Delavska enotnost
1’. VI. 1976 - ŠT. 24 - L. XXXV. - CENA 3 DIN
slavni urednik: vojko CernelC
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
' ::XX:xX:::::x:xX;: M	;:xx;x:w;x-	OKV	rIRU
Delegatski sistem smo sprejeli kot osnovno pravilo vedenja in ure-janja medsebojnih odnosov. Z malce pesniškim navdihom bi lahko reLli, da ga nosimo kot kapljico vode na dlani... Seveda je ob tem tudi res, da niti približno ni dovolj samo posaditi rožo, če je obenem •''smo pripravljeni nenehno negovati.
V to zvrst (namreč: negovanja) bi lahko brez pretiravanja uvrstili gradivo o izvajanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v Luieljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, o katerem smo slišali izredno pohvalno razpravo na predsedstvu RS ZSS. „Gre za °iJjektivno, nepristransko in do kraja pošteno sodbo," je dejala Ivanka Vrhovčak. „Priznajmo si, največkrat v zvezi z delovanjem dele-E®Iškega sistema poslušamo, kako se delegati pravzaprav ne morejo kvalificirano odločati, ker so zasuti z gorami papirja, ki sicer ne skrivajo poglavitnih podatkov, vendar jih skrivajo v množici podatkov, za katere potem skoraj nihče več nima ne časa ne sposobnosti, ^a bi jih prav sortiral."
Po drugi strani bi lahko tudi rekli, da smo delegatski sistem sprejeli »na široki fronti" z odprtim srcem, vendar smo v njegovem praktičnem, torej vsakodnevnem poteku naleteli na številne ovire.
»Vemo, da je pripravljanje gradiva neprimerno," največkrat slišimo, »vendar ne vemo, kako naj bi napravili boljše." Prav zaradi take prakse je bilo po vsej verjetnosti poročilo, o katerem tokrat govorimo, deležno še večje pozornosti in priznanja. Skratka, je pregledno in jasno, z repom in glavo in jasno opredeljenimi stališči...
»Ni čudno,“-smo slišali, »saj je zrastlo iz najširše delegatske baze in je zato tudi prav, da gre zdaj v pretres in preverjanje v osnovne sindikalne celice."
Tig
Potrebne so korenite spremembe
Razprave o preobrazbi srednjega šolstva v usmer-jcno izobraževanje in razprave o ustanavljanju poseb-nih izobraževalnih skup-n°sti, ki so jih sindikati 0rganizirali v zadnjih treh Mesecih v organizacijah združenega dela, so s spre-3etjem povzetka razprave v stališčih republiškega sveta , S Slovenije, verificiranih na 14- seji 17. junija, tako rekoč zaključene. Javna raz-Prava je bila izredno široka, ustvarjalna, marsikje je segla j/se do delovnih enot. De-tavci, ki so v njej sodelovali, ^ bili enako kritični do Nabosti sedanjega izobraževalnega sistema in do Pomanjkljivosti v zasnovah uovega kot tudi do slabosti v lastnih delovnih organiza-uljah, zaradi katerih tudi marsikje niso uspeli svojih kadrovskih problemov mtreje razreševati. Terjali so korenite spremembe.
Srez skromnosti lahko fečemo, da so doslej sindi-kuti s to javno razpravo opravili zelo koristno delo, da so ga opravili dobro in da brez zadreg lahko tudi reČerno — tokrat je res spregovorila sindikalna delegatska baza.
Nekaj ugotovitev je še Prav posebno pomembnih.
■favn;
rala
ocene
a razprava je demanti-pogostne pavšalne
cene, da se delavci za prob-eme izobraževanja ne zanimajo. Velika zavzetost v razpravi govori prav o nasprot-
nem _ vedno širša je fronta delavcev, ki se zavedajo, kako velikega pomena za delovni proces so ustrezno izobraženi kadri. Ta razprava je tudi demantirala napovedi, češ da bo razprava zbledela, saj imamo ta čas več drugih razprav, o srednjeročnem načrtovanju, o zakonu o združenem delu. Prav sočasnost in povezanost razprave o izobraževanju, srednjeročnem načrtovanju in vsebini zakona o združenem delu pa je dala razpravam o usmerjenem izobraževanju šele prave razvojne družbene razsežnosti.
Spoznanje, da delamo šele prve koreke k tej najpomembnejši šolski reformi po drugi svetovni vojni in da gre za dolgotrajen proces, je tisto, zaradi katerega so tudi zadnjem plemumu republiškega sveta zelo jasno poudarili: prvi javni razpravi mora slediti še močenjša in še širša družbenopolitična akcija, ki je potrebna zavoljo nadaljnjih korakov v uresničevanju reforme. Tak korak pomeni ustreznejše organiziranje vsega združenega dela v posebnih izobraževalnih skupnostih, tak korak pomeni priti pred delavce s celotno materialno bilanco, ki jo bo terjalo uresničevanje usmerjenega izobraževanja. In še marsikaj drugega bo potrebno storiti, da bomo reformo lahko začeli uresničevati!	S-G.
Smo sredi zelo živahne javne razprave o tem, kako naj bi vsebino osnutka zakona o združenem delu kar najbolj učinkovito uveljavili v naši samoupravni praksi. Gre za bitko z vsem starim in preživelim v naši dozdajšnji samoupravni dejavnosti, za takšne odnose med
ljudmi, ki jih terja »mala ustava".
Tudi v kranjski Savi so v minulem tednu organizirali prve javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v sindikalnih skupinah.	Foto:A.Agnič
S SEJE PREDSEDSTVA RS ZSS
Predsedstvo RS Zveze sindikatov Slovenije se je v sredo sestalo na 33. razširjeni seji, ki jo je vodila generalna sekretarka Ivanka Vrhovčak. Na dnevnem redu je bilo nekaj razprav, ki prihajajo še posebej do veljave, če jili smiselno povežemo z dogajanjem okoli osnutka zakona o združenem delu. V mislih imamo predvsem razpravo o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in poročilo o učinkovitosti delovanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
Predsedstvo je sprejelo tudi izhodišča za družbeno akcijo pri oblikovanju samoupravnih interesnih skupnosti za oddih.
Vsekakor bi kazalo opozoriti na mnenje, ki je dobilo polno podporo, da so se delegatski odnosi pri nas razcveteli v polni sili in tega dejstva ne morejo oporekati niti najstrožji kritiki. Politični delavec, ki hoče
biti trdno zasidran v realnosti, pa mora predvsem razmišljati o tistih silnicah nekega gibanja, ki bi jih kazalo — v našem primeru »moralo11 — izboljšati, da se ne bi znašlo v zastoju. Kar zadeva delegatske odnose, bi v zvezi s tem na vsak način morali razmisliti o poostreni izbiri »pravih ljudi“, ki ne bi imeli venomer na ustih izgovora, da »nimajo časa“, še bolj od tega pa se zdi pomembno, kako nam bo uspelo razrešiti pota in načine informiranja (gre za celoviti pretok informacij »za bazo", ki jo predstavljajo). Saj vemo, da niti približno ne gre samo za informacijo v golem pomenu besede, temveč predvsem za tisto njeno sestavino, ki jo največkrat povezujemo s trditvijo: »Kdor ve za pravi podatek — ima oblast!"
Informiranost torej ni samo »sporočanje dejstev", temveč ga pojmujemo kot uporabno orožje v rokah delavcev. Zato, da bodo lahko resnični samoupravljavci...
I.T.
OB ZAKLJUČKU REDAKCIJE: SEJA RS ZSS
Šolstvo in samozaščita
LJUBLJANA, 17. junija - V mali sejni dvorani Skupščine SRS se je dopoldne na plenarnem zasedanju sestal republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Člani sveta so najprej verificirali stališča do reforme srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje, kot so se izoblikovala med javno razpravo. Pri tem so obravnavali tudi prvo delovno gradivo o ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti. V nadaljevanju seje pa je RS ZSS obravnaval še dosedanje delo in naloge sindikata^ na področju družbene samozaščite.
Zaradi zaključka redakcije tokrat na 4. in 5. strani povzemamo le najvažnejše misli iz uvodnih referatov, ki sta ju imela sekretarka RS ZSS za izobraževanje znanost in kulturo Tilka Blaha in sekretar RS ZSS za SLO in družbeno samozaščito Julij Planinc.
M.G.
V organizaciji ZSJ, ZSS, občinskega sveta ZSS Kranj in Raziskovalnega centra za samoupravljanje pri RS ZSS se je v Kranju v torek začel desetdnevni seminar za sindikalne funkcionarje iz dežel vzhodne Afrike. Seminarju prisostvujejo predstavniki sindikalnih gibanj Tanganjike, Zambije, l^ande, Etiopije, Kenije,Gane,Nigerije in južnoafriškega kongresa sindikatov SACTU. Goste iz afriških dežel, ki se bodo pri nas seznanili z jugoslovanskim samoupravnim socialističnim sistemom in obiskali več delovnih organizacij, je ob začetku seminarja nagovorila generalna sekretarka RS ZSS IVANKA VRHOVČAK. V svoji pozdravni besedi je poudarila, da so se med naprednimi afriškimi sindikati in ZSJ že spletle vezi, ki jih prepleta naša polna solidarnost z neposrednimi interesi in zahtevami delavskega razreda za uresničitev demokratičnih in sindikalnih svoboščin ter za krepitev politične in ekonomske neodvisnosti vseh dežel in narodov. V Jugoslaviji poznamo boj sindikalnih organizacij na črni celini in
vemo, da se delavsko gibanje in proces oblikovanja delavskega razreda razvijata hkrati z bojem za neodvisnost, samostojnost in premagovanje velike zaostalosti, ki jo je zapustil kolonializem. Za takšen boj sindikatov izraža delavski razred Jugoslavije velike simpatije in podporo. Za tople pozdravne besede se je v imenu udeležencev seminarja, o katerem bomo še poročali, zahvalil sekretar za mednarodne zveze Afriškega kongresa Zimbabve AARON NDLOVU (tretji z leve).
Foto:
FRANCE PERDAN
_________________________J
NI PREDAHA NA FRONTI SAMOUPRAVLJANJA
STRAN 3
DELAŠ, DELAŠ, PLAČE PA NI
STRAN 8
HHHHMHHHHaGMnBnaMMgBSEaHBSfiM
Maj smo storili...
CONKRETNO DELO
Že kar nekaj časa čutimo, da je treba tudi v naše delovanje vnesti tak način dela, ki bo - tako pravimo - konkreten. V minulem obdobju smo na tem področju nedvomno naredili nov korak. Morda pa je še bolj pomembno to, da smo stalno gojili potrebo po resničnem spreminjanju stvari, po konkretnem delu! Iskali smo, to lahko trdimo, ob vsakem sklepu tudi način, kako bi s svojim delom prodrli do delavcev.
V teh prizadevanjih smo v zadnjih mesecih kvalitetno napredovali. Kar je prej pomenilo našo željo in veliko poskusov, zdaj dobiva svoj pravi obraz. Nova zakonodaja, posebno še zakona o združenem delu in družbenem planiranju, mm daje sistemsko osnovo. Sklepi političnih organov, še zlasti ZKJ in ZKS pa so odstranili zadnje nejasnosti in tako ustvarili pogoje za učinkovito uresničevanje novih mlog.
Tudi mše mloge m področju gospodarske stabilizacije mm opredeljujejo mčin dela. Enostavno povedano, samo konkretno delo je tisto, ki daje rezultate. Če je rezultat večji dohodek TOZD, v katerem se morajo odražati mpovedani interesi delavca, organiziranega v TOZD in družbeni interesi, je tudi merilo uspešnosti mšega dela tak dohodek.
Prav to pa je neposredni vzvod, ki ne dopušča, da bi mše delo, mše akcije hodili mimo delavcev, organiziranih v TOZD. Naše delo pri pripravljanju in sprejemanju srednjeročnih planskih dokumentov pa še zlasti terja in daje možnosti za konkretnost in učinkovitost akcij. Planiranje v TOZD ne more iti mimo delavcev in tako delavci sami dajejo planom tudi več samoupravne vsebine. Vedno dosledneje terjajo delavci, da v planih vidijo sebe. Vedno močnejši vpliv delavcev v družbenem planiranju pa tudi povzroča, da se delavci bolj zavedajo, kje so in katera so tista področja, tiste točke družbene reprodukcije, kjer je njihova vloga odločilm.
Take naloge pa tudi opredeljujejo organizacijske oblike mšega delovanja. Vse, karkoli se dogaja, od posveta dalje, je uspešno le takrat, kadar neposredno ali posredno služi delavcem v združenem delu pri ustvarjanju večje družbene produktivnosti dela in usmerjanju resnično samoupravnega družbenega razvoja, v katerem mora vsak mš delavec videti tudi svojo perspektivo.
Na podlagi tega pa lahko tudi iz prakse črtamo nekatere (dosedanje) elemente za ocenjevanje mšega dela, tako m primer:
-	sestanek je uspel, problemi so ostali;
-	DOS že dalj časa uspešno delujejo, vendar je gospodarski položaj v TOZD še vedno slab;
-	že nekaj let terjamo od poslovodnih organov rešitve, še vedno ni nič.
Tako začrtano mše delo in mloge terjajo, da odločno prelomimo s še vedno razširjenim pojmovanjem o neodvisnosti strokovnega in političnega dela. Nekateri mmreč menijo, da jim za njihovo politično delo, ker je pač „poli-tično“, ni treba mtanko poznati ekonomskih, socialnih in drugih razmer m področju, na katerem sicer delajo. Z druge strani pa smo še priče poskusom, da bi ločeno vodili politično in strokovno akcijo, mmesto da bi točno določenemu cilju podredili nujno potrebm političm in strokovm dela, ki se lahko le dopolnjujejo, ne bi pa smela teči vsak po svoji
kolemiCL	JANEZ TRŠAN
PREDSEDSTVO RS ZSS 0 UČINKOVITOSTI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV 0 RAZPOREJANJU DOHODKA IN DELITVI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
Razvrednoteni podpisi
Letos konec »razumevanja« za kršitelje!
Komisija SR Slovenije za družbeno dogovarjanje na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov je ' pripravila poročilo o učinkovitosti delovanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v minulem letu. Malce razvlečeni, „uspavalni“ naslov nas seveda nikakor ne zavede v dremavico, ker zelo natančno vemo, za kaj gre.
Poročilo vsekakor zahteva temeljitejšo analizo in ovrednotenje, in še bolj nekatere njegove ugotovitve - vendar se tokrat ne bi steg-
nili dlje, kakor nam dopušča odeja. ..
Radi bi opozorili le na sorazmerno skop del poročila, ki govori o tem, kako so se podpisniki držali določb sporazuma, ki so ga podpisali. Morda smo se za „klicaj“ odločili predvsem zato, ker niti približno ni v ospredju samo vprašanje, kaj pomeni ali ne pomeni podpis v naši družbi, temveč moramo vprašati sami sebe, ali smo pripravljeni poklicati kršilce na odgovornost. Za blatenje osnovnih moralnih norm in družbenopolitičnih vrednot.
Naj „prepišemo“ iz poročila:
„Z razporejenimi sredstvi je pre-
10 RO SINDIKATA DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE 0 BENEFICIRANJU DELOVNIH MEST
Po proizvodnem
načelu
Na zadnji seji je izvršni odbor RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije obravnaval kot najpomembnejšo točko dnevnega reda predlog za beneficiranje nekaterih delovnih mest v usnjarski industriji. Sprejel je stališče, daje treba to vprašanje obravnavati po tako imenovanem proizvodnem načelu. Tako bi vsi delavci, ki delajo v enako težkih delovnih razmerah, dobili pravico do skrajšane pokojninske dobe, ne pa, da bi to pravico dodelili delavcem na posameznih delovnih mestih. Za druga težka delovna mesta se je 10 zavzel, da bi jih TOZD v vsej državi ovrednotile enotno. Da bi to dosegli, naj bi TOZD sklenile samoupravni sporazum. Izvršni odbor tudi predlaga, naj bi stroške za izdelavo elaborata o beneficiranih delovnih mestih pokrili Poslovno združenje usnjarske industrije Jugoslavije, zvezni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva ter TOZD te dejavnosti. Da pa stroški ne bi
bili previsoki, naj bi uporabili že vsa zbrana dognanja, v raziskave pa naj bi vključili tudi čimveč strokovnjakov iz TOZD.	R. g.
seglo dogovorjena sredstva za osebne dohodke po veljavnem sporazumu v letu 1973 17 % vseh udeležencev gospodarskih dejavnosti (311 organizacij), v letu 1974 18 % vseh (319) in lani 11% (305). Na področju družbenih dejavnosti se v omenjenih letih odstotek kršilcev giblje okoli 2,5 %.“
Vprašanje je torej, kaj se zgodi s tistim, ki prekrši sporazum, ki ga je sam sprejel (tudi) s svojim pod-pisom. Ali smo prišli kaj dlje od preprostega statističnega ugotavljanja? Več ali manj ne!
In prav ob tej ugotovitvi - le zakaj bi jo skrivali in si metali pesek v oči! se je na zadnji seji predsedstva RS ZSS izoblikoval sklep, da je treba letos odločno presekati z razumevanjem" kršilcev sporazumov. Saj navsezadnje taka ..tolerantna praksa", ki se zanaša zgolj na pričakovanje pozitivnih učinkov »prijateljskega prepričevanja", navsezadnje privede le do dejanskega razvrednotenja duha in črke samoupravnega sporazuma. In tisti, ki se vedejo pošteno, se počasi začnejo zmerjati z bedaki...
Morda bo kdo dejal: „V redu, vendar je bilo vse to lani...“ Saj prav zato: letošnji prvi meseci že kažejo, daje skokovitoharastlo število tistih, ki so ..pozabili" na sporazume. Že vedo, zakaj . . .
.	'	-	Tig
SEJA 10 RO SINDIKATA DELAVCEV ENERGETIKE IN RUDARSTVA_______________
Pomembni »obrobni problemi«
USTANAVLJANJE KLUBOV SAMOUPRAVLJAVCEV NA SLOVENSKI OBALI
Brez odločnejše akcije
ne bo šlo...
Doslej so bile angažirane predvsem osnovne sindikalne organizacije, zato je zdaj potrebna učinkovitejša aktivnost vseh družbenopolitičnih dejavnikov
V vseh treh obalnih občinah že več kot šest mesecev potekajo organizacijske in vsebinske priprave na ustanovitev klubov samoupravljavcev kot posebnih skupnosti delavcev za medsebojno izmenjavo izkušenj iz samoupravne prakse ter za bolj načrtno ter organizirano družbeno izobraževanje samoupravljavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih.
Delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih razpravljajo o predlogu samoupravnega sporazuma ter o okvirnem programu usposabljanja, ki ga je pripravila obalna delavska univerza.
Člani iniciativnih odborov, ki delujejo pri občinskih sindikalnih svetih, so na zadnjih posvetovanjih s predsedniki sindikalnih konferenc in osnovnih organizacij sindikata ocenili problematiko in pristop k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi klubov samoupravljavcev. Kritično so ugotovili, da razmere še zdaleč niso zadovoljive, saj samoupravnih sporazumov še ni podpisala večina temeljnih organizacij in drugih delovnih skupnosti. Ib tudi opozarja, da so družbenopolitične organizacije v delovnih skupnostih še vedno premalo učinkovite in še ne delujejo dovolj učinkovito. V akciji so bile v glavnem angažirane le osnovne sindikalne organizacije, ki
so prevzele največji del bremen, premalo pa je bilo v teh prizadevanjih čutiti osnovne organizacije ZK, organe samoupravljanja in tudi poslovodne organe.
Po zadnjih podatkih iniciativnih odborov so v piranski občini zbrali doslej le 13 pristopnih izjav, še te so večinoma iz manjših kolektivov. Odbor v občini Koper razpolaga z več kot s 40 izjavami temeljnih organizacij in s štirimi izjavami krajevnih skupnosti ter s tremi izjavami samoupravnih interesnih skupnosti. K ustanovitvi kluba samoupravljavcev je v Kopru pred kratkim pristopila tudi občinska skupščina. V izolski občini pa je k samoupravnemu sporazumu pristopilo kakih deset delovnih organizacij.
Prav zaradi prepočasnega uresničevanja te pomembne družbene akcije, saj gre dejansko za uresničevanje enega od sklepov zadnjega kongresa slovenskih sindikatov, je kraško-obalni svet ZSS priporočil vsem družbenopolitičnim dejavnikom, še zlasti pa sindikalnim organizacijam, da je potrebno akcijo odločno nadaljevati in jo zaključiti v tem in prihodnjem mesecu. Delegati sveta so menili, da mora celotna družbenopolitična aktivnost temeljiti na sodelovanju vseh političnih, samoupravnih in poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. Pogoj za uspešen
zaključek te dejavnosti pa je po mnenju članov sveta tudi v temeljitem in pravočasnem seznanjanju delavcev o nalogah in ciljih klubov samoupravi) avcev.
MILOŠ SVANJAK
Gospodarski položaj slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva je znan: zavoljo stroškov proizvodnje in izkopa, ki presegajo odobrene cene električne energije in premoga, v obeh dejavnostih ustvarjajo izgubo. Lani so sicer premogovniki nekako ..zvozili", v letošnjem letu pa že v prvih mesecih izgube preraščajo tudi najbolj črnoglede napovedi. Odgovor na vprašanje, kako pomagati obema dejavnostma, je tudi znan in glede tega izvršni svet RO sindikata delavcev energetike in premogovništva ni mogel povedati nič novega, ko je na zadnji seji obravnaval gospodarsko problematiko v minulem letu in v letošnjih prvih štirih mesecih. Je pa ob tem opozoril na nekatere »obrobne pojave", ki pa so za normalno gospodarjenje in poslovanje omenjenih dejavnosti še kako pomembni.
Delo sindikata bo treba usmeriti predvsem v naslednje naloge: produktivnost dela v elektrogospodarstvu in premogovništvu v minulem obdobju ni bila najboljša in bo treba temu problemu posvetiti v prihodnje več pozornosti. Prav tako je zaposlovanje v rudnikih in energetiki preseglo okvire, predvidene v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju Slovenije za letošne leto, čeprav je to možno opravičiti z velikimi potrebami po premogu. Zanimivo je, da rudarji v poprečju ne delajo 42 ur na teden, pač pa 48 ur. Prekomerno delo in slabe delovne razmere močno vplivajo tudi na zdravje ru-
darjev. V rudnikih je v kopih zaposlenih veliko invalidov, ki nimajo nikakršne možnosti dobiti zaposlitev na drugem delovnem mestu ah v drugem podjetju. To seveda tudi vpliva na raven produktivnosti dela. Posebna analiza je pokazala, da rudarji niso nič bolje plačani kot drugi delavci: sindikat naj bi se močneje zavzemal za pravilnejše ovrednotenje rudarskega dela.
V nadaljevanju seje je IO verificiral samoupravna sporazuma o urejanju medsebojnih odnosov na področju razvoja proizvodnje in porabe premoga do leta 1980 oziroma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu energetike za enako obdobje. Ker zakon o financiranju izgradnje elektroenergetskih objektov preneha veljati 1. julija letos, se je izvršilni odbor zavzel za pospešeno ter v sindikatih in krajevnih skupnostih usklajeno akcijo, da bi ta sporazum do predvidenega roka tudi podpisali.
Izvršni odbor je obravnaval tudi aktivnost RO v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Pri tem je sklenil zadolžiti RO sindikata delavcev kemije ter energetike in premogovništva, da skupaj s predstavniki samoupravnih interesnih skupno ' za nafto in plin ter elek-trogo' odarstva obravnavajo problematiko zakona o združenem delu ter možnosti za novo samoupravno organiziranost energetike.
R.B.
SINDIKAT DELAVCEV UPRAVE, PRAVOSODJA IN DRUŽBENO-POLITIČNIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE
Nujno izobraževanje ob delu
Posvet s predstavniki osnovnih organizacij sindikata v Ljubljani o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje je opozoril na dopolnilno izobraževanje
Udeleženci posveta so podprli koncept reforme šolstva, saj vidijo v njem novo možnost za razreševanje svojega najbolj žgočega problema:	izboljšanje
izobrazbene strukture svojih delavcev.
Velike pa so tudi potrebe po dopolnilnem izobraževanju po zaključeni formalni izobrazbi, kajti za delavce v upravi in pra-
vosodju je še kako pomembno, da se sproti seznanjajo s številnimi družbenimi spremembami. Zato je treba pri preobrazbi šolstva posvetiti vso pozornost izobraževanju ob delu, verificirati programe tega izobraževanja in tovrstno izobraževanje upoštevati tudi pri sistemizaciji delovnih mest. Pri strokovnih izpitih za delavce v pravosodju in upravi je treba kandidate spraševati
tisto, kar bodo pri svojem delu potrebovali, ne pa da morajo le-ti še enkrat obnavljati bolj ali manj vso snov, ki so jo absolvi-rali v šoli. Za izboljšanje kadrovske strukture na teh področjih dejavnosti je potrebno intenzivirati delo s pripravniki, ne pa podaljševati pripravniške dobe.
STANKA RITONJA
IZ REPUBLIS- , KIH ODBOROV
SINDIKAT	DELAVCEV
TEKSTILNE IN USNJARSKA INDUSTRIJE	SLOVENIJE-
Komisija za samoupravno spor8, zumevanje o dohodku in njegoV1 delitvi je na zadnji seji ocenj® vala delovanje samoupravnih sporazumov posameznih deiaV nosti v panogi v nimulem letu-
SINDIKAT DELAVCEV ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE: Komisija za samoupraV' Ijanje je izoblikovala dokonč program razprave za okroglo mizo v Celju, kjer bodo spreg0' vorili o konstituiranju TOZD ih oblikovanju delegatskih razmeri) v občinskih SIS zdravstva.
SINDIKAT DELAVCEV STANOVANJSKE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI SLOVENIJE: Na skupni seji komisije W samoupravljenje in komisij® podpisnic so analizirali delovanj® samoupravnega sporazuma o raz; porejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v komunalnem gospodarstvu za leto 1975. Podpisniki sporazum3 se bodo o teh vprašanjih podroh; neje pogovorih na sestanku, 1° bo 30. junija v Ljubljani.
SINDIKAT DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Komisija za inovacije je 1 nekaterimi pripombami podpri8 vsebino predvidenega družbenega dogovora o inovacijah, nato pa sprejela svoj program delovanja za letos. Pomembno mesto v njem predstavlja aktivnost v pripravah na sejo skupščine SR Slovenije, ki bo obravnavala problematiko inovacij. RO pa je v sodelovanju s tovarniško konferenco sindikata v SOZD Gorenje Velenje in občinskim svetom ZSS Velenje pripravil razgovor o akciji za sprejem dopolnitev k samoupravnemu sporazumu 0 ustanovitvi SZD Gorenje Velenje.
SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: V tovarni SWATTY v
Mariboru je RO organiziral javno razpravo o problematiki zdravstvenega varstva v SOZD Kerna. V Ljubljani pa je bil prvi izmed treh posvetov o delovanju ih uveljavljanju samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke kemijske in sorodnih panog Slovenije.
SINDIKAT DELAVCEV ENERGETIKE IN PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE: Komisija za usklajevanje delovnih mest v rudnikih, na katerih se šteje delovna doba s povečanjem, se na zadnji seji ni mogla izreči o stopnji povečanja delovne dobe na delovnih mestih ključavničarjev, elektrikarjev in drugih obrtnih delavcev, zaposlenih pri delih v jami. Le-ti pričakujejo, da se jim bo, podobno kot rudarjem, vsakih dvanajst mesecev dela štelo za 16 mesecev pokojninske dobe. Odločitev bo komisija sprejela, ko se bo sestal odbor podpisnikov sporazuma o beneficiranju delovne dobe in ko bo posebna komisu8 ugotovila, če je ob spremenjenem tehnolo Štern procesu v premogovnikih še potrebno beneficiranje navedenih delovnih mest in če je, za kakšno stopit)0 naj bi se odločih.
SINDIKAT DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE: IO je obravnaval priprave na plenarno sejo republiškega odbora, ki bo posvečena problemom rekreacije in standarda delavcev v prometu in zvezah.
SINDIKAT GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE: 10 J® podprl akcijo za sprejem družb® nega dogovora o ukrepih ® racionalizacijo stanovanjsko gradnje v SR Sloveniji. Poudari) pa je, da bi morah dogov°r dopolniti s konkretnejšimi določili, kot pa jih vsebuje osnut® tega dokumenta, zlasti s sankoi jami. Praksa namreč opozarja na primere, ko povo povzročitelji’ ki jih ne bi smeh iskati le m® gradbeniki, ne odgovarjajo za neracionalen potek gradnjf’ zviševanje cen in zanemarjanj sprejetih dogovorov in spora*11"
NI PREDAHA NA FRONTI SAMOUPRAVLJANJA
‘Van Kukovec, sekretar RS ZSS za samoupravljanje, je vodja sekretariata za izvajanje javne razprave o osnutku zakona o združe-rn delu pri slovenskem sindikalnem vodstvu. Je duša in motor ogibanja", kajti stalno načrtuje posamezne akcije, jih koordi-lra z drugimi, spodbuja tiste, ki so v zaoostanku, analizira rezul-ate> poroča o njih...
Ko sem stopil v njegovo sobo, je ravnokar končal razgovor z '°D lrtl od 50.000 slovenskih aktivistov, ki skrbe za potek javne raz-Prave. Kmalu je sledil nov klic. Vesel sem bil, ker se je delavnik Prevesil že čez tretjo popoldne. Upal sem, da se bova le lahko v
miru
Pogovorila
Ivan Kukovec je imel na 'svoji delovni mizi poročila o poteku f®!!6 razprave v občinah in delovnih organizacijah, vprašanja, ki Pohajajo s terena, predloge, skratka goro gradiva, ki je povezano z 1 no razpravo o „mali ustavi". Nekaj temeljnih samoupravnih tov iz naših delovnih organizacij ima temeljito ..opremljenih" z rtami pod teksti, klicaji, vprašaji in ob robu si zapisuje svoje pri-^be. Takšen je njegov stil dela, kajti le temeljito pripravljen , bo pride tja, kjer samoupravnih odnosov nimajo urejenih tako, * ie treba, kjer akcija ne teče po dogovoru, tja, kjer se nekateri Pirajo sedanji družbeni preobrazbi ali pa še niso spoznali, kaj določila o osnutku zakona za nadaljnji razvoj našega
Soupravljanja,
IZREDEN POMEN JAVNE RAZPRAVE
E>E: o pomenu sedanje javne 7n^m>e ° osnutku zakona o toženem delu je bilo že pre-Sj Povedanega in tudi zapisa-j	^ čem je po vašem miši je-
]u ta izreden pomen in kaj jo čl °d dosedanjih?
ani uMiuieK zaKc lo obsežen za: , eitt> ki ureja ružbenoekonoms
Ttooupravnih od jtoižbi na načelih n * Precej časa : "etnega dela skup Sveč izkušenj dosedanji Praksi, kakor tud n°upravne teoreti
t„,ITI uPravičeno lahko za ”male ustave11 trdimo, „ samoup ravne prakse
"SrtCr1"8"ra
Izreden pomen pa ima javna razprava tudi zato, ker smo se odločili, da v njej ne bomo le spoznavali osnutka zakona, njegovih poglavij in določil, temveč da bomo na osnovi dosedanjih družbenoekonomskih in samoupravnih razmer v vseh temeljnih samoupravnih okoljih in na drugih ravneh samoupravne organiziranosti soočali to prakso z določili zakona in ustave in takoj spreminjali sedanje samoupravne rešitve. Gre torej za spoznavanje določil osnutka in za spreminjanje sedanjih razmer v njegovem duhu in, če hočete, tudi črki.
