PTUJ, 27. decembra 1968 Št. 51 Leto XXI. izvod 0,50 N din, SOSdiOi danes v tedniku Kriza kmetijstra — 2. stran Novoletne želje — 3. stran Mladoletno prestopništTO t ormoški občini — 4. stran Pri mami. ki lušči fižol — 5. stran Uspešni zaključek sezone — 6. stran Za ^•sakoga^ nekaj — 7. stran 2ELITA UREDNIŠTVO IN UPRATA Naročnike in bralce opozarjamo, da bodo dobivali list v prihodnjem letu ob četrtkih, dopisnike in oglaševalce pa, da bo ladnp čas za dostovo Of|!cisov in objav vsak torek do 12. ure. Prva številka v letu 1969 pride v četrtek, 9. ja- nuarja 1969. KAKŠNO BO VREME V LETU 1969? Močnejši mraz bo v času med šestim in šestnajstim januarjem. Ob mlaju 18. januarja bodo snežni meteži, nato bo do kon- ca januarja v glavnem lepo vreme. Mraz ne bo pod 10 sto- pinj C. V februarju bodo padavine okrog 2. in okrog 24., ves ostali čas bo v glavnem lepo vreme. Ob pustnih dneh bo lepo in sončno vreme. Marca bo vse do začetka po- mladi slabo vreme; dež in sneg. Zadnjih 10 dni marca bo lepo vreme, a še hladno. V aprilu bo dež in sneg v prvem tednu, nato še ob mla- ju. Otoplilo se bo šele proti kon- cu aprila. Maj bo močno spremenljiv, zaradi menjajočih se zračnih tokov in bo prišlo do neviht s plohami. Mesec junij, čas sušenja sena, ne bo delal preglavic tistim, ki bodo sušili med prvim in pe- tim in med 12. in 21. junijem. Julij bo nagajal pri žetvi. Neurja tudi s točo so možna. Avgust bo podoben juliju, le da bo ob sončnih dneh močnej- ša vročina. Septembra bo, izvzemši tri dni, ves mesec lepo in še sorazmer- no vroče. Padavine, katere je zamudil september, bo nadoknadil okto- ber v svoji prvi polovici. Ako zaradi obilnega dežja reke ne bodo imele prostora v svojih koritih, se bodo pač razlile po poljih. November in december pa že spadata v predzimo, zato vre- mena za ta čas še ne bi odpiral. Alojz Cestnik VČERAJ NA SEJI SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Včeraj, t. j. v četrtek, je bila v Ormožu seja obeh ' zborov skupščine občine Ormož. Skupščini je bil predložen na- slednji dnevni red: 1 Pregled sklepov in odobri- tev zapisnika seje z dne 27. no- vembra 1968; 2. Pregled sklepov in odobri- tev zapisnika skupne seje obeh zborov z dne 18. decembra 1968; 3. Analiza o možnostih zapo- slovanja na območju dela se- verovzhodne Slovenije; 4. Odlok o urejanju in odda- janju stavbnega zemljišča v občini Ormož; 5. Odlok o določitvi pogojev in krajev v občini, v katerih smejo obrtne delavnice in sa- mostojni obrtniki prodajati svo- je izdelke; 6. Odlok o obveznem zavija- nju kruha in peciva v prodaji na drobno v ormoški občini; 7. Odlok o odstotku sredstev, ki bodo v letu 1969 izločena iz sklada skupne porabe za sub- vencioniranje stanarin v občini Ormož; 8. Sklep o soglasju k sklepu o določitvi stopenj: a) osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delav- cev; b) dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delav- cev in C) dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci od dopol- nilnih dohodkov; 9. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ormož za leto 1969; 10. Odlok o začasnem finan- ciranju potreb občine Ormož v prvem trimesečju leta 1969; 11. Odlok o spremembi odloka o sredstvih za vzgojo in izobra- ževanje v občini Ormož; 12. Sklep o najemanju poso- jila iz sredstev rezervnega skla-^ da občine; 13^ Odlok o prenehanju ve- ljavnosti odloka o petdnevnem delovnem tednu v državnih or- ganih občine Ormož; 14. Mnenje h gospodarskemu načrtu za gozdove gozdno go- spodarskih enot Ormož I; 15. Sklep o potrditvi lovsko gospodarskih načrtov lovskih družin; 16 Vprašanja in odgovori. Več o posameznih vprašanjih bomo poročali prihodnjič. Soglasno za pravilnik Na zadnji konferenci ZK Slo- venska Bistrica so obravnavali tu- di nov voliln pravilnik. Komu- nisti so imeli nanj le nekaj pri- pomb, sicer pa so bili enotni v tem, da bo nov pravilnik omogo- čil demokratičnejšo postavljanje kandidatne liste, kot je bilo to v navadi do sedaj. -b VČERAJ NA SEJI SO SLOV. BISTRICA Na včerajšnji seji skupščine občine Slovenska Bistrica, ki je bila zadnja v tem letu, so ob- ravnavali analizo o zaposlova- nju v bistriški občini. Sledila je obravnava osnovih izhodišč za sestavo ocene možnosti raz- voja občine za prihodnje leto in realizacija srednjeročnega raz- voja občine. Prav tako so pre- gledali rebalans proračuna za letošnje leto. Obravnavana pa so bila tudi poi"očila svetov za finance, gospodarstvo, za kme- tijstvo in gozdarstvo, za občo upravo in notranje zadeve, za urbanizem ter komisije za vo- litve in imenovanja. -b VREME Lunine spremembe in vre- menska napoved, za čas od so- bote, 28. decembra 1968. do ne- delje, 12. januarja 1969. Polna luna bo v petek, 3. ja- nuarja ob 19.28. Napoved, Zaradi menjajočih se zračnih tokov, hladnih in toplih, bo vreme precej oblačno z vmesnimi plohami, ki bodo močnejvše proti severu. Nato se bo ozračje ohladilo in bodo večje snežne padavine pred- vsem okrog 3. januarja. V ča- su od 6. do 12. januarja bo lepo in mrzlo. Temperatura zraka se bo okrog 6. januarja znižala do minus 15 stopinj, v krajih na Gorenjskem in na Koro^^kem do minus 23 stopinj Celzija. Alojz Cestnik Skupščina občine Ormož Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Delavska univerza ter druge organizacije in društva občine ORMOŽ želijo vsem občanom srečno in uspehov polno NOVO LETO 1969! Bistriška občina Pred praznikom Prvi dnevi prihodnjega leta po- menijo za bistriško občino tre- nutke, ko se spomnijo na dni iz- pred šestindvajset let, ko je v težki zimi na Osankarici pri Treh iebljih- bil Pohorski bataljon svo- jo poslednjo bitko. Ti spomini so bili tako močni in tako pretresljivi, da si je bi- striška občina izbrala S. januar za svoj občinski praznik. Tako se bodo tudi letos na ta dan zbi- rali preživeli borci in svojci pad- lih ter obujali spomine na tež- ke dni boja za svobodo naše do- rnovine. Ko se tako v mislih vračamo nazaj, se spomnimo na leto 1941, ki je pomenilo plimo in oseko v našem, političnem življenju. Pri- stop Jugoslavije k trojnemu pak- tu so naši narodi sprejeli z o. gorčenjem in nezadovoljstvom. To ogorčenje je doseglo višek ,21. marca, ko so množice odkrito po- kazale s svojimi demonstrativnimi pohod, da se ne strinjajo s takšno politiko takratne jugoslovanske vlade. Reakcija na takšno stali- šče jugoslovanskih narodov je bi- la hitra. Ni preteklo štirinajst dni, ko je jugoslovanska korumpira- na vojska in vlada ppložila orožje. Toda naš narod se ni strinjal s lakim razpletom dogodkov. Odpor proti okupatorju je bil iz dneva v dan hujši. Formirali so se od- bori za odpor proti okupatorju, ki so kmalu pokazali sadove svo- jega dela. Tako je postalo Pohorje zatoči- šče prvih upornikov proti okupa. torju, ki so s puško v roki začeli neizprosen boj. Toda začetki so pomenili za partizane na Pohor- ju težke izgube. Kljub temu so se njihove vrste začele množiti in njihove akcije so postajale iz dne- va v dan nevarnejše. Okupator pa je začel na drugi strani Se z drugačnimi 7netodami. Ustreljeni talci nemo govore, kako je hotel i^kupator zadušiti vstajo jugoslo- vanskih narodov. Toda nobena sila ni mogla več uničiti želje po svobodi naših na- rodov. Vrste partizanov so se ši- rile in že jeseni 1942 imamo na Pohorju I. pohorski bataljon. Ta je suvereno vladal na tem območ- ju in iz dneva v dan prizadejal okupatorju večje izgube. Toda bolj ko se je bližala druga zima partizanskega vojskovanja, moč- rtejši je bil prUisk okupatorja. Pohorskemu bataljonu je uspe- lo, da je po celi vrsti uspešnih akcij našel zimsko zavetišče na Osankarici pri Treh žehljih. Ven- dar, ker so med dobrimi ljudmi vedno tudi zli, se je našel nekdo, ki je izdal to zavetišče. In S. ja- nuarja, že navsezgodaj, v letu 1043 se je začela edinstvena borba v zgodovini na-šega narodnoosvo- bodilnega boja. Pohorski bataljon jo padel do zadnjega moža. Toda ta poraz ni stri naših lju- di. S še večjo vnemo so začeli odpor proti okupatorju in čez dve dobri leti je bila naša domovina osvobojena. Imena padlih pa so ostala z zlatimi črkami vklesana v granit, v naša srca in v našo zgodovino. Tako se lahko sedaj v svobod- ni Jugoslaviji s ponosom sporni- njamo tistih, ki so nam v naj- težjih dneh izbojevali to, kar ima- mo sedaj. -b TE DNI PO SVETU Človek med zvezdami Galileo Galilei je ugotovil pred stoletji, da je Zemlja krogla, ki se vrti okrog Sonca. To je pomenilo takrat bogokletstvo in. učenje Icri- vo vere in Galileja so sežgali na grmadi. Cicveštvo je sicer že zdav- naj ugotovilo točnost Galilejevih spoznanj in je zanje zbralo vrsto dokazov. Vsem tem dokazom se je pridružilo živo člove.ško pričeva- nje: ? pomočjo sodobne tehnike je človek stopil med zvezde in vse človeštvo je opazovalo njegov ko- rak v vesolje, ko so prejšnjo so- boto. 21. decembra 1968. cb 13. uri in 51 minut trije ameriški potniki v vesolje Frank Borman. James Lovell in William Anders zapu- .