REČICA OB
MOZIRJE
SOfihf’sf«-
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XVI Številka 3 Marec 1986
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
Uveljavljanje samoupravne miselnosti
Mozirski komunisti so imeli programsko-volilno konferenco občinske organizacije. Na njej so dobro ocenili samoupravne družbeno-ekonomske in družbeno-politične razmere v naši občini. Pri tem so bili kritični in dosledni v odkrivanju lastnih napak in slabosti. Po obsežni razpravi so izvolili novo vodstvo občinske organizacije in organe na tej ravni.
Med številnimi gosti sta bila tudi Josip Košuta, izvršni sekretar CK ZKS in Emil Rojc, sekretar MS ZKS Celje. Predsednik OK ZKS Slavko Rosenstein je potem, ko je sekretar Mirko Strašek poročal o pripravah na konferenco, podal izčrpno oceno razmer v naši občini. Uvodoma je načel nekatera vprašanja, s katerimi se ta čas srečuje svet in nato prešel na naše občinske razmere. Ko je govoril o delu komunistov je dejal:
Podobno lahko ugotovimo za delo komunistov znotraj DPO, saj še posebno v sindikatu in SZDL prevladujejo tiste osnovne organizacije, ki jih vodijo komunisti. Podobno pa velja tudi za občinsko vodstvo ZSMS in organizacijo ZZB NOV. Na osnovi takšne ocene lahko ugotovimo, da je bila povezanost ZK z drugimi, z mladimi, z delavci in z občani precejšnja. Izhajajoč iz ugotovitev volilne konference SZDL in skupščine sindikata, da pa le najvažnejše odločitve sprejemamo znotraj organov političnega sistema, lahko tudi zaključimo, da smo bili tudi zadovoljivo učinkoviti.
Zadovoljstvo bi nas ob takšni oceni lahko navdajalo, če bi jo lahko sprejeli za vse komuniste v občini, tako pa moramo na žalost ugotoviti, da velik del komunistov ob naporih enega dela le pasivno spremlja dogajanje v družbi. Takšni niso niti ZK, niti družbi v pomoč. Organizaciji ZK pa le kvarijo ugled. Z njimi bo potrebno iti v večjo diferenciacijo na osnovi vloge člana ZK v naši družbi in na osnovi konkretnih nalog in zadolžit-tev.
Ko je govoril o učinkovitosti pri spreminjanju razmer in idejne enotnosti, je ugotovil:
Znotraj zveze komunistov že v občinskem prostoru nismo dosegli dovolj idejne enotnosti pri uresničevanju takšne vloge ZK v političnem sistemu. Zato tudi nismo mogli biti dovolj učinkoviti pri spreminjanju razmer. Kljub precejšnjemu razhajanju do teh vprašanj nismo uspeli uvaljaviti ustrezne diferenciacije na teh razhajanjih in oportunizem do takšnega dela komunistov v političnem sistemu. Občinski komite je to diferenciacija delno izvajal, predvsem pri izvajanju kadrovske politike za najodgovornejša dela v tozdih, DO in v občini. Potrebno pa jo bo nadaljevati predvsem v osnovnih organizacijah ZK.
Svoje izvajanje je nadaljeval z oceno gospodarskega položaja v občini. Pri tem je opozoril na uspehe lanskega leta, mimo katerih tudi letos ne moremo. Ker pa še ni podatkov o letošnjem gospodarjenju, je navedel nekatere najbolj značilne vzroke za težave, ki se pojavljajo v našem gospodarstvu. Kljub težavam, pa so vendarle vidni tudi uspehi v kmetijstvu, pri izv-
ozu, nimamo praktično brezposelnosti (vsega 35), izboljšuje se rast dohodka, odpravljeni Golte. Ker je poudaril, da je treba razmere v gospodarstvu postaviti na prvo mesto, je nadaljeval s podrobnostmi gospodarskega trenutka. Svojo oceno pa je Slavko Rosenst-ein zaključil z mislijo:
Akcijo moramo usmeriti v boj proti črnogledosti, kriti-kantstvu in malodušju. Iskati je treba izhode iz težav. To mora biti usmeritev misli in akcije vseh nas komunistov ter z nami tudi drugih delavcev in občanov.
Poročilo o delu občinske organizacije ZKS Mozirje so delegati prejeli z ostalim gradivom, zato ga na konferenci niso brali.