DE: Torej smo v eni odločilnih političnih akcij?
I. KUKOVEC: Tako je. Vse družbenopolitične organizacije
so se z vso resnostjo in na osnovi enotne organiziranosti lotile javne razprave. Ta enoten pristop velja za osnovne in občinske organizacije kakor tudi za raven republike. Na sejah sekretariata za spremljanje in izvajanje javne razprave pri RS ZSS tedensko analiziramo rezultate in lahko ugotovim, da so se v veliki večini temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih odločili za vsebinski pristop v javni razpravi.
K temu moram dodati, da se je usposobilo za to akcijo 50.000 družbenopolitičnih delavcev, vodij samoupravnih organov, delegacij... Morda je to le zunanji izraz širine in globine akcije, pravi pa je nedvomno v tem, da so že v večini temeljnih samoupravnih okolij izdelali politične ocene dosedanjih razmer in jih sedaj delavci v javni razpravi potrjujejo in so-
očajo z določili zakona o združenem delu. Sedanja analiza samoupravnih razmer in preskus novih zakonskih rešitev morata dati dva rezultata: temeljito poznavanje besedila in duha novega zakona ter takojšen dogovor povsod o tem, kako in kdaj bodo nove zakonske rešitve uveljavili v svoji samoupravni zakonodaji in praksi. Če ponekod ne dosežejo teh dveh rezultatov, bodo morali narediti popravni izpit. Toda ne samo ti, temveč tudi tisti, ki v sedanji akciji ločujejo zakonska določila in razpravo o njih od sedanjih razprav o planiranju, stabilizacijskih hotenj, novih upni-ško-dolžniških razmerij in drugega.
BREZ POLOVIČNIH REŠITEV
DE: Z osnutkom zakona konkretiziramo ustavna določila in tudi urejamo vsa razmerja v združenem delu in v družbi. Nedvomno so tudi odpori takšni usmeritvi, kot jo nakazuje zakon.
I. KUKOVEC: Ugotavljamo, da marsikje še niso povsem in v celovitosti dojeli dosedanjih prizadevanj v družbeni preobrazbi. Zato so se tudi površno lotili uveljavljanja novih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Tudi v sedanji akciji, čeprav je njen pomen zelo jasen, želijo ohraniti stare odnose in svoje privilegije. Moram pa povedati, da tudi v takih okoljih delavci vse manj pristajajo na polovične rešitve in zahtevajo v javni razpravi v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih organizacijah resnične dohodkovne odnose, temeljito in tako samoupravno organiziranost, da bodo resnično odločali o pogojih in rezultatih svojega dela in življenja. Ko smo načrtovali pripravljalno fazo za javno razpravo, smo se zelo dobro zavedali, da se bomo srečevali s takimi odpori.
Moram pa reči, da že ves čas od sprejema ustave ugotavljamo, da delavci nikjer niso bili in niso proti poglabljanju samoupravljanja, temveč so proti tisti, ki žele ohraniti v svojin rokah tehnokratsko ali pa birokratsko žezlo.
V nekaterih delovnih organizacijah so se tudi prepozno lo-
tili javne razprave, čeprav smo se dogovorili o rokih, vsebinskih pripravah in o celotni aktivnosti. Ne spoštujej o dogovorov. Tudi v nekaterih obči-
nah ugotavljamo take razmere. Zanimivo pa je, da se to dogaja tam, kjer so že doslej imeli besedo svojeglavi posamezniki. Želeli so vsako akcijo opraviti po svpje ali pa jo celo zavreti. Sedanja javna razprava je najboljša priložnost, da jim to zelo jasno povemo, kajti globoko sem prepričan, da bodo v tej družbeni akciji naposled delavci spoznali, kdo so ti njihovi ,,pri jatelji“, kot se nosilci takšnih teženj zelo radi imenujejo, in kakšne namere imajo.
KDO RESNIČNO ZAMUJA V JAVNI RAZPRAVI
DE: Kljub vsemu slišimo očitek, da smo se predolgo mudili v pripravah in da imajo delavci za razpravo v temeljnih samoupravnih skupnostih premalo časa.
I. KUKOVEC: Tudi prva faza je bila del javne razprave, saj se nismo ubadali le z organizacijskimi vprašanji, temveč smo pripravljali ocene samoupravnih razmer in že tudi v tej fazi dobili precej vprašanj, predlogov ipd. Z junijem pa se je začela javna razprava v večini temeljnih organizacij. O osnutku zakona o združenem delu raz pravljajo torej delavci in bodo o njem govorili ves mesec.
slavljajo tudi od proračunskega načina financiranja skupnih služb, kajti bistva svobodne menjave dela na osnovi rezultatov dela delavcev v skupnih službah, povezanih z učinki v materialni proizvodnji, očitno -niso povsem dojeli. Slednje velja skoraj za vse sestavljene organizacije združenega dela.
Problemi pa so tudi tam, kjer „branijo“ velike temeljne organizacije z motivacijo, češ da bi ustanovitev več manjših pomenila drobitev podjetja. Če že govorim o samoupravni organiziranosti, naj povem, da so ponekod sicer pravilno konstituirali
VLOGA SINDIKATA SE KREPI - BOGATIJO SE IZKUŠNJE
DE: „Boj" se torej sedaj bije v temeljnih samoupravnih okoljih. Osnovne organizacije zveze sindikatov so nosilci javne razprave, kaj bi lahko rekli o tej akciji?
I. KUKOVEC: Da. V tem boju delavci spoznavajo, kdo je za samoupravne odnose in kdo se samoupravljanju upira. Že iz dosedanjih odgovorov pa lahko razberemo, da v tistih delovnih organizacijah, kjer politične sile dobro opravljajo svoje naloge, dobiva javna razprava pravo širino, kajti družbenopolitične organizacije opravljajo tudi idejnopolitično diferenciacijo med zaposlenimi, saj s prstom kažejo na tiste, ki se sedanji družbeni preobrazbi upirajo.
V sindikatih s tem krepimo vlogo naše organizacije kot razredne organizacije delavcev, se krepimo in nabiramo izkušnje za opravljanje funkcije, kije tej organizaciji določena v osnutku zakona o združenem delu. Opazimo lahko tudi slabosti: nekatere osnovne organizacije niso dovolj usposobljene in zahtevajo pomoč občinskih in republiških organov; v nekaterih občinah se sicer pritožujejo, da v ne-
Izkušnje kažejo, da imajo ponekod resnično premalo časa, vendar prevsem v tistih delovnih organizacijah, kjer so se predolgo obirali z organizacijskimi pripravami ter se niso držali sprejetih dogovorov. Tudi tistim zmanjkuje sape, ki so mislili, da bodo svojo nalogo opravili le z načelnimi razpravami o osnutku zakona o združenem delu. Pozabili so na ocene in soočanje sedanjih razmer z določili ,,male ustave". Toda tam, kjer so se narobe lotili dela, že delajo popravni izpit, kajti politične sile so takoj spoznale cilje nosilcev takšnih teženj.
NEKAJ VPRAŠANJ JE V OSPREDJU
DE: Katerim vprašanjem posvečajo delavci v javni razpravi največ pozornosti?
I. KUKOVEC: Rekel bi, da je skorajda povsod v ospredju boj za dejansko ustavno vsebino družbenoekonomskih odnosov.
To je boj za dohodkovne odnose med temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji. Zasledili smo, da se marsikje težko „poslavljajo‘‘ od tržnih cen, ki so jih do sedaj vgrajevali v odnose med temeljnimi organizacijami, in to z vsemi znanimi pomanjkljivostmi neobvladanih tržnih zakonov. Težko se po-
temeljne organizacije, toda te se vedejo kot podjetje v podjetju, kot kolektivni lastniki sredstev.
Srečujemo se tudi s problemi pri razčiščevanju odnosov v nekaterih delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah, ki so v resnici „zlepljenke ‘ brez razpoznavnih znakov, ki jih osnutek zakona navaja. V takih primerih je seveda povsem normalno vprašanje, kako naj se na osnovi teh znakov organizirajo v kakovostne sestavljene organizacije, ki bodo lahko svojo družbeno nalogo resno opravljale.
Prepričan sem, da bodo delavci, seveda ob pomoči strokovnih in političnih delavcev, tudi od zunaj našli v javni razpravi odgovore tudi na takšna vprašanja.
Med vsebinskimi vprašanji v javni razpravi so izredno pomembni tudi delegatski odnosi.
Doslej je bil morda še dokaj razvit delegatski sistem v organizacijah združenega dela in v sestavljenih organizacijah, bistveno manj pa v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih. Naš sekretariat je že opozoril na to pomanjklji vost.
katerih delovnih organizacijah ostajajo gluhi. Takih primerov je sicer malo, vendar so in bo potrebna takojšnja pomoč sindikalnih in drugih organov.
V septembru bomo analizirali rezultate javne razprave in tudi uč inkovitost našega organiziranja v njej. Izkušnje, o tem sem prepričan, bodo bogate in dragocene za vse družbenopolitične organizacije. Prav te pa bo potrebno uporabiti v nadaljevanju akcije, ko bomo zakon uveljavljali v praksi, kajti predaha ne bomo smeli dovoliti.
M. HORVAT
I
$
5
j
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
+
*
*
*
*
*
i
*
\
\
\
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
+
*
*
*
*
*
*
*
\
*
4
t
4
t
*4 ■ 4 4 4 4 4 4 4
Nadaljujemo z objavo vprašanj, ki so jih zastavili razlagalcem osnutka zakona o združenem delu nekateri udeleženci dosedanjih posvetov o osnutku zakona o združenem delu. Žal odgovori niso avtorizirani, vendar sodimo, da bodo v pomoč pri razčiščevanju vprašanj. Bralce, osnovne sindikalne organizacije in druge pa vabimo, da nam pošljejo svoja vprašanja o osnutku zakona ali o posameznih d točilih, mi pa si bomo prizadevali poiskati tiste, ki bodo lahko nanje čim bolj celovito odgovorili.
VPRAŠANJE:
Temeljna organizacija združenega dela, ki proizvaja v delovni organizaciji polizdelek za drugo TOZD, ne more takoj realizirati oziroma ugotoviti dohodka. JCako bo s tem v praksi glede na določila o upniško-kredimih odnosih?
Odgovoril je VLADO KLEMENCI C, član izvršnega sveta skupščine SRS:
To določa 63. člen osnutka zakona o združenem delu.. Skupni prihodek se mora takoj razporediti na vse temeljne organizacije, ki so sodelovale pri njegovem ustvarjanju, nato pa se vskladu s samoupravnim sporazumom obračunava v rokih, ki ne smejo biti daljši od časa obračunavanja skupnega prihodka v drugih delovnih organizacijah. Dohodek se bo torej ugotavljal v skladu s samoupravnim sporazumom.
VPRAŠANJE:
Ali je pravilno, da se v družbenem dogovoru določajo deleži delitve dohodka za srednjeročno obdobje, kot denimo 30 odstotkov za zadovoljevanje skupnih potreb samoupravne interesne skupnosti, in da se v okviru teh možnosti snujejo plani razvoja in plani porabe sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih?
VLADO KLEMENČIČ:
96. člen osnutka zakona o združenem delu govori o tem, kako se določajo obveznosti za skupno in splošno porabo, ki se pokrivajo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Ta člen ima restriktiven namen, kajti poudarja, da se v planu v skladu z rastjo družbenega proizvoda in celotne produktivnosti v družbi določa tudi višina obremenitev temeljnih organizacij združenega dela za skupne potrebe, ki gredo iz dohodka.
Če bi s tem mislili le na delež v odnosu na družbeni proizvod, potem je zastavljeno vprašanje v osnovi tudi ustrezno temu, kar pravi osnutek, da je delež v skladu z gibanjem družbenega proizvoda, torej v nekem odstotku od ustvarjenega družbenega proizvoda. Če je ta proizvod večji, je to v masi več, če je manjši je v masi manj. Toda osnutek opozarja tudi na splošno rast produktivnosti družbenega dela. Samo na teh kriterijih pa ne moremo graditi skupne porabe. Pri določanju skupne porabe moramo izhajati iz
dejanskega delovnega prispevka, torej iz tega, koliko in kako je delo družbenih dejavnosti vplivalo na velikost dohodka. Družbeni proizvod je lahko letos majhen, ker je, denimo svetovna gospodarska recesija vplivala na veličino družbenega proizvoda in na družbeno produktivnost dela. Če bi ta kriterij vzeli kot absolutni, bi se lahko v konkretnih razmerah znašli v veliki zagati. Toda nedvomno je velikost družbenega proizvoda ali dohodka med pomembnimi kriteriji pri načrtovanju skupne porabe in razvoja teh dejavnosti, vendar je v te odnose treba vgrajevati tudi takšna merila, ki razvijajo svobodno menjavo dela.
VPRAŠANJE:
Mnoge delovne organizacije so sestavljene iz temeljnih organizacij, ki procesno niso soodvisne. Ali je bolje organizirati sestavljeno organizacijo združenega dela v takih primerih ali pa obdržati status delovne organizacije in le v določenih pogojih združevati sredstva, ker pač dela ni mogoče?
Odgovoril je IGOR URŠIČ, član izvršnega komiteja CK ZKS:
Procesna soodvisnost je le eno od izhodišč in eden od elementov v samoupravni organiziranosti združenega dela. Drugo izhodišče je soodvisnost v procesu poslovanja pri doseganju skupnega rezultata. Tretje pa v komplementarnem povezovanju sredstev za proizvodnjo v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma drugih sredstev dela v posamezni TOZD. Vsak primer je potrebno posebej obravnavati, kajti recepta ni. Vsi predpisi morajo biti v enem letu usklajeni z zakonom in toliko časa je lahko to sestavljena organizacija. Kaj imata, denimo, tovarna zdravil in hotel skupnega tudi v sestavljeni organizaciji? Zato je tudi sestavljeno organizacijo združenega dela treba gledati z aspekta zaokrožene reprodukcijske celote.
Če pa v delovni organizaciji osvajajo novo tehnologijo in če zato ostajajo določene tehnične in tehnološke ^zmogljivosti nezasedene, organizirajo temeljno organizacijo, ki morda nima velikih proizvodnih soodvisnosti z dejavnostjo delovne organizacije, temveč izkorišča nekatera proizvodna sredstva in druga sredstva dela. V takih primerih je treba oceniti, ali ni to komplementarna povezanost sredstev in optimalno izkoriščanje sredstev, čeprav ne gre za procesno odvisnost. Jasno je, da še nekaj časa ne bomo imeli le procesno soodvisne delovne organizacije, kajti v vseh primerih ne bo možno izločiti vseh dejavnosti, ki niso tesno povezane z osnovno dejavnostjo delovne organizacije. Ustvaijati pa je treba pogoje za to, da se ti deli organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela takrat, ko bodo zadoščali vsem ustavnim pogojem ter bodo resnično sposobni reproducirati sredstva dela in družbena sredstva in dosegati skupni prihodek.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
'4
4
J
5
4
t
^4
4
4
'4
4
4
4
i
i
4
'4
\
4
'4
4
4
C
'4
'4
4
4
'4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
'4
4
4
4
4
4
'4
4

KOLEDAR
NALOG
Za javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu bodo republiški odbori sindikatov organizirali tako imenovane tematske razprave za okroglimi mizami, ki bodo v delovnih organizacijah. Republiški odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije bo v sodelovanju z delovnimi organizacijami Mura iz Murske Sobote in Lisco ter Jutranjko iz Sevnice v tovarni Mura organiziral razpravo o vsebinski in materialni podlagi za integracijske procese v tekstilni industriji, republiški odbor sindikata delavcev kovinske industrije je organiziral razpravo o vlogi in nalogah sindikata v praksi ter o osnutku zakona o združenem delu v Industriji motormh vozil v Novem mestu, republiški odbor sindikata delavcev kulture pa razpravo z delovnim naslovom »Ustanovitev delovne organizacije, ustanoviteljska razmerja, dohodkovni odnosi v filmski proizvodnji in položaj proizvodnje filmov*1 v prostorih Viba film v Ljubljani.
Ta teden bo poleg osrednje proslave še več območnih proslav in podelitev priznanj samoupravljavcem ob dnevu samoupravljavcev — 27. juniju.
PONEDELJEK, 21. JUNIJA
—	RO sindikata delavcev kemične industrije je pripravil posvetovanje predsednikov OOS in predsednikov delavskih svetov TOZD o delovanju in uveljavljanju samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke v panogi;
—	RO sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva ima organizacijski sestanek za pripravo tematske razprave o osnutku zakona o združenem delu v Kliničnem centru v Ljubljani.
TOREK, 22. JUNIJA
— RO sindikata delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti ter RO sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva sklicujeta posvetovanje podpisnikov samoupravnih sporazumov oziroma predstavnikov skupnih komisij za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
SREDA, 23. JUNIJA
— RO sindikata delavcev kemične industrije je sklical posvetovanje o delovanju in uveljavljanju samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke kemijske in sorodnih panog.
ČETRTEK, 24. JUNIJA
-	Zveza sindikatov Slovenije je pripravila posvetovanje poverjenikov občinskih svetov za Prešernovo družbo, kjer bodo razpravljali o poslanstvu Prešernove družbe in o nalogah poverjenikov;
—	slavnostna seja RO sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije in podelitev priznanj samoupravljavcem.
M UVODNEGA REFERATA SEKRETARJA RS ZSS JULIJA PLANINCA NA SEJI REPUBLIŠKEGA SVETA
Družbena samozaščita je samoupravna samoobramba
Velik pomen podružabljanja družbene samozaščite in varnostne kulture delovnih ljudi - še letos družbeni dogovor o samozaščiti v vseh občinah
Sekretar RS ZSS za SLO in družbeno samozaščito JULIJ PLANINC je v svoji uvodni razpravi na temo »Sindikati v uresničevanju družbene samozaščite" poudaril, da je bilo dosedanje delovanje usmerjeno predvsem v zavarovanje premoženja, življenja naših delovnih ljudi in zavarovanje pridobitev naše socialistične revolucije. Uspehi, ki smo jih dosegli, niso majhni, vendar nas čaka še veliko dela, da bi družbena samozaščita dobila vsebino, kakršno ji pripisujemo in kakršno postopoma tudi že dobiva.
Predvsem je v sedanjem času potrebno nadaljnje podružabljanje družbene samozaščite. Le-ta se mora hitreje uveljavljati na vseh področjih našega dela in življenja. V sindikatih se moramo zavzemati, da bomo v njeno izvajanje vključevali vse sindikalne organizacije in vse delavce — razen tistih, ki so v sporu z zakonom. S tem bomo omogočili, da bo družbena samozaščita postala last delavcev in da bodo delavci lahko organizirano delovali pri izpolnjevanju nalog s tega področja.
Zavzemanje za večjo varnostno kulturno in osveščenost delavcev je naslednja pomembna naloga sindikatov. Na vsak negativni pojav namreč delavec mora reagirati in se aktivno zavzeti za odpravljanje nepravilnosti in ne, da le »prijavlja" posamezne primere. Da bi vplivali na tako usmeritev, si bodo sindikati prizadevali, da bi bila v izobraževalne programe o družbeni samozaščiti zajeta večina delavcev v TOZD in v delovnih skupnostih, ustrezno pa bo treba prilagoditi izobraževalne programe tudi v vseh šolah.
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA JE VEČSTRANSKA ODGOVORNOST
Kakor je poudaril Julij PLANINC, bi izvršni odbori sindikalnih organizacij v TOZD, OZD, SOZD in delovnih skupnostih morah pripraviti oceno dosedanjega dela in program nalog za uresničevanje družbene samozaščite v svojem okolju. Te ocene naj bi bile kar najbolj konkretne, saj bi le tako lahko pomenile osnovo za obhkovanje programa nalog, ki bi jih bilo treba opraviti v slehernem okolju in ki bi ga sprejele ter izvajale osnovne organizacije sindikata same oziroma bi jih vključevali v razvojne programe in v prakso ter v prizadevanje vseh samo-
upravnih in drugih organov ter delovnih kolektivov.
Tudi zaščita družbenega premoženja in samoupravnih pravic delavcev mora biti stalna skrb sindikatov. V sindikatih bi se morah bolj zavzemati za odpravljanje kriminala, korupcije, zlorab položaja, nesmotrne porabe družbenih sredstev in podobno. Odločnejši pa moramo biti tudi pri izrabi delovnega časa in pri izpolnjevanju delovnih dolžnosti. Prav tako ne bi smeh dopuščati kršenja samoupravnih pravic delavcev. Pri tem sicer lahko vehko pomagajo družbeni pravobranilci
samoupravljanja, sodni organi, organi za notranje zadeve in še druge službe. Vendar pa moramo v sindikatih storiti več za uresničevanje tistih nalog in sklepov, o katerih smo se že dogovorili, vendar v praksi zaostajamo. Predvsem gre za celoten splet vprašanj v zvezi z delovanjem delavske kontrole, ki ima pomembno nalogo tudi na področju družbene samozaščite in ki ji velja nuditi vso podporo in pomoč, da bi resnično opravljala vse svoje funkcije.
DRUŽBENI DOGOVOR O SAMOZAŠČITI ŠE LETOS!
Sindikati so eden od podpisnikov družbenega dogovora o družbeni samozaščiti, ki bi moral biti še letos sprejet v vseh občinah. Seveda ne gre zgolj za podpis, ampak predvsem za prizadevanje, da bi uresničevali določila tega dogovora. Kakor je
znano, bosta družbeni dogovor zakon o družbeni samozaščiti, vaI nosti in notranjih zadevah, kije pt® tako v pripravi, predpisala vse TOZD, OZD in skupnostim, da sp® mejo ustrezne pravilnike. Sindi*3 se morajo zavzemati, da bodo pra'™ niki pripravljeni in sprejeti vsaj d konca leta.	. ,
Pravilniki morajo še zlasti uKP varstvo tajnih podatkov, zavarovanj življenj in premoženja, odnose tujci, odnos in vedenje naših Uudl’ ki odhajajo po opravkih v tujinjj določila o poslovni morah, varstva pri požarni varnosti, osebni odg®-vomosti in še o nekaterih vpia*3 njih.	.
Dolžnosti sindikatov pomeni tuj prizadevanje za uresničevanje civi*11 zaščite v TOZD, krajevnih no stih in drugih organizacijah, civilno zaščito je treba vkljub' čimveč delavcev. Zato morajo sin®1 kati sodelovati pri izbiri kadrov j njihovem usposabljanju, pri tistih objektov, ki bodo ščitili •ju‘; v primeru vojne in naravnih nest6 ’ kakor tudi pri opremljanju enot c vilne zaščite.
K) je July PLANINC opozoril n3 pomen učinkovitejše protipožarni zaščite in prometne varnosti, j zlasti pa vloge informativno-prop3’ gandne dejavnosti in do sledneg5 uveljavljanja načel kadrovski pohtike tudi pri uresničevanju druz‘ bene samozaščite, je navedel # nekaj organizacijskih nalog sindikj tov. Tako naj bi pri RS ZSS irn®}1 odbor za ljudsko obrambo in dru3' beno samozaščito, pri republiških odborih sindikatov in pri občinskih svetih ZSS bi delovale komisije 33 ljudsko obrambo in družbeno sam0" zaščito. Na ravni medobčinskih sv®' tov Zveze sindikatov Slovenije P3 naj bi ustanovih koordinacijski odbore za ljudsko obrambo in dr®3; beno samozaščito, ki bi povezovah delo in akcije občinskih svetov u1 njihovih komisij. V osnovni orgah1' zaciji sindikata bi se delegati vkij3' čevali v odbor za ljudsko obranih® in družbeno samozaščito, ki deluj®v sestavu ustreznega samoupravne?3 organa. Tako bi se osnovna orga®1 zacija sindikata lahko vključila v uresničevanje nalog, ki jih je sprejela sama oziroma ob sodelovanju 1 ustreznim samoupravnim teleso®1’ pa tudi posredovala svoje mnenj®' predloge in stahšča za delo v diuz beni samozaščiti.	,
R.N
JAVNA RAZPRAVA 0 OSNUTKU ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU V MARIBORSKEM INDUSTRIJSKEM BAZENU
Pripombe delavcev
Na skupni seji predsednikov OK SZDL Maribor in občinskega sveta ZSS Maribor, bila je ta teden, so prvič ocenili potek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu.
Glede organizacijsko kadrovskih priprav in usposabljanja so ugotovili, da je potekala akcija po sprejetem načrtu. Iz vsake OZD so bili predstavniki na seminarjih za usposabljanje in vodenje javne razprave. Kot zanimivost naj omenimo, da je bila v nekaterih primerih potrebna intervencija občinskega odbora sindikata, saj so ponekod oblikovali odbore za vodenje javne razprave na ravni delovne organizacije in SOZD, ne pa v temeljni organizaciji. To pomanjkljivost pa so hitro odpravili, kaže in opozarja pa, kako ponekod razumejo nov samoupravni položaj delavcev, samoupravno organiziranih v TOZD.
Tam, kjer so doslej že izdelali analize lastne samoupravne organiziranosti je tudi razprava bolj konkretna, ugotavljajo posebej še v Tovarni avtomobilov in motorjev. Metalni in Elektrokovini. Zanimivo je, da delavci v vseh proizvodnih okoljih pa tudi drugod, v trgovini, livarni in bolnišnici, ko razpravljajo o zakonu in ga soočajo z dejanskim družbenoekonomskim položajem delavcev, pravzaprav razčiščujejo s starimi problemi. To so: odpravljanje skupnosti temeljnih organizacij, delitev in vzdrževanje sredstev, pomanjkanje razvojnih planov, uveljavitev dohodkovnih odnosov ipd. V nekaterih primerih gre za vprašanja, na katera bomo morali skupno poiskati odgovore, denimo za opredelitev minulega dela in konkretnih rešitev v praksi. Unestna je tudi pripomba, da bi moral biti osnutek zakona še preciznejše izho-
dišče za urejanje odnosa ifle, TOZD, OZD in SOZD, se prav! za tiste odnose, kjer je v pf3^ še mnogo neurejenega.
Doslej zbrani podatki lZ javne razprave v mariborske!11 industrijskem bazenu dovolj®' jejo povsem zanesljivo ocen°> da ni nobenih pripomb ® idejnopolitične izhodišča zasnovo zakona o združene®1 delu. Pač pa je zanimiva Prl' pomba, da je v osnutku zakon veliko zapisanega o izkazovanj dohodka, zelo malo pa o stroških, ki jih delavci moraj poznati, da bi lahko pridobiva 1 višji dohodek. V zakon bi zato kazalo zapisati enotno metod0' logijo zajemanja stroškov. Ce J javna razprava o osnutk zakona o združenem delu zad°' voljiva v gospodarstvu, tega n moremo trditi za samouprav11 interesne skupnosti v maribo ski občini, kjer do danes ntf storili prav ničesar.
^ to sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije zaključujemo tri-ntssečno javno razpravo o preobrazbi s’rednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, ki smo jo vodili v okviru ^t)L, je dejala Tilka Blaha in orisala ^je, ki jih je republiški svet želel 0seči s to razpravo. Javno razpravo Smo usmerjali tako, je dejala, da se v 0rganizacijah združenega dela niso 0Predeljevali le o predlaganih rešitvah, temveč smo hkrati spodbujali razmiš-JanJa o tem, kako gospodarstvo in družbene dejavnosti organizirati in usposobiti, da bo združeno delo resnično postalo nosilec celotne kadrov-ske politike in da bodo uporabniki kadrov bolj aktivno sodelovali pri nadaljnjem razvoju vzgojnoizobraže-valnega sistema, pri opredeljevanju Vsebine in organizacije usmerjenega
izobraževanja.
razprava o izobraževanju
NI ZBLEDELA ZARADI DRUGIH RAZPRAV
Za javno razpravo o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje je bilo tako v gospodarstvu vV družbenih dejavnostih izredno ^ zanimanje, je ugotovila Tilka ana in v nadaljevanju poudarila, da f° kilo zlasti kvalitetne razprave tam, J®1 so razprave organizirali tako jUkoč vse do delovnih mest (Litostroj, elezarna Jesenice in drugi). Zlasti ^Podubudna je ugotovitev iz teh de-°ynih organizacij, da so delavci poka-h mnogo več zanimanja, širokega razumevanja in podpore za temelji-ejšo preobrazbo izobraževanja kot ruarsikje strokovni in vodUni delavci. . ruga izkušnja, je dejala Blahova, pa |e> da so bile razprave kvalitetnejše am, kjer so jih povezovali z razpravo 0 srednjeročnem načrtu panoge in z osnutkom zakona o združenem delu. rav ta izkušnja je demantirala °jazen in izgovore nekaterih, češ da o v obilici pomembnejših nalog in kijih prav sedaj vodijo sindikati, ^Prava o usmerjenem izobraževanju
. ko je v nadaljevanju ugot Je prav ta javna razprava ti rraše pogoste pavšalne ocene
gospodarstvo za izobraževanje delavcev ne kaže dovolj interesa, je to utemeljila z odločnimi zahtevami v javni razpravi, da združeno delo gospodarstva pri nadaljnjem delu za preobrazbo usmerjenega izobraževanja bolj neposredno sodeluje.
Javna razprava je bila tudi priložnost, da so v organizacijah združenega dela kritično ocenili svojo dosedanjo kadrovsko in izobraževalno politiko. Zlasti vsestranska je bila ta ocena v tistih panogah, kjer še nimajo izdelanega sistema strokovnega izobraževanja in kjer je izobrazbena struktura zaposlenih izredno nizka (tekstilna in kemična industrija, komunala itd.). Pri prvih dveh panogah gre za zaostajanje izobraževanja za modernizacijo tehnologije, je dejala Tilka Blaha, pri komunali pa za nizko opremljenost dela, zato zaposlujejo predvsem nekvalificirane delavce, ki jih v Sloveniji že težko dobijo. V javni razpravi nasploh se je izoblikovalo stališče, da je v nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju Slovenije nujna hitrejša usmeritev v večjo intenzifikacijo dela v modernješo opremljenost delavnih mest, kar bo terjalo višjo splošno, strokovno in družbeno izobrazbo ter usposobljenost vseh zaposlenih. Taka usmeritev je za Slovenijo nujnost tudi zato, ker se večina mladine že danes vključuje v nadaljnje izobraževanje ter se tako usposablja za bolj zahtevna — strokovnješa delovna mesta, temu pa sledi vedno večje pomanjkanje nekvalificiranih delavcev. Poleg tega se tudi v mnoge gospodarske dejavnosti (gradbeništvo, rudarstvo, promet, kovinska industrija) slovenska mladina skorajda ne vključuje več in za poklicne šole ter strok iščejo delovne organizacije mladino v sosednih republikah. Po drugi strani pa že nekaj let ugotavljamo, da se naša mladina zelo enostransko usmerja v poklice, za katere je trenutno popraševanje sicer še vedno precej veliko, vendar pa že prihaja do nekaterih strukturnih neskladij. V tej zvezi je Blahova omenila, da je bila v javni razpravi izrečena ostra kritika na rovaš delitve osebnih dohodkov, v kateri je neposredno proizvodno delo premalo stimulirano. Za usmeritev mladine v neproizvodne
poklice torej ni kriv le izobraževalni sistem, temveč prenizko vrednotenje proizvodnega dela in skromne možnosti za napredovanje v proizvodnem procesu.
