih. Do zdaj je odprtih prav toliko šol, kot jih jc bilo pred vojno. Poleg tega pa so povsod tudi nadaljevalni in izobraževalni tečaji, za katere so dali na deželi pobudo otroci sami, ki so dokončali osnovno šolo med okupacijo in so čutili pomanjkanje izobrazbe. Da se dvigne kulturna raven slovenske mladine, je ljudska oblast uvedla obvezno sedemletno osnovno izobraz* bo, to se pravi, štiriletna osnovna šola in triletna višja osnovna šola ali tri leta nižje gimnazije. Da bi omogočili otrokom vasi in industrijskih sredise višjo izobrazbo, je bilo po osvoboditvi odprtih veliko število gimnazij. Tako ima republika Slovenija sedaj 63 gim* nazij. Posamezna ministrstva so odprla ceio vrsto strokovnih šol. tako trgovske, industrijske, kmetijske, gozdarske itd. Poleg tega so nastale še: Akademija za upodabljajočo umet* nost. Akademija za igralsko umetnost in šola za umetno obrt. Med srednjo šolo in univerzo se ustvarja vedno tesnejša povezava, ta* ko da vseučiliški profesorji svoje nek- danje učence seznanjajo z izsledki znanosti, kar sc seveda nujno odraža na vse višji ravni pouka v slovenskih srednjih šolah. Poudariti je treba, da je v zavest slovenskih vzgojnikov prišlo prepričanje, da se morajo politično poglabljati in strokovno izpopolnjevati. V tem prepričanju mnogo delajo v sindikatih ter se vsestransko izpopolnjujejo. Delo, ki so ga opravili slovenski vzgojniki v preteklem šolskem letu, je velikansko. Da bo slika jasna, mo* ramo omeniti, da je bilo v lanskem šolskem letu organiziranih okrog 20 tečajnih gimnazij, v katerih so poučevali profesorji večinoma v večernih urah. Tudi univerza se vedno bolj izpopolnjuje v smislu potreb ljudske države. Takoj po osvoboditvi je bila usta* Cankarjeva založba je priredila ob obletnici koroškega plebiscita poseb* no razstavo slovenskega koroškega tiska pod geslom »Narod naš dokaze hrani«. Po razstavljenih knjigah se vidi, da so izšle prve slovenske knjige na Koroškem že leta 1731, ko je oče Roger izdal svoje pridige. Leta 1744 je- izšel v Celovcu znamo* niti Megiserjcv slovar v štirih jezi* kih skupaj s protestantsko D a I m a * t i n o v o biblijo, ki je izšla pred približno dve sto leti. Leta 1811 je objavil Urban Jarnik, ki je že v ti* stem času na Koroškem širil smisel za organizacijo in propagando v duhu koristi slovenskega naroda, prvo sloven* sko pesem »Slovence m«. Prav tako so bile že v tedanji dobi znane tudi narodne pesmi, ki so bile natisnjene v Akacijevih zbirkah. Na razstavi so bile tudi knjige Mohorjeve družbe, ki so bile na* tisnjene v Celovcu. Ta družba se jc morala po prvi svetovni vojni preseliti v Celje zaradi preganjanja slo* venskega jezika. Med knjigami, ki jih jc bila izdala^ Mohorjeva družba, je znamenit slo-' venski roman pisatelja Josipa Jurčiča »Jurij Kozjak«. Med knjigami iz XIX. stoletja so tudi mnogoštevilne razprave slovenskih znan* s t v e n i k o v , ki dokazujejo, da je Koroška slovenska, tako z jezikovnega, narodnostnega ali zgodovin* skega gledišča. Dnevni listi in mesečniki so bili razstavljeni kot primer periodičnega tiska. Slovenski tisk na Koroškem je bil popolnoma uničen po prvi svetovni vojni. Edina izjema je bil tednik »Ko* roški Slovenec« in pozneje še mladinski mesečnik »Mladi Korotan«. Ob^i lista je končno zatrl nacizem. Tiskana slovenska beseda je prišla spet do veljave šele v partizanskem ti* sku Osvobodilne fronte, ki je bila večinoma ciklostirana. Med narodne- novljena popolna medicinska fakultc* ta. V preteklem šolskem letu jc bila znatno razširjena