K razpravi se je najprej javil Janez Živko in podal kratko oceno stanja v Glinu. Povedal je, da so doslej že opravili večje kadrovske premike v delovni organizaciji, ki so bili storjeni prav na pobudo komunistov. Postopno se vrača zaupanje delavcev v pravilnost ukrepov, ki so se pokazali za potrebne in uspešne. Samoupravne akte so uredili, izboljšali osebni Standard delavcev, spremenili program proizvodnje in ga prilagodili trgu. Seveda pa občutijo vse težave, ki jih ima trenutno lesna predelava tudi v Glinu, tako bodo predvidoma zaključili to leto Z izgubo, kiji botruje v glavnem Iverna. Znano je, da je ta proizvodnja v državi povsod na podobnih možnostih in v poslovnem pogledu zaradi nesorazmerja cen v težavah. Spričo velike tekme na trgu si prizadevajo pospešeno prilagoditi proizvodni program, ki bo omogočal boljši prodor v poslovnem pogledu, predvsem pa ustrezal izvoznim možnostim.
Branko Pečnik je orisal težave, s katerimi se v občini sooča turistično gospodarstvo. Zaradi prenizke akumula-tivrfosti je težko zbrati sredstva za naložbe, ki pa bi bile obvezne, če hočemo, da bomo poslovno uspešni. Opozoril je na kadrovske težave in na neustrezno mrežo gostinskih lokalov v občini. Vse preveč je tistih, ki točijo le pijače in tako se dejansko ne vključujejo v boljšo turistično ponudbo.
Jožica Pečovnik iz Nazarij je opozorila na delegatsko dejavnost in njen odločilen pomen. Se premalo je odgovornosti pri tem, saj nekatere delegacije dobesedno životarijo. Na sploh pa so_ premalo povezane z bazo. Če pomislimo, s kako pomembnimi sredstvi razpolagajo' samoupravne interesne skupnosti, potem bomo morali opravljati delegatske naloge bolj zavestno. Res pa je, da je določeno malodušje med delegati, ki često smatrajo, da je tako že vse odločeno in daje njih delež pri tem le potrjevanje.
Martina Podpečan iz COS Gornji grad je v svoji razpravi načela vprašanje položaja prosvetnih delavcev. Kritično je opozorila na to, daje med njimi premalo komunistov. V Gornjem gradu jih je kar 56% v kolektivu COŠ. Dalje je ugotovila, da delavci njihove šole vsestransko delajo v kraju, kar pa ni tako drugje, zakaj? Pa tudi komunisti iz delovnih organizacij ne čutijo dolžnosti sodelovanja v kraje-
vnih zadevah. To je negativno v vsakem kraju.
O Kulturi je spregovorila Jožica Purnat, predsednica ZKO. Dejala je, da imamo spodbudne sklepe višjih organov ZKS o kulturni dejavnosti, da pa se ti premalo izvajajo. Opozorila je na pomembnost kulturne vzgoje naših najmlajših, ter pri tem menila, da je v naši občini vse premalo sredstev za uspešnejšo kulturno ponudbo. Res je, da so ljubitelji v mesecu kulture letos pripravili preko 50 prireditev, res pa je tudi, da si ne moremo privoščiti ureditve razmer v društveni dejavnosti na področju kulture, predvsem pa ne moremo zagotoviti enake delovne pogoje v vseh krajih, kjer delujejo naša društva.
Brane Stermecki je razpravljal o družbeni samozaščiti in menil, da je narejen določen napredek, vendar pa je predvsem v ravnanju z družbeno lastnino še veliko premalo zavesti in odgovornosti. Največ primerov kršitev odkrivajo še vedno pristojni organi, dočim je takih, ki bi jih odkrili občani, še vedno zelo malo.
O opravljenem preoblikovanju upravnih organov v naši občini je govorila Rezika Plaznik. Določene prednosti je občutiti že sedaj, čeprav je še prekratko obdobje, da bi lahko dajali obsežnejše ugotovitve. Delo se je boljše porazdelilo, pri tem pa niso povečali števila delavcev. Opozorila je na slabo tehnično opremljenost upravnih orga-nov.
Rade Rakun je govoru o odgovornosti za zgrešene naložbe in pri tem orisal stanja v nekdanji DO VEZ Mozirje, ki so pripeljala do tega, da je kolektiv moral trdo prijeti in se izvleči iz težav, te pa so nastale predvsem zaradi zgrešenih naložb in načrtovanj. Tako je Razvojni center iz Celja jamčil za poslovni uspeh pri nekaterih izdelkih, ki so jih potem v VEZ delali, žal pa ne prodali. Končno je sedaj vprašanje odgovornosti za nastalo stanje, ki se je odražalo predvsem na plečih delavcev, nekako zamegleno, pa tudi sodišče ne naredi kaj določenega, da bi temu ne bilo tako.