<-tili Zemljo ter sr s pomočjo ra- kete Saturn v vesoljski ladji apolo 8 napotili na prvo potovanje člo- veka proti Mesecu. Zgodovinski dogodek je nestrp- no zasledovalo vse človeštvo, iz- .strelitev, stotisoče kilometrov dol- go potovanje, približanje Mesecu, potovanie okrog njega v sorazmer- no majhni razdalji (111 lan) od njegove po^šine, odhod iz njego- ve gravitacije ter povratek na Zemljo. Datum odhoda in povratI-:a hrab- rih vesoljskih potnikov bo zapisan v zgodovini človeštva z velikimi črkami. POGAJANJA O VIETNAMU v začetku prejšnjega tedna so bili v Parizu že vsi, ki bi naj raz- pravljali (in sklepali) o vietnam- ski vojni. To pa je tudi vse, kar lahko zapišemo o razvoju razgo- vorov o Vietnamu. Ilazprave okrog oblike konferenčne mize pa so prinesle le nekaj, kar je pričako- valo le malo ljudi. Ugotavljamo lahko, da se Američani v nekate- rih pogledih ne strinjajo s saigon- skim režimom. Videz je, da so sai.. gonski funkcionarji gojili preveli- ke upe v zvezi z Nixonovim pri- hodom na oblast v ZDA. Vsekakor pričakuje svet rešitev vietnamske- ga vprašanja na realnih temeljih. Ta realnost pa je. kot je ugotovila svetovna konsu.ltat.ix'na konferen- ca o Vietnamu, priznanje boja vi- etna.msldh rodoljubov za nacional- no osvoboditev. TP IZBIRA - OTROKOM Prihod dedka Mraza nestrpno pričakujejo predvsem naši naj- mlajši. Sindikalna podružnica trgovskega podjetja Izbira, Ptuj, vsako leto poskrbi, da dedek Mraz obdaruje otroke članov kolektiva. Tudi v nedeljo, dne 28. 12. 1968, jim pripravlja ob 9. uri v klubu Franca Kramber- gerja prijetno presenečenje. Poleg tega pa je do letos de- lovna organizacija poskrbela za obdaritev otrok na. osnovni šoli Polenšak, kjer je imela patro- nat. Letos pa so se v kolektivu odločili, da poskrbijo za pri- merno obdaritev 30 socialno šibkih otrok na osnovni šoli Leskovec in 30 otrok na osnov- ni šoli Videm pri Ptuju. POGOJI ONEMOGOČAJO VEČJO AKTIVNOST UČENCEV Ko sem pred dnevi slučajno obiskal osnovno šolo »Avgusta Šiliha« v Laporju, me je na hodniku presenetila vnema učencev, ki so igrali namizni tenis. Kljub malemu prostoru je bila njihova vnema velika in iz oči si jim lahko bral, kaj bi dali, da bi imeli telovadnico ali vsaj večji prostor, kjer bi nji- hov »pingič« nabijali do mile volje. V razgovoru z ravnateljem šole tovarišem Ferdom Klju- čev.škom sem izvedel, da so nji- hovi učenci aktivni tudi v dru- gih zvrsteh izvenšolske dejav- nosti. Tako igrajo njihovi pio- nirji pridno šah. V mariborski podzvezi so na prvenstvu dose- gli celo deseto mesto. Sedaj ob dnevu .JLA pa so se njihovi strelci udeležili tudi tekmova- nja, ki ga je organizirala gar- nizija »Pohorskega odreda« v Slovenski Bistrici. Tisti, ki jim je veselje litera- tura, pa pripravljajo sedaj že drugo številko šolskega časopisa »Naša misel«. Tako se učenci šole in pa učiteljski kader na njej trudi- jo, da bi lahko njihovo življe- nje bilo čim bolj pestro, čeprav pogoji za to niso najboljši. -b V Slov. Bistrici bo ob prazniku občine pel j SLOVENSKI OKTET Kot vsako leto se tudi za. naslednji praznik občine Slo- venska Bistrica zelo slovesno pripravljajo. Na sam da« praz- nika, to je osmega januarja, bodo po vsej občini v večjih krajih posebne svečanosti, na katerih se bodo spomnili težkih časov naše ijactske revolucije. Na ta dan bodo obiskali, tudi bojišče Pohorskega bataljona, kjer bo žalna kaniemoraei- ja. Dopoldne ob deveti uri pa bo s.večana seja skupščine obči- ne Slovenska Bistrica ter ob- činskega plenuma ZZB NOV. Na predvečer praznika bo v avli osnovne šole pel Slovenski o- ktet. Koncert bo ob 19. uri, uvo- doma pa bo sipregovoril tudi predsednik SO MLro Kolenko. -b Skupščina občine Ptuj Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Občinsko združenje borcev NOV želijo vsem občanom v novem letu 1969 mnogo sreče in uspehov na M.seh področjih! Stran 2 TEDNIK — petek, 27. decembra 196S Stran t Kriza kmetijstva ni od včeraj, toda vprašanje je, kakšno bo jutri. Razprave gredo bolj ali manj mimo jedra problema, ki je v general- nem odnosu družbene skupnosti do kmečkih proizvajalcev Razprave o slovenskem kmetij- stvu v zadnjem letu so se začele s težavami, ki 'o nastale pri izvozu mesa na italijanski trg. Vendar to ni glavni problem našega kmetij- stva, to je samo sodu izbilo dno. Kmečko vprašanje se vleče že od osvoboditve naprej. V tem ob- dobju smo ga poizkušali reševati na več načinov, vendar, kot je pokazala situacija v letošnjem le- tu, v tem nismo uspeli. Tako je bila v torek popoldne zaključna razprava o kmetijstvu v bistriški občini na konferenci 2K Slovenska Bistrica. 2e v materi- alu, ki je bil poslan vsem članom konference, se je videlo, da se bo v prihodnjem letu marsikaj po- pravilo. Predvsem se misli tukaj na vključevanje kmetov v samo- upravne organe pri kmetijskem kombinatu v Slovenski Bistrici. So pa poudarili, da bi moralo biti v obratu kooDeracije število za- sebnih kmetijskih proizvajalcev precej večje od članov kombina- ta, medtem ko so se strinjali z ramerjem pol proti pol v delav- skem svetu kombinata. Ugotovili so tudi, da je glavna ovira za napredek bistriškega kmetijstva izredno velika raz- drobljenost. Drugi faktor, ki one- mogoča večji napredek, pa je dej- stvo, da je' malo čistih kmetov in tu3|sodEz os n{ ''insn jsa af Bp v industriji. Tako ti ne morejo s polno močjo delati niti doma na kmetiji niti v podjetju, kjer so zaposleni. Komunisti so tudi poudarili. da bi morali rsi, ki prevzemajo jajo povečini na kmetijah tisti, ki niso bili sposobni za druga de- la v industriji ali pa niso uspeli v nadaljnem šolanju. Tako tudi po tej plati ne moremo pričako- vati ugodnih rezultatov kmetova- nja, če kmetujejo tisti, ki za to niso sposobni. Na konferenci so obravnavali kmetije, imeti določeno kmetij- sko izobrazbo. Sedaj namreč osta- tudi nerešeno vprašanje med tr- govino in kmetijsko proizvodnjo. Za njo so dejali, da bi lahko v večji meri vračala sredstva, ki jih dobi od kmečkega proizvajalca kot čisti dobiček. Boleča tema na razpravi so bile cene, ki izredno moč lo nihajo. Tako kmetje ne vedo, kaj naj proizvajajo. Svoj konstruktivni delež k raz- pravi je dal tudi predsednik skup- ščine občine Slovenska Bistrica Miro Kolenko ko jr dejal, da bi morali stc.piti vsi skupaj, tako Kmetijski kombinat kot Go/dno gospodarstvo ter banka in skup- ščina občine. Ti bi naj skupaj pregledali, kak?ne So investicijske možnosti in druge možnosti za reševanje kmetijske proizvodnje v bistriški občini ter izdelali akcij- ski program. Ob koncu je konferenca spre- jela sklep, da komisija, ki je pri- pravila ma.teriale za konferenco, izdela ob pomoči sekcije za kme- tijstvo pri SZ zaključke, ki bi naj bih osnovo izhodišče za reševa- nje kmetijskega vprašanja v bi- striški občini. -b Tovarna avtoopreme Pt^i Povečali proizvodnjo tahografov Solidarnost z delavci TAM proti uvozu tovornjak ov v Tovarni avtoopreme v Ptuju ugotavljajo, bodo le- tos dosegli neprimerno boljše poslovne rezultate kot lani. Do- segli bodo plan dela, ki je le- tos po vrednosti za 10 odstot- kov večji Zelo ugoden je osta- nek dohodka. Lani ga sploh ni bilo. Okrepili so sklade. Pove- čali so tudi plače, in sicer za 31 odstotkov. Želijo se pribli- žati občinskemu poprečju pri plačah. Te uspehe so dosegli z zviševanjem storilnosti pri de- lu, z zniževanjem stroškov pro- izvodnje, z uvajanjem novih akumulativnih proizvodov ,.. Pred podjetjem je velika pre- izkušnja, ki bo odločala o nji- hovem nadaljnjem poslovanju. Vprašanje je, kako povečati proizvodnjo tahografov od se- danje proizvodnje 2000 na 9000 letno. Podjetje med drugimi proizvodi za avtomobilsko in- dustrijo izdeluje omenjene ta- hografe, to so kontrolne napra- ve za tovorne avtomobile in avtobuse. Pred kratkim je izšel zakon, po katerem morajo ime- ti tovornjaki nad tri tone in medkrajevni avtobusi omenje- ne naprave. Ker je TAP edino podjetje v Jugoslaviji, ki pro- izvaja tahografe, je to, velika priložnost zanje. Letna potreba po tahografih za prvogradnjo v Jugoslaviji je do 9000 koma- dov. Od tod tudi želja in nuj- nost povečanja proizvodnje na to število. Podjetje je že dobilo republiški kredit, ki ga bo upo- rabilo za povečano proizvodnjo omenjenih naprav, Kupili bodo nekaj strojev in usposobili obrat za tahografe na Bregu. Zaposlili bodo še več delovne sile, okoli 30 delavcev. V ome- njenem obratu bo delalo 50 de- lavcev. Po Jugoslaviji bodo po- leg šestih postavili še več ser- visov za popravilo omenjenih instrumentov. V ta namen ima- jo že servisni voz, ki je oprem- ljen z napravami za popravilo aparatov. Povečana proizvod- nja tahografov bo pomenila po- večani dohodek za podjetje. V prihodnjem letu v podjet- ju ne bodo zapostavljali tudi druge proizvodnje avtomobil- skih in drugih delov. Osvojili bodo nove izdelke, predvsem v avtomobilski opremi, ki se spre- minja kot moda. Povečati ho- čejo tudi izvoz, predvsem sode- lovanje z inozemskimi firmami. Z nekaterimi se o sodelovanju že pogajajo. Izvoz bodo prisilje- ni povečati zaradi kritja uvoz- nih potreb. Kolektiv TAP se je pridružil solidarnemu protestu in akciji (Konec na 4. strani) PROJEKTIVNI BIRO, Ptuj Izdelujemo načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Vsem našim poslovnim partnerjem želimo srečno NOVO LETO 1969! Pripeljal je v škarje in karamboisral V bližini Markovec je 20. de- cembra voznik avtomobila Ja- nez Kolarič iz Spuhlje pripeljal v hude »škarje«. Neprevidno je prehiteval tovornjak in se zale- tel v avtobus, ki je pripeljal