VEČINA RAZPRAVLJAVCEV JE PODPRLA PREDVIDENO PREOBRAZBO
Poudarjena je bila misel, da so delavci v javni razpravi izhajali iz ciljev, ki jih načrtujemo za srednjeročni razvoj v Sloveniji. Pri ocenjevanju predloga sta bila odločilna predvsem dva aspekta: koliko z novim predlogom usmerjenega izobraževanja odpravljamo slabosti dosedanjega izobraževalnega sistema in ali bomo z uvajanjem novega sistema uresničili zahteve in potrebe, ki jih narekujejo ekonomski, tehnološki, družbeni in kulturni napredek naše družbe. Ugotovimo lahko, je dejala Blahova, da je večina razpravljavcev tako v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva kot družbenih
dejavnosti pa tudi vzgojnoizobraževal-nih organizacij podprla predvideno preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Pomisleke so izražali le v gradbeništvu, kjer se boje, da z uvedbo novega sistema ne bodo mogli več dobiti delavskega naraščaja oziroma da bi po novem sistemu izobraževanja bilo preveč odtrgano od praktičnega dela oziroma izobraževanja za delo. V vseh drugih panogah so poudarili nujnost, da z novim sistemom odpravimo dvotir-nost in neenakopravnost v izobraževanju za tako imenovane delavske poklice in za intelektualno delo. Razširitev skupnega programa v prvih dveh letih na vso generacijo pomeni zato tudi najpomembnejšo spremembo v izobraževanju po reformi osnovne šole.
Prvo fazo usmerjenega izobraževanja, ki po slovenskem predlogu že vključuje tretjino usmeritvenega programa, moramo razumeti kot nadaljevanje prizadevanj za izenačevanje možnosti za izobraževanje, boljšo osnovo za smotrnejše poklicne odločitve in trdnejšo osnovo za nadaljnje finalno izobraževanje, je dejala Blahova in dodala, da prva faza ne pomeni zato podaljševanje osnovnošolske obveznosti niti ne sme biti šola selekcije. Predlaganega modela izobraževanja ne smemo jemati kot dokončen in že zaključen sistem, je nadaljevala, je le možna rešitev med družbeno sprejetimi stališči in našimi dejanskimi možnostmi, reforma je dolgotrajnejši proces, v katerem bo potrebno hkrati z ustvarjanjem materialnih in kadrovskih pogojev premagovati zastarele poglede in preživele tradicije. Le-te marsikje bolj zavirajo napredek kot pa še nerazrešena gmotna vprašanja.
V STALIŠČIH LE SKUPNE
UGOTOVITVE DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
V stališčih, ki jih predlagamo kot skupni povzetek mnenj in predlogov iz javne razprave, smo povzeli le najpomembnejše oziroma splošne ugotovitve delavcev v združenem delu, je dejala Blahova.
K predlaganim skupnim stališčem, ki naj bi jih republiški svet ZSS dopolnil in verificiral, je Tilka Blahova posredovala le nekaj dodatnih pojasnil.
Največ kritičnih pripomb je bilo v javni razpravi izrečenih na rovaš parcialnega pristopa k reformi. Zato je bila povsod v razpravi izrečena zahteva, da moramo v nadaljnjem dograjevanju izdelati celovit sistem usmerjenega izobraževanja, ki bo vključeval vse stopnje in smeri izobraževanja tako mladine kot tudi že zaposlenih. Čimprej se mora v reformo vključiti tudi visoko šolstvo, saj le-to povratno vpliva na celoten sistem izobraževanja.
Kot drugo pomembno stališče iz javne razprave je navedla zahtevo, da mora nov sistem v večji meri porušiti pregrado med tako imenovanim verificiranim in neverificiranim izobraževanjem. Prevrednotiti moramo sedanji sistem verifikacije in spričeval, bolj
uveljaviti permanentno izobraževanje ter stalno preverjanje in dopolnjevanje znanja za delo in samoupravljanje.
Razprava je terjala celovitejšo obdelavo izobraževanja ob delu kot enakopravnega dela enotnega izobraževalnega sistema. Potrebno je predvideti tudi prehod iz sedanjega v nov sistem izobraževanja. Na vseh razpravah je bilo poudarjeno tudi vprašanje, zakaj se pri reformi usmerjenega izobraževanja pojavljajo tako velike razlike med republikami. Zlasti trste delovne organizacije, ki zaposlujejo mnogo delavcev iz drugih republik pa iz obmejnih območij, so izražale bojazen, da bo različnost oblik in vsebine izobraževanja otežkočala mobilnost pri zaposlovanju in povzročala težave pri prešolanju mladine. V tej zahtevi po večji enotnosti pa se delavci niso podrobneje izrekli, kaj pod to enotnostjo razumejo, je dejala Tilka Blaha in dodala, da se bomo morali nedvomno v Jugoslaviji bolj določeno predeliti do tistih osnovnih vprašanj, ki jih moramo enotno uresničevati v vseh republikah. Osnova, ki obvezuje vse. so idejna izhodišča resolucije 10. kongresa ZKJ. Konkretne organizacijske rešitve, ki izhajajo iz gospodarskih, kulturnih, demografskih razlik pa so seveda lahko različne. Po mnenju delavcev pa bi morali vztrajati na enotni nomenklaturi poklicev in enotni klasifikacijski lestvici, s tem pa bi tudi bolj izenačevali zahteve po znanju, učnih načrtih in učbenikih, kar je pogoj za večje sodelovanje med republikami.
Ko je Blahova obrazložila še nekatera druga skupna stališča iz javne razprave, še posebej o pomembni funkciji poklicnega usmerjanja mladih in o zahtevi, da o bodoči mreži centrov usmerjenega izobraževanja, dijaški in študenstkih domov odloča združeno delo, se je ustavila ob pomislekih, izraženih v razpravi, da bi bilo možno začeti uvajati novi sistem izobraževanja že s šolskim letom 1977/78. Ker je ta rok postavljen pogojno se pravi, če bomo zagotovili osnovne pogoje, pa je vendarle potrebno. da bi pred uvajanjem reforme prišli pred združeno delo z materialno bilanco oziroma v posebnih izobraže-valnih skupnostih točneje opredelili vse načrte in zagotovili sredstva za njihovo uresničevanje.
Ob koncu je Tilka Blaha obrazložila predlog možnih rešitev za organizacijo posebnih izobraževalnih skupnosti, ki ga je izdelala posebna delovna skupina pri izobraževalni skupnosti Slovenije. Prvi krog razprav o tem predlogu je potekal hkrati z javno razpravo o reformi šolstva in lahko ugotovimo, je dejala Blahova, da so vse gospodarske panoge in družbene dejavnosti tak predlog sprejele glede na to, da ostaja še nekaj vprašanj brez odgovora. Predlagamo, je dejala, da vsi republiški odbori, ki še niso ustanovili iniciativnih odborov za ustanovitev posebnih izobraževalnih skupnostih, skupaj z združenji gospodarke zbornice, te odbore takoj ustanovijo, da bi skupnosti zaživele lahko že do konca letošnjega leta.
V PODLISTKU
(Piše Janez Šinkovec)
POGOSTE NAPAKE J'®] poudarimo, da je potrebno na ... Posreden način, torej tako, da vo-q° vsi delavci, izvoliti: delavski svet, ^ odloča o medsebojnih raz-ffh v združenem delu in organ sa-7f1°uPravne delavske kontrole. O ne-oro11 • Vosti v članstvu med temi garu smo govorih že tedaj, ko smo ravnavali pasivno volilno pravico. n. °sebej opozarjamo, da so pogoste ‘japake, ko se v T)ZD in OZD dolo-ne ^vari iz medsebojnih razmerij P spuščajo kolektivnim izvršilnim
lawk-0m’	lo jih imenuje de-
. ki svet, namesto neposredno iz-jenim. To je v nasprotju z za-nro 0m‘ Taho kolektivni izvršilni °,an ne more odločati o pravicah s E? .r°čja stanovanjskih zadev, o de-> .^ssbnili dohodkov, o kršitvah de-lovmh dolžnosti ipd.
n sestavi organa za medsebojna
Sestava delavskega sveta
razmerja v združenem delu in organa samoupravne delavske kontrole smiselno veljajo pravila o izvolitvi kot za delavski svet TOZD. Seveda bi dosledno izvajanje tega pomenilo, da bi bili vsi organi enako številni, kar pa je nesmiselno, mimo tega sta oba organa operativna in posegata pogosto v konkretne pravice. Zato ne bodo v njih zastopani vsi deli delovnega procesa, ampak bomo določili, da ne smeta biti dva ali več članov iz istega dela delovnega procesa. Enako velja tudi glede socialne strukture — dva ali več članov ne sme pripadati isti socialni strukturi, z izjemo spola, seveda!
Ob nadomestnih volitvah se zastavlja več vprašanj. Za odbor za medsebojna razmerja in organ samoupravne delavske kontrole bi kazalo določiti, da se voli, denimo, 7 članov, odloča a lahko v sestavu 5 članov. Tako ne i bile potrebne nadomestne volitve,
če bi komu prenehal mandat, in to vse dotlej, ko organ še vedno lahko odloča. Posebej poudarimo, da mora imeti organ za medsebojna razmerja v združenem delu namestnike, ti vstopijo takrat, ko bi bil redni član izločen, denimo tedaj, ko gre za pravico tega člana ali pa če kdo dvomi v njegovo nepristranost.
Drugače pa je z nadomestnimi volitvami v delavskem svetu, kjer morajo biti zastopani vsi deli delovnega procesa. Menim, da bi lahko ta problem razreševali glede na čas, ki manjka do izteka mandata. Tako, denimo, v primeru, če mandat organu izteče v 6 mesecih, nadomestnih volitev ne bi izvedli, pač pa bi del delovnega procesa, ki je izgubil delegata in če je imel le enega, priključili sosednjemu delu; če pa je bilo več delegatov, tedaj sploh ne bi uveljavljali kakšnih posebnih ukrepov.
Res je lahko delavec ponovno izvoljen še enkrat v delavski svet ali v drug organ, vendar to ne pomeni, da lahko organizacije združenega dela določajo v splošnih aktih, da traja mandat tem organom kar 4 leta. Na to opozarjamo, ker smo zasledili takšne rešitve. Volitve se torej opravljajo vsaki dve leti.
Splošno pravilo je, da se mandat delavskemu svetu ne more podaljšati, nesporno pa je, da nobena organizacija ne more biti brez organa upravljanja; tako ta organ deluje, dokler ni izvoljen nov. Vsekakor pa je ta problem tako sporen v praksi, da bi ga nujno morali razrešiti z zakonom.
VOLITVE V DELOVNO IN SESTAVLJENO OZD
Tudi delegacija v delovno in sestavljeno OZD se voli na neposreden na-
čin. V njenem sestavu ne bodo mogli biti zastopani deli delovnega procesa, ker bi bila delegacija preobsežna. Zato lahko uveljavimo podobna pravila, kot smo jih omeniU pri sestavi organov za medsebojna razmerja in za samoupravno delavsko kontrolo.
Poudarimo pa naj, da bi bil v tem primeru problem pasivne volivne pravice lahko drugačen, kakor pa v TOZD. Tu bi lahko, denimo, bili člani delegacije obratovodje, poslovodje in drugi, ker ne gre več za njihovo osebno zadolžitev, saj zadolžitev sprejema TOZD kot celota pri delovni in sestavljeni OZD s področja združevanja dela in sredstev. Zato kaže to vprašanje posebej obdelati v samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno ali v sestavljeno organizacijo ali pa v njihovih statutih.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Odgovornost državnih organov
Že na peti seji centralnega komiteja ZKS je bila zelo jasno poudarjena vloga osnovnih organizacij ZK v državnih organih, ki lahko veliko prispevajo k organizacijski krepitvi, idejnopolitični enotnosti in akcijski učinkovitosti, če se resnično zavedajo, da morajo delovati predvsem kot revolucionarno sredstvo diktature proletariata. Zato je tudi najbolj pomembno vprašanje, kako se s svojo dejavnostjo zavzemajo za učinkovito uresničevanje funkcij in nalog posameznih ter seveda hkrati vseh državnih organov, kot smo jih opredelili v ustavi in v sistemskih predpisih.
Komunistza
DE
Nekatera opozorila, da so institucije, ki jih prištevamo med državne organe, včasih še dokaj odtujene od ljudi in da se nekatere zadeve, o katerih so le-ti že odločili ali se zanje zavzemajo, prepočasi uresničujejo na tej ravni, so bile hkrati z vprašanjem organiziranosti ZK na dnevnem redu enega številnih posvetov po peti seji CK ZKS. Na njem so predvsem skušali oceniti, koliko smo doslej uveljavili zahtevo kongresov ZK, da se morijo državni organi neprestano bojevati za razvijanje in krepitev samoupravne vloge delavcev v združenem delu in zagotavljati uveljavljanje njihovih razrednih interesov. Pri tem je bilo zlasti ugotovljeno, da se državni organi v tem času posvečajo predvsem oblikovanju vrste novih sistemskih rešitev, pri tem pa nemalokrat pozabljajo na pomen nadzora pri uresničevanju predpisov in na ukrepe, ki bi jih morah uveljaviti v vsakem primeru, če se uveljavljajo nezakonita stališča. Odgovoren namreč ni samo tisti, ki je ravnal nezakonito, so poudarili, temveč vsak, ki ni ukrepal proti kršilcem.
Nasploh je razumljivo, da se mora posebej še v državnih organih
neprestano krepiti zavest o družbeni odgovornosti, saj je še vedno dovolj primerov birokratskega vedenja. Manjka, kot so samokritično ugotavljali, tesnejšega in vsakodnevnega stika z dejanskim življenjem in s potrebami delovnih ljudi, čeprav nam je že dolgo jasno, da so ti organi le del združenega dela, ne pa institucije nad njimi ali zunaj njega. Ta zastarela miselnost pa se vsekakor čuti tudi v notranjih odnosih, predvsem v hierarhičnem pojmovanju organizacije dela in v uradniški nadrejenosti ali podrejenosti, v prizadevanjih za bohotenje administracije, ki je nasprotna družbenim prizadevanjem, v vrednotenju posameznikov po položaju namesto po delu, v dokaj slabi kvalifikacijski sestavi in razmeroma skromni družbenopohtični aktivnosti. Vse to in seveda še marsikatera druga ugotovitev kaže, da je bila povsem pravilna zahteva o temeljiti idejnopolitični analizi razmer, ki jo morajo pripraviti predvsem vse osnovne organizacije ZK, o posebni pozornosti kadrovski politiki v najširšem pomenu, idejnopolitičnem ter strokovnem usposabljanju in nagrajevanju, ter zahteva, da morajo pri tem osnovnim organizacijam pomagati tudi republiški in občinski organi ZK.
Posebne delovne skupine, ki so se v zadnjih dneh sestale z nekaterimi osnovnimi organizacijami v repubhških upravnih organih, so nedvomno ugotovile, da so sklepi posveta že spodbudih precej uspešno aktivnost, ki se bo nedvomno še okrepila, še posebej na podlagi posebnega akcijskega načrta vseh aktivov komunistov republiških upravnih organov in organizacij. Pojem tako imenovane »politizacije uprave“,kot nekateri poudarjajo, še zdaleč nima samo posebnega idejnopolitičnega pomena, temveč predvsem človeško in samoupravno vrednost. Ne smemo namreč pozabiti stare resnice, da se nemalokrat prav na podlagi odnosov med državnimi in upravnimi organi na eni ter ljudmi na drugi strani oblikuje tudi hkrati odnos do širše družbe oziroma družbenopolitičnega sistema. In to smo vsekakor zapisali tudi med vrsticami ustave.
J. K.
KOMUNISTI SOZD GORENJE VELENJE 0 RAZVOJNEM NAČRTU SVOJE ORGANIZACIJE
ZA BESEDO DELAVCEV
Na ustanovni konferenci sveta zveze komunistov sestavljene organizacije združenega dela »Gorenje11 Velenje, na kateri so ocenili opravljeno delo pri pripravi srednjeročnega načrta razvoja sestavljene organizacije združenega dela ter njegovo skladnost z ustavnimi načeli ter sklepi in stališči zveze komunistov, so poudarili nujnost enotne družbenopolitične akcije za zagotovitev nadaljnjega razvoja materialne baze sleherne temeljne organizacije združenega dela ter za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v vseh oblikah združevanja.
Zveze komunistov v sestavljeni organizaciji združenega dela »Gorenje11 Velenje mora v sodelovanju z zvezo sindikatov kot nosilcem samoupravnega
dogovarjanja voditi akcijo sprejemanja razvojnih usmeritev in zagotoviti, da bo vseh 14.000 zaposlenih podrobno seznanjenih z vsebino samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana razvoja in z razvojnim načrtom Združenih industrijskih podjetij »Gorenje** Velenje ter da se bodo o njem zavestno odločili.
Zato je svet zveze komunistov sprejel stališče, da je treba takoj začeti z akcijo, da bi se podobno, kot se je zveza komunistov organizirala tudi sindikalna organizacija da bi se lahko tudi sindikati v prihodnje še aktivneje vključevali v vse družbenopolitične akcije v sestavljeni organizaciji združenega dela »Gorenje** Velenje.
Predstavniki sindikalnih orga-
nizacij so doslej sodelovali v	metod	dela uresničevanja
delu širših političnih aktivov	enotnosti družbenopolitičnih
kot ene od oblik oziroma akcij.	p. o.
JUGOSLOVANI IN VARČEVANJE
Bojazen pred hranilnimi vlogami!?
Delegati v skupščini SFRJ so z nezaupanjem sprejeli podatek, da so skupne hranilne vloge občanov dosegle znesek 95.204 milijonov dinarjev, od tega 39.412 milijonov v devizah, kar je za 36 % več kot lani, Na prvi pogled bi dejali, da ne gre le za novo kakovost gospodarjenja, pač pa tudi za končen rezultat večletnih družbenih prizadevanj, da bi Zavrli našo tradicionalno nagnjenost
OD SOBOTE T DO SOBOTE
Od razlag k spremembam
Čeprav so se že začele počitnice in so se prve kolone turistov napotile proti morju, se je minuli teden odlikoval po zelo razgibani politični dejavnosti. K tej so prispevale tudi slabe vesti iz sosednje Avstrije, zaradi katerih se je dvignil val protestov in tudi demonstracij v Ljubljani. Razprave o skorajšnji žetvi in preskrbovalnih zadregah v mestih so bile tudi te dni predmet mnogih razprav, nič manj pa o gospodarski rasti in težavah, ki jo še spremljajo, čeprav je bilo posredovanih le nekoliko več optimističnih statistik o proizvodnji in cenah ter izvozni in devizni politiki v maju.
V središču politične akcije, ki je usmerjena k razpravam o osnutku zakona o združenem delu, so bili regionalni posveti, sklicani na pobudo izvršnega komiteja CK ZKS. Posredovali so podobo dosedanjih prizadevanj, uspehov in napak ter predvsem spodbudili nadaljnje delovanje komunistov v sindikatih in v socialistični zvezi. Prav gotovo je bil del dosedanjih priprav na javno razpravo pod vplivom razlagalstva in predavatelj stva, kar je sicer za samo izvedbo akcije razumljivo, vendar pa se lahko marsikje, in o tem so že podatki, sedanje stanje samoupravne organiziranosti in odnosov prikrije, če bodo ponekod z golim predavateljstvom speljali razpravo mimo svojih problemov. Ne gre torej za to, da se s predavateljstvom ne zadovoljimo, ampak da se razprava o osnutku zakona o združenem delu dejansko usmeri v dejanja, v spreminjanje razmer, v iskanje in snovanje vsega tistega, kar ustava in novi zakon terjata. Prav gotovo so regionalni posveti svarilo, da kljub poletnemu času politično delo v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih ne bo smelo zamreti, da ne bo mogoče nekaj malega prebrati in razlagati o osnutku zakona, pač pa bo potrebno z vso odgovornostjo in tudi ustrezno politično ostrino novemu zakonu utirati pot z dejanji.
Vsebini osnutka novega zakona je te dni prispeval kritične misli in predloge tudi posvet jugoslovanskih ekonomistov v Opatiji. Najzanimivejši del posveta, referatov in razprav je bil prav v dopolnjevanju nekaterih določil osnutka, ki prizadevajo dohodkovne
odnose, združevanje dela in sredstev in poslovno sodelovanje delovnih organizacij. Nedvomno bodo nekatera vprašanja s tega posveta prišla v obravnavo tudi v delovnih organizacijah, saj je posvet zadolžil ekonomiste, da s svojim znanjem in prizadevnostjo kar najbolj prispevajo k oblikovanju tako ustreznega besedila zakona kot tudi k ustreznim organizacijskim rešitvam, s katerimi naj bi presegli sedanje razmere, dileme in nejasnostL Podoben prispevek so dali tudi pravniki, ki so se pred časom lotevali tega vprašanja, prav tako pa te dni tudi na mnogih posvetih v državi lotevali reforme pravosodja in v organih zvezne skupščine tudi predloga o novem kazenskem zakoniku, ki bo kmalu doživel krst javne razprave.
V	slovenskem notranjepolitičnem življenju je bil pomemben tudi posvet predstavnikov vseh slovenskih občin, na katerem so bila v ospredju vprašanja o družbenoekonomskem planu republike. V odborih zvezne skupščine so te dni prav tako tekle temeljite razprave o razvoju gospodarsko manj razvitih območij države. Glede osnovnih načel gospodarskega razvoja je bilo med predstavniki republik doseženo soglasje, s tem daje delegacija AP Kosovo sicer sprejela osnovna stališča, pridržala pa si je pravico, da izreče svoje dokončne pripombe k predlogom zveznega izvršnega sveta, ko bo na dnevnem redu dokončno sprejemanje srednjeročnega plana družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije.
V	Sloveniji se nadaljuje akcija za pomoč prizade-
tim potresnim območjem Posočja, prav tako pa tudi vpisovanje ljudskega posojila za načrtno zgraditev cestnega omrežja. Te dni, poleg srednjih in visokih šol, ki so to storile že pred časom, zaključujejo pouk tudi v osnovnih šolan. Zato je te dni tudi mnogo dela v ustreznih ustanovah, šolah in samoupravnih interesnih skupnostih, ki so zadolžene za poklicno usmerjanje mladine. Kaže, da se bo letos število študentov višjih in visokih šol, kije doslej znašalo kakih 27 tisoč, precej povečalo. Precej mladine se bo v poletnem času vključilo tudi v vaje in delo splošne ljudske obrambe in samozaščite, večje vaje pa so bile v različnih krajih, zlasti obsežne v Mariboru, kjer so z množično udeležbo desnega obrežja Drave množično angažirali celotni sistem obrambe in preizkusili njegovo delovanje.	-Gok
k porabi. Lahko bi torej govorili o pametnem ravnanju prebivalstva, če ne bi hkrati upadla prodaja, če se ne bi povečale zaloge izdelkov in če ne bi prišlo do zastoja proizvodnje, saj znaša stopnja rasti le 3,6 %.
Delegati odbora za družbeni plan in razvojno politiko zbora republik in pokrajin so zato ocenili, da so vzroki za večje varčevanje najprej v proizvodnji in delitvi, zatem v vplivu različnih ugodnosti, ki jih nudi vezano varčevanje, varčevanje delavcev, ki so na delu v tujini, razmah v stanovanjski gradnji, zamolčali pa niso tudi »psiholoških razlogov". V razmerah nestabilnega gospodarjema je razumljivo, da se občani s povečanim varčevanjem poskušajo obvarovati tudi pred morebitnimi presenečenji v poslovanju svojih delovnih organizacij.
S.R.

posl*1™
melbrosia*
« fc « a ,
JOSIP BROZ TITO, predsednik SFRJ, v zdravici na svečani večeiji, ki mu jo je priredil predsednik turške republike Fahri Korotuerk:
Med pripravami in potekom konference o evropski varnosti in sodelovanju smo skupaj poudarjali, da sta mir in varnost nedeljiva in da se je treba bojevati, da bi ju obranih in utrdih na vseh koncih sveta. Še zlasti smo zainteresirani za to, da bi bilo to občutiti na območju Sredozemlja, kjer, žal, ne ugašajo žarišča, ki so nevaren izziv naši varnosti in miru v svetu.
Vesel sem, ker sklepe iz Helsinkov že uresničujemo na območju, na katerem živimo, na Balkanu. Upamo, da bo prihodnost pokazala, da so balkanski narodi odločeni usmeriti se v tisto, kar jih povezuje in zbližuje, kar je življenjskega pomena zanje. To seveda terja tudi skupna prizadevanja za premostitev zdajšnjih razlik in problemov.
Mimo lahko trdimo, da se prav na našem območju, tako raznovrstnem v nacionalnem, političnem in ideološkem pogledu, preizkušajo načela, ki smo jih sprejeli kot člani OZN in udeleženci konference o evropski varnosti in sodelovanju. To nas še močneje obvezuje, da se predano in odločno zavzemamo za uresničitev takih načel.
MILKA PLANINC, predsednica CK ZK Prvaške, na posvetovanju o osnutku zakona o združenem delu v Opatiji:
Bistveni smeri sedanjega obdobja razvoja socialističnega samoupravljanja sta graditev odnosov med materialno proiz-
vodnjo in družbenimi dejavnostmi ter uresničevanje odločilnega vpliva delavcev tudi na vsa bistvena vprašanja družbene politike.
S pomočjo enotnega družbenega odnosa in enotnega jugoslovanskega tržišča bomo z združevanjem dela uresničili in krepili integracijo jugoslovanskega gospodarstva in drugih dejavnosti na temelju resničnih interesov in odvisnosti v procesu proizvodnje. Globina spremembi za katere smo kot družba dozoreli in ki smo jih začeli uresničevati, ima - brez pretiravanja — zgodovinski pomen.
Naš kritični ustvarjalni odnos do zakona mora izhajati iz ciljev naše revolucije. Za spremembo odnosov v družbi pa sam zakon ni dovolj, marveč je potrebna živa, borbena, ustvarjalna aktivnost v praksi, ki so ji potrebna spoznanja in izkušnje. Potrebni so vsi, ki so pripravljeni graditi samoupravne socialistične od-
BRANKO MIKULIČ, predsednik CK ZK BiH, v prispevku za sarajevsko »Oslo-bodenje**:
So pojavi, da posamezniki, ko pridejo na neko odgovorno funkcijo v občini ah delovni organizaciji, najprej izjavijo, da njihovi predhodniki niso štorih ničesar. Vse, kar je storjenega in doseženega, pripisujejo sebi in svojemu imenu. Kot da se je naša revolucija pričela s posameznikom, kot da nima svoje preteklosti, čeprav so se v tej preteklosti ljudje bojevali in uresničih pohtiko ZK, zaradi česar lahko danes ustvarjamo tisto, česar oni niso mogli.
Vse, kar ustvarjamo in kar smo štorih, ni zasluga posameznikov. Posameznik s svojimi sposobnostmi lahko pride do veljave v kolektivu. Nhče od nas ne po-
meni nič, če se oddalji od politike ZK. Revolucionar, ki izvaja njeno pohtiko, ima možnost, da častno pridobi ugled, če pa se oddalji od nje, je seveda logično, da bo ugled izgubil.
KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA IDRIJA
članom sindikata nudimo prijetne počitnice v našem počitniškem domu v ANKARANU Počitniški dom je zaokrožena celota dveh blokov serijskih počitniških hišic, v katerih ima vsaka soba svoj vhod in kopalnico, zgornje sobe pa tudi balkon. Poleg sodobno opremljene kuhinje in restavracije ima počitniški dom lepo urejeno otroško igrišče, balinišče, namizni tenis in druge rekreacijske objekte.
Sobe so s tremi in štirimi posteljami. Cena penziona za odrasle je 120 din, za otroke do 7 let pa 100 din.
Izmene trajajo 10 dni s pričetkom 30 junija. Proste kapacitete imamo v vseh izmenah, razen v času od 20. do 30. 7. 1976.
Proste kapacitete oddamo osnovnim organizacijam sindikata in posameznim članom.
Prednost imajo 00S.
Za informacije in rezervacije se obrnite na gornji naslov pismeno ali po telefonu 065 86-108 interna 275.
Solidarni v nesreči
Takoj ko je izvedel za katastrofalne posledice poplave v SR Srbiji in Socialistični pokrajini Kosovo, je izvršni odbor republiškega odbora Rdečega križa Slovenije namenil kot prvo pomoč za poplavljene 50-000,00 dinaijev in odposlal tovornjak odej in oblačil-
Predsedstvo Rdečega križa Jugoslavije pa je kot prvo pomoč namenilo 150.000,00 dinaijev-
^SPODARSKI POLOŽAJ ENERGETIKE IN PREMOGOVNIKOV VSE SLABŠI
Samo z zavestjo ne gre več
^nizke cene električne energije in premoga so ob naraščajočih stroških proizvodnje Povzročile težke izgube v elektrogospodarstvu in letos tudi v premogovnikih - Nujne so hitre <n dolgoročne sistemske rešitve
Zavoljo neurejenega sistema finansiranja - prenizkih cen - v vo(iens^em	roS°spodarstvu in v premogovnikih stroški proiz-
in poslovanja presegajo dohodek, izguba pa se zavoljo nara-„^oa7i cen reprodukcijskega materiala in drugih poslovnih stro-ov veča tako rekoč iz dneva v dan. Podatki naravnost kričijo po bo S‘stems^‘ rešitvi, ki naj bo hkrati tudi dolgoročna. Le tako se I m°žno izogniti katastrofalnemu finančnemu stanju v energetiki I PrfMogovništvu: ob sedanjem tempu naraščanja izgub oziroma Podov planiranega dohodka, naj bi v elektrogospodarstvu izguba mdijardo dinarjev, premogovniki pa naj bi skupno „prigo-Podarili" blizu 180 milijonov dinarjev izgube.
• ^zumljivo je, da bodo del te ^Sube lahko tako v energetiki ot y premogovnikih nado-estili s smotrnejšim gospodar-Jenjem in z boljšim izkorišča-lem notranjih rezerv. Resnici na ljubo pa je treba dodati, da zlasti v premogovnikih notra-Je rezerve že zelo pičle: osebni ohodki se niso povečali od anskega decembra dalje (!),ru-uaqev - delovnih invalidov ni i ožno nadomestiti z zdravimi °Pači,ker jih ni, za novo stroj-o opremo pa so potrebna iz-edno visoka investicijska sred-Sredstev za investicije pa v munikih primanjkuje, saj jim erta premoga ne pušča nikakrš-ne akumulacije, pesti pa jih tudi
izguba elektrogospodarstva, ki ni sposobno plačevati kupljenega premoga v primernih rokih.
Rudarji vztrajajo v jamah več kot je normalno, ker gospodarstvo potrebuje več premoga.