Milan Krefl je govoril o naporih delavcev v MGA za premagovanje težav, s katerimi so se srečevali v lanskem obdobju. Opozoril je na potrebno tehnološko obnovo in kadrovsko krepitev v kolektivu.
Gaberc Milan iz Elkroja je kritično spregovoril o kadrovski politiki tega kolektiva, predvsem na področju prodaje, ki je zaostala za proizvodnjo, ta je glede storilnosti na evropski ravni. Tako so sedanji poslovni uspehi slabši od prejšnjih obdobij. Zavedajo pa se potrebe po poslovni in proizvodni prodornosti, zato štipendirajo številne kadre.
A. Pečovnik je razpravljal o naporih v kmetijstvu, da bi premagovali težave, ki zavirajo večjo proizvodnjo. Nato pa je o razmerah v gozdarstvu govoril Jože Kumer.
Konferenca je nato izvolila novo vodstvo občinske organizacije ZKS Mozirje in organe vodstva. Za novega sekretarja P OK ZKS Mozirje so izvolili Anko Sivec, za predsednika OK ZKS Mozirje pa Mirka Straška.
Po treh dneh naporne hoje v snegu in mrazu, so pohodniki prispeli na Ljubno, kjer jih je pričakala množica domačinov in gostov. Mladi so na ta način spet opozorili na legendarni pohod XIV. divizije na Štajersko.
Beseda o našem gospodarstvu
Dokončnih analiz o gospodarjenju v naši občini za leto 1985 še ni, zato smo za razgovor naprosili predsednika IS SO Mozirje Franca Miklavca, ki nam je v strnjeni obliki orisal dosedanje ugotovitve v zvezi s tem.
»Splošna ocena za lani je nezadovoljiva. Kljub temu, da smo zaposlili za 2% delavcev več, je bila proizvodnja na ravni leta 1984. Delno bi lahko takšno stanje utemeljili s procesom prestrukturiranja v nekaterih delih našega gospodarstva (Kovinarstvo Ljubno, Smreka, MGA itd.). V Smreki so dosegli ugodne rezultate kljub temu, da so delali po naročilu, vendar pa so se uspeli prilagoditi tržnim razmeram, zato so uspeli. Nikakor pa nismo zadovoljni z uspehom v Glinu in Elkr-oju. To sta naši največji delovni organizaciji v občini, zato dajemo prav njima velik poudarek. Glin izkazuje izgubo med 15 in 20 milijardami s. din, ta pa bo z raznimi finančnimi ukrepi znotraj gospodarstva pokrita. Pri tem je zaskr-ljujoče, daje poleg Iverne v rdečih številkah tudi TOZD Stavbno pohištvo. Mislim, da ne kaže več toliko govoriti o preusmeritvi proizvodnje, ampak je treba dejansko nemudoma k temu pristopiti. V Elkroju niso dosegli dohodka na ravni leta 1984, so pa
uspeli oblikovati sredstva za razširitev materialne osnove dela. V kmetijstvu smo pričakovali slabše rezultate zaradi že znanih razmer, dejansko pa so tu po rasti proizvodnje, kot tudi po dohodku kar ugodni. Za sklade bodo tako namenili dvakrat več, kot leto poprej! Na sploh bi lahko rekli, da je na slabe rezultate vplivalo dvoje — prenos obresti za najete kredite v porabljena sredstva in občutno povečanje vrednosti osnovnih sredstev in s tem obračun amortizacije. Ocenjujemo, da bo celotni dohodek našega gospodarstva v občini le za okoli 30% večji od tistega predenim letom. Primerljivi dohodek pa bo okoli 65 do 70% višji, kar pomeni, da z njim nismo sledili stopnji inflacije. Pri delitvi čistega dohodka je treba omeniti, da so bruto OD v masi porastli za okrog 97% v gospodarstvu, v negospodarstvu pa le za 82%. Preko 100% so maso BO D povečali v Kovinarstvu, Turistu, Glinu, Vez-u in ZKZ. Tako računamo, da se bodo realni OD v občini povečali v gospodarstvu za 10%, niso pa se dvignili v negospodarstvu, to pa ni skladno z resolucijo, zato bomo morali doseči izenačenje v letu 1986.
Bolje je stanje na izvozno-uvoznem področju. Z uslugami Elkroja smo dosegli porast za 34% v izvozu, dočim smo uvozili
le za 15% več, kar je ugodno ■stanje. Stopnja pokritja uvoza je 35% večja od lani.