iz zagrebške smeri. Poškodoval je avtobus, še bolj pa svoje vozi- lo. Poškodbe je dobil tudi Ko- laričev sopotnik. TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO Proizvajamo: kalcinirano glinico AhOs, surovi aluminijv valjarniških ingotih in formatih, alumi- nijske legure, katran in mešanice fenola Telefon: 31-095 Teleks: Kidričevo 221-16 Pošta Kidričevo, železniška postaja Kidričevo. V^sem našim poslovnim partnerjem in vsem občanom želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1969! Nezaposleni SO najpogosteje neustrezno kvalificirani Komunalni zavod za zaposlo- vanje v Mariboru vodi eviden- co o zaEK>slovanju tudi v slove- njebistriški, ptujski, ormoški in lenarški občini. Zavod je pred kratkim izdelal analizo struktu- re nezaposlenih. V tem sestavku bomo objavili nekaj zaključkov iz obsežne analize. Iz analize lahko predvsem po- vzamemo, da med prijavljenimi nezapMDslenimi prevladujejo ose- be, ki nimajo ustreznih kvalifi- kacij in mlajše osebe brez ustre- zne prakse. Zaradi tega imajo manjše možnosti za zaposltev. Poklicna in teritorialna mobil- nost delovne sile je še nezadost- na. Povečanja poklicne in terito- rialne mobilnosti je ena izmed pomembnih nalog Komunalnega zavoda za zaposlovanje, ker so možnosti za teritorialno mobil- nost v republiki in inozemstvu še vedno velike. Iz analize je razbrati, da neza- poslene osebe nimajo velikokrat pravilnega odnosa do dela, kar je razvidno predvsem iz pogo- stega menjanja zaposlitve ter v tem, da sta samovoljna opustitev/ dela in sporazumno prenehanje dela najpogostejši vzrok odpove- di delovnega razmerja. Zelo neugodna pa je socialna ekonomska struktura nezaposle- nih, saj je kar 35,8 odstotka ne- zaposlenih, ki so brez rednih do- hodkov. Nujno je p>otrebno po- večati odstotek oseb, ki bi imeli pravico med časom nezaposleno- sti do denarnega nadomestila. Vedno večja udeležba mladine med nezaposlenimi je vsekakor zaskrbljujoč problem, saj je med nezaposlenimi 27 odstotkov mladine do 18 let, ki iščejo za- poslitev, priučitev oziroma mož- nosti za uk. Da si brezposelni zagotove nujna sredstva za preživlja- nje, si iščejo razna priložnostna dela: pomoč pri poljedelskih de- lih, pazijo na otroke, delajo za- časno pri privatnikih, iščeje pri socialnem skrbstvu pomoč, več- krat pa so dejansko brez vseh sred.stev. Posledica takšnega ma- terialnega stanja nezaposlenih je slabo zdravstveno stanje, kar zopet vpliva na manjše možnosti za zaposlitev. V najtežjih mate- rialnih razmerah živijo družine 2 največ družinskimi člani. Zaradi nepravilne kadrovske politike oziroma ekstenzivnega zaposlovanja v preteklem obdob- ju so delavce iz kmetijskih pod- ročij zaposlovali v mestih in in- dustrijskih središčih. Zapuščali so kmečka po.sestva. Vzrok temu je v precejšnji meri zapostavlja- nje posameznih panog kmetij- stva in individualnih kmetijskih proizvajalcev, pomanjkanje me- hanizacije in nestabilnost cen na trgu ter davčna politika. Težko materialna stanje brez- poselnih povzroča razen zdrav- stvenih še socialne probleme, po- javljanje asocialnih razvad: al- koholizem, delinkvenca, moralna ohlapnost, kriminal, razkroj dmžine... Stanovanjske razmere brezpo- selnih delavcev so prav tako problem, ki je skorajda nereš- ljiv. Da bi lahko zaposlili tiste ose- be, ki so zaposlitve najbolj po- trebne, bi morale upoštevati tu- di kadrovske službe delovnih or- ganizacij kriterije, med katerimi bi bil najpomembnejši strokovna usposobljenost, nato bi sledil so- cialno ekonomski kriterij. Ob doslednem upoštevanju priori- tetnih kriterijev, bi bile možno- sti za zaposlitev strokovne sile veliko večje, rešili pa bi tudi težke socialne probleme, ki so posledica nezaposlenosti. Da bi omogočili zaposlitev mladini v starosti do 18 let, posebno tisti, ki nima dokončane osnovne šo- le, bi bilo potrebno izdelati pre- gled vseh delovnih mest v de- lovnih organizacijah, na katerih je možna priučitev ter sofinan- cirati priučitev. Za dekleta, ki nimajo osnovne šole, pa bi mo- rali organizirati in sofinancirati tečaje, na katerih bi se lahko usposobile za gospodinjske po- močnice in podobno. Zaradi težkega socialnega po- ložaja nezaposlenih med časom nezaposlenosti bi morali doseči, da bi vsaj 30 do 40 odstotkov ne- zaposlenih uživalo pravico do denarnega nadomestila. ..........__________________________Z.B^ Obrtno podjetje PEKARNA Ormož želi vsem svojim strankam srečno in uspehov polno NOVO LETO 1969 ter zagotavlja tudi v novem letu oskrbo potrošnikov s kvalitetnim kruhom in pecivom. Delovna skupnost Tovarne plastičnih in kovinskih izdelkov JOŽE KERENČIČ Ormož Zahtevajte povsod na.še izdelke: volane za tovorna vozila, tapete za kabine TAM in ZMAJ, druge tapete za vozila CZ, drobno tehnično plastiko za avtomobilsko industrijo, plastično galanterijo in druge izdelke. Vsem našim odjemalcem želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1969! BISTRIŠKA OBRT V LETU 1969 Obrtništvo predstavlja v bi- striški občini zelo pomembno dejavnost. Ocenjujoč njegov razvoj v zadnjih treh letih vi- dimo, da je narasla njegova proizvodnja za 42 odstotkov. S tem pa je presegla predvideno dinamiko razvoja za to obdob- je. Samo za malenkost pod predvidenim programom je ob- seg proizvodnje v družbeni obr- ti, medtem ko je bila predvide- na dinamika v zasebni obrti močno presežena. Skladno s povečanjem obse- ga proizvodnje se je v družbe- no obrtni dejavnosti zmanjše- valo število zaposlenih. Tako je padlo število zaposlenih od leta 1965 za pet odstotkov. V zaseb- ni obrti pa se je zaposlenost za prav toliko odstotkov dvignila. Zmanjšanje števila zaposle- nih in pa povečan obseg pro- izvodnje jasno kažeta, da se je v zadnjem obdobju močno dvignila storilnost dela Izkori- ščene pa »so bile tudi skoraj vse notranje rezerve. Se bnliret- njo roke popravila dolge lase, ki so ji padli na oči. Prikrito se je nasmehnila, kar mi je da- lo vedeti, da je to tudi njen, sicer molčeč odgovor. Rudolfa Kilda, kmetovalca iz Središča ob Dravi sem srečal pri izhodu iz prodajalne trgov- stega podjetja Zarja, kjer je kupil nov elektromotorček. Na pet hektarjev veliki kmetiji de- lata v glavnem z ženo sama. Kot skoraj vsi naši kmetje, se nam je tudi Rudi potožil, da je življenje na kmetih trdo in da je treba imeti jeklene roke, če hoče pi-idelati toliko, da lahko pokrije vse družbene dajatve in družinske izdatke. Od leta 19S2 pa do danes sta si z ženo po- stavila novo gospodarsko po- slopje in zgradila studenec. Dol- govi, ki sta si jih s tem naložila niso bili majhni, vendar jih bo- sta v kratkem v celoti porav- nala. Rudi KikI mi je ob tem smeje dejal, da mora biti tudi kmet do ušes zadolžen, če si želi vsaj deloma izboljšati svo- je življenjske pogoje. Zal pa so naši zasebni kmetovalci s stra- ni družbe vse premalo vključe- ri v našo kreditno politiko in nimajo m-ožnosti. da bi obnav- ljali svoja razpadajoča gospo- darska in stanovanjska poslop- ja. Največja Rudijeva novoletna Želja ie. da bi družba spreme- Rudolf Kikl nila odnos do zasebnega kme- tijstva in mu omogočila lažjo proizvodnjo in tudi prodajo kmetijskih pridelkov. Med dru- gim je poudaril tudi željo, da bi zaživel središki radioklub, ki ga skupaj z nekaterimi prija- telji poizkuša ustanoviti v Sre- dišču. Ta dan sem srečal v Ormožu tudi Alojza Nardina, upokoje- nega podpolkovnika, ki je s svojo lepo negovano sivo brado in stasito vojaško postavo svo- jevrsten posebnež in še vedno aktiven delavec v mnogih or- moških družbenopolitičnih or- ganizacijah. Njegova najbolj goreča novo- letna želja je mir v svetu in nemoten razvoj ter napredek Jugoslavije. Velike sile bi se morale zavedati, da niso in ne morejo biti kreatorji usode majhnih v svobodo in neodvis- nost verujočih narodov. Želi si tudi, da bi ormoške družbenopolitične organizacije vključno z občinsko skupščino uspešno kreirale gospodarstvo ormoške občine in dosegale pri svojem delu še večje uspehe, kot do sedaj. Navsezadnje pa Alojz Nardin * je poudaril tudi zeljo, da bi v sreči, zdravju in miru preživ- ljal jesen svojega življenja ter da bi se uresničili vsi tisti cilji in ideali, za katere se je boril kot aktivni oficir JLA. Mlada generacija današnjega časa naj spoštuje dediščino, ki je bila iz- bojevana v najtežjih trenutkih naše zgodovine in naj gradi na njenih temeljih tudi svojo pri- hodnost. Mladinca Marjana Špacapana, zaposlenega na bencinski črpal- ki v Ormožu sem srečal v graj- skem bifeju ob turški kavi. Po- vedal mi je, da dela popoldan- ski »šiht« in da se bo v bifeju Maric Špacapan nekoliko ogrel za delo, ki v teh zimskih dneh v njegovem po- klicu ni preveč prijetno. Tudi Mario, kot ga kličejo njegovi prijatelji v Ormožu, ima v no- vem letu zvrhan koš načrtov in želja. Predvsem si želi pridobiti kvalifikacijo prodajalca in se nekoliko osamosvojiti. Na pod- ročju dejavnosti mladine v Or- možu, si najbolj želi nekoliko več kulturnih in zabavnih pri- reditev, na katerih bi se mladi pogovorili o svojih problemih in jih poizkušali skupno reše- vati. Kot sem dobil vtis iz najine- ga razgovora, je Maric zelo preudaren in zaveden fant, na drugi strani pa tudi član zveze komunistov, ki se zaveda, da je mladost osnova, na kateri si je možno zgraditi