Elektrogospodarstvo že nekaj let posluje z izgubo; zavoljo tega je v zadnjih treh letih primanjkljaj likvidnih sredstev znašal skupaj kar 941 milijonov din. Kljub nekaterim lanskim ukrepom skupščine SIS elektro gospodarstva, kot denimo odlo žitev plačila obveznosti in daja nje namenskih posojil za obrat na sredstva — je likvidnostni primanjkljaj ob koncu minulega leta znašal 298 milijonov dinar-
UUBUANA
Zastoj pri osebnih dohodkih
Poprečni osebni dohodki so v naši republiki v prvih treh mesecih znašali 3.810 dinarjev ali 20 % več kot v enakem obdobju lani. Kljub takšnemu povečanju so realni osebni dohodki ostali na lanski ravni.
snovni razlog za to je povečanje življenjskih stroikov, ki so se v obd\tro^ mesecih povečali za 20% v primerjavi z istim lanskim
_ ^ajvišje osebne dohodke v gospodarstvu so imeli v premogovnikih ~ Poprečno 5.148 din, ki pa so posledica nadurnega dela rudarjev, ^a dnu iestvjCe s0 kot vedno tekstilci s 3.110 din, sledi lesna indu-strija s 3.303 in elektroindustrija s 3.435 din. To pa so tiste industrij-slce panoge, v katerih je proizvodnja pod lansko ravnijo in ki imajo velike težave s prodajo svojih izdelkov.
V. B.
murska sobota
Kako gospodarijo v Pomurju
Analize zaključnih računov azejo, da v Pomuiju še ne mo-eJo računati, da bi v bližnji pri-_ odnos ti dosegli vsaj poprečje razvitosti Slovenije. Tako se je e °tni dohodek Pomurja lani Povečal za 27 %, kar je neko-o več, kot znaša poprečje za ovenijo, vendar stopnjo pove-rp i bistveno razvrednotijo /Zultati po občinah, saj so amo v Murski Soboti nad poprečni. Ustvarjeni celotni doho-ek po dejavnostih v gospodar-ti-T ^e. najmanj narasel v kme-jstvu in industriji, panogah, ki Pomenita 70% gospodarskih
zmogljivosti Pomurja. Podatki tudi kažejo, da ima to manj razvito področje čedalje manj možnosti za razširjeno reprodukcijo, namesto da bi bilo obratno. Pomurskemu gospodarstvu primanjkuje 230 milijonov din trajnih obratnih sredstev, poravnava obveznosti na začetku letošnjega leta pa tudi ni dala pričakovanih rezultatov. Neporavnanih je ostalo 290 milijonov dinarjev, medtem ko so neproizvodne dejavnosti lani porabile kar za 39 % več sredstev kot v letu 1974.
V. O.
PTUJ
Več kandidatov za en stol
Po naši stari poslovni navadi , ?Pet več podjetij lotilo po-_a, ki je dovolj velik le za enega 'zdelave varnostnih pasov za omobile. Odkar je znano, da 0 o morali imeti z novim le-°m. vsi osebni avtomobili na prednjih sedežih varnostne pa-- T6’ie ^a izdelek nenadoma za-deLf-3”™311 podjetja po vsej d ... • “U tem pa se kajpak j J0 tudi drugega našega po-
slovnega načela — vsak med nJimi bi
delovati
JJjimi bi namreč želel pasove iz-e ovati v celoti. Zavoljo tega si usedanji kooperanti pulijo po-12 rok (pri nas sta doslej pa-
sove izdelovala skupaj s kooperanti TAP in TKG iz Ljubljane). Prava sreča je, da je v posel ugriznila tudi Crvena zastava, ki je božila 38 milijonov din v gradnjo tovarne notranje opreme in varnostnih pasov na Ohridu. Zavoljo te njene poteze bodo namreč drugi proizvajalci ostari brez največjega kupca. Vprašanje je le, ali bodo kupci Zastavinih vozil zadovoljni, saj je znano, daje v tujini tovarniško vgrajena dodatna oprema cenejša kot v trgovini kupljena, pri nas pa — dražja.
S. J.
jev. V letošnjih prvih štirih mesecih pa je že nastala razlika med stroški in prodajo električne energije; za 427 milijonov din presegajo stroški dohodke. V prihodnjem letu pa bo elektrogospodarstvo moralo pričeti odplačevati posojila za elektrarne, ki jih gradi... Razumljivo je, da bodo morali porabniki električne energije globlje poseči v žep; vprašanje je le, v kolikšni meri bo družba reševala težave enostavne in razširjene _ reprodukcije te dejavnosti prek " cene električne energije in koliko prek samoupravnega sporazuma o zbiranju sredstev.
Položaj premogovnikov lani še ni bil kritičen, v letošnjem letu pa so se težave začele kopičiti. Kolektiv velenjskega rudnika letošnjega finančnega načrta hi sprejel, ker bi po sedanjih cenah premoga do konca leta prigospodaril za 95 milijonov dinarjev izgube. Le-ta je v prvih štirih mesecih že dosegla 7 milijonov dinarjev, nepokritih družbenih obveznosti v tem času paje rudnik imel za 6 mili-
jonov dinarjev, ker so mu v družbeno politični skupnosti za prve tri mesece znižali prispevne stopnje. Zato pa bo rudnik že v maju, ko bo že nadomeščal družbene obveznosti iz prvega tromesečja, ustvaril 8 do 9 milijonov izgube.
V Zasavskih premogovnikih so po burnih razpravah finančni načrt za letos sicer sprejeli, vendar so v njem ob sedanjih cenah premoga predvideli izgubo med 60 do 70 milijoni dinarjev. Že v prvih treh mesecih so premogovniki v Zasavju prigospodarili skoraj 8,5 milijona din izgube; samo v aprilu so stroški proiz vodnje za 5,5 milijona dinarjev presegli dohodek, prav tako pa je bilo v maju. V Kočevju imajo izgube že skoraj za milijon dinarjev, v Laškem za blizu 650 tisoč din, v Senovem poslujejo sicer še. z dohodkom, vendar se le-ta zavoljo cen reprodukcijskega materiala iz meseca v mesec manjša; Kanižarica pa je zavoljo poplave v posebno težkem položaju.
B. RUGELJ
PTUJSKI PODJETJI TAP IN SIGMA ZDRUŽENI
Dragocene izkušnje
Pred tremi leti razbita integracija se tokrat uresničuje zavoljo politične zrelosti kolektivov, ki sta pravilno ocenila svoje možnosti nadaljnjega razvoja
V kratkem bo v Ptuju končano prvo dejanje akcije za povezovanje tamkajšnje avtomobilske industrije — Tovarne avtomobilske opreme TAP in Sigme. Prvega julija bodo podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela AGIS (kratica pove, da se „novo“ podjetje ukvarja z izdelovanjem avtomobilske opreme, gumijevih izdelkov in s servisno dejavnostjo).
Prvo dejanje je trajalo skoraj štiri leta: pred tremi leti je namreč propadel poskus, da bi povezali obe podjetji in še obrtno podjetje dga Meglič, zavoljo skorajda enoglasne odločitve delavcev TAP, da se ne bodo združili. Zakaj so v TAP potrebovali skoraj tri leta, da so se prepričali o pravilnosti takšne povezave, nismo podrobneje raziskovali, vendar lahko povemo, da so najverjetneje prevladali argumenti gospodarske narave: splošni pogoji gospodarjenja, ki so se v zadnjih letih močno poslabšali, in gospodarski položaj Sigme, ki se je v zadnjih dveh letih krepko popravil.
Ko so se pripravljali na referendum, je bila namreč Sigma v zelo težkem položaju in tedaj je med delavci TAP krožila naslednja „krilatica“: ,,Če se bomo združili s Sigmo, nam bo šlo slabše, ker jih bomo morali vleči iz vode.*'
Medtem pa so se razmere spremenile. V TAP so se streznili glede lastnih razvojnih možnosti, zlasti pa možnosti, da bi svoje razvojne načrte lahko sami uresničevali. Izkazalo se je celo, da TAP nima posebnih možnosti za širjenje svoje dejavnosti in da je osnova bodočega razvoja pri Sigmi.
Analiza trga je pokazala, da ima TAP največ možnosti pri proizvodnji zavornih valjev, Sigma pa zelo velike možnosti v proizvidnji gumijevih izdelkov in oljnih hladilnikov. Zavoljo tega sta se oba kolektiva sporazumela, da bosta v naslednjih
letih vložila največ skupnih sredstev v rekonstrukcijo Sigme in v povečanje proizvodnje gumijevih izdelkov ter oljnih hladilnikov. Takšna odločitev pa hkrati dokazuje, da je kolektiv TAP v minulem obdobju politično dozorel ter da so temelji povezave obeh podjetij postavljeni na trdno osnovo: z izkušnjami pridobljeno prepričanje, da bo skupaj laže gospodariti in si zagotoviti socialno varnost.
Novo podjetje AGIS zaposluje v sedmih TOZD 1500 delavcev, ki bodo že letos prigospodarili za 23 odstotkov več kot lani. Ustvarili naj bi 400 milijonov celotnega prihodka; v letošnjem letu naj bi se povečal tudi ostanek dohodka, ki je bil lani zlasti v TAP dokaj pičel.
S. J.
PREDNOST
DRUŽBENEMU
STANDARDU
Že v prvem poglavju z naslovom „Rezultati dosedanjega razvoja in težnje ob prehodu v novo srednjeročno obdobje", osnutek družbenega plana Slovenije za obdobje do leta 1980 ugotavlja, da se je v minulem petletnem obdobju življenjska raven prebivalstva v naS republiki zvišala za približno 32 %. Letno je naraščala za poprečno S,1 %, toda predvsem za-
CJSift,'
KO
iH i
MENTAR
radi hitrejše rasti družbenega standarda, pri čemer so delovni ljudje iz dohodka, a še zlasti iz svojega osebnega dohodka sohdarno izločali večja sredstva za gradnjo stanovanj ter za zdravstveno in otroško varstvo.
Ko poudarja naraščajoči delež vlaganj v družbeni standard, ki je v največji meri pripomogel k porastu življenjske ravni prebivalstva v minulih petih letih, osnutek plana srednjeročnega razvoja ugotavlja, da so realni osebni dohodki na zaposlenega stagnirali. V osnutku plana zasledimo tudi ugotovitev, da realni osebni dohodki zastajajo, ker je nazadovala rast družbene produktivnosti dela. Ta je padala skozi vse minulo petletno obdobje, tako da je delež produktivnosti v naraščanju družbenega proizvoda znašal le 34 % namesto predvidenih 57 %.
Iz navedenih podatkov in ugotovitev lahko izluščimo najmanj dve značilnosti družbenogospodarskega razvoja, ki zadevata doseženo stopnjo produktivnosti in z njo bolj ali manj povezano rast življenjske ravni prebivalstva. Ena bistvenih značilnosti je nedvomno izrazita preusmeritev porabe družbenega proizvoda na družbeni standard, kar zadeva osebno in skupno porabo, ter oženje manevrskega prostora, odmerjenega osebnemu dohodku. To oženje pa je - kot se v polni meri zavedajo tudi sestavljavci osnutka plana sred-njeročnega razvoja - nekakšen dvorezen nož, če upoštevamo, da bi nadaljnje krčenje sredstev za osebne dohodke utegnilo postati usodno za rast produktivnosti, ki prav v zadnjih dveh, treh letih stanovitno nazaduje. Na to nevarnost opozarja osnutek plana tudi že v začetku, ko navaja, „da je
zaostajanje realnih osebnih dohodkov eden najpomembnejših razlogov, da se niso uveljavili v pričakovanem obsegu kvalitetni dejavniki razvoja, kot so dvig tehnične in tehnološke ravni, racionalna uporaba proizvodnih zmogljivosti, posodabljanje in avtomatizacija proizvodnih procesov, sodobna organizacija dela, inovacijska in raziskovalna dejavnost itd., ki se skupno kažejo v rasti celotne družbene produktivnosti dela“.
Ko bo te dni osnutek družbenega plana razvoja Slovenije za obdobje do leta 1980 v javni razpravi, bi zlasti sindikalni delavci in člani morali posvetiti posebno pozornost problematiki, ki zadeva družbeno produktivnost, družbeni standard in osebno porabo. Čeprav ni dvoma, da se bo treba zaradi nadaljnjega odpravljanja socialnih razlik in dosežene stopnje družbenogospodarskega razvoja tudi v prihodnjem petletnem obdobju zavzemati predvsem za krepitev in nadaljnje izboljšanje družbenega standarda, se bo treba prav zaradi zaščite nazadujoče družbene produktivnosti spopasti z „uravnilovskimi težnjami", ki se zavoljo nazadovanja produktivnosti dela in splošne stagnacije rasti realnih osebnih dohodkov porajajo same po sebi in se še stopnjujejo.
Zato je nedvomno stvarna ugotovitev, ki jo zasledimo v omenjenem razvojnem dokumentu, da stopnja razvitosti in cilji družbenega in gospodarskega razvoja sicer terjajo nekoliko hitrejšo rast družbenega standarda kot pa osebnega, vendar nikakor ne nad raven, ki jo dopušča rast družbenega proizvoda. Kar pa zadeva realne osebne dohodke na zaposlenega, se bodo v prvih letih povečevali nekobko počasneje od rasti produktivnosti dela, medtem ko bo treba v zadnjih letih planskega obdobja dosledno izpeljati načelo uskladitve rasti osebnega dohodka z rastjo produktivnosti dela.
Tudi iz teh predvidevanj je možno razbrati, da se sestavljavci osnutka plana zavedajo soodvisnosti družbene produktivnosti dela od realne ravni osebnih dohodkov, kakor tudi odvisnosti gospodarskih gibanj, blagovnih tokov in ne nazadnje tudi družbenega standarda od produktivnosti dela ter ravni realnih osebnih dohodkov kot osnovnega gibala za doseganje višje stopnje delovne in družbene produktivnosti.
NANDE ŽUŽEK
JESENIŠKI TRGOVCI SE ZDRUŽUJEJO
ZA BOLJŠO PRESKRBO
Po združitvi z novo SOZD ABC-Pomurka bo Rožca lahko bolje oskrbovala Jeseničane s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi
V jeseniškem trgovskem podjetju Rožca, delovni organizaciji z nekaj več kot 130 zaposlenimi, so se pred dnevi na zborih delavcev odločili, da postanejo eden od članov nove sestavljene organizacije združenega dela ABC - Pomurka. Po številnih krajih v naši republiki namreč prav zdaj potekajo zadnje priprave za formiranje te nove sestavljene organizacije, in sicer z združitvijo sedanjih dveh SOZD — ABC Ljubljana in Pomurke iz Murske Sobote,
Rožca z Jesenic je v SOZD ABC Ljubljana vključena že tretje leto in v tem času so se že pokazali prvi sadovi združitve, tako v boljši dobavi domačega materiala, kar je bilo doslej majhnim trgovskim delovnim organizacijam težko doseči, kakor v
večji ekonomičnosti poslovanja. Z integracijo sta obe združeni delovni organizaciji poenotili računovodsko in komercialno službo, enotna je pravna služba. Rožca pričakuje od ABC tudi pomoč pri gradnji bodočega potrošniškega centra na jeseni-9cem Plavžu, ki naj bi ga uredili skupaj s trgovskim podjetjem Zaija z Jesenic, s katerim pokrivata tri četrtine potreb jeseniške občine in s katero se namerava Rožca združiti še do konca letošnjega leta.
Kaj je narekovalo Rožci, da se vključi v bodočo sestavljeno organizacijo združenega dela ABC - Pomurka! Predvsem dobre izkušnje integracije z ABC in možnosti, ki jih vidijo v tej združitvi za boljšo preskrbo Jesenic s kmetijskimi pre-
hrambenimi proizvodi, ki jih je v jeseniški občini vedno primanjkovalo.
Rožca bo tako postala del SOZD ABC - Pomurka, združenega podjetja za kmetijstvo, živilsko predelavo, trgovino, gostinstvo, turizem in promet. Vendar s tem ni konec njihovih teženj, saj se želijo, kot smo že zapisali, združiti tudi z jeseniško Zarjo, ki ima v svojih treh TOZD nekaj manj kot 300 zaposlenih. Tudi združitev obeh jeseniških trgovskih delovnih organizacij naj bi jeseniškemu potrošniku zagotovila boljšo in cenejšo oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Žal je bilo treba na to pobudo čakati nekaj let, vendar je bolje pozno kot nikoli, menijo v jeseniškem trgovskem podjetju Rožca. j y
DE
ljudje med ljudmi
19. junij 1976 stran
8
G0
ljudje med ljudmi
19. junij 1976 stran

VPRAŠANJA IN ODGOVORI NA TEMO »ZDRAVNIK-DRUŽBA«

Letošnji kongres slovenskih zdravnikov v Ljubljani je sprožil zaradi svojih aktualnih in zanimivih tem, predvsem pa osrednje „zdravnik - družba14, dokaj ugodne odmeve ne samo v zdravniških krogih, pač pa tudi v širši javnosti.
Že v uvodnem delu kongresa so opozorili na tisti aspekt, ki naj bo „tvorni prispevek k dialogu zdravnik — družba44; ta naj ne ostane zgolj pri tem, da so slovenski zdravniki ob tej priložnosti načeli to občutljivo in časovno pogojeno vprašanje, ki bi sicer ostalo na zaprašenih policah redkih arhivskih primerkov njihovega stanovskega glasila (Zdravstveni vestnik), marveč naj ponudi možnost za nadaljnjo rast zdravstvenega varstva v naši republiki.
poslanstvo slovenskega zdravnika torej ni in ne more biti44, je soglašal z ostahmi v kongresni razpravi na temo „zdravnik -družba44, dosedanji predsednik Slovenskega zdravniškega društva doc. dr. Anton Dolenc, „le v slepi pokorščini do predpisov in dolžnosti zdravnik ne more biti le etično-moralni avtomat za zdravje, marveč je v družbene tokove vpet s številnimi nitmi, v preobrazbi in razvoju zdravstva mora postati pobudnik za nove odnose med ljudmi in v skupnosti.44
„Če vas prav razumemo, je po dolgoletnih izkušnjah zdaj bolj kot kdajkoli prej potrebna tako imenovana prerazdelitev specialistov in zdravnikov splošne prakse v korist slednjih? 44
,,Tako je. Še več — razvoj zdravstva zahteva ne samo to prerazdelitev, ampak nasploh več zdravstvenih delavcev, modernizacijo celotnega zdravstva in oblikovanje novih delovnih metod, pa naj gre za osnovno ali specialistično zdravstveno službo. Skratka, zdravstvo mora začeti racionalno poslovati, če se hoče izogniti hujšim notranjim pretresom. Celo nazadovanju, če že hočete ...“
NAJPREJ RACIONALIZACIJA OSNOVNEGA ZDRAVSTVA
Dr. Dolenc je poudaril, da bo treba najprej racionalizirati osnovno zdravstveno službo. „Omenil sem nujno prerazdelitev zdravnikov-specialistov in njihovih tovarišev v splošnih ambulantah. To pa bo daljši proces, zlasti še, če upoštevamo možnosti, ki jih ima danes slovensko zdravstvo. Ne smemo pa tudi prezreti, da zdravniku narekuje interes njegove zdravstvene enote, da opravi čimveč storitev, da pa hkrati terja skrb za nadaljnji razvoj zdravstva vedno več sodelavcev, posodoblja-
Poplava specialistov prišla »do grla«
Doc. dr. Anton Dolenc, dosedanji predsednik Slovenskega zdravniškega društva, na letošnjem kongresu slovenskih zdravnikov: »Očitno je spoznanje, da mora začeti naše zdravstvo racionalno poslovati, če se hoče izogniti hujšim notranjim pretresom ali celo nazadovanju!«
nje zdravstvene službe v celoti in seveda uvajanje novih metod dela. Vse to nas pripelje do tega, da imajo lahko zdravnikove odločitve v večini primerov neposredne ekonomske posledice ...“
„ ... Zdravnik pač predpisuje zdravila, odloča o bolniškem dopustu zavarovanca, o zdravljenju v bolnišnicah ... Toda, to je le ena plat medalje ...“
Poleg prve, je dr. Dolenc razumljivo odkril še drugo stran medalje.
„Sodobni sistemi zdravstvenega varstva ne samo v svetu, ampak v enaki meri tudi pri nas nudijo zdravstvenemu delavcu precejšnje možnosti, obenem pa imajo do njega čedalje večje zahteve. Verjetno ne kaže izgubljati besed o tem, da pretirana poraba zdravstvenih storitev in zdravil zahteva visoko strokovnost in moralno odgovornost zdravnika. Terja pa tudi ustrezno zdravstveno kulturo in zavest zavarovanca.44
„Kakšni pa so razlogi, ki so tudi naše zdravnike pripeljali do tega, da so začeli razmišljati o srednjeročnem in dolgoročnem načrtovanju razvoja osnovne in specialistične zdravstvene dejavnosti? 44 Razlogov je več, vendar bi želel opozoriti predvsem na dva. Zavedati smo se začeli, da narekuje srednjeročno in dolgoročno plansko usmeritev v našem zdravstvu predvsem naraščanje števila zdravstvenih storitev in vedno večje število izostankov z dela. Srednjeročni in dolgoročni razvojni načrti zdravstva pa so lahko le posledica usklajenih družbenih dogovorov ter odgovornosti ne samo nas zdravnikov, pač pa tudi zavarovancev in zdravstvenih interesnih skupnosti, v enaki meri ga seve tudi političnih odločitev. Ce tega ne bomo upoštevali, tedaj so odveč vsa pričakovanja, da je naše zdravstvo samo sposobno usmerjati, omejevati, nadzorovati in'usklajevati vse te silnice. Od začetnih ciljev torej ne kaže odstopiti za nobeno ceno ...“
Fot je pravilno ubrana. Zavedati se moramo, da je le v zdravstvenih samoupravnih interesnih skupnostih in nikjer drugje prostor za dialog med tistimi, ki nudijo zdravstvene storitve, in tistimi, ki so zanje zainteresirani. Potemtakem so interesne skupnosti edino mesto, kjer je možen pogovor o merilih, sredstvih, razvojnih programih zdravstva ...
Vsiljuje pa se vprašanje, ah so naše zdravstvene skupnosti na ravni občin, regij in republike delegatsko tako sestavljene, da lahko v njih dejansko pride do izmenjave stališč in sporazumevanja med delegati uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva?
IVO VIRNIK
Podatek v statistiki
Včeraj so ga v skupini srednješolcev sprejeli v zvezo komunistov. V gumbnico so mu vdeli rdeč nagelj, povedali so nekaj spodbudnih besed o zgodovinski vlogi proletariata in njegove avantgarde in zbor „Svobode“ je novopečenim komunistom zapel Internacionalo.
Dan poprej pa je fant, o katerem govorimo, doživel hudo uro.
■ Doma.
In šlo je za dokaj preprosto zadevo.
Televizor se jim je pokvaril Ata ga je z avtomobilom zapeljal v servis. Potem se je pokvaril še atov avtomobil. Ta čas so V servisu popravili televizijski aparat. Nekdo bi ga moral odpeljati domov. Z avtomobilom ga niso mogli, zato so se na družinskem sestanku odločili za cizo.
In takrat se je odprl problem:
Kdo naj televizijski oprat na cizi pripelje domov.
Za to delo je bil zadolžen sin, ki pa se je uprl.
„Ne grem nikamor," je zatrjeval, ,,in nikoli ne bom počel ničesar takega, kar bi me osramotilo pred sošolci in sošolkami. Cize ne bom vozil; naj me kdo vidi, kaj pa si bo mislil o meni. “
Včeraj so fanta sprejeli v zvezo komunistov. Je namreč dober aktivist v zvezi Socialistične mladine in dobro dela tudi pri tabornikih.
V	gumbnico so mu vdeli rdeč nagelj, povedali so mu nekaj spodbudnih besed o zgodovinski v.logi proletariata in njegove avantgarde in žbor ,,Svobode" mu je zapel Internacionalo.
V	občinskem partijskem komiteju pa so v rubriko „delavsko poreklo" zapisali še enega člana.
JANEZ VOLJČ
IZ NAŠE SODNE PRAKSE
AKT
št. 17485 b
Čez nekaj dni se bo pred okrajnim sodiščem začela sodna razprava proti skupini žensk iz Proletarskega naselja, ki so zadnji dan mednarodnega leta žensk „sto-rile krivično dejanje proti..."
Začnimo od začetka, čeprav ne vem, če bi tole, kar bom zdaj napisal, sploh lahko imenovali začetek. Naj o tem sodi zgodovina ali pa sodišče.
Torej zadnji dan mednarodnega leta žensk, ko smo v socialistični zvezi, v konferenci za družbeno aktivnost žensk in v sindikatih seštevali seminarje, predavanja in druga dobra dela, ki naj bi skrb za zaposlene ženske povišale na višjo raven, se je v središču Proletarskega naselja, prav pred avtobusno postajo, zgodilo nekaj, kar meče slabo luč na našo zaposleno žensko.
Tako namreč menijo zastopniki javnega tožilstva.
In tudi nekateri občani, ki so tisto jutro prisostvovali incidentu.
Problem je odprla Ivka Kovačeva, stara tekstilna delavka, ki je navedenega dne ob pol šestih zjutraj s sekiro v roki grozila sodržavljanju Hafldu Romanu, da bo razbila glasbeno skrinjo v njegovem slaščičarskem lokalu pred avtobusno postajo v Proletarskem naselju. Pri tej grožnji sta aktivno sodelovali tudi Pepca Jurančičeva, delavka v prehrambeni industriji, in pred dnevi upokojena Jožefa Kojčeva, odlikovana s srebrno značko sindikata. Potem se je skupina žensk lotila omenjene skrinje in jo razdejala.
Njihov namen, je zapisano v obtožnici, Je bil destruktiven", šlo je namreč za „uničenje glasbenega aparata, ki je del proizvajalnih sredstev zgoraj omenjenega zasebnega slaščičarja in se navadno imenuje juke box. “
To so dejstva.
Ne vem pa, če bom kdaj znal povedati, kaj se je dogajalo v vseh teh ženskah, ki so vsako jutro, ob odhodu na delo, morale poslušati: „Žena naj bo doma, čaka naj na moža", in ko so devet ur kasneje, zgarane šle domov, kjer so jih čakali gospodinjski opravki, morale na domači avtobusni postaji slišati isto pesem.
Ne vem tudi, kako bo naše pravo obravnavalo njihovo nasilno dejanje. Slišal pa sem, da jih bo verjemo v kratkem pregledal sodno zapriseženi psihiater.
JANEZ VOUČ
NIKOLA KRKAC, delavec: „Ob ustanavljanju našega kolektiva in proizvodnje smo na Bizeljskem upravičeno upali, da se nam obetajo lepi časi. Zgradili smo nov obrat, ga opremili s stroji in začeli z delom, na koncu pa ugotoviš, da danes, 30 let po vojni, za gospodarski kriminal nihče ne odgovarja. Ne gre ti v glavo, saj vendar vemo, da tako bogati vseeno še vedno nismo ...“
DELAŠ, DELAŠ, PLAČE PA NI!
MIRKO ROŽMAN, šef proizvodnje: „Mnogo smo pričakovali od toliko opevane združitve s Kooperativo iz Garešnice. Potem, smo ugotovili, da gre samo za lepe obljube, saj so nam pripeljali stroje, ki jih mi nismo potrebovali pa tudi njim v Gareš-nici so bili v napoto. Ne moreš dobro gospodariti in delati, če nimaš niti osnovnega proizvodnega programa ...“
Kdo bo presekal gordijski v0?nL0^emav 25 delavcev na Bizeljskem, ki že nekaj mesecev niso dob111 F c ~ Ponesrečena združitev bizeljske Galanterije s Koopera iz Garešnice
- yeč tries,
MARTIN DRNIKOVIC, delavec: „Berem in poslušam, kako ponekod samoupravljajo. Kako daleč smo mi od samoupravljanja! Ko bi vsaj toliko samoupravljali, da bi izpolnili ustavno pravico o tem, da moreš za opravljeno delo dobiti plačilo. Tako pa tu na Bizeljskem že nekaj mesecev živimo samo od obljub in skromnih akontacij ...“
Kolektiv Galanterije na Bizeljskem ze eratJecev poskuša rešiti svoj nevsakdanji problem. Po združitvi s -^^'‘ennotehno “ iz Garešnice, približno 100 kilometrov naprej ^ a> ki bi naj temu 25-članskemu kolektivu omogočila lep kos fr ostalo le še malo upov. Upanja jim ne vliva niti vodstvo otatičt1^	na Hrvaškem, upanja
jim trenutno ne more dati niti občina v a
denarja pa ni' plače' Ko spra' Sfl kai ° ■ 0 v Garcšnici, kako !• j0: ’ J11* že leto dn i zagotav-
ifbitei delaite> za drug° ne "Vaj>• ■ Kaže, da za drugo
pre4sednieaSkrbK
skupnost	zbora delovne
SP ne sindikata. Vse je v
AKONTACIJA AKONTACIJO,
AC Pa OD NIKODER
je> da delavci ne da 7 ^Hih dohodkov. Akon-%era ^ontacijo, plač pa od Cfbn	zdaj smo dobili
Sc Ohodke i februar in
•in»’ ^januar pa šele akonta-f bniar *"1 za maj nič. Za ,	..f00 dobili plače zato,
v n da takrat večina delav-vtifle l btezPlačnem dopustu. 2‘e,kot vodjo oddelka je tem , ; er delavci pritiskajo na-^ l2 P3 več ne vem, ne kod
Sr,'■Imamo nekai novih
S jlif' ’ kl Pa stoje, ker nimamo Kreiranih ljudi, ki bi znali stroiih delati, po drugi tJiti nbnarn° na njih kaj de; nKtaŠeIsem Proizvod, ki bi S ° rz zagate. Žal fll n,j Irtled denarja za nakup
S ' In se vrtimo v k#1’ živeli obljub«
ŠKODA LJUDI,
STROJEV IN DENARJA
„Mi nismo krivi,44 pravi NIKOLA KRKAC, oče dveh otrok. „Komaj leto je minilo od pripojitve h Kooperativi, pa smo povsem obubožali. Mi sicer delamo, vendar ni denarja od nikoder. Po več mesecev nismo dobili plač. Če koga iz Garešnice le uspemo dobiti na Bizeljsko, pozneje ugotovimo, da nam je lepo zamazal oči. Povsem vsakdanje so že obljube, da bo jutri bolje. Ta jutri je za nas tako daleč, kot je vodstvo matičnega podjetja od našega kolektiva. Sprva smo se še pri-toževah, upali in si poskušali izboriti svoje pravice, zdaj samo še čakamo. Pravzaprav ne moremo nič. Brežiška občina je majhna, delovnih mest ni dovolj, tu pa smo imeli lep, novozgrajen obrat in delo pri roki. Verjamem, da se v Brežicah trudijo, da bi nam pomagali, vendar je rešitev po vsej verjetnosti še zelo daleč. Bila bi, če bi se lahko združili s kakšnim večjim kolektivom, ki ima realne in dobre proizvodne programe ter vodstvo. Ne pa to, kar zdaj doživljamo. Zahtevah smo, da nam vodstvo iz Garešnice pokaže razvojne in proizvodne programe, da bi tudi mi videli, pri čem smo, kakšna je naša perspektiva. Od takrat ni več nikogar k nam. Izgubili smo zaupanje. Ko smo s prekinitvijo dela poskusili izsiliti podatke, nam je direktor zagrozil, da nam bodo pobrali stroje in jih odpeljali. Kaj torej lahko storimo? Ker ni plač, izkoriščamo neplačane dopuste in delamo drugje. Večina nas je hraniteljev, družine ne moreš pustiti stradati. Toda kaj, ko tudi občasnega dela na Bizeljskem ni toliko, da bi lahko z njim prehranil družino.44
„Škoda je ljudi, strojev in denarja,44 pravi Mirko Rožman, strojni tehnik, šef proizvodnje. ,JJaje nesreča večja, imamo le en proizvodni program, to je proizvodnjo čepov za radiatorje. Tako mi delamo, izdelki
pa naj bi samo še
, hlf?' Smo ustvarili dokaj šen ? Obljubili so nam! da nekai tudi delili. V resni-clJa aDnamo niti za plače,44 se len° buduje Martin Drni-jjjvsr Je bil do nedavna član
2?sveta- ”Ne m°rem ra , t , ’ kako lahko družba
tfPnetikHn° početJe< Ne morem
^ktivaV ^ rKPrbllkl ni
* „ 9. .’ Kl bi nas bil pnprav-
I	sJ0ejeti- V Brežicah trdijo, ,ni..preved zadolženi, zato
II	o V 6 noče' Da se nas ote-P p *edu, če smo krivi mi, n aa; ed°’be je krivo vodstvo, ® , j/ Pokličejo na odgovor-no kar tako pa se tudi pri nas
ne more dovoljevati, da se namreč ustvaija tolikšna gospodarska škoda.44
Kooperativa-Termotehna iz Garešnice je podjetje, ki bi se naj razvilo v veliko trgovsko-proizvodno podjetje. Pa je v resnici ostalo samo pri sanjah. „Mi se leorganiziramo,44 pravijo v Garešnici. ,,Še malo pa bo vse v redu. Zaradi te reorganizacije imamo tudi manjše težave v obratu na Bizeljskem. Tu gre za prehodne težave, ki jih bomo hitro odpravili. Zakaj delavci ne dobijo rednih in s poštenim delom ustvaijenih osebnih dohodkov? Saj vam pravimo, da se reorganiziramo, da je podjetje zabredlo v težave, ki jih bomo zdaj premostili. Za Bizeljsko imamo že nov proizvodni program, ki bo tamkajšnjim delavcem nudil lep kos kruha. Mi se zavedamo, da gre za probleme, vendar si pred njimi ne zatiskamo oči...“
To je bistvo pogovorov, ki smo jih imeli v Garešnici. Konkretnega nismo zvedeli ničesar niti tega ne, kdaj bodo dobili delavci na Bizeljskem naslednjo plačo.