V družbenih dejavnostih se ponovno pojavlja primanjkljaj v zdravstvu. Ta bo okoli 1,5 milijarde s. din. Ostale skupnosti pa so imele preko 800 s. milijonov presežka. V koliko bi uspeli pobotati primanjkljaj s presežki, bi znižali primanjkljaj v zdravstvu na okoli 700 milijonov s. din. Sicer pa bi lahko trdili, da smo uspešno obvladovali tovrstno porabo, če pri tem upoštevamo še naložbe v mozirsko šolo, kjer smo še sredstva združevali v okviru gospodarstva na temelju posebnega sporazuma.
Ko ocenjujem povprečni OD v gospodarstvu, ki je kar za 10% pod republiškim povprečjem, menim, da je v tem tudi nekaj vzrokov za nizko rast proizvodnje, več pa vidim vzrokov za to v nizki sestavljivosti naših proizvodov, kjer gre za proizvodnjo (razen MGA in delno Kovinarstvo), ki ne zahteva visoke stopnje tehnološkega znanja. Temu primeren je tudi kadrovski sestav v našem gospodarstvu.
Ob koncu pa še tale podatek — za plačilo obresti smo porabili kar dvakrat več kot za celotno družbeno dejavnost v občini!«
Pretežko breme za kmetijstvo
Pridobivanje hrane je nedvomno še kako pomembna strateška naloga in tudi zaradi tega je kmetijstvo prednostna gospodarska panoga. To je jasno vsem, zato ni naključje, da smo v preteklih letih spodbujali kmetijsko proizvodnjo s številnimi zakoni in najrazličnejšimi ukrepi. Žal pa je vsem jasno tudi, da vsi ti spodbujevalni posegi niso dovolj prispevali k hitrejšemu uresničevanju tazvojnih nalog. Na ramenih kmetijstva je še vedno pretežko breme zaščite primerne življenjske ravni in s tem tudi gospodarske stabilizacije.
Vse težave in nedorečenosti pestijb seveda tudi kmetijstvo Gornje Savinjske doline. Kmetijska proizvodnja v mozirski občini je usmerjena v živinorejo s posebnim poudarkom na govedoreji, prireji mleka in vzreji plemenske živine, v zadnjem času pa spodbujajo tudi rejo klavne živine. Med dopolnilnimi dejavnostmi krepijo rejo ovac in konj, v zadnjem času pa je v porastu tudi reja prašičev,
vendar le za domačo uporabo. Takšno usmeritev seveda narekujejo naravne danosti, ki omogočajo poljedeljsko proizvodnjo z manjšimi pridelki in večjimi stroški od slovenskega povprečja.
Poljedeljska proizvodnja je tako vezana na potrebe živinoreje. V poljedeljstvu so namreč pretežno ostale le tiste kulture,’ki dajejo najvišji izkoristek v živinoreji, to pa so koruza, deteljno-travne mešanice in čredinski travniki. Z letošnjo poljedeljsko proizvodnjo želijo z doma pridelano krmo zagotoviti 80 odstotkov potreb hranilne vrednosti v živinoreji.
Stalež živali v govedoreji se letos ne bo bistveno povečeval, ponekod se bo število celo nekoliko zmanjšalo. Prav tako se ne bodo bistveno povečale poljedeljske površine, saj površin za setev ne smejo povečati na račun pridelovanja sena, ki je na tem področju osnovna krma. Površine za poljedeljsko proizvodnjo se bodo povečale le za toliko hektarjev, kolikor so doslej slabo
obdelanih zemljišč vključili v intenzivno kmetijsko proizvodnjo.. Ob tem bodo veliko pozornosti namenili tudi intenzifikaciji kmetijske proizvodnje, za kar bo seveda potrebna setev kakovostnih semen, boljša priprava in obdelava zemlje, večje dognojevanje in ostali ukrepi. Trenutno je založenost z ustreznimi umetnimi gnojili, semeni in zaščitnimi sredstvi dokaj dobra, težave pa bodo nastajale zaradi pomanjkanja rezervnih delov za kmetijske stroje.
Načrte naj bi torej uresničili in presegli, vendar pa je vse veliko odvisno tudi od vremenskih razmer. Že sedaj je namreč jasno, da bo pridelek pšenice in ječmena slab. Pri pregledu jesenskih posevkov so namreč ugotovili, da je bila setev opravljena na slabše pripravljene, vzrok zato je bila suša, in zlasti pšenica je slabo vzniknila in ni bila dovolj razvita za prezi-mitev. Pridelek pšenice je tako zelo vprašljiv na 30 odstotkih površin.
J. P.
Zaupajmo mladim
Na zadnji volilni konferenci ZKS Mozirje je bila za sekretarko P OK ZKS izvoljena Anka Sivec. Poznamo jo kot dolgoletno delavko SO Mozirje. Nazadnje je bila načelnik oddelka za notranje zadeve pri SO Mozirje.