tehniška fakulteta; ta ima sedaj oddelke, ki jih prej ni imela, tako da bo vzgajala vedno več strokovnjakov, ki jih potrebuje načrtno gospodarstvo. Ustanovljena je bila tudi gospodarska fakulteta, prav tako pa se izpopolnjujejo druge fakultete. Slovenija bo skrbela, da bodo učenci po končanem sedemletnem osnov* nem šolanju ali po triletni nižji gim* naziji odhajali v strokovne šole. Čim več učencev pa bo moralo nadaljevati višji srednješolski študij, od koder bodo potem odhajali na univerzo ali v višje strokovne šole. Abiturienti bodo načrtno usmerjeni v tiste poklice. kjer je najmanj naraščaja. To bo napravila oblast tako, da bo dala di- osvobodilno borbo so izhajali v slo* venščini listi »Koroška v borbi«, »Slovenka izpod Karavank«, »Koroški po* ročevalec« in številne brošure. O skupni borbi koroških antifašistov pričata tudi dva organa avstrijskih partizanov na Koroškem »Die Ein-heit« in »Informationsblatt«. Razstava slovenskega koroškega ti* ska jasno priča o tem, da je bila Koroška prej slovenska, ker jc bilo v prejšnjih stoletjih natisnjenih v Celovcu največ slovenskih knjig, medtem ko so se nemške knjige pojavile šele po nasilnem prodiranju Nemcev %roti jugu. V dveh vrsticah.......... | Volivna zborovanja v Ljudski repu* bliki Srbiji za volitve, ki bodo 10. novembra, so zelo živahna. Po mestih in vaseh sklicujejo odbori Ljudske fron* te množična zborovanja, na katerih se poudarja važnost volitev v ustavodajno skupščino LR Srbije. Oblastni odbor antifašistične mladine Julijske krajine je izdal proglas na mladino Julijske krajine, kjer poziva mladino, naj vztraja v borbi za demokratične pridobitve. Med drugim pra* vi proglas: »Leto dni po naši osvoboditvi so zasedbene oblasti prepovjeda-le ljudske odbore. Rade bi nas napravile za kolonijo. Zasedbena oblast je šla celo tako daleč, da je zaprla šte* vjlne slovenske šole, da hi nas duhovno ločila od našega naroda. Zato moramo, tesno povezani z ljudstvom, ustvariti možnosti za učenje naše materinščine in poznavanje naših kultur* nih bogastev.« Odbor je prav tako pozval mladino, naj organizira slovenske jezikovne tečaje. Beograjski učiteljski Devski zbor se je iz Sarajeva vrnil v prestolnico, od koder je odpotoval dalje v Skoplje, kjer je imel več.koncertov. Priredil bo še več koncertov v različnih mestih. jakom štipendije ali jih pošiljala v inP7f'mstvn Po osvoboditvi je bila pred prosvetnimi oblastmi tudi naloga za sestavo novih učnih knjig, ker so stare šolske knjige ali pošle ali pa niso bile v skladu s pridobitvami narodnoosvobodilne borbe. Ustanovljene so bile poseb* ne komisije, ki pripravljajo učne knjige. Pri sestavljanju sodeluje več profesorjev, tako da bodo slovenske šolsl e knjige plod skupnega dela, ne pa po-edinca. Na konferenci Komiteta za znanost in šole je'bil sprejet sklep, da sc ustanovi tovarna, ki bo izdelovala učila. Ustanovljene bodo delavnice, ki bodo izdelovale prve osnutke. Ko bodo pedagoške komisije odobrile te osnutke, sc bo pričela množična izdelava. Z učili bodo šole izpopolnjene že prihod* nje šolsko leto. Ljudska oblast sc trudi, da ustvari čimprej pogoje, da bi se mogla sloven* ska mladina brez skrbi za gmotna vprašanja posvetiti študiju. V preteklem 'šolskem letu je bilo odprtih več internatov, kjer imajo dijaki stanovanje in hrano. Za visokošolcc so bile odprte menze. V načrtu je zidava modernih internatov. S štipendijami bo mnogim dijakom omogočen študij v inozemstvu, za kar bo v bodočem pro* svetnem proračunu večji znesek. Dijaki sc bodo lahko v