tudi srečno prihodnost in uspešno prebija- nje skozi vse življenjske ovire. Feliksa Pcštraka, ormoškega pismonošo, sem srečal na poti proti ormoškemu gradu. Kot navadno je imel prek ramen obešeno veliko poštarsko torbo, ki je bila v teh predprazničnih dneh še posebej okrogla in se- veda, tudi nekoliko težja kot po navadi. Povedal mi je, da je v teh dneh pri svojih stran- kah še posebej dobrodošel, saj jim nosi pozdrave in čestitke tudi od tistih znancev in prija- Feliks Poštrak teljev, ki se jim skozi vse leto niso niti enkrat oglasili. Občani se najbolj bojijo telegramov, ki so običajno žalostne, včasih pa seveda tudi vesele vsebine. V novem letu si najbolj želi zdravja in gibčnih nog, da bi lahko pravočasno in uspešno do- stavljal pošto vsem naslovni- kom, ter da bi bilo med pošt- nimi pošiljkami čimveč razve- seljivih novic. Alcjza Krajnčana, ravnatelja nižje glasbene šole v Ormožu sem ustavil na grajskem dvori- šču, ko je hitel v šolo. Ker sva že stara znanca sva kaj hitro v pogovoru prerešetala številne želje, ki se nanašajo na njiho- vo šolo, na ormoško godbo na pihala, na pevski zbor... skratka na muzikalično in pev- sko življenje v Ormožu, katere- ga glavni duhovni vodja je Alcjz Krajnčan. Predvsem si želi, da bi dobila ormoška god- ba na pihala nove uniforme ter da bi pritegnili v godbo še več mladih in nadarjenih glasbeni- kov, ki jih prav po zaslugi glasbene šole v Ormožu ne Alojz Krajnčan manjka. V prihodnjem letu že- lijo navezati še tesnejše stike z godbo na pihala iz Kidričevega. V načrtu imajo tudi proslavo 10-letnice obstoja nižje glasbe- ne šole ter ustanovitev oddelka glasbene šole pri osnovni šoli Miklavž pri Ormožu, kjer je nad 500 šoloobveznih otrok brez ustrezne glasbene vzgoje ... Ko sem ga povprašal o nje- govih osebnih željah, mi je de- jal, da ob številnih poklicnih željah nima časa misliti tudi na osebne. Seveda pa to še ne pomeni, da si tudi on ne kuje novoletnih načrtov. »Iz pre- vidnosti« nam jih pač ni ho- tel zaupati. V naš novoletni vrtiljak želja smo vključili tudi predsednika skupščine občine Ormož FRAN- CA NOVAKA, ki nam je spre- govoril nekaj o »skupščinskih« željah in problemih, ki so so- časno tudi želje in problemi vseh občanov iz ormoške obči- ne. 2e vnaprej pa vam povem, da bi za vse te želje potrebo- vali prav gotovo precej večji prostor, kot nam ga nudi naš list. Ker je bil tov. NOVAK tega dne skoraj ves dan zase- den in zaposlen s sestanki in strankami, smo ga v torek po- FRANC NOVAK, predsednik SO Ormož klicali kar po telefonu. V krat- kih in jedrnatih besedah nam je sporočil svojo osebno novo- letno željo s poudarkom, da bi družba v prihodnjem letu vsaj deloma razbremenila občane iz dneva v dan naraščajočih druž- benih dajatev ter zožila social- no ekonomski razkorak med ob- čani v gospodarsko razvitejših in revnih kmetijskih občinah. Sočasno je zaželel občanom iz ormoške in sosednjih občin, de- lovnim in družbenopolitičnim organizacijam uspehov in delov- nih zmag polno novo leto 1969. Iz Ormoža sem zavrtel svoj novoletni vrtiljak tudi proti Ptuju, kjer sva s poklicnim ko- legom Romanom ustavila v Lackovi ulici IVANA MARKE- 2A iz Desternika — študenta germanistike v Gradcu. Trenut- no je doma na počitnicah in zato ni čudno, če je stekla be- seda o njegovem študiju in dru- gih študentskih težavah. Na vprašanje, katere so njegove največje novoletne želje, je od- Ivan Markež govoril, da si želi kar največ uspeha pri študiju, asfaltno cesto Ptuj—Desternik—Lenart, vsestransko poživitev kulturno- prosvetnega dela v Desterniku, skratka naj bi Desternik in tu- di drugi slovenjegoriški krajev- ni centri zaživeli v prihodnjem letu v novem in pospešenem življenjskem utripu, ki ga sedaj v nekaterih krajih sploh ni ču- titi ali pa premalo prisluhnemo njegovemu utripu. Ivan MARKEZ nam je pove- dal, da je vpisnina na univerzi v Gradcu sorazmerno draga, da pa so življenjski stroški za štu- dente precej cenejši kot npr. v Ljubljani. Ivan je dobival od mednarodne študentske organi- zacije na Dunaju eno leto šti- pendijo, trenutno pa se vzdržu- je sam z dopisništvom, in- štruiranjem, v počitnicah pa tu- di s fizičnim delom. Ce bo vse po načrtih, bo odšel v prihod- njem letu za nekaj časa v Lon- don na strokovno izpopolnjeva- nje. Našemu občasnemu dopisniku — študentu IVANU MARKE2U želimo v novem letu mnogo štu- dijskih uspehov ter da bi se mu uresničile vse njegove želje. MILANA FIJANA, črkostav- ca, zaposlenega v Ptujski ti- skarni, sem ujel na Trgu mla- dinskih delovnih brigad. Pova- bil sem ga v naše urednišvo, Milan Fijan kjer smo pobrskali tudi po nje- govih novoletnih željah. Kot Ptujčan si želi, da bi prihod- nje leto, ko bo naš starorimski Petovio praznoval 1900-letnico, potekalo v Ptuju v zares slav- nostnem obeležju ter da bi nji- hovo podjetje doseglo še boljše poslovne uspehe. Kot menažer ptujskega in- strumentalnega ansambla »OR- FEJI« pa si želi. da bi izpopol- nili svoj glasbeni program in poželi čim več uspeha pri pu- bliki. Na Silvestrov večer bodo gostovali na Bledu, kjer bo Mi- lan tudi silvestroval. V razgo- voru je poudaril tudi uspešno vključitev Ptujske tiskarne v delavske športne igre v Ptuju, z željo, da bi se mladinci tudi v prihodnjem letu uspešno vključili v najrazličnejše šport- ne aktivnosti. Svoje osebne že- lje nam je zamolčal in kdo jih ne bi, saj so želje in skriti upi tisto edino, česar nam ne more nihče vzeti in kar nas bogati, da se tudi v najtežjih trenutkih počutimo vsaj malo srečni. FRANCA MAJCENOVICA, upokojenca in honorarnega ču- vaja koles na Slovenskem trgu v Ptuju, sem presenetil kar pri njegovem delu, ki ga opravlja v Ptuju že 12 let. V novem le- tu si želi predvsem več kolesar- jev, ki bi pri njem hranili ko- Franc Majcenovič lesa, seveda pa ne bi nič ško- dovalo, če bi dobil tudi nekoli- ko večjo penzijo. Dobro se še spominja starih časov, ko je bil celih 10 let kočijaš pri grofu Herberštajnu, lovski paznik pri turniškem grofu ter pozneje dolgoletni gozdni delavec. Zgo- voren Franc MAJCENOVIC mi je povedal, da je tudi v čuvaj- nici koles čutiti vedno večji priliv motoriziranih prevoznih sredstev in da kolesa s časom izgubljajo svoj pomen. Ce bo šlo to še tako dalje, se bo mo- ral »prekvalificirati« za čuva- ja avtomobilov. V razgovoru mi je omenil sina, ki so mu ga med vojno ubili Nemci. To je bil zanj najtežji udarec v živ- ljenju Po tolikih razgovorih, ki sem jih opravil ta dan, so me »že- lodčne« motnje zapeljale tudi v ptujski hotel Petovio, kjer sem s posebnim apetitom pospravil abonentsko kosilo. Za naš vrti- ljak novoletnih želja sem iskal še eno »žrtev«. Brez pomisleka sem se ustavil pri garderober- ju ALOJZU RŽENU, ki si po- leg skromne penzije v zimskih mesecih tudi honorarno zasluži kak dinar. Pravi, da zaslužek ni kdo ve kako velik, toda dinar je le dinar. (Verjetno je ob tem mislil na nove dinarje.) Alojz je že nekaj let inva- lidsko upokojen, zaradi delovne nesreče, ki ga je zadela v že- lezarni Jesenice. V novem letu si želi predvsem zdravja in čim več gostov, ki bi pri njem shra- nili garderobo. Celotnemu ko- lektivu ptujskega hotela, kot tudi vsem našim bralcem pa želi prijetne praznike ter ures- ničitev vseh načrtov in želja. Alojz Ržen S tem je naš letošnji novo- letni vrtiljak želja pri kraju. V skromnem zapisu in v skopih besedah sem vam skušal po- sredovati ter iztrgati iz zaklad- nice nekaterih ljudi, ki so vsak dan med nami, nekaj, kar si želijo, da bi postalo v prihod- njem letu stvarnost. Zavedajo se, da je pot od želje do nji- hove uresničitve mnogokrat ze- lo dolga in težavna ter preple- tena s številnimi mnogokrat tu- di nepremagljivimi ovirami. Za- vedajo pa se tudi teg.%, da lah- ko želja in trdna voija mnogo pripomoreta k najve^čjim člove- kovim dosežkom. Ko bodo čez nekaj dni na Sil- vestrov večer kristalni biseri poljubili dan novega leta in bo- mo pričeli pisati letnico 1969, visoko dvignimo čaše, zaprimo oči in za trenutek pozabimo na vse skrbi in težave, predajmo se željam ter si voščimo iskre- no in iz srca. Jože Slodnjak Zdravstveni dom Ptuj Vsem občanom želimo srečno, zdravo in uspešno NOVO LETO 1969! LUDVIK sblošr KOTLARSTVO, PTUJ Visoko kvalitetne kotlarske izdelke nudim po zmernih cenah. Vsem občanom želim srečno in uspehov polno NOVO LETO 1969! Vodno skupnost DRAVA-MURA sekcija za Dravo, Ptuj želi vsem občanom ptujske in sosednih občin SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969! Opekarna žabjak, Ptuj Kvalitetne opečne izdelke si zagotovite s pravočasnim na- ročilom v naši opekarni. Vsem našim strankam želimo srečno novo leto! Str«n 4 TKDMK — petek. 27. decembra 1%8 S»rnn 4 Mladoletno preslopništvo odraz |iomanjkl|ive vzgoje in šibkih socialniii razmer v ormoški občini Mladoletno prestopništvo je posebno področje vzgojno var- stvenega dela, v katerem ob- ravnavamo v glavnem nedozo- rele, vzgojno zanemarjeno in ne- prilagojeno mladino, ki jo je treba obravnavati na poseben način, predvsem zato, ker za storjena kazniva dejanja kazen- sko ne odgovarja. Ker pa so nji- hova dejanja lahko včasih tudi družbeno nevarna, je družba predvidela za njih ustrezne vzgojne ukrepe, katerih glavni namen je prevzgoja in pravi- len nadaljnji razvoj mladolet- nika, ki je v tej ali drugi obliki že zašel na stranpoti. V občini Ormož je bilo v lan- skem letu obravnavanih 45 mla- doletnih prestopnikov, ki jim je sodišče izreklo naslednje disci- plinske ukrepe. Štirje mladolet- niki so dobili za storjen presto- pek ukor, v dveh primerih je bil odrejen strožji nadzor star- šev, v štirinajstih primerih strožji nadzor skrbstvenega or- gana, v treh primerih oddaja v vzgojni zavod, v dveh primerih oddaja v vzgojno pobolj.