„Kolektiv nekdanje kovinske galanterije na -Bizeljskem ima resnično smolo,44 priznavajo v Brežicah. ,.Prizadevamo si, da bi našli kolektiv, ki bi bil sposoben sprejeti te ljudi pod svoje* okrilje, jim ponuditi dober pro-. izvodni program in zagotoviti redne osebne dohodke. Vendar, težko gre! Zavedamo se politične in gospodarske škode, žal pa je gospodarstvo naše občine preslabotno, da bi lahko samo priskočilo na pomoč in rešilo kolektiv pred razsulom. Bili smo v Garešnici, pogovarjali smo se tudi z drugimi, vendar takojšnje rešitve nismo našli .. .“
Kaj naj kot spodbudo zapišemo 25 delavcem nekdanje Galanterije na Bizeljskem? Morda to, kar že nekaj mesecev poslušajo: „.. . vi samo delajte, delajte, za drugo ne skrbite .. .“ Že, že, toda samo od tega se niti na Bizeljskem ne da živeti. .. JANEZ SEVER
ZALOŽBA ČZP DELAVSKA HOTNOST
Šola — vendar ne za samoupravljanje
V TOZD zavoda Ivanke Uranjekove - gre za posebno šolo v Dobrni - ni docela jasno, kdo ima prav: direktor (in še nekateri »sopotniki«) ali predsednik delavske kontrole (in morda večina kolektiva). Zastavlja se vprašanja, če se lahko kdo znajde zaradi samoupravljanja pred sodiščem, čeprav se uradno temu reče, da je učitelj udaril učenca?
Dobrna. Kraj poznamo kot zdravilišče. Obiskovalci se bodo morda spomnih, daje pred vhodom v naselje stara graščina sredi parka. ' 'tis, ki bežnemu ,,mimovozniku“ ne povt ničesar, če ne vemo, da je pod okriljem stoletnih zidov pravzaprav šolska ustanova, ki sodi v okvir celjskega zavoda Ivanke Uranjekove. Točneje, pred sabo imamo posebno šolo, ali — če se izražamo zelo natančno v duhu časa — TOZD celjskega posebnega šolstva, ki se ukvarja z usposabljanjem za življenje otrok, ki zaradi takih ali drugačnih razlogov ne zmorejo normativov normalnega šolanja.
Po tako vzgojno spodbudnem uvodu bi bralec vsekakor pričakoval, da se bomo razpisali o problemih posebnega šolstva pri nas. Morda bi taka obravnava prinesla družbenemu življenju več praktičnih koristi, kakor bomo to storili z našim prispevkom, vendar — če smo se že namenili k pisanju, ga pripeljimo do konca ...
Reporteiju po srcu je morda kar malo žal, da ne more pisati o vtisih, ki pridejo ,,v dušo skozi oči44. Dalo bi se pisati in provocirati razmišljanja, ki ne bi bila dobra za prebavo. Otroci so se res sprehajali po parku zelo sproščeno in veselo, vendar je vprašanje, če je lahko naključni opazovalec sproščene volje, ko mimogrede opazi, da ima le redki od otrok nogavice. „Običajna varianta44 je: čevlji na boso nogo ...
Dobro, lahko si rečemo, da nismo prišli v posebno šolo v Dobrno zato, da bi se posvečali reporterskim nagibom, vendar jih le nismo uspeli docela izčrtati iz spomina, ko smo se pogovarjali o stvareh, ki jih ponavadi razvrščamo med — uradno — do-cena neosebne, skratka ,.objektivne44 razmere. V Dobrno smo namreč prišli zaradi raziskovanja samoupravnih odnosov v nekem delovnem kolektivu, za katerega je povsem nepomembno ali je velik ali majhen, torej — ali je problem velik ali majhen. Zanimalo nas je torej samo, kako živi — ali se zvija v krčih — neko samoupravno življenje ,,v okvirih44 samouprave socialistične družbe, in to v delovnem kolektivu, ki bi moral biti drugim za vzor, kako se je treba vesti do socialistične morale, samouprave...
Začeli bi lako pravzaprav s tem, kako se je celjski družbeni pravobranilec samoupravljanja Rudi Peperko vmešal v dogajanje v zavodu Ivanke Uranjekove. Kaj ga je pripeljalo do tega, da se je pojavil v samoupravnem življenju nekega kolektiva? Po vsej verjetnosti je to osrednje vprašanje, čeprav je res, da „prizadeti“ v omenjenem kolektivu še zdaj niso pripravljeni priznati, da gre ,,za nekaj več44 kot za zgolj medsebojno osebno obračunavanje.
Dejstvo je, da v zavodu, ki ima tri te-

SPOROČA,
DA IMA NA ZALOGI:
Vse omenjene publikacije, knjige in brošure lahko naročite na naslov CZP DELAVSKA ENOTNOST,. Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Na naročilnici navedite plačilne pogoje.
V knjižnici SINDIKATI:
" S|avko Grčar: ORGANIZIRANOST IN DELOVA-Nje SINDIKATOV, št 2 - cena 20,- din ^9a Bručan in Slavko Grčar: FINANČNO POSLO-vANJE V SINDIKATIH, št. 3 - cena 20.- din " SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU, št. 6 - cena din
" Aktualne družbenopolitične naloge
S|NDIKATOV DANES. št. 7 - cena 30.- din " Ljudska obramba in družbena samozaščita — temeljna naloga sindikatov, št. 8 — cena 30,- din
" Bogdan Kavčič:	SAMOUPRAVLJANJE V
združenem delu, št. 9 - cena 30.- din
" Bo man Albreht: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE 0RUŽBENE UREDITVE (Pogledi na nekatera idej-n°Politična vprašanja zasnove osnutka zakona o združenem delu in nadaljnje družbene preobrazbe na Ustavni podlagi), št. 10 — cena 20.— din
2.	INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU — cena 150.— din
3.	HIERARHIJA (Mednarodna raziskava) — cena 179.- din
4.	Najdan Pašič:NACIONALNO VPRAŠANJE V DANAŠNJEM OBDOBJU - cena 130.- din
5.	Vinko Trinkaus: VELIKA STAVKA — cena 150,— din
6.	Rado Štoka in Tomaž Kožuh: NAVTIKA — cena 170.- din
7.	V založbi Z KPO:
—	gledališke publikacije
—	filmske publikacije
—	klubske publikacije
—	glasbene publikacije
—	Koledar spomina — cena 30.—din
—	Priročnik za organizatorje kulturnega življenja — cena 15.— din
—	Ivan Cankar: V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL -cena 12.50 din
—	Rdeči atom (Izbor svetovne revolucionarne poezije)
— cena 20.— din
meljne organizacije, samoupravni akti niti približno niso v skladu s pričakovanji in zaradi tega prihaja do trenj in nesporazumov v odnosih in upravljanju. Prihaja torej do nesporazumov, ki jih sploh ne bi smelo biti.
Sprijaznimo se torej z omenjeno ugotovitvijo in poglejmo, za kaj gre. TOZD celjske posebne šole v Dobrni (točneje, govorimo o osveščenih članih delovnega kolektiva) sije vtepla v glavo, da pri odločanju o svojem vedenju in gospodarjenju nima take besede, kakor bi ji po vsej logiki šla. Nekako zaradi tega se je zganila njena delavska kontrola in predlagala „razčiščenje44 (kakor se temu ponavadi reče) odnosov, ki naj bi pripeljali do višje ravni samouprav nega življenja tako v temeljni organizaciji, kakor v vsem zavodu.
Če zastavimo stvari tako, kakor smo jih, se zastavi vprašanje, ali je morda temu ali onemu do tega, da bi zaviral samoupravljanje ... Saj, v nasprotnem primeru sploh ne bi moglo priti do razprave, zakaj se TOZD v Dobmi sploh „mora boriti44 za svoje samoupravne pravice . ..
Pred nekaj dnevi so imeli v Dobmi sestanek, na katerega je prišel tudi celjski družbeni pravobranilec samoupravljanja in slišati je bilo, da so se na sestanku „krepko udarili44. Ne bi hoteli pisati o tem, ker bi nehote zašli v obravnavanje vloge družbenega pravobranilca v naši družbi in predvsem v opisovanje tega, kako si nekateri — predvsem vodstveni delavci — predstavljajo to vlogo v naši družbi. Ta hip nas bolj zanima nekaj drugega ... Kako, da se je morala vsa razprava — uradno je šlo za vrednotenje samoupravnih odnosov — razvrednotiti na raven medsebojnega osebnega obtoževanja,. .. V čigavo korist je bilo to? Prav gotovo ne v korist tistih, ki so si želeli, da bi samoupravno življenje v prosvetnem delovnem kolektivu v Dobrni zaživelo v polni (rekli bi: normalni) sili.
Pogovarjali smo se z ljudmi v Dobmi. V pogovoru so sodelovali ravnatelj šole Lojze Kežman, sekretar partijske organizacije Viktor Rožanc, predstavnici sindikata Sanda Džumhur in Betka Seyer ter predsednica zbora delovnih ljudi Štefka Oberstar.
Kaj bi lahko ,,potegnili44 iz pogovora? Predvsem to, da so bile razlage za minulo dogajanje dokaj različne — pač v skladu z interesi, ki jih je imel vsak od udeležencev pogovora skrite v svojem žepu — vendar je bilo kljub vsemu večinsko mnenje, da marsikaj le ni v redu v samoupravnem življenju v Dobrni. Vsekakor je treba poudariti — ne glede na tako ali drugačno razlago — da brez ustreznih samoupravnih aktov TOZD ne more biti TOZD. Prav tako je tudi res, da ne more „biti vse v redu44 — samo neka-
terih samoupravnih aktov ni... Očitno je namreč, da si vodstveni delavci samoupravljanje predstavljajo vse preveč po domače in da imajo vsakršno akcijo delavcev kot ,,dokaz44 za napad na svojo avtoriteto.
V zvezi z omenjenim dogajanjem — in s pomanjkanjem samoupravnih aktov — bi lahko Vzeli kot docela razumljivo tudi intervencijo celjskega družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki se mu je pač zdelo, da takega položaja ne more več prenašati z zaprtimi očmi.
Za konec - tokrat - bi morda kazalo opozoriti še na nekaj: uradno je vse dogajanje sprožil predsednik delavske kontrole Remzi Bala. Dobro, namesto da bi stekel konstruktiven pogovor o tem, koliko so navedbe delavske kontrole v redu ali ne in kaj bi kazalo storiti, da se negativne stvari spravijo v sklad s sodobnimi tokovi v socialistični družbi, se je ves „spopad“ prenesel na docela osebno področje. Po verziji vodilnih delavcev v zavodu Ivanke Uranjekove — ki bodo pač zelo težko zagovarjali svoje „samoupravljalske nagibe44 — se je predsednik delavske kontrole ,,spravil na njih44 samo zato, ker so ga zalotih, kako je kot vzgojitelj udaril učenca posebne šole. Po tej logiki naj bi akcijo predsednika delavske kontrole morali razumeti samo kot „povračilo“ za to, ker so ga odgovorni v zavodu prijavili sodišču (kako, da se pedagoški zaplet ni mogel razplesti in pojasniti v šoli? ).
Žal vse kaže na to, kako so se na vzgojitelja — in obenem predsednika delavske kontrole — spravili šele zatem, ko je le-ta prišel na dan s svojimi pripombami na račun samoupravljanja.
Oddelek posebne šole v Dobrni je pravzaprav drobcen pojav v sklopu našega dogajanja. Mislimo predvsem na to, ker ima komaj nekaj več kot 30 zaposlenih in vzgaja kakih 80 učencev. Po „številčni“ logiki bi se zanj sploh ne bi smeli zmeniti.. . Vendar je res, da se zaradi „prijemov44, ki se jih poslužujejo odgovorni za zaplete (rekli bi: docela nesodobne zaplete), ne bi smeli delati, kakor da ničesar ne vidimo.
In ne nazadnje je zanimivo, da se mora družbeni pravobranilec samoupravljanja, ko se znajde pred delovnim kolektivom v vlogi pomirjevalca in tudi mentorja, spuščati v besedne dvoboje - polne zmerjanja in omalovaževanja — z direktorji in še kom. Mar je res njegova vloga v naši družbi v tem, da razlaga upravičenost svojega obstoja in svojega dela? In to prav vsakomur, ki se preprosto naredi neumnega in ne ve, kaj je družbeni pravobranilec samoupravljanja?
IGO TRATNIK
w*M*«*aMBii mili ■III|IBIIIIIIIMIIW>WI||1|IIIHI)III IIIHIIIII lili
■HIB
mmsmssm
D
Skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije je 27. maja letos sprejela predlog nekaterih racionalizacijskih ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja. Ta svoj predlog je sporočila vsem vzgojnoizobraževal-
macijah44 in dodala, da morajo podlagi stališč skupščine Izobraževalne skupnosti SR Slovenije in predlaganih ukrepov takoj pripraviti svoje programe racionalizacijskih ukrepov ter jih poslati najkasneje do konca junija izobraževalni skupnosti Slovenije, ta pa jih bo obravnavala na eni prihodnjihsej.
Med predlaganimi racionalizacijskimi ukrepi je tudi ta, da bo izobraževalna skupnost Slovenije predlagala (za področja, ki so že organizirana v posebnih izobraževalnih skupnostih, naj bi bil ta predlog skupen!) na področju visokega šolstva omejitev vpisa na posamezne študijske smeri na filozofski fakulteti, fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ekonomski fakulteti, pravni fakulteti, s visoki ekonomsko komercialni šoli, višji upravni šoli, višji pravni šoli, fakulteti za sociologijo, politič e vede in novinarstvo, akademiji za
glasbo, akademiji za likovno umetnost in akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Namesto da bi univerzi že ob razpisu opozorili na verjetnost omejenega vpisa, pa smo lahko 10. junija v „Delu44 v ,.Razpisu za vpis44 Univerze v Ljubljani prebrali, „da je v skladu z zakonom vpis v začetne letnike neomejen in da bodo visokošolske temeljne oziroma delovne organizacije v skladu s priporočili in družbenimi potrebami ponovno preučile možnosti o eventualnih omejitvah vpisa, kar bodo objavile v roku enega meseca.44 Pri ,.Natečaju za vpis44 mariborske univerze pa so pripisali, da bo „v primeru, da bi katera od visokošolskih temeljnih in delovnih organizacij, združenih v Univerzo v Mariboru, sprejela sklep o omejitvi vpisa, ta posebej objavljen, skupaj z merili in postopkom za izbiro kandidatov.44
Komentar je lahko nadvse kratek: dikcija besedila razpisov (morebitna omejitev vpisa!) ne obeta prevelike pripravljenosti visokošolskih zavodov, da bi sledili predlogu racionalizacijskih ukrepov Izobraževalne skupnosti Slovenije — že v šolskem letu 1976/77.
S. G.
novice iz organizacij
PLAMEN KROPA
Dobro pripravljeni
Samoupravna družina
Vsi razpravljajo in odločajo o vseh zadevah proizvodnje, gospodarjenja in poslovanja, o delovnih | in o medsebojnih odnosih
Po besedah Marka Ber-ceta, predsednika osnovne organizacije sindikata v tovarni Plamen, so v tej delovni organizaciji na pobudo , DOS že pred časom imeno-1 vali posebno komisijo in jo zadolžili, da za javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu izdela analizo o dosedanjem razvoju in uveljavljanju samoupravnih odnosov. Zbori delavcev, na katerih bodo obravnavali osnutek male ustave, se bodo v Plamenu začeli po 20. juniju in bodo trajali do začetka julija. ,
„Ko smo pred dnevi razpravljali o analizi samoupravnih odnosov,“ pripo-
veduje Marko Berce, „smo ugotovili, da tudi v naši delovni organizaciji obstajajo možnosti za ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela. Sedaj je Plamen še enovita delovna organizacija, vse pa kaže, da bo kmalu imela več TOZD. To vprašanje je treba še skrbno proučiti, kakšne so možnosti za ustanovitev ene neproizvodne temeljne organizacije. Menim, da se bomo na podlagi skrbne in temeljite ocene do konca leta na novo organizirali in pri tem upoštevali stališča o vključevanju Plamena v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenske železarne/1
o združenem delu. Zato bodo tudi podaljšali mandat samoupravnim organom do sprejetja male ustave.
Osnutek zakona z ugotovitvami v analizi bodo na zboru delavcev obravnavali prihodnji teden. V sindikatu pa nameravajo posebej obravnavati vsa tista vprašanja v zakonu, ki zadevajo dejavnost podjetja in sindikalne organizacije.
zdaj pa razmišljajo o možnih oblikah združevanja in povezovanja s sorodnimi delovnimi organizacijami.
Zbore delavcev, na katerih bodo obravnavali osnutek zakona o združenem delu, bodo do konca junija organizirali po sindikalnih skupinah. Medtem pa so v Murski vse člane kolektiva seznanili s pomenom zakona že v tedenskem informatoiju in v mesečnem glasilu delovne organizacije. Zato so prepričani, da se bodo na zborih delavcev po sindikalnih skupinah lahko temeljito pogovorili o osnutku zakona o združenem delu.
Sto in osem jih je. Imenujejo se: HP KOLINSKA, TOZD KEMIN. Nadaljujejo tradicijo, kot temu pravimo, Tovarne kleja, enega najstarejših podjetij v Ljubljani.
NI JIH VELIKO,
SE PA KAR DOBRO RAZUMEJO
Bojan Adamič, predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije, mi je ob nedavnem obisku v tovarni Kemin med drugim dejal:
„Če želiš slišati vso resnico o dejavnosti našega sindikata, potlej povprašaj delavce.“
Z delavci sem že poprej govoril. Rekli so mi nekako ta-kole:
„Če ga ne bi imeli (sindikata namreč), bi ga morali koj ustanovi ti. “
Kaj je torej njihov sindikat?
V tovarni imajo sedem sindikalnih skupin. Jože Levac, predstavnik četrte sindikalne skupine, v kateri je osem delavcev, mi je na poprej zastavljeno vprašanje takole odgovoril:
„Sestajamo se med odmori pa tudi med delom, če gre za nujno zadevo in če z našim sestankom ne škodujemo proiz-vodnji. Naši pogovori so pogosto neformalni, brez dnevnega reda, dogovorimo se pač o problemih, ki nas težijo, zapisanih v informacijah Kolinske in ki zadevajo našo temeljno organizacijo, o zadevah, ki jih sproži sindikat v podjetju in o katerih moramo pač povedati svoje mnenje, o boljši samoupravi, delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o tem, kako delujejo naši delegati v Kolinski, HP in v občini, o rekreaciji in dopustih, o poslovanju, vodenju in upravljanju, torej o vsem, kar zanima delavce. Vsaka sindikalna skupina ima svojega odbornika v izvršnem odboru sindikata, ki deluje kot delegat. Mnenja članstva, njegove predloge in zahteve, posredujejo odborniki na sejah sindikalnega odbora in tam dokončno sprejemamo stališča naše sindikalne organizacije. “
O VSEH STVAREH,
KI SO POMEMBNE ZA PODJETJE, RAZPRAVLJAJO VSI DELAVCI „Skupina je naša osnovna celica, pa naj jo imenujemo sindikalna ali samoupravna. V njej se je najlaže pogovoriti in če je treba, tudi skregati, kritično in samokritično oceniti delo posa-
Bojan Adamič, predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije v ljubljanskem Keminu:
»Organizirali smo se in delujemo tako, da sleherni delavec lahko najde v sindikatu vse možnosti za uveljavljanje svojih delavdcih hotenj. ‘
meznika in vsega kolektiva. Šele ko smo se dobro organizirali na tej relaciji, se pravi med delovnim mestom delavca in mojstra ali delovodje, smo lahko uveljavili našo staro težnjo, da bi sodelovali tudi pri odločanju v celotni tovarni.11
Delajo namreč v štirih turnusih in nikoli ne morejo sklicati na skupni sestanek prav vseh zaposlenih.
Ker pa je samouprava organizirana tako kot sindikat, od samoupravnih skupin do delavskega sveta, se v zadnjih letih še ni zgodilo, da bi delavski svet odločal o kaki zadevi mimo mnenja ali proti volji kolektiva, celo tistega dela, ki zavoljo razporeda turnusov takrat pač ne more sodelovati na zboru delavcev ali na sindikalnem sestanku vse organizacije. Stališča, ki jih sprejemajo v skupinah, so zakon in če jih je treba spreminjati — dogodi se tudi to - tega ni moč storiti samo tako, da bi »prepričali11 zastopnike samoupravnih ali sindikalnih skupin. Svoje mnenje (zahteve ali predloge) morajo pač spremeniti tudi delavci.
Niti ne gre za usklajevanje mnenj ali za postopke, ki jih zahtevajo samoupravni akti v drugih delovnih organizacijah; v Keminu se ob sporu ponovno dogovarjajo, ugotovijo, kaj je najbolje za ves kolektiv, in doslej so dokaj hitro našli možnosti za skupno akcijo.
»Seveda so ob težavah problemi", je dejal Vinko Fink, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, »takrat se sestanemo vsi zastopniki in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Ker pa so v naših forumih predvsem ljudje iz skupin, vedno odločamo šele tedaj, ko oblikujemo stališče celotnega kolektiva."
Vinka Fink, ki ga je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije pred dnevi odlikoval z zlato sindikalno značko za dolgoletno delo v sindikalnih organizacijah, je še dejal:
»Dolgo smo iskali način, kako sindikat in samoupravljanje približati delavcu. Zdaj lahko rečemo, in še zlasti za nas to velja, da je sindikat že postal delavski. V našem kolektivu ne poznamo več forumskega dela, izvršni odbor ni več tista stara sindikalna »štacuna", ki nekaj artiklov proda s popustom, ne skrbi več samo za rekreacijo, dopuste, izlete, seminaije in za zabavo; zdaj je sindikat sestavni del in pobudnik dobre samouprave. Tako imenovana skrb za delavce pa vse bolj postaja še
kako pomembna naloga samo- ^ upravno organiziranih delavcev, n ki sami skrbe zase."	n
Govorili so tudi o težavah, k* (i so jih še zlasti prizadele v letoš- ,, njem februajju. Zmanjkalo jim : je vode v vodnjaku in dvakrat so jim popokale cevi starega in dotrajanega kotla.
»Skoraj dva meseca smo u
stali," je pripovedoval Rudi Mu- s
rovič, predsednik izvršnega oCl; ^ bora delavskega sveta, „in 0 nam bilo lahko. Vsi skupaj sm° ° se odpovedali gibljivemu delu ^ osebnih dohodkov pa še na do; ^ pust smo šli. Torej smo bili vs' ^ prikrajšani, od vrataija do ^ direktorja in nikogar ni bilo tre' ^ ba prepričevati, naj težave razu- ^ me. Iz vseh teh problemov Pa ^ smo izšli še bolj enotni kot p°' ^ prej — tudi po zaslugi dobro ^ organiziranega sindikata.	v
VSAK DRUGI DELAVEC * JE DELEGAT, ČEPRAV SE NE IMENUJE TAKO " Govorili smo tudi o osnutku i zakona o združenem delu, ki50 c ga v Keminu sprejeli kot potr' (j ditev njihove zdajšnje samo- 2 upravne prakse. Njim ne bo ta takon prinesel nič posebno no- t vega; potrjuje le njihovo dose- ^ danje samoupravno organizira' j. nost, hkrati pa jih spodbuja, da s bi našli še vse tiste doslej še ne-izkoriščene možnosti, da bi de' ^ lavec v tovarni dobro delal, S°' c spodaril in upravljal in še bolj ^ odločno kot doslej v svojem c samoupravnem hotergu podira ^ tovarniški plot.	..	c
Tudi o tem so se že zač®1 -pogovarjati na sestankih sindt- ^ kalnih skupin in vseh vodstev, f
poslali so tako imenovane uvod- ^
ničarje na seminarje v Preddvor { in v Kolinsko tovarno, ker pa z® v zdaj vsak drugi delavec deluj3 j. enem od družbenopolitična1 s organov, odborov in komisijin t ker vsi delavci že oblikujejo p°' v litiko temeljne organizacij6, r hkrati pa prek svojih delegato v sodelujejo tudi pri odločanju v s Kolinski in v HP, si od novega r zakona o združenem delu n r obetajo kakšnih večjih spre' ^
memb.	c
Vsaj v Keminu ne.	-	\
JANEZ VOLJČ
KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA
O osnutku zakona prihodnji teden
Kolektiv radovljiške knjigoveznice, ki šteje 40 delavcev, se je na razpravo o osnutku zakona jo združenem delu dobro pripravil. Tako kot v Plamenu so tudi pri njih imenovali posebno komisijo, ki je že izdelala analizo o samoupravnih odnosih v podjetju. Ugotovili so, da imajo takšne samoupravne akte, ki jih ne bo treba usklajevati z zakonom
MURKA LESCE
Zbori po sindikalnih skupinah
Na pobudo odnovne orga-nizacije sindikata so v Murki Lesce začeli s pripravami na organiziranje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu že v drugi polovici maja. Analiza o dosedanjem razvoju in uveljavljanju samoupravnih odnosov jim je pokazala, da bodo morali z zakonom uskladiti samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in samoupravni sporazum o varstvu pri delu. Posebno skrb bodo v prihodnje posvetili tudi samoupravni organiziranosti podjetja, že
NAŠI PRIJATELJI
CVETA ŠTOR, TOPER, CELJE
DELAVSKI SVET NI PROSTOR ZA TELOVADBO
Kakih 1.800 delavcev celjskega Topra in vsi, ki jo poznajo, mi bodo potrdili, da je 25-letna CVETA ŠTOR, ekonomski tehnik, sicer komercialist nabave v tem kolektivu, lahko prijeten sogovornik. Točneje rečeno, prijeten sogovornik le za tistega, ki ljubi resnico, poštenost in odkritost.
»Rojena sem bila v delavski družini, kjer nismo nikoli ovinkarili, če je bilo treba komurkoli kaj povedati. Takšna sem odšla v šolo, takšna sem prišla na svoje prvo delovno mesto v celjsko Kovinotehno," pripoveduje potem, ko sva se končno sporazumela, da časopisi le niso samo za objavljanje slik in mnenj funkcionarjev. »Zato pridem pogosto v konflikt z ljudmi, če se pogovarjamo o načelnih problemih. Ne morem se prilagoditi flegmatični družbi, ker sem za konkretno delo. Tako nisem bila niti preveč presenečena, ko sem v Kovinotehni trčila v ljudi, ki še danes živijo v prepričanju, da je že partijska izkaznica merilo
naprednosti. Glede na to, da nisem teoretik temveč praktik, mi je bilo po treh in pol leta dela in vsakdanjega poslušanja o tem, da je izobrazba brez prakse kot kolo brez osi, dovolj in sem šla. Cd sedmih mladih, ki smo se tisto leto tamkaj zaposlili, je danes ostal le še en. Ce se namreč kdo boji, če je ogrožen na svojem stolčku, je normalno, da mlademu ne omogoči razvoja. In tamkaj je bilo tega strahu kar precej, če smo bili za administrativno delo samo mladi, v stolčkih pa so sedeli tisti nad 45 let. ..
Ni mi žal, da sem odšla v Toper, čeprav gre za tekstilno industrijo in za že znane probleme te industrijske panoge. Ni mi žal niti za to, če naše delavke niso tako leporečne, vendar povedo, kar mislijo. Tudi sama ne maram ljudi, ki hodijo v službo samo zato, da bi dobili plačo."
In tako je Cveta začela s političnim delom. Hitro so jo opazili in postali pozorni nanjo. Končala je nekaj seminarjev, prese-
dela na stotine ur, poslušajoč druge o tem, kako in kaj bo morala delati, da si je nabirala znanje. Potem je postala predsednik sindikata, član delavskega sveta .. . Danes je med drugim predsednik centralnega delavskega sveta, delegat republiškega odbora in izvršnega odbora sindikata tekstilnih delavcev, član občinskega odbora ..., vse je kar težko našteti.
„Doma smo bili trije otroci in samo oče zaposlen, v štorski železarni. Zato poznam racionalnost. Med počitnicami, ko so se drugi hodili kopat in pohajkovat, smo mi morali pomagati očetu pri gradnji hiše. Vem, kaj je delo in zato ga spoštujem. Nikoli mi ni dolgčas, čeprav nimam časa, da bi ga razmetavala za dolgovezna besedičenja. Takrat treščim po mizi in zadevo presekam. Ne moreš kar sedeti za mizo in čakati, da bo tisto, kar potrebuješ, samo priletelo na njo. Ne prenesem jadikovanja in stokanja. Če nismo sposobni, da sami
rešimo probleme, do katerih pri vsakdanjem delu nujno pride, potem zaprimo štacuno.