precejšnji meri okoristili tudi s štipendijami, ki so jih dale na razpolago Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Francija itd. Poudariti jc,naposled, da je mladinska organizacija v preteklem šolskem letu ogromno pripomogla, da sta se ustvarila v slovenskih šolah za uspešen pouk nujno potreben red in disciplina. Mladina danes ni več le pred* met, objekt, temveč sodeluje. Pri glav* nem odboru LMS (Ljudska mladina Slovenije) so posebni sveti, v katerih s.odelujejo vzgojniki. V mladini se je ukoreninilo prepričanje o potrebi sodelovanja z učitelji. To kaže. da se mladina Slovenije zaveda svojega poslanstva v ljudski državi. Delovni kolektiv železar jfev mr Jesenicah je končal šestmesečno tekmovanje ter pričel z novim. Proglašenih je bilo 65 novih udarnikov. Delavci in nameščenci so napravili med tekmo* vanjem 293.943 prostovoljnih ur za obnovo, kar predstavlja vrednost treh milijonov 748.353 dinarjev. Koncert moravskih učiteljev pod vodstvom profesorja Jana Soupala je bil v Zagrebu. Dosegel je zelo velik uspeh. Posamezne pesmi je moral zbor dvakrat in tudi trikrat ponoviti. Zdaj je prispel v Slovenijo. V Ljubljani je . bil prvikrat 29. decembra 1907. Inozemski novinarji, ki so bili na .Stcpinčevcm procesu, so obiskali Kor-dun, kjer so bili ustaši zagrešili nešte-vilne zločine. V vaseh Tusilovič in Vojnič so kmetje, pripovedovali novi* narjem o strašnih množičnih umorih lota 1941 in 1942. Nato so novinarji obiskali vas Kolatič, kjer jc bila leta 1941 porušena cerkev in umorjenih 350 kmetov. Prav tako so obiskali vas Ve-ljun, kjer st. bili ustaši poklali 650 ljudi. Pred strašnim pokoljem .sc je iz te vasi rešilo samo pet mož. Obnova Maribora, ki jc med vojno od vseh slovenskih mest pretrpel na jveč škode, dobro napreduje. Kmalu bo dogotovljen meljski most čez Dra* vo, drugo leto pa bodo zgradili studenški most. Obnovljena je mestna klavnica, plinarna z vsemi plinovodi, kanalizacija in električni vodi. Šolske zgradbe so skoraj vse obnovljene. Drugo leto bo razpisana širša anketa, kjer bodo razpravljali o obnovi stanovanjskih hiš in gradnji novih gimnazij. Pogozdovanje Slovenije se to jesen nadaljuje, ker je zaradi velike suše po* nekod slabo uspelo. Uspehi jesenskega pogozdovanja bodo zaradi vlažnosti boljši. Državni razsadniki so pripravili v ta namen za vsa okrožja Slo* venije velike količine mladega gozdnega drevja. V prvem letu svobode je proizvedla Slovenija 410 milijonov kilovatnih ur električne energije (leta 1938 samo 295 milijonov kilovatov). Nat*od naš dokaze H**ani (Razstava slovenskega koroškega tiska v Ljubljani) PREPOVED »ZVEZE SLOV. IZSELJENCEV« JE AKT NAPERJEN PROTI KO* ROŠKIM SLOVENCEM Celovec, S. 10. 1946. Vinko Grob-lachcr, predsednik »Zveze slovenskih izseljencev« jc dne 7. oktobra vložil protest pri deželnem varnostnem di* rektorju zaradi razpusta Zveze. V protestu jc ugotovljeno, da so vsi vzroki, ki jih navaja odlok o razpustitvi, popolnoma neutemeljeni. PrcpovecJ Zveze jc enostranski akt, ki jc naperjen izključno proti koroškim Slovencem. 'Po dokazuje tudi dejstvo, da na Koroškem neovirano obstojajo in delujejo organizacije, ka* terih članstvo tvorijo nekdanji pristaši idej »tretjega rajha«, tako imenova* ni »Volksdcutschc«, ki so povrhu še tuji državljani. Zveza slovenskih izseljencev pa je bila organizacija tistih, ki jih je na Koroškem nacistično nasilje bolj oškodovalo kot kogar koli na vsem ozemlju Avstrije, Naposled protest ugotavlja, da se na Koroškem še vedno — kakor v na* cistični dobi — različno postopa s ti* stimi, ki niso nemške narodnosti. KAJ TAKEGA SE LAHKO ZGODI LE NA KOROŠKEM Bilčovs, 19. 