ševalni dom, v šestnajstih primerih je bil pripravljalni postopek ustav- ljen, štirje primeri pa so ostali nerešeni. Po klasifikaciji kaznivih de- janj, ki so jih storili mladolet- ni prestopniki, so delikti zoper družbeno in zasebno premože- nje visoko na prvem mestu. Drugo mesto zavzemajo kazni- va dejanja zoper splošno var- nost ljudi in premoženja, sle- dijo kaznjva dejanja zoper osebno dostojanstvo in moralo človeka ter kazniva dejanja zo- per javni red in javni promet. Kot kažejo statistični poka- zovalci, sta pri večini primerov izvršitve kaznivih dejanj sode- lovala po dva mladoletnika. Večjih skupin pri izvršitvih de- janj ni bilo. Od obravnavanih mladoletnikov imata komaj dva popolno osemletko, vsi drugi pa so končali obvezno šolanje s petimi ali šestimi razredi osnov- ne šole. Njihova nepopolna osnovnošolska izobrazba jim ne omogoča zaposlitve ter izhajajo iz družin, kjer starši čezmerno pijejo in se ne zanimajo za raz- voj in obnašanje otrok. Opaziti je tudi primere, da živijo star- ši in otroci v ugodnih ekonom- skih ter socialnih razmerah, vendar se starši premalo ukvar- jajo z vzgojo otrok. V ormoški občini so bili v lanskem letu tudi primeri mla- doletnih prestopnikov, pri kate- rih so kazniva dejanja pogostej- ši pojav in jih imenujemo — večkratni prestopniki. Najpo- gostejši pojav pri kaznivih de- janjih so manjše ali pa tudi ne- katere večje tatvine. Iz gornjih navedb lahko skle- pamo, da je mladoletno prestop- ništvo v ormoški občini pred- vsem odraz pomanjkljive vzgo- je ter šibkih socialno ekonom- skih razmer družin. Družba si v zadnjem času prizadeva, da bi te negativne pojave odstranila. Ob vseh prizadevanjih pa .še vedno ostaja odprto boleče dej- stvo, da so vzroki, ki so posle- dica mladoletnega prestopništva, vedno bolj izstopajoči. Neza- posleno mladino vse preveč sre- čujemo na cesti in v gostinskih lokalih, kjer na tak ali druga- čen način opravičujejo grenak občutek brezdelja in pomanj- kanja eksistenčnih pogojev, ki so osnova urejenega in družbi primernega življenja. J. S. LES lesnoindustrijsko in trgovsko podjetje, PTUJ Les vseh vrst in dimenzij, okna, vrata in drugo stavbeno pohištvo prvovrstne kvalitete, les za kur- javo ter drugo gorivo dobite najugodneje pri nas. OGLEJTE SI NASE ZALOGE. Vsem našim kupcem želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1969! Priznanje za uspešno delo bistriških gasilcev Gasilsko društvo v Slovenski Bistrici je eno tistih društev, v katerem so lahko ponosni na dosežke svojega celoletnega de- la. 2e osnovni namen organiza- cije, da ob požaril in drugih nesrečah pomaga ponesrečenitn, je dovolj human. Ce pa pomi- slimo, koliko svojega prostega časa izgubijo ti člani naše druž- be ob požrtvovanju, ko včasih postavljajo na nitko tudi svoje življenje, se zavemo njihove nesebične požrtvovalnosti. Posebej so se izkazali bistri- ški gasilci v letošnjem letu, ko so predčasno izpolnili svoj ope- rativni plan. Pred dnevi pa so imeli širše posvetovanje in te- stiranje. Testiranja so se udele- žili vsi poveljniki gasilskih dru- štev v občini, podčastniki in častniki. Rezultati testiranja so bili prav dobri, saj se je izra- zil pohvalno o njih tudi načel- nik republiškega operativnega štaba Milan Vrhove. Za svoje uspešno delo v le- tošnjem in pa v minulih letih so nekateri člani društva dobili tudi posebna priznanja. Poseb- no priznanje predsednika repu- blike Josipa Broza-Tita so do- bili Rade Cupkovič, Ivan Lah in Edi Sušeč. Priznanja pa jim je predal načelnik za občo upravo in notranje zadeve Maks Peklar. Za dolgo in nesebično požr- tvovalno delo na področju po- žarne varnosti in gasilske de- javnosti so od skupščine občine Slovenska Bistrica dobili pri- znanje Rudi Dobnikar, Anton Ferk, Ivan Lah, Franc Cvahte, Adolf Pozne, Rade L^ipkovič in Vinko Polanec. Član republiške gasilske zve- ze je na minuli svečanosti do- delil gasilsko odlikovanje I. stopnje še Adolfu Poznetu in Ivanu Lahu. Številna priznanja, ki so jih dobili ob zaključku letošnjega leta bistriški gasilci, nedvomno pričajo o njihovem požrtvoval- nem in uspešnem delu, na.še uredništvo pa jim ob novem le- tu želi še več uspehov predvsem pa srečeno in uspešno 1969. leto. -b V Slov. Bistrici ponovno Živinski sejmi Dali ča-sa je Icmelijsko prebival- b^lvo v bistriški občini čutilo po- manjkanje živinskih sejmov na občinskem območju. Tako so se lahko posluževali same odkupov pri Kmetijskem kombinatu KZ Slovenska Bistrica. Ta pa je bil na teh odkupih edini kupec in je tako lahko določal ceno po svoji presoji. Razen teh odkupov so se pcsluževali živinskih seimov na področju ptujske občine, ki pa so bili za njih precej odročni. Zaradi tega se na včerajšnii seji skupščine občine zedinili, da ponovno uvedejo živinske sejme v Slovenski Bistrici. Ti sejmi bodo štirikrat letno, in sicer na Matije- vo 24. februarja, na Florjanovo 4. maja. na Jerneievo 24. avgusta in Simonovo 28. oktobra. Ker je organizacija živinskega sejma povezana z določenimi stro- ški, bo Kmetijsik kombinat KZ Slovenska Bistrica prevzel samo organizacijo sejmov in vzdrževa- nje sejmišča, za kar pa bo pobi- ral določeno pristojbino. -b SPLOŠNA BOLNIŠNICA dr. JOŽETA POTRČA. PTUJ Prijetno praznovanje in mnogo sreče, zdravja in uspehov želimo vsem v novem letu 1969! V združevanju in novih lokalih je naša moč v letu 1964- se je trgovsko podjetje Preskrba iz Poljčan združilo z veletrgovino »Kolo- niale« iz Maribora. Od takrat naprej je promet v poslovni enoti Poljčane iz leta v leto ra- stel. To je bila tema razgovora z direktorjem poslovne enote v Poljčanah, Rudijem Dobnikar- jem, in predsednikom sindikal- ne podružnice Simonom Kendo. Ob združitvi leta 1964 je bil promet enkrat manjši, kot pa ga bodo dosegli v tej poslovni enoti v letošnjem letu. Razen tega se je povečalo število za- poslenih za celih sto. Dahes je pri veletrgovini Koloniale v Poljčanah zaposlenih že 222 lju- di. Njihovi osebni dohodki pa so na višini občinskega popreč- ja. Za prihodnje leto predvide- vajo, da se bodo osebni dohod- ki, skladno s povečanim prome- tom, približali znesku tisoč di- narjev na mes^c. V čem je bistvo takšncRa konstantnega napredka v vaši poslovni enoti? 2e od vsega začetka smo te- žili za čim širšo maloprodajno mrežo. Tako iz leta v leto od- piramo nove lokale, ne samo na območju na.še občine, ampak tudi v sosednjih. Z novimi lo- kali smo segli tudi v sosednjo republiko, v hrvatsko Zagorje. Tako smo letos odprli šest no- vih lokalov, in sicer v Mako- lah, Krapini, Pregradi, Medved- cah. Jesenji in v Poljčanah, kjer smo odprli specializirano trgo- vino s tehničnim materialom »Colibri«. Vzrok, da razširjamo našo maloprodajno mrežo, je dejstvo, da kot grosist nimamo v prihodnje najboljših perspek- tiv. Proizvajalci namreč vse pogosteje prihajajo s svojimi proizvodi v maloprodajno mre- žo. Tako smo v letošnjem letu za vseh šest novih lokalov po- rabili okoli 600.000 dinarjev v investicijskih sredstvih in čez milijon obratnih sredstev za opremo novih lokalov s potroš- niškim blagom. — Kakšni pa so vaši načrti za prihodnje leto? Od načina našega poslovanja' ne bomo odstopali. Tako tudi za prihodnje leto predvideva- mo, da bomo odprli pet do šest novih lokalov. Ob tem pa pri- čakujemo, da se bo precej po- večal tudi naš promet v malo- prodajni mreži. — In kakšni so poslovni re- zultati v letošnjem letu ob vseh naporih, ki ste jih s celotnim kolektivom vložili za povečanje prometa? 2e v novembru smo dosegli rezultate iz lanskega leta. Tako je del novembra in pa ves de- cember posvečen presežkom na- šega plana, ki ga bomo pre- segli za dvanajst odstotkov. Tako se pri trgovskem pod- jetju Koloniale, poslovni enoti v Poljčanah, vsi trudijo, da bi iz leta v leto dosegli čim bolj- še rezultate. Prepričani smo, da je njihova bodočnost v čim šir- ši maloprodajni mreži in pa v združevanju trgovskih podjetij. Le tako bodo njihovi poslovni rezultati uspešnejši, svojim po- trošnikom pa bodo lahko tako združeni in razširjeni nudili blago po nižjih cenah. »V prihodnje bomo posvetili več pozornosti višji izobrazbi naših kadrov, ker se zavedamo, da ni vseeno, kako strežemo našim potrošnikom,« je dejal ob koncu razgovora Rudi Dob- nikar. -b Kako rešiti problem viška delovne sile? Sindikalna podružnica gozd- nega obrata Ormož je imela 9. 12. 1968 svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje viška delovne sile in nadaljnja zaposlitev. Kako rešiti ta pereči problem? Gozdni obrat Ormož upravlja v SLP s ca. 1500 ha površin in v NS s 4268 ha gozdov. Letni plan sečnje znaša v SLP 3600 kub. metrov bruto lesne mase. V gozdovih NS ima planirano 2900 kub. metrov lesa za od- kup. Na obratu je zaposlenih 34 stalnih delavcev. Zaradi teh- nologije dela in nastajajoče mehanizacije se iz leta v leto obseg dela manjša in tako na- staja k trničvaprošajin —.esu staja kritično vprašanje na- daljnje zaposlitve. Gozdni obrat Ormož zaposluje po večini de- lavce brez zemlje, le manjše število jih je, ki posedujejo od 0,50—L.