Moje vodilo je, da moramo tudi pri sindikatu še bolj razvijati miselnost, kako sindikat ni dobrodelna organizacija, da samo-odločanje ni nujno zlo, temveč da je to del nas vseh, tisti del, za katerega se borimo. Da zbor delovnih ljudi ali delavski svet ni prostor za besedno telovadbo. Ljudem je treba povedati resnico, potem je od nas odvisno, ali bomo stisnili zobe in se še bolj zagnali v delo ali pa bomo začeli stokati in
gnili roke. Včasih mi očitajo, da se | :več zagnana, da bi vse rada ve<" ’ atka, da ne bi bila dobra za šefa. ’ emu me ne žene ambicija po šefovst > nveč prepričanje, da delam pošteno-vsem logično je, da človek ne i delati kot stroj od šestih do dveh. To logično, da nekateri mislijo, kako jirn ^ ložaj daje socialno varnost. Ko sem od i iz Kovinotehne, so mi naenkrat p0116 delovna mesta, ki so ustrezala rjetno je bilo to tudi z drugimi. Vidi ^ mladega človeka boli. To mi je ostal° amunu in prav je, da nisem pozab • ^ di zato, da sama kdaj pozneje ne bi nam ^ a enake napake. Zaradi' odnosov m leracjjami. Ti odnosi bi morah šteni do mladih, ker bi potem tudi m iko dali več od sebe. Zato sem srečna, ^ t, n prišla v Toper ...“	J. SEVE jt
poverjeniki P£
14.
15.
16.
BOGOTURIČNIK MARJAN BEDENK JERNEJ LENIČ
17.	ŽELJKO VIDJAK
18.	FERDO DEMŠAR
19.	AVGUST DOBRIMA
20.	LADO ERBEŽNIK
21.	OLGA POLJANŠEK
22.	CVETA ŠTOR
H^iKATI PRED H, KONFERENCO ZKPO SLOVENIJE_
Zakaj jasne cilje počasi dosegamo ?
i^irne zamisli in ustvarjalne izkušnje premalo populariziramo
so predsedniki komisij za kulturo pri občinskih svetih ZZS n e<* dnevi razpravljali o pripravah na II. konferenco Zveze kulturno svetnih organizacij Slovenije, so hkrati ocenjevali uresničeva-tu/i sklePov republiškega sveta ZS Slovenije o kulturi delavcev pa 5' Pogovorili so se, kako bi se vključili v kulturno akcijo časnika veL>fnun^t“, ki bo vse do izteka leta potekala pod naslovom „Člo-y delo, kultura". Posvet je bil vsebinsko bogat, žal pa so na njem delovali le predstavniki iz 15 občin (!?).
Udeleženci posveta so : “8°dno ocenili predlog pro-[Samskih smernic, ki jih bo Prejela II. konferenca ZKPO Linije. Lfeotovili so, da pro-orimske smernice vključujejo H°v.na politična in akcijska ^odišča sindikatov o kulturi, si ,.na^azujejo skupne naloge Or ikatov >n Zveze kulturnih ^.SSnizacij Slovenije, kakor naj 86 v prihodnje imenovala • ^ganizacija ZKPO. Poleg ama-rskih društev naj bi vključe-a ludi društva poklicnih kul-delavcev in tako združe-a volonterje in poklicne kul-rne delavce v skupni kulturni Med drugim so tudi godno ocenili nekatere uspele jerendume za gradnjo kultur-Qr Hornov, ki kažejo, da lahko . dobri organiziranosti vseh glavnikov v občini kljub '.^ostrenim gospodarskim pogo-
t/k ustvaiiamo kulturi po-ebne pogoje. Seveda pa se kul-j ^na akcija marsikje še crpava v bitki s tehnokrat-pogledi, ustavlja se že ob Poskusi^ da bi kulturi odprli dpi a v vse družbene celice od ievr,Vne organizacije do kra-o e skupnosti. Ugodno so ki u' .tudi nedavni posvet o turni vzgoji, ki so ga skupaj rganizirali sindikati, zveza elavskih univerz in ZKPO Slokarje in ki je pokazal (na pri-Jru občine Šmarje pri Jelšah),
. Je mogoče mnogo storiti veri V manjših občinah brez ; ,e^a denarja, če so prisotni . 1 kulturni cilji, zaintere-;'ranost in delavoljnost. Opozo-vai so še, naj bi tudi ZKPO Slo-^ ruje v svoje programske smer-L,? _ vnesla akcijo za sni'*U^evante odraslih v osnovno ni °uno izobraževanje, kajti kot brez te temeljne izobrazbe vkrgoče delavcev v uspešno „ .iačevati v samoupravno ločuje in politično življenje, Ja to tudi za njihovo vključe-
vanje v kulturno vzgojo in kulturno ustvarjalnost. Na konferenci bi tudi morali sprožiti vprašanje, kaj storiti, da bi knjige prišle med ljudi, knjige Prešernove družbe pa knjige, ki polnijo skladišča ali direktorske sobe (pa govorimo o Cankarjevem letu!). Sindikati se tudi zavzemajo, da bi v vsaki občini imeli vsaj po enega poklicnega kulturnega organizatorja, v večjih občinah pa tudi po več strokovnih delavcev za različna področja kulturnega delovanja.
BESEDE MEČEMO, ZGLEDI VLEČEJO ...
Tako je dejal nekdo, ko seje razprava prevesila v opisovanje nekaterih dobrih izkušenj kulturne akcije. Ker imamo jasne kulturne cilje, res ni potrebno vedno znova načelno razpravljati, več pozornosti moramo posvetiti tistemu, kar nas še pri delu ovira, pa delu samemu, iskanju in delovnemu povezovanju ljudi, ki so voijni in sposobni ne le organizirati, pač pa tudi animirati kulturno delo, jim pomagati, svetovati, jih seznanjati z dobrimi izkušnjami drugih.
O organiziranosti 380 sindikalnih kulturnih animatorjev v občini Maribor smo že precej pisali: povezah so se v manjše delovne skupine, zanje so organizirati skupaj z ZKPO prikaz vsega ljubiteljskega delovanja v občini, izdali zanje že dva »kulturna informatorja", prvega o kulturni ponudbi, drugega o možnostih kulturnih izletov, da bi sindikalne izlete izkoristili tudi za seznanjanje s kulturno dediščino ah za obisk kulturne prireditve. V Maribom ugotavljajo, da je zelo pomembno kulturne animatorje povezovati, kajti mnogi utonejo v malodušju, ker so v svojem delovnem okolju še vedno preveč osamljeni.
Tudi pred tremi leti začeta kulturna akcija v občini Nova Gorica, v kateri so se povezah sindikati, ZKPO in Primorsko gledahšče, je zlasti na področju približevanja knjige bralcem obrodila bogat sad s skupnimi sredstvi so nabavih bibhobus, ki je v dveh letih obiskoval več kot 100 krajev in je pridobil več kot 4.500 novih bral-
cev. Zdaj poteka akcija, da bi obno-vih njegov knjižni fond. Gledališče si je v dveh letih povečalo število abonentov od 600 do 1200. Salonit Anhovo je za področje Deskel omogočil poseben abonma, jeseni ga bodo delovne organizacije omogočile še za področje Mirna, kjer so že poskrbeli tudi za kulturni prostor. Delovne organizacije dajejo letno za delovanje 18 pevskih zborov in 6 godb na pihala po 18 starih milijonov din, V Salonu Meblo prirejajo stalne likovne razstave itd. Kulturno akcjjo pa še vedno ovirajo preskromna finančna sredstva, prostorska stiska (zlasti v Novi Gorici) in pomanjkanje kadra. Od predvidenih 100 kulturnih animatorjev so jih prodobih komaj 21!
O svojih izkušnjah bodo lahko na konferenci spregovorili tudi delegati iz Novega mesta (kako se je v Krki obrestovalo dolgoročno načrtovanje kulturnega razvoja!), z Jesenic (kjer Železarna sorazmerno dobro skrbi za kulturne potrebe delavcev, tudi drugih narodnosti, je pa kultura v tem kraju še vedno v senci športa!), iz Idrije (kako so razrešili na videz
nepremagljive finančne probleme idrijske godbe s širšim samoupravnim sporazumom!) iz Cerknega (kaj lahko pomeni za celoten kraj en sam kulturni animator, kot je v ETI gledališčnik Polde Dežman!) itd. itd.
V kulturno akcijo »Komunista" — »Človek, delo, kultura" naj bi se sindikati vključili' zelo konkretno kot tisti, ki so bili že doslej v kulturi dejavni, pa upravičeno od te akcije zdaj pričakujejo tudi pomoč v več smereh: da bi se komunisti bolj kot doslej vključih v kulturno akcijo med ljudmi (ne le forumsko), da se pohtično obsodi delovanje tistih, ki to akcijo zelo zavirajo, da se opravi bilanca narejenega in nenarejenega, da se spopademo s protisociahstič-nimi pogledi v kulturi, s primitivizmi in lokalizmi, ki kulturnemu razvoju škodujejo, da ocenimo pogostost prazne manifestativnosti v kulturi, navidezno kulturnost itd. Sicer pa bomo o programu te kulturne akcije »Komunista" še pisali, kajti možnosti - zlasti jeseni - za take odkrite in ne preveč orokavičene pogovore bo zelo dosti.
SONJA GAŠPERŠIČ
Kako spraviti knjige iz skladišč v javne knjižnice, v katerih je izvodov novih knjig vedno premalo?
REFORMA ŠOLSTVA
Prvi krog se zaključuje
Lahko rečemo, da se zaključuje prvi krog razprave o konceptu preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Tokrat objavljamo nekaj misli in stališč iz razprave, ki je bila v 71 delovnih kolektivih z območja celjske občine in ji je prisostvovalo skoraj 7000 delavcev.
Na skupni seji predsedstva občinskega sveta ZSS Celje in izvršnega odbora občinskega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja so ugotovili, da je bilo 35 razprav v delovnih organizacijah gospodarstva, 21 razprav v šolskih kolektivih in 23 razprav na zborih staršev. V skupnih ugotovitvah in stališčih ugotavljajo, da je predloženi koncept reforme šolstva dobil večinsko podporo ob spoznanju, da zadovoljivo upošteva potrebe in zahteve združenega dela in nadaljnjega razvoja samoupravne družbe. Pooblastili so svoje delegate, da v socialistični zvezi sodelujejo pri oblikovanju končnih stališč do predloga reforme srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje.
Na kaj bodo morali opozoriti ti delegati? Pomembna je ugotovitev, da bo reforma v največji meri odvisna od ustreznega odnosa združenega dela do izobraževalne politike, od njegove pripravljenosti za ustvarjanje začetnih pogojev za izvedbo reforme. V tem imajo sindikalne organizacije pomembne naloge.
Združeno delo mora usposobiti svoje kadrovsko-izobra-ževalne službe in tudi delavsko univerzo. Sodelovanje strokovnjakov iz gospodarstva lahko bistveno omili pomanjkanje pedagoškega kadra, predvsem pa lahko njihovo sodelovanje v izobraževalnem procesu vpliva na boljše usposabljanje mladih za delo, na združevanje teorije s prakso.
Posebne izobraževalne skupnosti, katerih ustanavljanje bi morali pospešiti, bodo morale postati pomemben dejavnik v snovanju šolskih centrov usmerjenega izobraževanja, dijaških in študentskih domov, sooblikovalec učnih programov in temeljni nosilec kadrovske štipendijske politike. Zato naj delegati občinske izobraževalne skupnosti v izobraževalni skupnosti Slovenije zahtevajo analizo dosedanjih priprav na ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti.
Podpisnikom družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini in republiki velja poziv, naj pospešijo izdelavo nomenklature poklicev, delovne organizacije pa naj svoje stvarne potrebe po kadrih upoštevajo v srednjeročnih in dolgoročnih planih razvoja. Da bi izobraževalna politika lahko postala sestavni del kadrovske in štipendijske politike, je potrebno v občini in republiki ustrezno dopolniti družbena dogovora o kadrovski politiki in štipendiranju. Dokler tega ne bo in dokler ne bomo ustanovili posebnih izobraževalnih skupnosti in se dogovorili o mreži šolskih centrov, naj ne bi širili sedanje šolske mreže. Na gimnazijah splošne smeri naj bi vpis novincev omejili na število učencev, kolikor jih je zdaj v zadnjem letniku, pospešiti pa bi morali takoj vpis na proiz-vodno-tehnično smer šolanja na vseh stopnjah kakor tudi vpis na šole, ki izobražujejo pedagoške in zdravstvene delavce.
Med stahšči, ki so se izoblikovala v celjski občini, je tudi, da sedanji koncept premalo upošteva izobraževanje odraslih in da je treba najti način, da bi se lahko generacije mladih delavcev, ki so se izobraževale v sedanjem sistemu izobraževanja, vključile v nadaljnje oblike izobraževanja ob delu. V Celju se tudi zavzemajo za tolikšno poenotenje usmerjanega izobraževanja v državi, da bi le-to omogočalo svobodno gibanje kadrov v celotnem jugoslovanskem proštom in da bi ustvarili pogoje za racionalnejšo pripravo učbenikov in učnih pripomočkov za potrebe širšega izobraževalnega prostora.
Dragoceno mentorsko delo
a ež.k° ie pisati o človeku, katerega e je tako bogato, da ne veš, kje bi
Ce‘- Boris Makovec, sedanji pod-^^nik Zveze kulturno-prosvetnih t^nizacij mesta Ljubljane, je eden ; .!udi Osemnajst let - do lanskega 0^a - Je delal kot predsednik ZKPO kz ^ kjubljana-Vič, kjer je široko •Host SV°ie orSani?acijske sposob-
K°t diplomiran ekonomist je bil za-ii*6? V razUčnih založbah, od Mla-knjige do Cankarjeve založbe pra rŽavne založbe Slovenije. In češi -V Se !e zanimal predvsem za knjige, l^e i3r} svojem delu v občini Vič ena-^ Prizadeval za razvoj knjižničarstva l, Zarazvoj gledališke dejavnosti, vo-LJ10 Slasbene, folklorne in likovne i avn°sti. Znal je pridobivati sodelav-
ce in jih navdušiti za uresničevanje svojih številnih zamisli, po drugi strani pa je znal prisluhniti pobudam in zanimanju drugih.
-	Vem, da noben človek ne more sam opraviti tako raznolikega dela, kot se odpira na kulturnem področju. Zato je ZKPO v občini Vič vedno poskušala pritegniti k delu strokovno usposobljene ljudi. Sam sem pri tem deloval predvsem kot organizator.
Prižge si cigareto in sproščeno nadaljuje pogovor o svojem delu:
-	Spominjam se, kako smo z drugimi člani sveta ZKPO hodili po terenu, se pogovarjali s predsedniki krajevnih skupnosti, ravmtelji šol in iskali človeka, na katerega bi se lahko oprli pri svojem delu. Sčasoma so se
ljudje že sami oglašali s predlogi, prosili za nasvete in sodelovanje. V osemnajstih letih dela se je včasih tudi kaj podprlo, kar smo dolgo s trdim delom gradili. Toda nikoli nisem bil razočaran, saj sem vedel, da bomo spet drugje pridobili nove ljudi.
Sposobnost povezovanja teorija ” prakso je Borisu Makovcu omogočala, da je znal ljudem približati kulturne vrednote, jih opozarjati na njihove idejne, etične in estetske vrednote.
Tisto, kar je nemara v Makovčevem delu najdragocenejše, je njegovo neposredno kulturno mentorstvo — stalna prisotnost na terenu, kjer ga občani Viča že dobro poznajo, njegovi pogovori z amaterji in društvenimi organizatorji ter s strokovnimi sodelavci. V teh pogovorih je bilo vedno mnogo spodbude in pohvale, z odkrito besedo pa je znal Boris Makovec tudi grajati, kar je bilo graje vredno. Se posebej pa se je posvečal kulturnemu osveščanju mladine, ki jo je vedno znal privabiti med izvajalce ali poslušalce.
Tudi najin pogovor se je vrtel predvsem okrog mentorstva in o možnostih navduševanja ljudi za kulturno
udejstvovanje. Iz svojih dolgoletnih izkušenj Boris Makovec lahko marsikaj 'pove.
— V vseh teh letih svojega dela sem opazil, da je ljudi iz krajev, ki so bolj oddaljeni od mesta, laže pridobiti za
Boris Makovec je bil polnih osemnajst let predsednik organizacije ZKPO v občini Ljubljana-Vič in v tem času se je marsikaj spremenilo
kulturno delo. Ne bom rekel, da je šlo vedno kot po maslu, lahko pa rečem, da so bili kulturni domovi ob različnih prireditvah polni. Tudi mladi ljudje, za katere danes pravimo, da niso zainteresirani, so z veseljem delali in še delajo v društvih. Veliko teže je bilo navdušiti-in zbrati ljudi iz krajevnih skupnosti blizu mesta. Zato mislim, da bi prav tu potrebovali dobre mentorje, široko razgledane, z veliko znanja, take, ki bi znali smotrno zq-posliti mladega človeka. Imeli naj bi neko naravno avtoriteto, avtoriteto znanja, sposobni pa nbi morali biti tudi za to, da bi našli pristen človeški stik z mladimi, da bi znali zbuditi in razviti interese mladih. Dandanašnji je možno veliko več narediti kot včasih, saj imamo gramofone, magnetofone, diaprojektorje in druge pripomočke. Možnosti je res veliko, samo izkoristiti bi jih bilo treba.
V pogovoru se Boris Makovec spomni na marsikatero zanimivo kulturno prireditev, hkrati pa je že poln novih idej, ki ga kar prehitevajo.
STANKA RITONJA
TA TRENUTEK RAZPRAVE 0 »MALI USTAVI«
Bitka se razvnema
„Radničke novine", glasilo Zveze sindikatov Hrvaške, so zapisale:
V tem trenutku razprave o osnutku zakona o združenem delu postopoma „prehajajo“ v delovne organizacije oziroma zdaj potekajo številni sestanki, posvetovanja in seminarji, na katerih se sindikalni in partijski aktivisti seznanjajo s temeljnimi usmeritvami in z določili osnutka. V številnih delovnih organizacijah ustanavljajo ekipe, delovne skupine, koordinacijske odbore ali komisije, ki so dolžni analizirati dosedanjo samoupravno prakso in se pripraviti za konkretno soočenje z družbenimi cilji zakonskega osnutka.
Pred delavce po splošni oceni ne moremo priti s predavanji o osnutku zakona, ne da bi ocenili lastno prakso.
In prav tu se začenja razvnemati bitka za nove družbenoekonomske	odnose, tu se
začenja pojavljati organiziran odpor tehnobirokratskih sil. Te sile so s konkretnimi določili osnutka zakona pritisnjene ob zid in zato začenjajo širiti različne govorice! Očitno bodo vse storile, da bi sedanje stanje odnosov v kolektivih ovekovečile kot samoupravljanje in vsekakor nočejo odstopiti od svojih privilegijev.
Eno izmed takšnih gesel je predstavljanje zakona o združenem delu kot „še enega zakona”, ki ne upošteva prakse, življenja, „stvamih odnosov v gospodarjenju”, nekateri zakon o združenem delu prikazujejo kot še eno „pravniško“ tvorbo, ki ne bo dolgo živela. Pri tem pa se seveda modro izogibajo temu, da je zakon konkretizacija sklepov X. kongresa ZKJ in ustave in da izraža družbeno sprejeta načela stvarnega samoupravnega ravnanja.
Osnutek zakona je Restriktiven glede . na pridobljene samoupravne pravice delavcev”, je prav tako geslo, s katerim se nemalokrat nastopa v imenu teh sil. Skupinsko-lastninska pojmovanja in takšna miselnost porajata „strah za prihodnost delavcev” oziroma te sile naenkrat zelo skrbi položaj delavcev. Zaščito starega podjetja in podjetniških odnosov kot tudi možnosti manipuliranja z delavci prekrivajo s skrbjo za „svoje" delavce ter za njihovo ekonomsko in socialno varnost.
V delu večjih in sestavljenih delovnih organizacij zagovarjajo stare podjetniške odnose predvsem posamezniki iz skupin strokovnih služb, ki so se, povezale z vrhom podjetja, zelo dobro počutile. Tukaj v zadnjem času glasno in »strokovno” opozarjajo na »specifičnost” njihovih podjetij in terjajo »prožnejša” določila osnutka zakona o združenem delu, pri tem pa si izmišljajo na stotine argumentov, da bi ohranili sedanje stanje in seveda svoj privilegiran položaj. Pogosto ti vse glasnejši zagovorniki tehno-kratizma zahtevajo, da se »spoštujejo sklepi delavcev” in pri tem mislijo seveda na zmanipulirane privolitve, na stare koncepcije. Grajajo pa tudi odločanje prek referendumov, češ, »kakšno samoupravljanje pa je, če ljudje na zboru delavcev ne glasujejo odkrito.”
Za temi zvočniki stare, v bistvu tehnokratske usmeritve stojijo sile, ki se postavljajo po robu ustavi in sklepom X. kongresa; sile, ki ne bodo omahovale pri izbiranju sredstev, da obdržijo svoj privilegirani položaj . Prav zato je v vsakem delovnem kolektivu potrebna jasna, nedvoumna in konkretna akcija Zveze komunistov in sindikata.
IZ SINDIKALNEGA TISKA
Čeprav je lani zaposlovanje v Vojvodini naraslo za 5 %, se število nezaposlenih kljub majhnemu naravnemu prirastku prebivalstva nenehno povečuje. Od lanskega decembra, ko je število nezaposlenih doseglo 60.000, se je ta številka ob koncu aprila povečala na 72.000. Če k temu dodamo tudi 2000 mladih z diplomami in vedno več povratnikov iz tujine, potem so razmere vse prej kot obetavne. Kaj lahko stori družba, da bi čim bolj človeško uredila vprašanje zaposlovanja in da bi čim večjemu številu ljudi zagotovila delo? S tem vprašanjem se ukvarja članek z naslovom' »Tudi priseljenci iščejo delo“.
Letos bo namesto 1600 samo 400 najmanjših Subotičanov iz revnejših družin odšlo na letovanje. Še ne tako davno je bilo dovolj denarja v te namene in se je zdelo, da bo letos letovalo toliko otrok kot prejšnje čase. Odgovor na vprašanja, kaj se je medtem zgodilo in kje je denar, namenjen za okrevanje otrok, lahko poiščete v članku »Tisoč otrok bo ostalo doma“.
Pred nedavnim je bila v Čan-taviru zanimiva razprava pred sodiščem združenega dela. Tožbo je vložil odstavljeni glavni knjigovodja komunalnega podjetja, ker je menil, da ga niso razporedili na mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi. Naslov članka je »Glavni knjigovodja je postal nosač“.
Bralci časopisa Dolgozok lahko poleg tega preberejo v zadnji številki članek o tem, zakaj mladih ne pritegujejo niti najbolj sodobno opremljena kmetijska posestva. Vredni pozornosti so tudi članki ,3anke pobirajo obresti", »Iskreni minister" in »Nere sna statistika o prvi poročni noči".
DELAVSKE IN UUDSKE UNIVERZE NA PREPIHU
Usmeritev na pravi tir
Na nedavni seji komisije za izobraževanje, znanost in kulturo pri svetu zveze sindikatov Jugoslavije so spregovorili tudi o precejšnji dezorientaciji delavskih in ljudskih univerz, saj se je izobraževanje odraslih začelo odmikati z njihovega področja. Tovrstno izobraževanje se zelo težko vključuje v reformo izobraževanja. Z izjemo Slovenije, Hrvaške in Vojvodine lahko govorimo šele o začetnih korakih. Potrošniška logika je
vplivala na to, da so te ustanove postajale središča, v katerih so ustanavljali avto šole, šole za kozmetiko in podobno.
Takšna komercializacija pa tudi močno zakoreninjeno pojmovanje v nekaterih občinah, da bi morale delavske in ljudske univerze zadovoljevati vse tiste potrebe, ki jih nihče drug ne, je vplivala na to, da so se le-te vse bolj začele oddaljevati od svoje osnovne naloge, to je izobraževanja odraslih.
Udeleženci seje so se zavzemali za takšno preusmeritev v delu in organizaciji delavskih in ljudskih univerz, ki bi upoštevala kot osnovno obveznost izobraževanje delavcev za samoupravljanje. O tem pa bi morali sprejeti samoupravne sporazume neposredno z delovnimi organizacijami in v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
V. V.
PREDSEDSTVO SVETA ZVEZE SINDIKATOV BiH
Dograjevati dogovore!
Razprava o »mali ustavi« je tudi priložnost za vsebinsko uskladitev sedanjega družbenega dogovora o pridobivanju in delitvi dohodka z ustreznim medrepubliškim dogovorom in z dogovorom o temeljih družbenega načrta SR Bosne in Hercegovine do leta 1980
Razvoj naše družbe zahteva nenehno dograjevanje in izboljševanje tako družbenega dogovarjanja kot samoupravnega
OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA_______________
sporazumevanja. Sprejetje zakona o združenem delu to nalogo še bolj aktualizira, saj ta zakon še bolj postavlja v
ospredje družbenoekonomske rešitve, na podlagi katerih delavec odloča o dohodku, ustvarjenem v različnih oblikah združevanja dela in sredstev in po katerih je osebni dohodek odvisen od dela in rezultatov dela.
Dejavnost pri spremembi družbenega dogovora o pridobivanju in delitvi dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke mora potekati hkrati z
PRODUKTIVNOST NAŠE INDUSTRIJE
V znamenju 0,8 procenta
Glasilo ZSJ RAD je v redakcijskem uvodniku zadnje številke zapisalo:
Ob sprejemanju resolucije o temeljih gospodarske politike za letos so bila deljena mnenja o realnosti znatnejšega zmanjšanja uvoza. (Argumenti so bili prepričljivi, ker je izračun pokazal, da vsak odstotek zmanjšanja uvoza neizogibno pripelje do zmanjšanja domače proizvodnje.) Kljub temu pa je naraščajoča inflacija zahtevala ostre škarje, sicer bi mnogi drugi pozitivni učinki izginili. Ugotovitev je bila preprosta: treba je pač nekaj žrtvovati.
Kljub vsem težavam pa nihče ne more opravičiti povečane industrijske proizvodnje samo za 0,8 %glede na prve 4 mesece prejšnjega leta. V primerjavi z načrtovanim povečanjem je to rekorden padec, saj je bil načrt uresničen le za petino.
Če gledamo s stališča storilnosti, je položaj še slabši. Storilnost se je zmanjšala za 1,2 % glede na enako obdobje lani. Če bi morali na podlagi tega sprejemati sklepe, da bi dali napoved o prihodnji rasti produktivnosti, bi v tem primeru najteže obdelali zaloge. Za 1,2% manjša storilnost in 0,8-odstotno povečanje proizvodnje vseeno sodita v »območje omahovanja" okrog normale in v zvezi s tem pravzaprav ni umesten nikakršen preplah.
»Trenutna neizenačenost v poslovanju industrije in rudarstva," kot je bil ta problem označen na seji zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, je nastala zaradi velikih zalog, manjše izkoriščenosti zmogljivosti in zaradi izplačil osebnih dohodkov.
Padec industrijske proizvodnje je dobil zaskrbljujoč obseg, saj je v nekaterih panogah proizvodnja manjša kar za 5 % v primerjavi z lani. Industrija celoloze in papirja izkorišča svoje zmogljivosti le s približno 50 %. Skupna stopnja izkoriščenosti zmogljivostti industrije in rudarstva Jugoslavije je 80 % kar je za 4 % manj kot lani.
Kljub temu pa motenj v poslovanju industrije in rudarstva ne moremo pripisati samo zmanjšanju uvoza (to je seveda pomemben razlog, saj je za preusmeritev na druge surovine potrebno prehodno obdobje) glede na to, da je tudi novi sistem plačevanja povzročil, da je trgovina bolj »zadržana" pri večjih nakupih, kar pa seje pokazalo kot zgrešeno v večini primerov. Vendar - stanje je takšno in prav tukaj je treba poiskati izhod iz težav.
Udeleženci razprave, ki jo je organiziral zvezni odbor Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije, so zahtevah programe za preusmerjanje nekaterih industrijskih dejavnosti, katerih proizvodnja ni rentabilna. Ob tej priložnosti so opozorili, da mnoge izgube pokrivamo, čeprav je v njih skrito tako delo kot nedelo, da dohodkovni odnosi v takšnih okoljih niso razviti, povezanost med proizvodnjo in trgovino pa je slaba.
Načrtovanje še zmeraj temelji na »lastnih željah in tujih sredstvih". Vse te težave nedvomno obvezujejo sindikate, da se bolj organizirano zavzemajo za izboljšanje skupne ekonomije v združenem delu, sicer se lahko zgodi, da bo padec proizvodnje znatno večji, posledice tega pa bi bile prav gotovo hude. Za zdaj je že dovolj opozorilo o minimalni rasti (0,8 99 proizvodnje.
____________________________________________S. BO ZANIČ ^
razpravo o osnutku zakona 0 združenem delu, da bi, kot ^ poudarili na zadnji seji predse stva sveta Zveze sindikat0 Bosne in Hercegovine, „v ^ nutku, ko bo zakon o združe nem delu sprejet, imeli tu družbeni dogovor in da bi 86 potem bojevali za njegovo ures ničevanje, ne pa da bi eno raz pravo nadomestili z drugo. za akcijo pa bi ostalo premalo pr°' štora”.	;
Poleg usklajevanja z osnu kom zakona o združenem det je treba dogovor uskladiti tudi z dogovorom o temeljih družbe nega načrta SR Bosne in Herce govine ter z družbenim na Črtom te republike do leta
1980.
Na seji predsedstva se del® gati niso spuščali v razpravo posameznih določilih dogovora’ ki bi jih morah spremeni ’ ampak so navajali argumente Za začetek postopka za ^ membo sedanjega dogovor3. Nekateri so bili tudi mnenja, o3 je treba v svetu zveze sindikat Jugoslavije sprožiti pobudo izdelavo novega medrepub1 škega družbenega dogovora pridobivanju in dehtvi ^o hodka, da ne bi prišli v položi da bi morali komaj sprejeti i® publiški dogovor samo po neka] mesecih veljave usklajevati 3 medrepubliškim. Predsednik sveta Zveze sindikatov BiH R311 Dizdarevič je poudaril, da so bosansko-hercegovskem govoru nekatere opredelit'* bliže rešitvam, ki so podane osnutku zakona o združenej® delu, kot pa je to primer z me republiškim dogovorom; in P^3 to opozarja, da je treba ta d°
Predsedstvo je sprejel osnove za začetek postopka d° polnitve družbenega dogovoj3 in določilo tudi vrstni red d®3 in roke. Sprejelo je tudi in^ macijo o obisku delegacije sv® zveze sindikatov BiH v Slovenj in Hrvaški ter ocenilo, da s, bila obiska uspešna in sta pn spevala k obojestranski obog3 titvi metod in vsebine dela. , e.njemčevR ----------------------------^
PRAVUICA O »BEFELU«
Piše Azra Kristančič, diplomirana psihologinja
O šefih in njihovih pristojnostih smo se v tej rubriki že pogovarjali. Rekli smo, da niso nobeni »bogovi in gorjače” kot njihovi kolegi drugod po svetu, pa vendar lahko tako ali drugače še vplivajo na razpoloženje v kolektivu.