10. 1946. Poročevalski urad OF poroča: Prejšnji poveljnik žandarmerijske postaje v Bilčovsu Sehdnfelder. ki je v letih 1943—1944 izvajal nasilja nad antifašističnim prebivalstvom, marljivo stikal za borci za svobodo ter za ameriškimi in angleškimi letalci. Vi so se rešili s padalom, in grozil na jevi dvorani ob 15. uri igra Mateja Bora »Rraztrganci«. Gostuje prosv. društvo »Kočna« iz Sveč; v Š k o c i j a n u v Ppdjuni v šol. dvorani ob 15. uri igra »Razvalina življenja«. Igrajo domači prosvetaši. V nedeljo, dne 3. novembra 1946: n a R a d i š a h v društveni dvorani ob 15. uri igra »Tri sestre«. Igrajo domačini. Kako je s slovensko prosveto na Koroški Slovenci so bili morda med najvarnejšimi poslušalci londonskega radia v pretekli vojni. Verjeli so zagotovilom, da bo nacističnemu suženjstvu sledila doba pravice in resnične enakopravnosti za vse zatirane evrop* ske narode. Prav tako so verjeli žago* tovilom, da bo nacistično nasilje pravično kaznovano in vsako bodoče zapostavljanje dotlej zasužnjenih naro-’ dov za vselej onemogočeno. Najhujše razočaranje je doživelo koroško ljudstvo neposredno po kon* čani vojni, ko sc je s koroške sloven* ske zemlje umaknila zavezniška jugoslovanska armada-osvoboditeljica, ki je doprinesla tako težke krvave žrtve v boju za osvoboditev Evrope. Vendar je ostala tedaj še živa vera v pra* vičnost zaveznikov in njihovih armad, zato si pač nihče ni mogel predstav« ljati, da bi preganjano slovensko ljudstvo ne bilo deležno pravičnega zadoščenja za prestane krivice. Prvič je postalo naše ljudstvo pozorno ob povratku izseljencev v av« gustu lanskega leta. Tedaj se je vidno omajala vera v pravičnost odgovornih oblasti. Kajti izseljehci bi bili prej verjeli v svojo smrt kakor pa v to, da jim bodo po zlomu nacizma ovirali povratek na njihovo rodno grudo. In vendar: ko so prišli v domovino, jih ni hotela spoznati in svojo pravico do doma so si morali še enkrat priboriti. Potem pa je razočaranje sledilo razočaranju: edino slovensko reprezen* tativno zgradbo v Celovcu - nekdanjo Mohorjevo hišo, ki jo je sloven* sko ljudstvo zgradilo dobesedno s svojimi /ulji in ki je v vsem času zatiranju in boja koroških Slovencev za njihove pravice nudila streho sloven« skim organizacijam - to pribežališče koroških Slovencev so zasedle zasedbene čete. K starim krivicam so sc za« čele nizati nove. Slovensko koroško ljudstvo jg trdno zaupalo, da se bodo po zlomu nacizma vsaj pogoji za slovensko prosvetno in kulturno delo vidno popravili. Toda tudi v tej veri je bilo prevarano. Negovanje nemške imperialistične mi« selnosti, ki je zlasti na Koroškem pognala globoke korenine, in opora, ki jo ta miselnost uživa pri zasedbenih oblasteh, vnaprej izključujeta vsako izboljšanje prosvetnih razmer., Čeprav položaj za slovensko ljudsko prosveto na Koroškem zaradi na« črtnega zatiranja nikdar ni bil preveč ugoden, si je slovensko ljudstvo s požrtvovalnostjo vendar ustvarilo vsaj nekaj najosnovnejših pogojev za kul« turno uveljavljanje. Vsako prosvetno društvo je imelo svojo knjižnico, na« vadno tudi svoj oder z vsem najnujnejšim, marsikatera med njimi pa so imela tudi svoje prosvetne domove. Nacizem je do kraja uničil vse pri« pomočke prosvetnega dela: predvsem vse slovenske knjige na Koroškem. Ne samo slovenske knjižnice, temveč tudi vse zasebne slovenske knjige so izropali nacistični »kulturonosci«, jih deloma zažgali ali pa porabili za izdelavo