^ŠO ha obdelovalnih po- vršin, kar pa ne zadostuje za redno preživljanje njihovih družin. Da se ne bi zgodila kri- vica večini zaposlenih, saj ima- jo mnogi že dvajset in več let delovnega staža, je predlagal obratovodja na občnem zboru, da se v nekem smislu izvede referendum. Prostovoljno naj bi se javili tisti delavci, ki po- sedujejo količkaj zemlje in imajo tako vsaj minimalno mož- nost za preživljanje, da delajo naprej kot sezonski delavci in tako sebi, kakor tudi ostalim zagotovijo nadaljnjo zaposlitev. Na predlog obratovodje se je odzvalo precejšnje število de- lavcev in s tem dokazalo glo- boko zavest in solidarnost do svojih tovarišev. Vsekakor za- služijo pohvalo celotnega ko- lektiva za globoko zavest in žrtvovanje. Želeli bi, da bi se oglasili še iz drugih podjetij, kako tam rešujejo problem nezaposleno- sti. R. J. Štatenberg pred integracijo Iz leta v leto se že vlečejo raz- prave o družbenem sektorju go- stinstva v bistriški občini. Med najbolj obravnavanimi prcblemi pa je gostinsko podjetje Letovišče grad Štatenberg. Ta čudoviti kul- turno zgodovinski spomenik na obronkih zahodnega dela Haloz predstavlja precejšen problem. Grajska stavba bi bila pctrebna generalnega popravila. Tako iz le- ta v leto krpajo, čeprav so v zad- njih letih preuredili grad v lepo letovišče. Drugi problem, ki je še večji, pa je odročnost gradu od prometnih žil in pa slabe ceste. Zaradi tega bi bilo potrebno leto- višče povezati s kak.šnim večjim turi=tič-nim podietiem. ki bi lahko v teku celega leta zagotovilo leto- višču goste. Tako so se razprave v zadnjih mesecih še precej ugodno končale z gostinsikim podjetjem Turist ho- tel iz Maribora. To je pripravljeno sprejeti Letovišče grad Štatenberg v svoje podjetje, seveda pod neka- terimi pogoji. Tako bo morala skupščina občine Slovenska Bistri- ca še naprej zagotoviti del sred- stev od Zavoda za spomeniško varstvo, eden glavnih pogojev pa je asfaltiranje ceste od Studenic do gradu, oziroma do Makol do le- ta 1973. Odborniki skupščine občine so na včerajšnji seji izi-azili soglasje z integracijo obeh gostinskih pod- jetij. Današnji referendum v go- stinskem podietiu Letovišče grad Štatenberg. pa bo povedal, ali so za integracijo tudi vsi v tem pod- letju. Vsekakor se obeta Statenbergu v naslednjih letih večji promet in upamo, da bo imela cd tega koristi (udi gostinska in turistična dejav- nost, -b Povečati proizvodnjo tahografov (Nadaljevanje z 2. strani) delavcev mariborske tovarne avtomobilov, ki nasprotujejo uvozu tovornjakov. Uvožene to- vornjake so nameravali proda- jati pod boljšimi pogoji. S tem bi dali prednost tujim izdelkom na račun domače industrije. Omenjene zahteve delavcev TAM bi po potrebi podprli tudi mnogi delavci mariborskih podjetij s »solidarnostno akci- jo«, najprej s 15-minutno pre- kinitvijo dela. Ne nasprotujejo uvozu, vendar so proti uvozu take vrste, ko dajejo uvoženim tovornjakom na trgu prednost z ugodnejšimi krediti. Z uvo- zom in prodajo pod temi pogo- ji bi bil TAM zelo prizadet. Vsak neprodan tovornjak po- meni za TAM odpustiti enega delavca v tovarni ter dva de- lavca pri njihovih kooperantih, ki jih je sto. Med njimi bi omenjene stvari prizadele tudi ptujsko TAP. Ker imajo avto- mobili, ki so jih nameravali uvoziti, skoraj enako nosilnost kot avtomobili TAM, bi bila prizadeta omenjena tovarna. TAM ima dolgoročne proizvod- ne načrte. S takimi uvozi in prodajami lahko napravijo ve- liko škodo temu podjetju. Na- mesto da bi mi izvažali, uvaža- mo. Kapacitete domače avto- mobilske industrije niso docela izkoriščene. Omenjene stvan re.šujejo najvišji forumi v dr- žavi. ZR Pekarna VINKO REŠ PTUJ Kruh in pecivo našega podjetja ustreza še tako zahtev- nemu okusu. Vsem našim strankam želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1969! Kolektiv gostinskega podjetja HALOŠKI BISER, Ptuj, z ot)rati: hotel Petovio grajska restavracija gostilna pri Roziki restavracija Kidričevo vabi k obisku ter zagotavlja solidno postrežbo. Vsem našim gostom želimo SREČNO NOVO LETO 1969! Občina Slov. Bistrica IZVOZ: DOBRO Spremenjeni pogoji gospodar- jenja v času gospodarske in družbene reforme so se naj- močneje odrazili v odnosih go- spodarstva z inozemskim trži- ščem. Tako se je izvoz v bistri- ški občini v zadnjih treh letih povečal za 51 odstotkov, letno torej za 14.6 odstotka. V letoš- njem letu pa bi naj znašal po oceni izvoz 8,6 milijona dolar- jev. S tem je bila presežena planirana stopnja rasti. Ugod- nejši rezultati so v izvozu na konvertibilna področja, kamor se je izvoz v zadnjih treh letih povečal letno za olcoli 22 od- stotkov. Delež izvoza na kon- vertibilno področje pa se je od leta 1965, ko je znašal 75 od- stotkov, povečal v letošnjem le- tu na 85 odstotkov. Rezultati po posameznih pod- jetjih so bili v bistriški občini dokaj različni. Tako se je izvoz v letošnjem letu proti letu 1965 v Impolu povečal za 59 odstot- kov, v obratih LIP pa za 132 odstotkov. V zadnjem obdobju pa napram temu letu beležimo padec izvoza v Tovarni olja in v obi^atu Steklarne Boris Ki- drič. Vendar predstavljajo vsi ostali izvozniki v občini samo 6 odstotkov vsega izvoza v ob- čini, ker ostali del odpade na največje podjetje v občini, na tovarno Impol. V prihodnjem letu se priča- kuje, da se bo izvoz povečal za nadaljnijh 25 odstotkov. Naj- večji delež pa bo ponovno od- padel na največjo delovno or- ganizacijo, tovarno Impol. -b SEJA 10 OK SZDL ORMOŽ V ponedeljek so se sestali v Ormožu člani izvršnega odbora občinske konference SZDL Or- mož ter razpravljali o osnutku akcijskega programa za izvedbo volitev v skupščinska telesa, ki bodo aprila prihodnjega leta. Pogovarjali so se tudi o pri- pravah za prihodnjo sejo občin- ske konference SZDL Ormož ter o nekaterih notranjih orga- nizacijskih ukrepih. Več o osnutku akcijskega programa za izvedbo volitev in predvolil- nih priprav v ormoški občini bomo poročali prihodnjič. IMPOL industrija metalnih polizdelkov SLOVENSKA BISTRICA Proizvajamo: pločevino, trakove, rondele in rondelice, palice, cevi in pro- file, žico, varilno žico in pletene elektrovodnike, okna, vrata, fasade in nosilne konstrukcije iz aluminija in vseh standardnih aluminijskih ziithi. Vsem občanom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1969! Sirnn S TEDNIK ~ petek. 27. decembra 1%S Stran 5 Nuina ie študija o razvoju gostinstva in turizma v ptujsiti občini Sodelovanje treh gosti'Otroci, to po snegu diši!« Mi smo duhali, nič zaduhali. Ponoči sladko smo spali in o vsem drugem sanjali, samo o snegu ne. A sneg se je vsul in se vsipal do jutra. Ko zjutraj v šolo sera šel, na poti vrabčka sem našel, premražen je bil, od snega bel. perutke je trde imel, glavico povešeno. očke zaprte, kljunček odprt. »Ta vrabček je mrtev,« sem mislil in ga med rokavice stisnil, s toplo sapo sem ga grel in v hlačni žep si ga del. V šoli sem imel ga pod klopjo in nobeden ni vedel za to. Med odmorom so ga videli vsi, kako na moji klopi čepi. Dobro se je ogrel in rad bi mi ušel, součenci so mu dajali drobtinice in meso, a on ni maral za to. Po pouku sem hitel domov in sošolec je Sel z menoj. Vrabček je s krempeljci praskal po moji roki in s kljunčkom pikal po moji dlani. Raztegnil sem pest, vrabček je zafrfotal in srečen zletel v zimsko SVOBODO. Ivan! Pogumen deček si! Namesto spisa na- pišeš pesem — TVOJO pesem. Pa kako dolgo in od prve do zadnje kitice zani- mivo! Vesela sem, ker imam prav tebe «a zvesteea spremljevalca v časopisu, kot sam praviš. ALENKA Stran ? Strnn ? ZA GOSPODINJE Zavitki za vsakoqar FKISTNI JABOLČNI ZAVITEK. V 300 g moke naredimo jamico, v katero damo ščepec soli. 2 jedilni žlici olja in približno pol skodelice mlafne vode, ki Jo s kuhalnico po- la^onia vmešamo med moko. Testo krepko gnetemo tako dolgo, dokler ni voljno in gladko kot .svila. Zdaj potresemo desko z moko, položimo nanjo testo, ga pomažemo z oljem, pokrijemo s pogreto posodo in ga pustimo počivati 30 minut. Položite testo (z oljem namazana stran ostane zgoraj) na prt, potre- sen z moko, in ga tanko razvaljajte. Zdaj sezite z rokami, ki ste jih prej potresli z moko, pod testo tako, da bo hrbtna stran rok obrnjena proti spodnji strani testa. Tako pride pod testo nekaj zraka in ga boste lahko od sredine tanko razvlekll na vse strani, dokler ne bo pokrilo nor- malno velike mize. Ker ostanejo robovi zmerom nekoliko debelej.