Šefovo »šefovanje” lahko še kako poveča razdaljo med sodelavcem in njim. Odrejanje nalog lahko hitro zdrsne proti tistemu delu lestvice, kjer je tudi poniževanje. Naj omenim nekaj kla-sič rih pripomb, ki jih »uporabljajo” šefi skoraj vsak dan. To menim zato, ker jih lahko zasledimo v najrazličnejših strokovnih publikacijah; nedvomno gre za žalitve, ki ubijajo samospoštovanje:
»Vidiš tisto tam! Lahko bi to
nje” skorajda ni potrebno. Predlog, ki prihaja iz ust dobrega organizatorja proizvodnje, je nedvomno boljši kot ukaz še takšnega šefa nad šefi. Razmislite o tem, če vas morda mika, da bi radi ukazovali.
Ni treba posebej poudarjati, da takšni „šefi“ in njihovo ukazovanje ne vplivajo samo na medosebne dnose v kolektivu, ampak tudi na produktivnost, ki je precej drugačna, kot jo pričakuje oseba, nagnjena k »šefovanju”. Številne analize, ki so jih doslej opravili pri nas in po svetu, kažejo, da so mnogo bolj produktivne organizacij ke enote, ki imajo — če lahko tako rečem - človeškega vodjo kot pa idealnega šefa stare šole.
naredila v enem tednu, ti pa ...“
»Ne vem, če ste dovolj urni za to delo? “
»Upam, da boste za spremembo — točni!”
»To vem od takrat, ko sem bil še v plenicahL"
Delovni nalog — ah kot po domače pravimo — ukaz je lahko že sam po sebi ponižujoč. Celo Nemci so ugotovili: čim manj jih je, bolje je!
Pretirano »šefovanje” ustvarja pregrado tudi v družinskih odnosih, denimo med starši in otroci. Atomček »absolutizma” še dolgo seva!
Nasploh velja: če so medčloveški odnosi dobri, tako pri delu kot dom potem »šefova-
Podaljšani dopust za starejše delavce
V	kupon
PRAVNIK SVETUJE
VPRAŠANJE:
Prosim za pojasnilo v zvezi z dopustom za delavce, ki so že dopolnili v letošnjem letu 55 let starosti in imajo 30 let delovne dobe oziroma 50 let starosti in 25 let delovne dobe (ženske). V nekaterih podjetjih namreč še vedno ne priznavajo daljšega letnega dopusta tem delavcem, zato tudi sprašujem, ali je to pravilno ter kam naj se prizadeti obrnejo za nasvet.
R. J., Kranj
ODGOVOR
Kakor vam je bržčas znano, imajo delavci po zakonu pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj 18 in največ 30 delovnih dni. Le izjemoma sme trajati letni dopust tudi več kot 30 delovnih
dni v primerih, ki so določeni v temeljni organizaciji in v skladu z zakonom. Na podlagi takega določila zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je zakon, ki velja v Sloveniji, to je zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, predvidel možnost, da se delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti, ali delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, lahko prizna letni dopust v trajanju več kot 30, toda ne več kot 36 delovnih dni dopusta. Po navedenih zakonskih določilih se torej starejšim delavcem ali delavkam lahko prizna letni dopust več kot 30 delovnih dni. Prav to vprašanje sodi
med tista področja medsebojnih razmerjj, ki jih urejajo delavci sami s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu.
moremo reči, ali je prav ali narobe, če v vaši organizaciji starejši delavci ali delavke nimajo pravice do daljšega dopusta. M«' nimo pa, da je prav, da imajo sta; rejši delavci, ki so v dolgi delovni dobi prestah hude napore pri delu, za nekaj dni več letnega dopusta.
V vaši organizaciji se za pobudo in pomoč, da se začne postopek za dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerju1, ki bi starejšim delavcem dajal Pia vico do daljšega dopusta, obrni e na izvršni odborosnovne organiza clje sindikata.
Gj^Jiv
življenje med poldnevniki
19. junij 1976
stran
Vetovna tristranska konferenca 0 ZAPOSLOVANJU v ŽENEVI
Dolgoročno ali kratkoročno!
0e|
k ,0vno intenzivne dejavnosti so lahko kratkotrajno zdravilo.
Pa ga ni mogoče uporabiti brez sodobne tehnologije, ki je prvi .^jjojza resničen razvoj in pravičnejšo mednarodno delitev dela
qje ZlV^enJu mednarodne organiza-t^jh Z.a delo je mesec junij zmeraj ■Bed0 ^'Va*len> se takrat sestane t0sjn^na konferenca za delo. Le-jegae ‘l'aati z 61. zasedanjem najviš-0(j . elesa te organizacije potekala j. -do 17. junija tudi svetovna tri-'felitvi 3 *con^erenca 0 zaposlovanju, ku in •<lo*10<^*ca> družbenem napreduj 0 mednarodni delitvi dela. ten . tenica razprave na tej konfe-rekto^ k**0 Por°dilo generalnega di-(je, 2a mednarodnega biroja za rrancoisa Blancharda. Poročilo
je bilo posvečeno zaposlovanju ter osnovnim potrebam kot tudi problemom celotnega sveta. Njegova osnovna teza je, da morajo države v razvoju sprejeti „strategijo osnovnih potreb**, ki je usmerjena k uravnavanju glavnih potreb prebivalstva po hrani, stanovanju, obleki, obutvi, zdravstvenem varstvu in drugih družbenih službah. V skladu s tem se je zavzel za usmeritev dežel vraz-voju k razvoju delovno intenzivnih dejavnosti, medtem ko bodo visoko akumulativne dejavnosti še naprej
JA TEDEN V ŽARIŠČU
Na vabilo predsednika, ita je bil na uradnem obi-SJcu v naši državi v imenu ja-P°nskega cesarja Hirohita Prestolonaslednik princ ^ihito. V Beogradu ga je sPrejel predsednik Tito, Pnnc Akihito pa je obiskal udi Dubrovnik, Črnogorsko
in Bled 6’ Sk0p^’ Ljubljan0
Libanonska kriza je še na-Prej v središču pozornosti, s9j se navzlic pomembnim °dločitvam Arabske lige razbere še niso začele umirjati. '-epray velja premiije med ^Pttimi stranmi, se boji na-rjaljujejo. Samo v enem nevu, v torek, je življenje ^bilo več kot 50 ljudi. Medtem ko na libanonskem Prizorišču orožje še vedno ni utihnilo, se nadaljujejo poli-tič a prizadevanja za rešitev krize. Generalni sekretar arabske lige Mahmud Riad je v Zaključkom redakcije)
UW(2imaČel 50gH0V°i.re Z ™sKim predsednikom
- ^^ejem, ki še vedno nasprotuje vstopu arabskih mirovnih sil v. Libanon. Pred Prihodom v Bejrut je Mahmud Riad izjavil, da bi arabske mirovne sile lahko Prišle v Libanon v kakih desetih dneh, štele pa naj bi do eset tisoč mož, vendar odo dokončno odločitev o njihovem številu in oboro-*tvi sprejeli pozneje, ko °do vojaški poveljniki, ki premljajo Riada, določili aloge, ki naj bi jih opravile rrovne sile. Iz Bejruta so udi sporočili, da je voditelj Palestinske osvobodilne ^anizadje jaser Arafat sklenil v vseh arabskih drža-Uu zbrati prostovoljce, ki bi
prišli na pomoč Palestincem. Libanonska kriza je nevarna tudi zavoljo širših razsežnosti, saj opazovalci ne izključujejo možnosti tuje intervencije. Sedem ameriških vojnih ladij je priplulo v vode vzhodnega Sredozemlja pri libanonski obali, med njimi tudi nosilka helikop-teijev „Guadalcanal“. Osma ladja, letalonosilka „Ame-rica“, je v tem predelu Sredozemlja že od prej; v sredozemskih vzhodnih vodah pa so tudi sovjetske vojaške ladje.
Italija že dlje živi v pričakovanju nedeljskih parlamentarnih volitev, katerih izid bo vplival na politično prihodnost te dežele, ki jo že dlje pesti huda gospodarska in družbena kriza. Preverjanje razpoloženja volil-cev pred nedeljskim glaso-vanm kaže, da krščansko-demokratska stranka, ki je bila doslej najmočnejša, izgublja podporo, narašča pa število tistih, ki so naklonjeni komunistom in socia-Ustom. Časnik „Republica“ je sredi tedna objavil izide ankete, ki pravijo, da krščanske demokrate letos podpira 34 odstotkov volil-cev (na lanskih pokrajinskih volitvah 35,3 %, na splošnih volitvah 1972. leta 38,73%). Komunisti so leta 1972 dobili 27,51 % glasov, lani 32,4%, letos pa naj bi zanje glasovalo 32,9 % volivcev. Podatki za socialistično stranko so tile: 1972 do 9,66%, 1975 do 12,1 %, napoved za 1976 do 12,5%. Hkrati pričakujejo, da bo za socialne demokrate in liberalce glasovalo 11,5 % volilcev.
V. BARABAŠ
monopol razvitih dežel. Čeprav so mnoge zamisli iz poročila naletele na odobravanje delegatov, pa je sama strategija osnovnih potreb naletela na kritiko. Vodja jugoslovanske vladne delegacije - podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša — je poudaril, da mora biti strategija, ki je pripravljena za to svetovno konferenco, čim bolj neposredno povezana z dejavnostmi in dosežki Združenih narodov na gospodarskem in socialnem področju, če želimo, da bo mednarodna organizacija za delo dala svoj prispevek doseganju temeljnih ciljev svetovne organizacije. Ne kaže pa, je nadaljeval Vratuša, da je nov prijem v zvezi s strategijo osnovnih potreb stvaren, razen če ne bo temeljil na načelih razvoja, v katerem je industrializacija dežel v razvoju temeljna sestavina. Delovno intenzivne dejavnosti so sicer koristne kot kratkotrajno zdravilo, vendar jih ni mogoče uporabiti brez podpore sodobne tehnologije, ki je prvi pogoj za resničen razvoj, ki pelje k znatnemu izboljšanju družbenoekonomskih pogojev dežel v razvoju, njihovi ekonomski neodvisnosti in pravičnejši mednarodni delitvi dela.
V splošni razpravi v delovnem odboru svetovne konference je jugoslovanski delegat Andrej Grahor, sekretar sveta ZSJ, govoril o problemih mednarodne migracije delavcev. Poudaril je, daje ta pojav posledica neenakega gospodarskega razvoja v svetu in je pogojen po eni strani z obiljem razpoložljive delovne sile v deželah v razvoju, po drugi strani pa s pomanjkanjem delavcev zlasti za slabše plačana dela v razvitih državah. V takšnih razmerah so migracijska gibanja postala pomemben dejavnik zaposlovanja v obeh skupinah držav in so zelo pomemben del skupnih mednarodnih gospodarskih odnosov.
Čeprav imajo dežele v razvoju kratkoročne koristi od teh gibanj, pa so dolgoročno — kot je dejal Andrej Grahor - omejevalni dejavnik v njihovem razvoju zlasti z »adi odtoka kvalificiranih kadrov in strokovnjakov. Zato mora konferenca to vprašanje po mnenju jugoslovanskega delegata širše in celoviteje obravnavati. Trajna rešitev tega problema pa je v hitrejšem razvoju dežel v razvoju, v načrtovanem ustvarjanju možnosti za produktivno zaposlovanje v deželah imigracije, v gibanju finančnih sredstev glede na delovno silo namesto gibanja delovne sile glede na kapital.
Andrej Grahor je navedel tudi osnove jugoslovanske politike zaposlovanja in uspehe, ki so bili doseženi v povečanju števila zaposlenih in v spremembi strukture prebivalstva v prid naraščanja števila industrijskih delavcev ob zmanjšanju kmetijskega prebivalstva z 78 %, kolikor jih je bilo takoj po vojni, na 37 %, kolikor jih je zdaj.
M. M.
kdo je kdo
HAFEZ EL SADAT
predsednik Sirije
Sirski predsednik Hafez el Asad je star 48 let in izhaja iz družine revnih kmetov^ ki so živeli v severni Siriji, blizu Latakije. Že kot deček se je odločil za vojaško kariero in po končani vojaški akademiji v Momsu je tudi uresničil svoje sanje — postal je „borbeni pilot I. razreda". Glede na njegovo poreklo ni bilo čudno, da seje že zgodaj ogrel za ideje socialistične stranke arabskega preporoda BAAS in za njen program reform na temeljih socializma.
Ko je leta 1966 v Siriji prišlo na oblast radikalno krilo stranke BAAS, je mladi letalski major Asad dobil čin generala ter položaj obrambnega ministra. Njegova hladnokrvnost in iznajdljivost sta prišli do veljave še istega leta, ko je z odločno akcijo letaksih sil preprečil zaroto, ki jo je organiziral polkovnik komandosev sirske armade Sebm Hatum. Od tedaj je njegov ugled nenehno naraščal. Toda pozneje se je vse bolj idejno razhajal s svojimi dotedanjimi tovariši v stranki BAAS. Asad je bolj trezno in stvarno gledal na vojaški spopad Z Izraelom in tudi na notranji razvoj Sirije. Nastala je polarizacija sil in Asad je prevzel vodstvo tako imenovanega vojaškega ali zmernega krila, ki se je soočilo s civilnim, toda nepopustljivim krilom pod vodstvom pomočnika generalnega sekretarja stranke BAAS Sa-laha Džedida. V tej polarizaciji sil je prevladalo Asadovo zmerno krilo. Na krmilo države je prišel v trenutku, ko se je močno zaostrila bližnjevzhodna kriza in ko je postajalo jasno, da položaj „ne vojne ne miru" ne more trajati večno.
Na zunanjepolitičnem področju se je Sirija odločila za tesnejše sodelovanje in približevanje drugim arabskim državam, na notranjepolitičnem pa je sprejela več ukrepov, ki so bistveno vplivali na oživljanje gospodarstva in na socialistični razvoj dežele. V boju za arabsko stvar se je Sirija pod predsednikom Asa-dom zavzela za mirno rešitev krize na Bližnjem vzhodu;za rešitev, ki bi upoštevala zakonite pravice palestinskega ljudstva. Ob spodbujanju nadaljnjega celovitega reševanja krize pa se je znašla v sporu z Egiptom, zlasti potem, ko je Kako pristal na razmik izraelsko-egiptovskih vojaških čet na Sinaju. Njenim prizadevanjem je pozneje stopila na pot libanonska kriza, ki je popolnoma vsrkala vse diplomatske in zunanjepolitične napore Asa-dove vlade v minulem letu dni.
N.N.
SINDIKALNI SPOR V EGS
Kako do polne zaposlitve?
Če sindikalne centrale ne bodo uskladile stališč, ni pričakovati uspeha na tripartitni konferenci o obnovitvi polne zaposlenosti v deželah EGS
Predsednik evropske sindikalne komisije Ortoli je prejšnji mesec v Bruslju sprejel delegacijo Generalne konfederacije dela (C.G.T.), ki jo je vodil generalni sekretar Georges Seguy. Le-ta je ostro kritiziral najnovejše poročilo komisije, ki govori o strategiji, nujno potrebni za obnovitev polne zaposlenosti v evropski gospodarski skupnosti. Po tem dokumentu je predvidena tripartitna konferenca, ki naj bi bila še ta mesec v Luxemburgu, sestali pa bi se predstavniki političnih gibanj, delodajalcev in sindikatov v EGS. Komisija je poudarila nuj-nmst, da je zaradi socialnega kompromisa" treba nekaj sto-
riti v odnosih med porastom cen in plačami ter porabo. Komisija je pozvala k splošni disciplini socialnih partneijev in poudarila, da obnovitev polne zaposlenosti zaliteva bistveno povečanje investicij, kar ni mogoče pri normalnem porastu dobička v podjetjih.
„Predsedniku Ortoliju smo naznanili, da se ne strinjamo s to oceno razmer, in menimo, da pretirano hvaljene rešitve ne prispevajo k razširitvi aktualnih težav, pač pa jih samo še poslabšujejo," je izjavil G. Seguy.
Zadnja tripartitna konferenca, ki je bila v Bruxellesu, ni dala zadovoljivih rezultatov.
Zato G. Seguy in njegovi somišljeniki menijo, da bi junijsko zasedanje lahko omogočilo znaten napredek, če bo sindikatom, potem ko so delavcem prikazali nasprotja v EGS, uspelo jasno prikazati svoje zahteve.
„Generalna konfederacija dela, ki se zaveda, da je uspeh odvisen od sindikalne zveze, se je odločila, da se dogovori z drugimi organizacijami o skupnih predlogih," je še dejal G. Seguy in poudaril, da je predsednik Ortoli, čeprav je branil stališča komisije, izrazil pripravljenost, da s sindikalnimi organizacijami odkrito razpravlja o vseh problemih.
ANDREJ SNEDEC
^OKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI
MOTIVACIJA REŠUJE ODSOTNOST Z DELA
® sa ^r*mer’ v visoko razviti deželi odpravijo tekoči trak v proizvodnji leta ] (?f?lerliajo z drugačno ureditvijo proizvodnega procesa, se je dogodil 2a °*5 gradnji tovarne za bencinske motorje „Saab 99“. reatvf10^’ na^r* in projekt gradbenih objektov so osvojili zahtevo po takšni Potreb ^ enakomerno ustrezala tehničnim in človeškim zahtevam ter tekoč ain ^e'u- Ta velika sprememba je bila izražena tudi takole: delo na I g traku je za sestavo motorja dovoljevalo za vsako operacijo največ skuni ‘"'i1 ^asa’ nova ureditev pa je izhajala iz normativa, da imajo delovne y me 30 minut časa za sestavo motorja. kakom°ntaZn* ^upuu delajo 3 do 4 delavke, ki jim je v celoti prepuščeno, motorV3183”^0 Oslo. Razen začetnic vsaka delavka sestavi celoten ■h ne h • tein u8°tavljajo delavke, daje tako organizirano delo zanimivejše o^go^ v^sno- Vsebina dela v taki obliki je znova rodila smisel in voljo za lahko °rn0St'*0 nad opravljenim delom. Kdor opravi delo v krajšem času, p0 avo,*50<ino razpolaga s prihranjenim časom.
Zjpanj-i 3e s tem pridobilo presenetljive uspehe: odsotnost z dela se je je ne^- na norma*en obseg in stvarno upravičene potrebe, kvaliteta dela se samePnCak0van0 popravila, roki niso več predstavljali ovir. Delavke pa so sitUD.°Prav’le tudi delo za vse tiste, ki so zaradi bolezni izostale z dela. Če se “ta pravilno sestavljena, nikomur ne pride na misel, da bi ostajal doma.
Saj brez resnične potrebe noče puščati v težavah drugih članov skupine.
Seveda pa so opazili tudi spremembo pri delovni vzgoji. Vzgoja za delovne postopke pri tekočem traku je trajala le dva dni, medtem ko za delo v skupini, ki je zadolžena za sestavo celotnega motorja, traja 30 dni. Toda pri tem ugotavljamo še en pojav, ki je zelo pozitiven: v 18 mesecih so od 50 delavk zaprosile za razrešitev le 3 delavke.
Temu primeru opuščanja drage opreme za tekoče trakove so sledili tudi drugod. Učinki so bili podobni. Ponekod je od prvotne 40-odstotne odsotnosti z dela padla odsotnost pod 20 odstotkov. Tudi v primerih, ko je ob tekočem traku odstotek odsotnosti znašal 75 odstotkov, je v novih razmerah padel na manj kot 20 odstotkov!
Šele ta dejstva so uplivala na širše uveljavljanje spoznanja, da je motivi-zacija dejavnik odločilnega pomena za odpravljanje napetosti v delovnih ljudeh, za zdravje, za produktivnost dela. Seveda pa morajo motivacijo graditi delavci sami in, kar je najvažnejše, motivacija kot pretežno raziskovalni pojem psihologov in sociologov se mora izražati tudi v gradbenih objektih ter v konstrukcijah delovnih priprav in naprav.
Če hočemo reševati vprašanja odsotnosti z dela, tedaj je gotovo, da moramo uveljavljati notranje motivacije delavcev samih pri vsakem proizvodnem dejavniku in v vsaki delavnici.
sprašujete ^^t§gOVarjamo
Prosim za odgovor na naslednji vprašanji:
—	ali je možno pri opredeljevanju pogojev za pridobitev pravice do terenskega dodatka določiti kot pogoj 5 km oddaljenost od delovnega mesta?
—	ali je lahko višina terenskega dodatka vezana na število ur, pribitkih na terenskem delu?
D. T. - Celje
Odbor šindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje:
Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec na terenu. Terenski dodatek gre delavcem v primerih, ko sta organizirana na terenu ali prehrana ali prenočišče. Pogoje za pridobitev pravice do terenskega dodatka in njegovo višino določajo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu s določili samoupravnega sporazuma dejavnosti. Kot pogoj za pridobitev pravice do terenskega dodatka je možno določiti tudi oddaljenost od delovnega mesta, če se delavci tako dogovore in zapišejo v svoj samoupravni splošni akt in če do določene oddaljenosti nimajo povečanih materialnih stroškov zaradi terenskega dela.
Višina terenskega dodatka pa ne more biti odvisna neposredno od števila ur, pribitih na delu na terenu, ker je terenski dodatek povračilo za povečane materialne stroške.
DE
šport, oddih in rekreacija
PRAVA POT
Ker so slovenske delovne organizacije v niinulih letih zanemarile vprašanje letnega oddiha zaposlenih in njihovih svojcev, seveda ta trditev ne velja prav za vse naše kolektive, razpolagamo danes z razmeroma zelo majhnim številom počitniških domov.
Po podatkih zavoda za statistiko smo imeli pred dobrim letom dni v Sloveniji komaj 148 počitniških domov z manj kot 10 tisoč ležišči! To je seveda malo, veliko premalo za potrebe naših delavcev, ki jim materialne možnosti ne dopuščajo, da bi si privoščili počitnice v tem ali onem hotelu.
Poleg tega, da so počitniške kapacitete naših delovnih organizacij razmeroma zelo skromne, so tudi slabo izkoriščene. V glavnem le poleti, ko je najbolj vroče oziroma v poprečju komaj dva meseca na leto.
Vzrokov za to je seveda več. Med najpomembnejše pa nedvomno šteje dejstvo, da so naši počitniški domovi slabo opremljeni, da ljudem v času počitnic ne nudijo vsega tega, kar bi ti potrebovali. V veliki večini primerov nimajo prepotrebnih spremljajočih objektov, kot so, denimo, prostori oziroma objekti za razvedrilo. Zato se jih tudi ljudje poslužujejo le poleti, ko je voda dovolj topla za kopanje, medtem ko so izven glavne počitniške sezone povsem nezanimivi. Ko pa tako malo nudijo . ..
Mimo tega je vzdrževanje teh naših domov tudi zelo drago! Sicer pa kaj ne bi bilo, ko pa so odprti le borih nekaj tednov na leto. Zato so tudi vse prej kot rentabilni, sicer to ne bi smelo predstavljati bistvenega problema, spet pa ni prav, da nekatere delovne organizacije na debelo trošijo dragocena sredstva za nekaj, kar se jim sploh ne obrestuje. Ne tako ne drugače.
Slovenski sindikati so že pred časom nakazali, kje je izhod iz zagate in kako je treba delati, da bi sčasoma prišli tudi na področju letnega oddiha zaposlenih na zeleno vejo. Ni prihodnosti oziroma izhoda v nadaljnjem individualnem reševanju vprašanja počitniških
kapacitet, temveč v združevanju sredstev in skupnem uresničevanju interesov, še danes poudarjajo predstavniki slovenskih sindikatov. In ni dvomov, da imajo v celoti prav, da bomo le z združenimi napori, skupnimi vlaganji in skupnim planiranjem dosegli to, kar si želimo.
Razumljivo, pot od besed do dejanj je včasih zelo dolga. Še posebno v teh primerih, ko so mnogi čustveno navezani na vse tisto, kar so si s težavo priborili in se za to pač nočejo odpovedati „lastništvu“, pa naj stane, kar hoče. No, ne glede na vse to in tudi glede na to, kaj bo prinesel čas, pa je v Sloveniji vse več delovnih organizacij, ki so se odločile za skupno reševanje vprašanj počitniških kapacitet.
Delovne organizacije iz Murske Sobote so si z združenimi sredstvi zgradile na obali med Rovinjem in Timskim kanalom prelepo počitniško naselje z več kot 600 ležišči. Letovišče je na visoki ravni in se krepko razlikuje od mnogih naših počitniških domov, ki to ime še komajda zaslužijo. Nanj so ponosni investitorji, to so delavci iz Murske Sobote in z njim so več kot zadovoljni tudi Rovinjčani, ki si žele spraviti vse turistične kapacitete na svojem območju na ugledno raven, ki ne bo ustrezala le današnjim temveč tudi jutrišnjim potrebam.
Tudi slovenski gradbinci so si podali roke. Pripravljajo se na gradnjo večjega počitniškega naselja v Fiesi, ki bo imelo vse potrebne spremljajoče objekte. Počitniške kapacitete v Fiesi bodo grajene tako, da bodo mikavne v vsakem letnem času, tudi v zimskih mesecih. Zanje je pokazalo resen interes že več kot 30 slovenskih delovnih kolektivov.
Seveda je takih in podobnih primerov pri nas še več. Bistveno pri vsem tem pa je nedvomno dejstvo, da smo po dolgih letih zanemarjanja vprašanja letnega oddiha naših ljudi končno ubrali pot, za katero smo prepričani, da nas bo pripeljala na cilj. To namreč tudi obetajo prve izkušnje.
A. ULAGA
MALA OLIMPIADA USPELA
Letošnje, 31. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja -Kranjčani so ga preimenovali v malo olimpiado - se je končalo v nedeljo zvečer. Več kot osemsto športnikov — vojakov in starešin — se je teden dni na igriščih in vadbiščih gostitelja prvenstva potegovalo za naziv najboljšega. S tem so mladi iz središča Gorenjske skupaj s svojimi sovrstniki iz JLA počastili petintrideseto obletnico rojstva naših oboroženih sil ter vstaj narodov Jugoslavije.
Tako kot vsa prejšnja je. tudi letošnje prvenstvo potekalo v znamenju solidarnosti mladih in je bilo izraz tesne povezanosti delovnih ljudi Kranja s svojo armado. Po
delavci in delavke iz Iskre, Telekomunikacij, Tekstilindusa, Planike, Gorenjskega tiska, Eksoterma, Gorenjskih oblačil ter tovarne Ibi. Zato so se iz dneva v dan vrstila srečanja med pokrovitelji in športniki, o čemer je predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič med drugim dejal: „Vojaki športniki iz vseh krajev naše domovine so se seznanili z našim mestom in z njegovo gostoljubnostjo. Spoznali so našega delovnega človeka, njegova prizadevanja in njegove dosežke in se srečali s središčem Gorenjske včeraj, danes in jutri. “
Prvenstvo, ki je lepo uspelo, ni bilo le skrb vojske. Prvenstvo je že
Premagovanje ovir je sestavni del bojnega pouka in dokaj težavna panoga vojaškega mnogoboja
drugi strani je ta manifestacija prispevala k utrjevanju vezi med kranjsko mladino in pripadniki JLA, dejansko pa je nazorno pokazala, kako visoka je bojna pripravljenost vojakov, starešin in enot armadnega območja. Pri tem bi veljalo omeniti, da devet športnih ekip, ki so pravzaprav Jugoslavija v malem, niso bile niti za trenutek osamljene. Bodrih so jih njihovi pokrovitelji, mladi
za nami, zato bi ob koncu veljalo pohvahti marljivega organizatorja, zlasti pa poudariti nenehno skrb pokroviteljev in mesta gostitelja, saj je bila njihova pomoč zares neprecenljiva.
Za konec še to: letošnji armadni prvak je garnizija Postojna. Njeni športniki so osvojih največ in sicer 78^5 točke. Drugi je Kanj (74), tretja Ljubljana II (62,5), četrti
Maribor (46,5), peta Ljubljana I (46), šesta Vrhnika (42,5); sedma Ribnica (38), predzadnje je Celje (36), na začelje pa so se uvrstih športniki garnizije Novo mesto s 23 točkami.
Morda bi veljalo omeniti, daje na letošnjem^ prvenstvu nastopilo tudi nekaj naših znanih športnikov, ki trenutno služijo vojaSci rok. Tako sta barve ribniške garnizije branila tudi Momčilo Savič, balkanski prvak z malokahbrsko puško in smučarski skakalec Stane Rakar. Za ekipo Vrhnike sta nastopila rokometaša Trbovec in Kneževič ter armadni prvak v mnogoboju, mlajši oficir Andrija Matijaš. V ekipi Maribora sta bila znana tekača Čikič in Koleta, v ekipi Postojne atlet Franc Kovač in alpski smučar Boris Pesjak, za Celjane je plaval Boris Vošnjak, za ekipo Ljubljana Eseje boril nogometaš Crvene zvezde Nikola Jovanovič, za ekipo gostitelja Kranja pa so nastopih — tokrat ne kot smučarski tekači - Vinko Pokljukar, Božo Kordež in Srečo Bešter.	B JAKOVLJEVIČ


BEGUNJE
Za rehabilitacijo
pacientov
Pod pokroviteljstvom tovarne športnega orodja Elan bodo v dneh od 23. do 26. junija v Begunjah športne igre psihiatričnih bolnikov Jugoslavije. Na sporedu bodo tekmovanja v odbojki, malem nogometu, namiznem tenisu in v šahu.
Igre organizira vsako leto v drugi republiki jugoslovanski koordinacijski odbor za rehabihtacijo v psihiatriji. Gre za manifestacijo prizadevanj psihiatričnih bolnišnic za rehabihtacijo svojih pacientov.
ŽALEC
Nogomet in kros
Komisija za šport in rekreacijoj>ri občinskem sindikalnem svetu v Z_al-cu ter telesnokulturna skupnost Žalec sta pripravih občinsko sindikalno tekmovanje v nogometu in krosu.
V nogometu je nastopilo 21 ekip. Rezultati finalnega dela tekmovanja: SIP Šempeter : Juteks Žalec
19. junij 1976
JUBILEJNE ŠPORTNE IGRE DELAVCEV FARMACEVTSKE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE
Uspeh presegel pričakovanja
Jubilejne 10. športne igre delavcev farmacevtske industrije Jugoslavije, ki so jih vzorno pripravili marljivi organizatorji ljubljanskega Leka, so presegle vsa pričakovanja. Iger se je namreč udeležilo več kot 500 tekmovalcev iz 14 farmacevtskih delovnih organizacij. Vendar pa se letošnje jubilejno srečanje farmacevtov — športnikov ni odlikovalo le po številu nastopajočih, pač pa tudi po kvalitetnih in zanimivih tekmovanjih domala v vseh disciplinah.