papirja. Prav tako so uničili ali pokradli vse odrske pripomočke in iz« ropali slovenske prosvetne domove. Dosedanja kulturna prizadevanja koroških Slovencev so pokazala,-da je s požrtvovalnim in vztrajnim delom — kljub nenaklonjenosti odgovornih oblasti — mogoče premagati veliko te« žav in tudi z najpreprostejšimi sredstvi doseči sorazmerno lepe uspehe. Ob vsej požrtvovalnosti pa ni mogoče premagati pomanjkanja slovenske knjige in slovenske pisane besede sploh. Slovensko ljudstvo na Koroškem je danes bolj kot kdaj koli v zgodovini umetno in nasilno oropano vsakega živega stika z materinskim narodom. Vzeta mu je možnost, da hi doživljalo utrip novega življenja, ki preveva slo« venski narod v mladi ljudski republiki. Koroški Slovenci sicer nagonsko čutimo, da je v teh letih dozorelo ne« kaj velikega, da si je naš narod priboril dostop v nov, boljši svet, čigar vrednost in pomen bomo lahko v pql-ni meri doumeli šele v teku časa. Na drugi strani pa čutimo vso po« razno idejno praznoto, ki nas obdaja v drugi avstrijski republiki, moramo doživljati, kako se z nekakšno otopelo doslednostjo ponavljajo vse stare, obrabljene metode raznarodovanja in ponemčevanja, kako se ob neduhovi« tem sanjarjenju o nekem »avstrijskem poslanstvu« na jugovzhodu Ev« rope obnavlja politika nasilja in načrt« nega zatiranja slovenskega ljudstva. Na šolah isti učitelji, ki so še pred nedavnim zastrupljali nedolžne otro« ke s teorijo o »gosposki rasi« in »nadčloveku«, danes z drugimi, hinavsko prekritimi sredstvi odtujujejo našo mladino narodu. Če je otroka gnalo hrepenenje po materinski besedi v šo« le onstran umetne meje, so ga po povratku domov zaprli in čc sc je učitelj-poštenjak »pregrešil« ter skušal slovenskim otrokom oh vsem pomanj« kanju potrebnih sredstev nuditi vsaj najpreprostejši pouk v materinski besedi, so ga vrgli iz šole ali pa presta« 'vili v nemške kraje. r----rappii | Koroška VM t > >——> «—* . E Drugi koroški tabor na Žopračah leta 1870 Akoravno so se tabori na Sloven« skem žc tako udomačili, da so postali prav potreben in važen faktor v političnem gibanju za boljšo prihodnost borečega se slovenskega naroda, ven« dar moramo reči. da so nas in gotovo vsakega domoljuba posebno razveselili tabori, ki so jih priredili koroški rodoljubi. Kakor že prvikrat v Bistrici se je pokazalo preteklo nedeljo zo« pet na Žopračah blizu Vrbe, da med koroškimi Slovenci veje še dober naroden duh. da ni treba drugega, nego nekoliko mivoda in pogumnih vodite« ljcv in koroški Slovenci bodo krepko na strani svojim kranjskim, štajerskim in primorskim bratom, ki žive v vsaj nekoliko ugodnejših političnih razmerah. Drugi koroški tabor, katerega so koroški domoljubi z vse hvulc vredno energijo sklicali takoj po pr« vem, sc je obnesel tako dobro, da nas ni več strah za koroške Slovence, ako bodo tako napredovali. 18. september je bil spet pomenljiv v'slovenski zgodovini: okoli 10.000 koroških Slovencev ie stopilo navdušeno v kolo k bratom Slavjanom. Pokazali so sijajno, da vse zatiranje, vse nad* loge, ki jih morajo v politični borbi pretrpeti, niso ugasili resnice, »da slo- vensk j c Gorotan«. Prepričali smo se v veliko svojo radost, da Koroška še ni propadla; vzdignili so ponosno glavo tudi koroški Slovenci, od katerih je morebiti že z bridkim občutkom mi« slil marsikateri slovenski domoljub, da so za nas izgubljeni. Da ni tako. je zopet sijajno pokazal drugi koroški tabor. Že dolgo pred določeno uro sc je začelo zbirati ljudstvo na taborišču. To je bilo napravljeno na