ši, jih odrežite in uporabite kot rezan- ce za juho. Pokapajte površino testa z razpuščenim presnim maslom (ki pa ne sme biti vroče), posujte s prepraženimi drobtinami in z na- slednjim nadevom: 200 g drobtin, 2 do 3 jedilne žlice presnega masla In žlico sladkorja zmešate, zlatorume- no opražite ter potresite po testu. Na drobtlne porazdelite 1 do iVs kg olupljenih, na rezine narezanih ja- bolk, ki jih posujete fie s pestjo se sekljanih lešnikov ali orehov, pest- jo sladkorja, nekaj cimeta in dve- ma do tremi žlicami rozin. Nadev mora biti enakomerno porazdeljen, vendar je zavitek krhek samo te- daj, če pustimo za dve dlani testa brez nadeva. Prt dvignemo In ga zvijamo proti prazni površini testa, robove stisnemo, pomažemo zavitek s presnim maslom ,ln ga pečemo 40 minut v že prej pogreti pečici pri temperaturi 200 stopinj. SIKOV ZAVITEK. Isto testo na- mažemo s tem nadevom: 7.50 g sku- te (pretlačene), lOO g presnega ma- sla, zavitek vanilijevega sladkorja, V- 1 kisle smetane, 100 g rozin, 4 rumenjake, trd sneg iz 4 beljakov, nekaj nastrgane limonine lupine. Maslo, sladkor in rumenjake pena- sto umcšamo in dodamo vanilijev sladkor, smetano, nastrgano limono, pretlačeno skuto, na koncu pa še trd sneg 4 beljakov. MESNI ZAVITEK. Testo pripra- vimo iz 150 g moke, žlice olja, soli in '/4 skodelice mlačne vode. Nadev: 150 g kuhanet^a ali pečenega gove- jega mesa (ostanki), 130 do 200 g kuhanih telečjih ali svinjskih pljuč zmeljemo. Na masti hledorumeno zarumenimo srednje veliko, drobno narezano čebulo in nekaj pcteršilja. Dodamo meso in pljuča, še nekoliko opražimo, začinimo s soljo, poprom in majaronom ter nekoliko ohladi- mo. Dodamo 2 celi jajti, dobro pre- mešamo in s tem nadevom nama- žemo testo. Zavitek zvijemo in ga pečemo v srednje vroči pečici 25 mi- nut. Zavitek narežemo na majhne kose in ga serviramo v dobri goveji juhi. SMETANOV ZAVITEK: 4 žehilje (brez skorje), namočene v mleku, 100 g presnega masla, nekoliko va- nlMjevega sladkorja, 4 rumenjake, sneg. 4 beljakov. V« 1 kisle smetane, 1.50 g rozin. Maslo, sladkor, rume- njake In vanilijev sladkor penasto umešamo in dodamo v mleku na- močene, ožete zemlje, nato pa kislo smetano, rozine In trd sneg 4 be- ljakov. Nadalje ravnamo kakor zgo- raj. Tovarna avtoopreme Ptuj Proizvajamo opremo za osebna in tovorna motorna vozila, posebej priporočamo VARNOSTNE PASOVE IN TAHO- GRAFE Vsem našim poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno ter zadovoljno novo leto 1969! Filmski in TV mozaik NISO SZKOtISTILi NJEhSIH SPOSOBNOSTI Ann Margaret Po rodu iz Švedske je ANN MARGARET hitro uspela pri filmu. Toda s tem, kar je v ne- kaj letih ustvarila v Hollywoo- du, ni zadovoljna. Sama pravi, da režiserji in producenti ne znajo do skrajnih meja izrabiti njenega velikega talenta. Tega je precej pokazala v filmu »The Swinger«, kjer pleše, poje in iz- vaja celo točko streap teasa. Pri tem pa je izredno sra- mežljiva. Ko so namreč v tem filmu snemali kader »slačenja« so morali snemalno dvorano za- pustiti vsi razen tistih, ki so bili neposredno potrebni, da se je lahko snemalo. Ko govori o njenem talentu njen mož Rodger Smith. prav tako trdi. da produceiti in re- ž.ieerii niso izkoristili njenega talenta. Zaradi tega bo v pri- hodnjem letu sam financiral film, v katerem bi naj sramež- 1^'a Ann pokazala vse, kar zna. Zamenhofova proslava Ob 109. obletnici rojstva ustvar- jalca mednarodnega jezika esperan- ta dr. L. L. ZAMENHOFA je bila 22. t. meseca v učilnici mariborske železniške postaje lepa proslava, katere so se razen članov esperant- skega društva in društva železni- čarjev esperantistov Maribor ude- ležili tudi zastopniki ptujskih espe- rantistov. Vodja mladinske esperantske sek- cijo je orisal življenjsko delo dr. t,. L. Zamenhofa, nakar so bile glas- bene In recltacljske točke tnladin- cev. Skupno smo zapeli »LA ESPE- RO« En la mondon venis nova sen- to . . . in zanimiv program le bil TEDNIK - petek, 27. decembrn 1%8 Na|viš|l standard na Švedskem Družba za potrošnjo, tržno in prodajno raziskovanje v Niirn- bergu je izdala poseben stati- stični priročnik, ki vsebuje po- datke o kupni moči v 17 evrop- skih državah ter razčlenjuje tr- žišče zahodne Evrope s 300 mi- lijoni potrošnikov. Iz teh raziskav je razvidno, da odpade na Zahodno Nemčijo nekaj manj kot ena četrtina ce- lotne moči zahodne Evrope, na- mreč 23 odstotkov. Sledijo Francija z 19, Velika Britanija z 18 in Italija z 12 odstotki. Vendar ne gre tega odstotnega dela pri kupni moči istovetiti z življenjsko ravnijo dežele, ker so se pri tej primerjavi poseb- no dobro odrezale države z ve- likim številom prebivalstva. Mnogo bolj zgovorne bi bile namreč številke o kupni moči na posameznega prebivalca. Nadaljnje merilo za življenj- sko raven je bruto socialni pro- izvod v posameznih državah. Tu pa je na prvem mestu Švedska, kjer pride na posameznega pre- bivalca poprečno 2730 dolarjev, sledijo Švica z 2.500, Danska z 23.50 in Luxemburška z 2040 do- larji, medtem ko je Zahodna Nemčija z 2010 dolarji na pre- bivalca šele na sedmem, mestu. Blaginja posam.ezne dežele se po mnenju omenjenega priroč- nika kaže tudi v številu avto- mobilov, televizorjev in telefo- nov. Tudi po tem kriteriju je »najbogatejša dežela Evrope« — Švedska, kjer vozi vsak če- trti prebivalec svoj avto, na ti- soč prebivalcev odpade 282 te- levizorjev in 479 telefonov. KORISTNI NASVETI Ce pripripravlianiu iedi uporabimo samo beljak in nam rumenjak ostane, ga polijemo z mrzlo vodo in tako nam ostane dalj časa svež. Ce povaljamo rozine po moki, nam ne zdrknejo pri peki na dno peciva. Ce ti je rezanje čebule neprijetno, daj čebulo med rezanjem večkrat pod curek vode. Ce va?i gostje ne žele močne kave, ji primešajte med kuhanjem malo kakava v prahu. Klobase in hrenovke pri kuhanju in pečenju ne pokajo, če jih pred tem po- močimo v vrelo vodo. Ribe mnogo laže čistimo, če jih pred čiščenjem pomočimo v kis. Kuhan krompir laže lupiš, če ga po- liješ z mrzlo vodo. Sir postane zopet svež in okusen, če ga daš za nekaj časa v kislo mleko. Madež rdečila odpravimo z gorčico In spreremo z gobico. Rumene čevlje umijemo najprej z mle- kom, jih nato posušimo, namažemo s kremo in podrgnemo s flanelasto krpo. Zastore lepo operemo, če jih naprej dobro stepcmo, nato pa namakamo v vo- di, ki smo ji pridali pol žličke sode bi- karbone. V vodi jih z lahkim detergen- tom potem še dobro pregnetemo. Ce so zelo prašni, to ponoovimo in menjamo večkrat vodo. Pri zadnjem izpiranju do- damo vodi žličko belega kisa. Pri šivanju gumbov je najbolje, da podložite vžigalico, pa bo gumb ravno prav odmaknjen od blaga. Seveda mora- te vžigalico potem odstraniti. Zlate in sr«bme predmete naJlepSe osnažimo s cigarnim pepelom. Porcelana t poilačcnim robom ne smemo pomivati v tekočini, ki vsebuje sodo. Aluminllasta posoda, ki Ima madež«, postane spet lepo čista, ie kuhaS v njej rabarbaro. Madeže po pleskanju čistimo z vro- čim kisom. Neprijeten duh po pleskanju izgine, če prerežemo čebulo in'rezine nastavimo po sobi. Okna najlepše in naihitreie očistimo, ce prilijemo vodi malo kisa. Ce se sir osuši, pa ovijte v namočeno krpo. Kr\'ave madeže očistiš, če jih pred pranjem omočiš v mrzli vodi. Madeže od ijrnila namazi z zmesjo limonovega soka in kuhinjske soli ter pusti, da se ta zmes na sotiCu posuši. Škripajoče tečaje vrat je treba na- mazati z vazelino, ne pa z oljem. Zobno krtačko menjaj vsake tri me- sece, sicer se v n]ej nabere polno bak- terij. Roke ne dobe mndežev po sadju, če jih zdrgncš 7 močnim ki<;om, ki ga pu- stiš, da se na roki posuši. Kdor se želi zrediti, naj popije tri- krat na dan kozarec grozdnega soka z dvema žličkama medu. Kurje oko se izlušči za vedno, če po- mnkaš čebulo po nekaj ur v vodi, jo razrežeš in njene rezine polagaš na kur- je oko. Gomoljasta rastlina nam ne bo gnila, če dcnemo na dno cvetličnega lončka malo oglja. Saje so dobre za gnojilo, hkrati pa branijo rastline pred mrčesom Slab duh odstraniš 7 rok, če jih umi- ješ s kalijevim hipermanganom. Dve Študentki se srečata pred univerzo. »V groznih skrbeh sem, veš Didi! Indeks sem izgubila!« »Nič hudega, saj lahko dobiš novega'« »Ni tako enostavno, veš, ko pa ne vem, na kateri fakulteti sem vpisana.« Pri mami, ki lušči fižol (Nadaljevanje s 5. strani) sarja Franca Jožefa ob priliki, ko je obiskal Ptuj. Sprejem je bil na železniški postaji. Odpe- ljali so ga s konji in kočijami. Takrat še ni bilo avtomobilov. ...Spominja se tudi Aleksandra in njegove žene Marije, ko sta se mudila v Ptuju. Spominja se tudi časopisnih vesti o smrti Aleksandra v Marseillu. Med prvo svetovno vojno je bil mož vojak v severni Italiji. O prvi svetovni vojni nam je povedala tudi mesece in leta začetka in konca. Ker nas je čas preganjal, smo morali prekiniti prijetno kram- ljanje. Na koncu nam je deja- la, da je bilo veliko let, a hitro so minila. V imenu uredništva lista in bralcev smo ji zažele- li še veliko let in srečno novo leto. Predvsem pa si želimo prijetnega srečanja ob njeni 100-letnici. ki jo bo prav goto- vo dočakala. ZR Fotoatelje STANKO KOSI, PTUJ konkurenčne fotografske storitve. želi srečno novo leto vsem občanom in priporoča svoje izdelke. za prlcškega Lu|zeka Dober den drogi Prlekl na ftl drfl' gl, ki se na toti guC vUn razmite. Zdaj tote dni, gdo že tak Cista pr- ta novemi leti plOvlemo, mi Je prafzaprat skoro žoh, ke Je toto pregrešno no z vsemi božjimi kar- štlmi žegnano leto tak hitro mlno- lo. Vrag si ga vedi, kaj fse še de nas le v noven leti šrajfalo no Ce mo meli zadosti penez, ke me lehko pločali fse dofke. poddnfke, naddof- ke, gor nad dofke od dofkiif. Te pa še pridejo stanarina, vodari.ia, e- lektri/ina preživnina (za nezakon- ske faCoke) celi kiip samjiprisper- kov, no ja te pa smo tan, ge miihe naj peroti