Za vsa tekmovanja je bilo značilno, da so potekala v pravem športnem duhu in v znamenju bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Med tistimi, ki niso nastopih na Kodeljevem, je bila tudi Marjetka Dobrilo-vič, članica organizacijskega odbora, vendar je bila izredno zadovoljna z jubilejnimi športnimi igrami delavcev farmacevtske industrije Jugoslavije:
„Naše igre so nedvomno uspele. Pomenile so vrh vztrajnih prizadevanj farmacevtskih uslužbencev v njihovi športni aktivnosti. Nekatera tekmovanja so me zelo navdušila, saj so bila na visoki kvahtetni ravni.“
Podobnega mnenja je bil tudi predsednik konference osnovnih
organizacij sindikata v Leku Bojan Košmrlj:
„Ne samo, da smo z letošnjimi igrami počastih 30-letni jubilej tovarne Lek, marveč smo kot prireditelji dokazali, da smo sposobni organizirati tudi tako vehka tekmovanja, kot so jugoslovanske farmacevtske športne igre. Organizacija je zahtevala izjemne napore, toda po mnenju vseh smo v celoti uspeh...“
igrami nismo pričakovali r- ^ mesta v skupni uvrstitvi. Upeh>
smo ga dosegh, pa nas obvezuj6* ,
io<i'
še bolj okrepimo dejavnost na P1 ročju športa in rekreacije."
Med tistimi, ki niso skrivali aUj nega zadovoljstva nad dosežen
uspehi (športniki letošnjih org^j
torjev iger so namreč osvojil* , mesto), je bila tudi Nataša P°£ ^ nik, diplomirana farmacevtka Leka. Takole je pripovedovala*
,.Mislim, da je bilo Pre
dvse1"
VAŽNO JE SODELOVATI važno sodelovati in navezati
dfstike?
Tudi letošnje jubilejne športne igre delavcev farmacevtske industrije Jugoslavije so vnovič potrdile znano Coubertinovo ohmpijsko pravilo, da „ni pomembno zmagati, pač pa sodelovati." Zato smo nekatere tekmovalce tudi povprašali, kako v njihovih delovnih organizacijah skrbijo za šport in množično rekreacijo zaposlenih in kako so se pri-pravljali na letošnje igre.
Darja Colarič, vodja obratne kontrole v novomeški Krki, nam je povedala, da so v njihovi delovni organizaciji začeli s skupno vadbo.
„Tako se je lahko v tekmovanja vključilo veliko število delavcev, najboljši pa so odšli na jubilejne igre v
t inUiionn Mo J Kr* Irafcnrtnli — nrfid
delavci iz drugih delovnih 0I&

zacij jugoslovanske farmace' industrije. Doseženi uspehi bod° ^ delavce Leka še večja spodbud**; športno in rekreacijsko udejs*'
Nad-odlično organizacijo, š® ^ pa nad doseženim drugim mesto*"^ bil več kot zadovoljen tudi 1 Sapun, delavec Galenike iz Zent11 ^
„V naši delovni organizaciji več let skrbimo za množičen r".‘ mah v športu in rekreaciji. Vsi ** ’
vts*6
ki smo sodelovah na igrah v
• ■on*1
Ijani, smo imeli dva meseca skup priprav. Priznati moram, da ^
računali na prvo mesto v sluJPjjj uvrstitvi, vendar smo zadovoljni n*
z naslovom vicešampiona .
Z udarniškim delom do TRIM stez* 1
Delavci Mirne na Dolenjskem nimajo slabih možnosti za športno rekreacijo. Zgradili so si lep športni park in čeprav je kraj razmeroma majhen, saj šteje komaj blizu 1400 ljudi, so si tu omislili tudi lep plavalni bazen. Skratka, zaposleni in tudi mlajši prebivalci Mirne imajo kar pestre možnosti za aktivno razvedrilo v svojem prostem času. Na voljo imajo namreč tudi telovadnico, ki jo, razumljivo, pridno uporabljajo skozi vse leto.
Ne glede na to pa so si prebivalci tega kraja že dlje želeli, da bi si zgradili tudi svojo TRIM stezo. Najbližja je bila namreč doslej na štirideset kilometrov oddaljenem Otočcu, zato tudi za prebivalce Mirne ni pri-
šla v poštev za dnevno rekreacijo.
Potrebnih sredstev za gradnjo steze delavci niso imeli. Zato so se odločili, da bodo visoko zavihah rokave in si zgradili nov športni objekt s prostovoljnim delom.
„Lani na jesen smo imenovali gradbeni odbor, letos na pomladspa smo pričeli z delom .. ‘J sta nam pripovedovala Milan Turk in Slavko Smuč, ki imata nemalo zaslug za prelepi športni objekt v Mimi. „Vse, kar je bilo v naših močeh, smo napravili s svojimi rokami. Zato smo tudi razmeroma zelo malo porabili za gradnjo steze. Le devetindvajset tisočakov. In v začetku junija smo že slavili novb delovno zmago ...“
Vsi, ki so doslej preizkusili stezo,
zagotavljajo, da je ena najnuk* nejših v Sloveniji. Dolga je 2600% trov in ima 20 postaj, prilagoj6* valovitemu terenu. Vaje so v g1* nem nezahtevne, zato se n0|ij. športnega objekta res lahko P®5
Ul	IS. v tl	j ,
žujejo vsi, od najmlajših do ngJ-C reiših in med niimi seveda tudi t*T
rejših in med njimi seveda tudi‘“'J ki se doslej niso ukvarjali s šport® jjj
Tam, kjer doseže nova - „. steza najvišjo točko, je tako iu1®.,-vana ,.piknik postaja". Tu jc V „orodij“ za različne telesne vajC’. ^ pa tudi klopi, kjer lahko tisti, K' se najbolj upehali, sedejo in si u1® .j oddahnejo. Tu je tudi moč ogenj in se po potrebi okrepčat1-tod verjetno tudi ime — „pikniK"J staja".
1:1, Sigma Žalec : TT Prebold 1:0, Juteks : Sigma 3:2, TT Prebold : SIP 4:1, SIP : Sigma 1:2. Vrstni red: 1. Sigma, 2. Juteks 3. TT Prebold, 4. SIP, 5. občinska skupščina itd.
Tekmovanja v krosu se je udeležilo 121 posameznikov. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Ferra-lita.
Mlajši člani: L liankar (Ferra-lit), 2. Strugar (SIP), 3. Marjetič (DPO); ekipno: 1, Ferralit 146 točk, 2. SIP 133, 3. družbenopolitične organizacije 124 točk itd. Starejši člani: 1. Satler (DPO), 2. Primožič (Sigma), 3. Zupanc (DPO); ekipno: 1. družbenopohtične organizacije 46 točk, 2. Juteks 40, 3. Ferralit 35 točk. Ženske: 1. Pečnik (Ferralit), 2. Glavnik (Ferralit), 3. Terčak (TN Polzela); ekipno: 1. Ferraht 23, 2. TN Polzela 18 točk.
T. TAVČAR
MUTA OB DRAVI »Dan košarke«
Košarkarski klub TVD Partizan Muta se pripravlja na „dan košarke", ki bo 4. julija 1976. leta na igrišču pri osnovni šoli. Člani nasto-
pajo v medobčinski ligi, prav tako pa imajo uspešno pionirsko vrsto. Pionirke so letos prvič začele nastopati v ligi pa tudi mladinci nastopajo v ligi.
V pripravah na ta dan so se 9. junjja srečali člani I. ekipe z nekdanjimi igralci TVD Partizan Muta. Srečanje se je končalo s tesno zmago članov I. ekipe. Veterani so izgubili srečanje s 65:72 (23:35). Za veterane so igrali: Jerčič (2), Črešnik (23), Slapnik (8), Gerold (4), Weiss (0), Bratuša (4), Eršte (16) in Placet (8); za člansko vrsto so nastopili: Stražišnik (5), Jelenko (13). Janeš (13), Kvasnik (0), Jerčič (18), Miklavc (23) in Zemljak (0).
H. J.
LJUBLJANA Seminarji za učitelje
Kot že nekaj let doslej bosta tudi letos pripravila zavod za šolstvo SR Slovenije in Visoka šola za telesno kulturo iz Ljubljane seminarja za učitelje telesne vzgoje. Oba seminarja, ki bosta v prvi polovici julija, bosta v Rovinju v taboru VSTK.
Pedagoški svetovalci zavoda za šolstvo SRS računajo, da bodo ude-
30
leženci seminarja poslušali bliz* _ ur predavanj in da bodo imeli P0j,a. tega še dva diskusijska večera, z* tera bodo sami pripravili teme ^ govora. Pripravljen program , % dveh večerov bo zajemal našle0 * področja: nove tekmovalne aste ^ 1 v šolah, analizo dejavnosti šois športnih društev, materialne n* % dagoške normative za telesno v® J, v osnovnih in srednjih šolan v možnosti razvoja športnih oddei v osnovnih in srednjih šolah.
SEŽANA
Igre upokojencev
V Sežani so se zbrali na čet11? )ortnih igrah upokoj lorskih občin. Ob tej sežanski upokojenci, ki so
športnih igrah upokojenci vseh P 0 morskih občin. Ob tej priložnosu sežanski upokojenci, ki so odit , pripravih prijetno športno sreo* .^ razvili svoj društveni prapor, pev® Sežane in Avberja pa so se 0 izkazah z nekaj lepimi pesminn^t£;(j.
Največji uspeh so požeh P ^ stavniki Nove Gorice. Od se,a s|j pokalov za najboljše so jih od° s() domov kar šest! Na drugo mesm^ se uvrstih - predstavniki Kopr*> g j. tretje pa predstavniki Ilirske .-y. strice.	> %
StAVKOVNO GIBANJE GRADBINCEV POLET11936
(III.)
V boju so se rojevali dobri aktivisti
^niini Rudija Ganzitija)
^ Vsekakor je bila povezava z si e?.° gradbenih delavcev Jugo-ne^Je koristna tako s politič-kot ekonomskega stališča, sim predstavnikom je uspelo r Paj s hrvaškimi decentralizi-j 1 centralo Zveze sindikatov ^goslavije. S tem smo dobili P]° akcijsko in gmotno samo-v hiostj kar je bilo za naše delo k ^cga P°rnena. Utanovljena p. j i*8 podzveza za Slovenijo, od t odtekalo samo še 25 Bo °tk°V sredstev v Beograd, ftr r materialni pogoji so omo-eui podzvezi večjo dejavnost. |et e v poznem poletju 1936. mp j50 56 pojavljala številna s,2clna gibanja v vseh krajih , venije. V Ljubljani so začeli |)3Vnoseški in pečarski delavci pj P0 za kolektivno pogodbo. g0,, 50 z uspehom sklenili po-n„; ?°> drugi pa so zaradi lastne 2iv |.ren°sti in neenotnosti do-ij:, 1 poraz. Na Jesenicah je »ustanovljena sindikalna po-^ “"'ca. Kmalu po naši stavki 5i]. "di tam morali s stavko pri-v T ■ Podjetje, da so priznala že jubljani doseženo kolektiv-t^pPogodbo. Tam je s pomočjo M.,,organiziral in vodil stavko bivajs) Pr.imož?d’ ki sedaj pre-
.r^četo revolucionarno delo ie u-i^1 delavcev po Sloveniji v Bo treba usmeriti in utrditi 10 S0 ‘dno organizacijo. Ta na-~-°a je terjala mnogo dela.
Breic kot dotedanji lia • enec podružnice v Ljub-sam tega več ni zmogel.
Slovenk311™11 P°dzvezo za tajnika3 ’ ]e mest0 plačanega prevzel Tomo Brejc, na
dm! ° mest0 v ljubljanski po-Tratarj01 Sm° nastavili Ignaca
. \ nemoči, da bi zaustavila volucionarni polet delav-tem’ ie oblast maščevala s m da je Ig. 8. 1936. leta iz-k 3 a iz Jugoslavije Toma Brejca j . kpmunista in italijanskega zavljana. Ob uri, ko gaje poli-
tlak nan?eravala posaditi na j- ,, se je na glavni postaji v J .Bani zbrala velika množica ^dbenih delavcev, da bi se od Dmr P0slovili in protestirali 1 sklepu oblasti. Policija je n bedela in odpeljala Brejca ie P0Stai° v šiško. Tomo Brejc ušel prek Dunaja v Francijo, vn Pa Srno se še z večjo odgo-rnostjo lotili dela in dosegali uspehe.
IjV Poznejših letih je bilo v J^fljani še več primorskih ubenih delavcev — aktivistov
našega sindikata. V Italijo so izgnali Jožeta Čeboklija, Franca Bojta, Rafaela Štolfo in Ludvika Rebulo. Zadnje tri so zajeli v Dalmaciji na poti v Španijo. Po nekaj tednih zapora so jih izročili italijanskim oblastem. Pozneje so izgnali še Lojzeta Platišo in Dušana Humarja v Italijo, Ivana Mozetiča pa najprej v Maribor, nato na Madžarsko. Lojzeta Toplikarja so izgnali 60 km izven Ljubljane — odšel je v Trbovlje.
Kakor vsaka težka preizkušnja, tako je tudi ta boj prinesel lepo število dobrih sindikalnih aktivistov. To so bili med drugim: Ivan Kavčič, kije med vojno postal narodni heroj, Martin Gorišek, Anton Tomič, Ivan Jakič, Recek Gajšek, Bon in mnogo drugih. Poleg ožjega aktiva je bilo blizu 120 dobrih zaupnikov samo v Ljubljani. Vsak drugi teden smo imeli z njimi sestanek, po potrebi tudi bolj pogosto. Seveda so bili ti sestanki ilegalni. Imeli smo jih zvečer po delu. Nekateri od udeležencev so stanovali daleč zunaj Ljubljane, a kljub temu nihče ni odšel s sestanka pred koncem, čeprav se je včasih zavlekla razprava pozno v noč. Skrbeli smo, da so bili vedno na tekočem, obenem pa so nas stalno obveščali o razmerah na terenu. Pridobitve kolektivne pogodbe je bilo treba spraviti v življenje, na to pa so se samovoljni podjetniki težko privajah. Preden so se podjetniki privadili na kolektivno pogodbo, je bilo še precej prask po gradbiščih v različnih krajih po Sloveniji.
Na vsakem gradbišču je bilo treba izvesti po predpisnem postopku volitve delavskih zaupnikov. Ker so nastajala nova gradbišča, smo volili delavske zaupnike vse leto. Zaupniki so bili podjetnikom trn v peti, zlasti ker so bili zaščiteni. Po zakonu podjetnik ni mogel brez posledic odpustiti delavskega zaupnika. Seveda so bili podjetniki pripravljeni plačati kazen in zaupniku odškodnino, samo da ga ne bi bilo na gradbišču. Seveda bi se to izplačalo, ker bi stroške tako ali tako plačah delavci, ki bi ostali brez zaščite in sindikata. Take in podobne poizkuse podjetnikov smo že na začetku onemogočili. To je bilo možno, ker so sindikat in zaupniki uživali med delavci velik ugled in zaupanje. Delavci so ščitili svoje zaupnike in v nekaj primerih celo s stavko prisilili podjetnike. da so jih prenehali preganjati. S stavko so delavci tudi
prisilili podjetnika Mavriča, da je odpustil zaupnika - vrinjenca, ki je prodal delavsko čast in se udinjal razrednemu sovražniku. To akcijo so izvedli takoj, ko je bil izdajalec delavcev razkrinkan.
Pozneje, ko so začeli rovariti voditelji klerofašističnega „zele-nega sindikata" (Zveza združenih delavcev, včlanjena v JU-GORAS), so v nekaterih primerih zasledili med delavci odpadnike, ki so kandidirali proti naši rdeči listi. Kljub grožnjam podjetij in agentov teh sindikatov so se na volitvah ti kandidati v veliki večini primerov pošteno osramotili, ker jih delavci niso hoteli izvoliti. Vse to delo okrog volitev delavskih zaupnikov in drugega organizacijskega dela je požrtvovalno in uspešno opravljal od 1937 pa do 1940 Jože Kopitar.
Zaradi izrednih razmer v gradbeništvu je bilo zelo težko organizacijsko obvladati vse delo na področju Ljubljane na volonterski osnovi, zato smo 1936. leta namestili Kopitarja kot tehničnega sekretarja v ljubljanski podružnici, medtem ko je bil Tratar že prej izbran, da zasede izpraznjeno mesto tajnika v podzvezi.
Naši osnovni partijski organizaciji je uspelo vzgojiti širok krog aktivistov, ki je bil politično zelo razgiban in vedno pripravljen sodelovati v vseh akcijah, ki jih je organizirala Partija. Imeli so ugled, zato niso bili redki primeri, ko so pomagali tudi sindikatom drugih strok zlasti pri snovanju in utrjevanju enotne akcije v podjetjih in na vasi. Pomagah so pri kmečko-delavskem gibanju, pozneje pa pri snovanju narodnoobrambnih odborov, akcij-skili odborov itd.
Širili so potrebno literaturo, zbirali in pridobivah posamezne somišljenike, jih vzgajali in neprestano ob vsaki priložnosti širili napredno misel. Tudi pri udeležbi na zborovanjih kmeč-ko-delavskega gibanja, ki so uspela kljub terorju oblasti, imajo ti aktivisti precejšnje zasluge. Prav tako je ta aktiv z vso vnemo sodeloval pri državno-zborovskih volitvah leta 1938. Naši kandidati so takrat - kljub javnim volitvam in grožnjam režima delavcem in uslužbencem z odpustom iz službe, obrtnikom z odvzemom obrti, kmetom pa z različnimi sankcijami, če bodo volili opozicijo, dobili mnogo glasov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
1
_________________________ 11 lHi
^žniki pred vhodom v tovarno na Javorniku, kjer so na gradbišču železarne julija in avgusta 1936 Javkali gradbinci
Instrumenti združenego delo	Karikatura: a. Novak

Mak) podpisnikov

C-IEC. NG
©blMik/ ^ELEZNGC! TOIHLAiSAL t g SKKPNI * MG
Karikatura: Jože Bolha
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 24.6. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din.
		IT.0PE.RN1 SKlADAlEA) (GAEJAnO J	PONML)AUdl GM&OL! (vslomoO	PteSOVORl		ZASLON	ZIDANA ALI LESENA IM, KOZAMA, vezA	ZNAAiltjN p«gswK	R6KAVM0N-301131,111 SE ZtN&OjOAl' « V ŠILKO	ttefAoST TUiA,					i Ufi . PoPUST
toftauSSmu iw)višji (KL. ae£A,uiZAC!)i															
NARRBtU' NA.IAK-- SEtJE-NOST															
SUO&IŠčf: VE&ESPto SKOVVUŠJE ZlAsflMtfOJO													•305.1 P snu tar, stres	T	
iNSONUlJSto ime. ja NOVO Sl/l -NEJO								na4 PiJEDvo) SMUČiiAHAa JEK SMOLA iAiNiH vesr IGLAVCEV							
ZA?>AR				PMofE 105 KRApa/sUe-SA-ScCU					Posnetek	DO-ŽaNA					
6H.Š1A Srka						ZNIŽAN! .C." aroicv				toP.RAbA seštevale					
OBRAT ZA tiskanje													ASW!0 PROPAGANDNA IGRA		
IME ZAMKS KAUNIN V S2							STARA DOL* ZIMSKA MERA				otok				
							TUJE ŽEN iME.				NIKO efiATEKAUER				
AVToA. ROMANOV 0 /'AHESUKt®														NEKDANJI IČOŠBRKM OliMPiaE	ČEŠKa. 1 PRITRDIL-' NICA
						To&ousl/A M05, SUA									
	H	€>														
						3 ir sli			•		TOi-T ZNAMKA AMC-iBkJU AVToMONLCV				
						NIKELJ ToVARNAŠl-VNNIUSA&Tl V ZANOI			KRAJ BLIZU KRAN/A-ZAČETEsK AVTOCESTE						
															
ŠEGC-r VLADO				VREDNOSTI PAfHR					noi.iht						TElttL, MOKEČE.
				TELESA					'■z-SoROJAkijE 1						
NADLEŽEN MfcCErS								SESEK Ravro Koritnik	i				IVAN MRAK ČEBELI ftB« NA ŽU ZELMI		
jugrrri;e										TovarkjA , v Domžalam M»LRNO	\				
TCUASnA PI7AC V MIRU! MA							tbUT.lONTB) VOTAŠUm ENOT ttEj, NOb								
j fe j liti							SESTAVIL R.NOČ	naše £oe-srvo ob ZADRArJSVfl morju							
r
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VATERPOLISTI, ELEKTROMOTOR, LENA, IN, SIGA, JK, ROA, MOČ, KSA-VER, SKUTA, OATES, PELAN, VNETJE, EMA, LD, RENOVATOR, AERO, KS, LOGI, HRAM, AGA, ROG, OVSEC, ADA, RA, VETERNI JOPIČ, IL, KANAREC,
\_______________________________
-------------—	N
ČILIM, IRINA, KAKOVOST, OP, IBADAN, MASA, ARARA, ANT.
Izžrebani reševalci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, 200 din: Jakob Perpar, Malenška vas 28,68216, Mirna peč;
2.	nagrada, 150 din: Branka Ropret, Cesta revolucije, 64270 Jesenice;
3.	nagrada, 100 din: Viljem Županek, Tišina 4,69251 Tišina
hfagrade bomo poslali po pošti.
_________________________________________y
Lidija Korparje bila lani prvič v brigadi in ker ji je bilo všeč, je ostala kar dve izmeni. Letos je namestnik komandanta mladinske delovne akcije »Slovanske gorice 76“. V prvi izmeni sta dve brigadi s po petdeset mladincev, skupaj pa jih bo letos pri gradnji vodovoda sodelovalo petsto petdeset. Pri-„bUžno- 24 kilometrov cevi na-rriefavajctomladi položiti do leta
;1980. ,
O mladinski delovni akciji »Slovenske gorice 76“ sem zvedel praktično že vse. Le še posloviti sem se hotel, ko mi 17-letna namestnica komandanta delovne akcije prinese zvezek, namenjen vtisom obiskovalcem delovne akcije. „Vi ste prvi obiskovalec v našem naselju v Dornavi. Saj vam ne bo težko napisati svoje vtise. Tudi kritično je lahko. Prav gotovo ste obiskali že več delovnih akcij? Pa malo primerjajte! “ Prav gotovo je Lidija Korpar opazila moj začuden pogled.
Ali res to ni težko? Kaj naj napišem?
Priznam, da se mi je tisti hip zazdela naloga, napisati nekaj vrstic — in to na prvo stran »knjige vtisov" - ena najtežjih nalog, ki sem jih kdajkoli dobil.
Napišem naj kritično, naj primerjam. Vseeno pa .. . V knjigo vtisov se ponavadi pišejo le pohvale.
Ali naj napišem, da je zelo dobro, daje mariborska brigada v prvih desetih dneh izpolnila svojo normo in da ni v redu, da je ljubljanska ni? In da je ni, so za to menda kriva dekleta, ki jih imajo v ljubljanski več kot v mariborski brigadi, čeprav sem
Začeli so 6. junija. Za njimi je že prva dekada in prvih 200 metrov izkopanega jarka, s čimer pa niso kaj prida zadovoljni, saj so predvidevali, da bodo več naredili. Nad življenjem v novourejeni stari šoli v Dornavi se res nimajo kaj pritoževati, čeprav jim sedaj na začetku še marsikaj manjka.
na delovišču videl, da znajo kramp in lopato dekleta vihteti prav tako kot fantje.
Ne, to ni vzpodbudno! Prve dni v brigadi je vedno težko, posebno še srednješolcem, ki so vajeni le sukati peresnik in obračati liste v knjigi. Prvi žulji so prva kriza. Kaj moremo. Drugi, tretji, četrti in še nekaj naslednjih dni sta lopata in kramp čedalje težja. Prav gotovo je to tudi vzrok, da norma ni bila izpolnjena. Pa kaj potem? Bodo pa v naslednjih dneh bolj pritisnili in nadomestili tisto, česar prve dni niso zmogli.
Lahko bi napisah marsikaj o tem, kar sem slišal pritožb o hrani, češ da je na jedilniku •samo riž. Riž' zjutraj, riž opoldne in riž zvečer, tako je pisalo na njihovem stenskem časopisu. Toda kot za nalašč, tisti dan so imeli za kosilo pečenko, pražen krompir, solato pa juho in sadje. Nehote sem se spomnil na svoje delo na avtocesti bratstva in enotnosti Zagreb—Beograd. Več kot teden dni smo jedli le zelje, in to na vse mogoče in nemogoče načine, pa se ni nihče veliko pritoževal. Primerjajte, je rekla Lidija. Skorajda nemogoče! Takrat, pred skoraj 30 leti, nismo imeli televizorja niti plesa pa tudi ne izletov, še radia ne. V Dornavi pa sem mimogrede slišal, da je eden glavnih problemov ojačevalna naprava za predvajanje plesne glasbe. Republiška kulturna skupnost menda še nima denarja za nabavo vseh rekvizitov. To res ni v redu, toda ... Pa kaj! Časi se spreminjajo. Brigadnega življenja in dela pred skoraj 30 leti ne moremo primerjati s tistim danes. Imamo več in tudi mladina zahteva več.
Morda bi lahko napisal to, kar mi je povedal delavec iz TAM, ko je rekel, da bi rad videl, da bi šli tudi drugi mladi in morda tudi starejši iz njihove delovne organizacije v brigado. »Tebi je lahko, šel boš v brigado in ti bo prijetno, so mi govorili. A samo poglejte te roke, koliko žuljev imam. Kar naj poskusijo."
Morda bi lahko napisal to, da se »kali jeklo" v delu, ne pa pri plesu z močnimi ojačevalnimi napravami. Toda gotovo bi mi kdo očital starokopitnost. Torej, kaj naj napišem?
Sicer pa . .. Saj je vseeno. Ko sem se le odločil, sem opazil, da je bil na »prvi strani" iz zvezka iztrgan vsaj en list.
A. AGNIČ
Anteju je vroče: »Voda, seveda, kaj pa drugega! Pa še dobra je!" In kaj so mi mimogrede naročili brigadirji iz TAM: »Poglejte, samo poglejte, kako žuljave roke imamo. Pa napišite to, da ne bodo v tovarni mislili, da smo na dopustu." - Foto: A. Agnič
V dvoje je tudi lopata lažja
Na stadionu železarjev v Štorah in Celju je bilo v soboto, 28. maja, III. že tradicionalno srečanje! pihalnih orkestrov slovenskih železarn. Štirje orkestri, od katerih je vsak zaigral tri skladbe, s°S predstavili tovrstno kulturno dejavnost železarjev z Jesenic, Raven, iz Štor in Verige iz Lesc-I Šrečanje in izvedba, ki je bila na zavidljivi kvalitetni ravni, sta dokazala, da slovenski železarjiS niso povezani le na področju gospodarstva, ampak tudi na področju kulturne dejavnosti. Tsj uspešna prireditev je tudi dokaz pravilne usmerjenosti politike medsebojnega sodelovanja.

------------—-—-----—-
POVEST O JARI KAČI
— Nesprejemljiva so pojmovanja, da je brez odstranjevanja dolgoročnih vzrokov socialne neenakosti brezpredmetna vsaka politična akcija — je odločno pribil predavatelj. Imeti moramo program dolgoročnega delovanja, hkrati pa se stalno boriti proti vsem konkretnim pojavom bogatenja na osnovi prisvajanja tujega dohodka. Zato moramo imeti izdelane jasne idejnopolitične in druge kriterije, da bi se izognili vsem skrajnostim, česar je bilo v preteklosti precej. Premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom, je treba zaščititi in obdavčiti, če je potrebno, s progresivnim davkom. Premoženje, ki je bilo pridobljeno z malverzacijami, pa je treba odvzeti in lastnike kazensko preganjati. Dosedanja aktivnost na tem področju ni zadovoljiva. Ponekod so bile samo ustanovljene komisije, ki
so ostale brez podpore organov. Mnoge komisije so okužene z oportunizmom itd. Neučinkovit boj proti nosilcem teh negativnih pojavov priča tudi o resnih slabostih državnih in inšpekcijskih organov in samoupravne delavske kontrole. Državni organi leta in leta niso bili dovolj usposobljeni za reševanje teh vprašanj; bili so celo pod močnimi pritiski, kar jim je preprečevalo opravljanje njihove funkcije. Zdaj pa bo drugače! Ima kdo kakšno vprašanje?
Predavatelj je mlad, odločen in kot vse kaže, pripravljen še poglobiti stvari, če jih je treba.
— Jhz bi nekaj vprašal, reče nekdo v kotu. — Ali bodo zdaj tisti, ki imajo maslo na glavi, šli?
— Jasno, šli bodo!
— Pa tisti, ki so tajili dohodek in niso redno plačevali davkov, bodo
morali zdaj pošteno poravnavati račune?
— Ja, morali bodo!
-	Pa tisti, ki so si sezidali hiše v Portorožu, na Bledu, Bohinju in še kje, se bodo morali zdaj izseliti iz družbenih stanovanj?
-	Mislim, da se bodo morali, če imajo več, kot znaša stanovanjski maksimum.
-	Dve večji ali tri manjša stanovanja?
— Tako nekako.
-	Na člane gospodinjstva, ne?
-	Ja, na člane gospodinjstva!
— Precej se jih je že zdaj odselilo v svoje hiše, družbena stanovanja pa so oddajali. Res mislite, da tega ne bodo več smeh početi?
— Res mislim!
— Kaj pa dodeljevanje družbenih stanovanj? Ali mislite, da bodo po novem morah za stanovanje varče-
vati tudi uslužbenci republiških ustanov, zavarovalnic, bank in sploh vsi uradniki, ne samo delavci kot doslej? Vsi tisti, ki so doslej dobi-vah stanovanja brez pologa lastnih sredstev? Le kako bodo to prenesli?
-	Kakor hočejo! Kako pa so lahko varčevali za stanovanja delavci, ki imajo precej nižje dohodke!?
— Pa tisti, ki so iz občinskih pisarn še pravi čas zvedeh, kje vse se bo gradilo in so si nakupili parcel v ljubljanskih predmestjih, pod Pohorjem, na Bledu in v Bohinju, ob moiju in še kje? Jim bo kdo pobral zaslužek?
-	O, seveda jim bo! Še kakšno vprašanje?
Dvorana ne reče nič in predavatelj veselo nadaljuje:
— Hkrati z bojem za dosledno izvajanje delitve po delu, za premagovanje uravnilovke mora potekati tudi aktivnost za zmanjševanje socialnih razlik v družbi. Popolnoma napačno pa bi bilo, če bi zdrtevo za zmanjšanje socialnih razlik razumeli kot od trgovanje tistim, ki s svojim prispevkom in sposobnostjo dosegajo večji osebni dohodek. Se precej dolgo pa bodo ostale tiste razlike, ki izhajajo iz različnih delovnih prispevkov posameznikov. Take socialne razlike lahko presežemo s
hitrejšim družbenoekonomskim
razvojem in širšo uporabo načela solidarnosti. Jasno pa moramo povedati, da smo proti tistim socialnim razlikam, ki nastajajo s prisvajanjem tujega dohodka, z nezakonitim ravnanjem in vedenjem ...
VINKO BLATNIK
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT. RAFAEL LINDIČ (tehnični ured-
nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA. IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033;
komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski ban št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna n ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plač0, v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«. Ljubljana.