prav pripravnem mestu tik ceste, ki pelje iz Vrbe v Rožck, na posestvu g. Primo« ža Košata, kateri je prvi podpisal vabilo za tabor in tudi vložil vlogo za dovoljenje. Okoli tretje ure je pripeljal vlak iz Celovcu veliko' število ta« bornikov od velikovške, pliberške in celovške strani z več zastavami. Od vseh strani je vrel narod skupaj z godbo in zastavami, veselo prppcvajc slo« venske pesmi in še pred četrto uro ga jc bilo zbranega okoli odra blizu deset tisoč,' med njimi več ko dve tretjini moških. Prvi jc pozdravil taboreč posestnik Košat ter omenil važnost taborov in predlagal za predsednika g. dr. Zarnika, katerega jc ljudstvo poznalo deloma že od prvega tabora, G. dr. Zar* Koroškem? ===== Preprost človek bi mislil, da bodo odgovorne oblasti smatrale za svojo častno dolžnost, da koroškim Slovencem pomagajo obnoviti njihove dru* štvene knjižnice kakor tudi pri obnovi osrednje slovenske knjižnice v Ce* lovcu. V ta namen bi bil potreben neposreden stik z matičnim narodom, treba bi bilo ustanoviti v Celovcu slo* vensko knjigarno, kjer bi morala biti Slovencem na razpolago vsa slovenska literatura, ki je izšla pred vojno, v borbi in po osvoboditvi. Toda nič takega sc ni zgodilo. Pač pa tudi danes — kakor v času nacizma — med hiš* nimi preiskavami pri slovenskih antifašistih stikajo z.a slovenskimi knjiga* mi in jih jemljejo celo otrokom iz šolskih klopi. i NACIST KtfADE OVCE — OROŽNIŠTVO MOLČI Dne 28. septembra tega- leta je naletel Jože Oraže iz Zgornjega keta v Selah blizu Ljubelja na ovco. ki jc bila ujeta v zanko. Po znaku jc spoznal, da je ovca last Franca Maka, p. d. Žer java v Zgornjem kotu. Ko je bil lastnik o tem obveščen, je šel na stražo, da bi- videl, kdo bo prišel po ovco. Ni trajalo dolgo, in prišel je volk v osebi Lorenza Potiska, po do* 'mače Prhovca z Ljubelja. . Ni toliko zanimivo to, da jc bil Potisk član NSDAP od leta 1940. Bolj zanimivo jc, da prav on in njegov brat vodita v svoji okolici gonjo, ki je na* perjena proti Osvobodilni fronti, proti slovenskim partizanom in napredni Jugoslaviji. Isti elementi, ki se udeležujejo te gonje, so raznesli vest, da so prav gotovo bivši partizani tisti, ki kradejo ovce pri raznih kmetih. Ta dogodek nam dovolj osvetljuje, kakšnih metod’še poslužujejo nekdanji »Parteigenossen Janda ni bil nič kaj pri volji, da bi nam pripovedoval... Vsi smo nekam obmolknili. Vse je bilo tako strahotno jasno. Bili smo tu, obsojeni smo bili na smrt, nekje spodaj, čemur se je pravilo včasih domovina, nekje spodaj. v tej domovini pa so hitlerjevci napravljali iz Maribora Marburg, iz* seljevali so in streljali... Nihče sc ni upal ničesar več povprašati. Slikarjev obraz pred žico se je docela pobesil. ‘Takrat je Dušan skoraj zapovedal: »O Slavki nam povej, Janda!« »O Slavki? Klavori?« je vprašal Janda, pobrisal sneg. ki se je nabiral na žici, in povedal: »Slavko so ustrelili s Šlandrom. Bila je druga v Ma* riboru, ki so jo ustrelili. To se je zgodilo zadnje dni. mislim avgusta, nekaj za tem, ko so odpeljali vas.« »Vidiš!« je rekel slikar in nas po* gledal. »Vedno sem pripovedoval, da so se Nemci opijanili od zmag, da bodo zdivjali. Ali nisem?« Nekdo je povprašal zaradi mučenja. Hotel je zvedeti, če so tudi Slavko mučili. »Ni, da bi začel govoriti,« je pove* dal Janda počasi. »Vse so delali z njo, kar so si izmislili. Vse mesto seje takrat vzdramilo. Govorili so naši. govorili so gestapovci — ali ne toliko o mučenjih kakor o tem, kako je umrla.« Janda se jc razgovoril, oči so se mu zalesketale. (Dalje)