več neniajo, ke bi lehko letale. Vete, jas sen to pred krotkin dela tak eno družinsko novoletno Inven- turo no sen orikrija v iiašl družin- ski organizaciji provi gospodarski kriminal, no Se dosti dru^rUi manj- ših delovnih prekrškov Pri noplsi osnovnih sredstev, sem prestima, ke mi je moja ta štora v letošjen leti prlšvercala v družinski pror.nCUn fi- nega fačoka, ki se mu že od vdni vidi, da si je ne z menoj rlsta nič v žlohti. Vrag si ga vedi gc ga je vjagala no kert sosid se je novese- Učka na mojen »griintl«. Med rtrugln sem preštima tudi, ke srna mija z mojo Mico fejst skre- gana z našo delovno zakonodojo no še posebej s predpisi, ki gučijo o sedem viirnem delovnen dnevi. Fčo- sik sma bla od rone zore do trdega mroka na jlvah no v gorici med šmarnico no zaj nc ven, kak si naj tote viire fkiip zrafOnama, ke ma lehko zaklučla toto letno bilanco. v stali ge sen fčosik redija »nih por lepih blkičof no krave z vejkl- mi mlekarnami mi Je novoletna In- ventura pokozala eno zacugjeno tele no bogo Seko. ki je ob zodjen obi- ski najč rubež ne hteja zpplsatl na svoj seznam. V štalinkah še moma enega pujceka, ki ma ga tan negi po noven leti zadrmohnola te pa še samo svete tri krole napišema na štalinklne dverl pa de rto teCas, ke de pri sosidovih prašiča skotla male pujceke mir v Jih. Se fsa sreča, ke Je moja ta štora tak dober rejec malih živoll od kiir, zofcof, golobof pa fse do našega Tarzana, ki nama zaj, gdo lidje po vesi kolinijo, privlpče kokšno kost ali pa vsaj zvoha ge mf>sarl.1o, ke si lehko tisti den človlk nekšno pot naredi k hiši ge majo »sedmi- no«. Ja, vete pa tUdI v kleti ge sma negda s pokojnin dcdekon po cele dneve pretakala vinski pridelek, je zodja leta čista fse narobe. Našteja sen enih por sodof jabolšnce, ki je noben vrag najč zapstuj več neCe meti, en polovjok šmarnire, en vej- ki kiip gnilih jobolk. s kerlml so nas letos bose'- boge Prleke tak fr- damano karštigall. malo kromplra, suhe klujece no tak dale napre. Ve- te, rajši van toga več nemo našte- va, ke ml nebi kdo toga na uprovi za dohodke refrisfrira no ml očita, ke sen letos preveč zbogateja. Ja, vete pa tud! 2 decoj man le- tos ene vejke težove no »:krhl. V šoli jin ne gre pa ne gre. Jas ali ne ven, kak te to more biti, Ce sta oCa no mati pametna, kak te morejo bi- ti deca tak zanikani. To enkrat se pita mojega puhera, ke so delali v šoli pa mi je roka: vDrogi foter. veš gnes smo samo gledali v liift tio u- gntovlall gdo de se nan šola podrla, ke nan nede trebalo za nekaj cajta v šolo hoditi!« Pa vete nafsezodjo Je pubec še praf meja, saj resen ve6 dosti ne (ali, ke de enega lepega dneva fse fkup vrag vzeja no mo lehko napisali v cajtnge: /.avolo lo- kalnega potresa se je podrla šola no povzročla vejke objelttivne težove. Ce smo že pri portlrajl no potre- sih van moren povedati, ke je tiidl moja kučica že čisla razgingaiia no potrebna generalnega popravila. Ve- ter ml je že čista razkrlja slomnato streho no mi fčosik, gdo se tak lepi mesečni večeri mesec sveti na dila. Zdaj gdo tot! astronavti lečejo oko- li nieseca mi to čista praf pride no sen si nareda na podstrešji provo astronavtsko opazovalnico no Cokan, gdo mo skos cotavo streho zagledna, kak do marsovci začeli na zemlo leteti Ja, vete televlzora nernan pa si moren nekak pomogatl. da ven ke se godi po sveti. Drogi brolci. vidite to je le neke iz moje nov«>letne Inventure bi van hteja fse napisati, bi se moga čista zagvlšno prilafti v zavod za statistiko, ke bi lehko tudi s števil- kami neke poveda P.le, ne ven kak hi ke tota matematika zglednola no bi najbrž ziičela koga ^lova boleti. Jas si tak son pri sebi mislln no se spltovlen, če met ga driigo leto drgoč dale napre tak sračkali, cele dneve sejali, pnsitišali duge referate, namesto, da hI že enkrat za večne cajfe preštimall, ke so nam delovne roke boj potrebne kak fčosik resen Cista po pravici povedano guCl za- volo gučof. Ja, vidite tak Je toti hec, pa kaj si Cemo, če smo si tak naredli. ke tisti keri dosti gučljo no malo delajo več zaslužijo kak ti- sti, keri fejst delajo no le tu pa tan kero pametno bleknejo. No Ja zadosti de totega heca, drga- čik mo tudi Jas doba obCutek ke sen grota kvalificirani CvekoC. Kon pa te šli letos na silvestrovoje? Pasko se mete. ke vas nede že prvi den v noven leti glova no mošja bo- lela. Ne zanošajte se na trinajsto plo- čo, tisti zloti cajti. gdo smo bili še ke tokega deležni, so nan tak po ma- len odklenkali. No Ja, Ce ste ke ho- norarno švercali te hote se lehko lepo fajn meli, samo ne smete po- zobti, ke nan po noven leti grozijo najrazličnejše »finančne olajšove«, ki do nas. kak je to enkrat moj pejdni reka, spravie tak daleč, ke nan ne- de trebalo najC mošje več v žepi nositi. Jas sen son pri sebi sklena no si reka: '»Lujs, Silvestrov veCer Je sa- mo enkrat na leto, kdo ve Ce se bo§ še kerega fCaka, če si celo leto tak boj škrtlavo živeja, si ga moreš fsaj enkrat vredik privošti. Odi^Sa mo nekan doč, ge me neben nede po- zna, kak no kaj pa mo se meja, pa mo van napisa po noven leti. Te pa lepo se smejte za svetke, za drugo leto pa van voSin dosti fsega, ke si najbolj želite no ne po- zohte tiidl na mene. Plšte mi na antres: Uredništvo Tednika, Heroja I.acka 2, Ptuj. Vaš zvesti T^ujzek Droai Prieki! Vejkim no malin, storin no mM'n, še posebno p" svolln do- Plsnfkon. vošin SREČNO NO VESELO 1969 leto! export — iniport, BEOGRAD Obiličev venac št. 4/II, tel.: 629-229, 628-063 Poštni predal: 200 Sirom dežele znana organizacija zedinjuje delo v proizvodnji in pro- metu nad osemdesetih organizacij, pretežno kombinatih in zadrugah. Iz- važa proizvode združenih članic ter jih o.skrbuje z reprodukcijskim mate- rialom iz uvoza. Koordinira delo, rešuje skupna vprašanja pri gradnji novih kapaciteti in rekonstrukcij, posebej pa pri izboljševanju proizvodnje z uvajanjem no-: vih tehnoloških rešitev. V cilju povečanja proizvodnje omogoča v sodelo-| vanju z znanstvenimi institucijami pogoje za večje sodelovanje na tujih tržiščih. Dejansko jugoslovansko združenje zedinjuje delo interesentov iz vseh republik. * Svojim rlanom in poslovnim partnerjem želi srečno novo leto 1969 in mnogo novih uspehov! . Agroprodukt stran 8 TFD.MK — petek. 27. decembra 1968 Stran ^ ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, ata in starega očeta MARTINA TERBUCA iz Spuhlje 73 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in .'.nancem, gasilskemu društvu iz Spuhlje in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje. Žalujoči: žena, otroci t družinami in sorodniki. Trgovsko podjetje na veliko in malo Izbira, Ptuj obvešča svoje odjemalce, da so vs^e mestne proda- jalne pred novoletnimi prazniki odprte tudi v nedeljo. 29. decembra, od 7.30 do 11. ure, v ponedeljek in torek pa od 7. do 19. ure. V vseh špecerijskih trgovinah IZBIRE Ptuj lahko na- bavite lepe zavitke za dedka Mraza. V poslovalnici ELEKTRO-RADIO priporočajo veliko izbiro gramofonskih plošč, s katerimi si lahko pripravile lepše praznovanje, obenem pa z njimi razveselite vaše najdražje. Vsem prebivalcem občino Ptuj želi prijetne novoletne praznike ter veliko sreče in uspehov v letu 1969 kolektiv Trgov-skesja podjetja IZBIR.A Ptuj. j RADIJSKI PROGRAM NEDELJA, 29. rtecembra 1968 6.00—8.00 Dobro jutro! — vme.s ob 6.05—6.20 Poročila 6.30 Informativna oddaja 7.0U—7.10 Poročila 7.20 Infor- mativna oddaja 7.30—7.45 Za kme- tijske proizvajalce 7.50 Informativ- na oddaja — 8.00 Poročila in vre- menska napoved 8.05 »Veseli tobo- gan- 9.00 Poročila 9.05 Koncert iz naših krajev lO.Oft^Poročila i0.05 Se pomnite, tovariši.. . 10.30 Pesmi borbe in dela 10.45—13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00—11.15 Po- ročila 11.50 Pogovor s poslušalci 12.00—12.10 Poročila — 13.00 Poročila 13.15 Vedri zvoki 13.30 Reportaža 13.50—14.30 Pianist Borut Lesjak — vmes ob 14.00—14.05 Poročila — 14.30 Humoreska tedna 14.45 Zabavna glasba 15.00 Poročila 15.05 Športno popoldne 17.00 Poročila 17.05 Lahka glasba 17.30 Radijska igra 18.12 Ju- rij Bukov na koncertu 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Serenadni večer 23.00 Poročila 23.05 Literarni noktui- no 23.15 Zaplešimo 24.00 Poročila. Vsak dan razen nedelje: 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poro- čila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Teles- na vzgoja 7.45 Informativna oddaja. 8.00 Poročila . . . Radijski m TV spo- red. PONEDELJEK, 39. decembra 1968 14.00 Poročila 14.05 Lepe melodije 34.35 Poslušalci če.stitajo 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana 15.00 Poro- čila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje ljubljanski komorni zbor 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Odlomki Iz opere ;>Carmen« 18.00 Poročila in po svetu 18.15 »Signali« 18.35 »Inter- na 469« 19.00 Laliko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Jožica Svete 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Simfonični orkester — v odmoru: Kulturne diagonale — 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Lite- rarni nokturno 23.15 Odlomki s kon- certa zabavnih melodij 24.00 Poro- čila. TOREK, 31, decembra 19G8 14.00 Poročila 14.05 Čestitke za praznik (EPS) 14.55 Kreditna ban!