Kako razmišljate o prevzemu tako odgovorne naloge?
Anka Sivec
»Zavedam se, da prevzemam zelo odgovorno nalogo, ki bo terjala veliko naporov in odrekanja, saj sem mati dveh otrok in žena. Vse to ne bi bilo mogoče brez razumevanja mojih staršev, saj me doma v marsičem nadomestijo. O kakšnem prostem času bo sedaj težko govoriti, saj delo, ki ga sprejemam, zahteva več kot celega človeka. Je že tako, da dober družbeno-politični delavec ne pozna delovnega časa, pa tudi prostega ne!«
Novo občinsko vodstvo komunistov je zelo pomlajeno, bo delo zato težje?
»Res, da doslej še ni bilo tako mladega sestava v vodstvu ZKS Mozirje. Dejansko pomeni to prehod od besed k dejanjem, saj že dolgo govorimo, da je treba mladim dati možnosti za uveljavitev. Seveda bo vse to pomenilo veliko več sodelovanja z mladimi, ki so v bistvu zelo zagnani, vendar pa še dokaj neizkušeni. Izkušnje pa se ob medsebojnem razumevanju lepo prenašajo iz roda na rod. Treba je reči — korajža velja! Sicer pa je skrajni čas, da se zavemo svojih napak in da stopimo energično na pot vzpona v družbenem in ekonomskem pomenu. Prav v tem pa vidim zelo pomembno mesto mladih.« V
Ob vsaki priliki govorimo o spreminjanju razmer, kaj menite o tem?
»Res je, no prav pri tem vidim največ možnosti za mlade in sposobne ljudi na vseh ravneh. In pri tem morajo biti komunisti za vzgled! Mladim je treba na celi črti zaupati, to je pač zgodovinsko pogojena potreba. Seveda pa bi brez izkušenih starejših ljudi ne zmogli zamotanega gospodarskega in političnega trenutka, zato vidim uspeh le v dejavni povezavi. Ob tem pa menim, da morajo biti prav komunisti zelo kritični in zagnani, sicer ne bomo zmogli premagati vseh težav časa in razmer, v katerih smo. Treba je vedeti, da so se nakopičene težave iz leta v leto pojavljale, to največkrat zaradi naših notranjih slabosti in te je treba priznati in odpravljati. Zavzetost komunistov pri spreminjanju ranter je pod drobnogledom javnosti, ki bo priznala ZK ugled, če bo njihov delež viden v vseh sredinah. Ob tem pa moramo gojiti dobre medčloveške odnose, ki so temelj dobremu sožitju in uspešne družbe. Molk in lažna solidarnost nista izhod iz težav, predvsem pa ne moreta biti lastnost komunistov!«
Kaj pa odgovornost?
»Ko govorimo o odgovornosti, bodimo določni, ne pa da govorimo okvirno, včasih kar nejasno. Seveda mora prevladovati prepričanje, da ima vsako dejanje svoje ime, tako pa seveda tudi vsaka napaka! Tudi osebe pri tem niso neznanka. Zato moramo odgovornost obravnavati tako moralno, kot materialno.«
Kakšne so poti ZK v naši občini?
»Mislim, da so stvari zelo jasne! Ne potrebujemo predvsem novih sklepov in smernic, ker imamo te že sprejete, le izvajati jih bo treba. Potem bomo lahko govorili o spreminjanju razmer na boljše. Če bo tako, bo šlo vse hitreje in učinkoviteje. Pričakujemo od komunistov, da bodo z delom med ljudmi in za ljudi, le tako bodo ugledni, ZK pa tista sila, ki je v stanju najti izhod še iz tako zamotanih stanj, tudi to je zgodovinsko pogojeno!«
Lep večer v Nazarjah
V okviru prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika je domače prosvetno društvo Jelka pripravilo zelo pester kulturni dogodek. Že domiselno je bilo, da so k sodelovanju povabili pevski zbor iz Luč, pa še štiri mlade deklice, ki so pripovedovale stare, že domala pozabljene pesmice. Gotovo pa je bila spet prilika poslušati nazarska dekleta, posebno doživetje.
Mislim, da kaže podobne izmenjave in povezave društev oziroma skupin bolj uveljavljati. To iz dveh razlogov. Prvič, da se ljubitelji med seboj spoznavajo in da ta način gostitelji zagotovo poskrbijo tudi za obisk. Kajti najtežje je ljudem, ki so dolge večere vadili, v zahvalo pa lahko potem nastopajo pred prazno »dvorano. V dolini je žal kar prevečkrat tako, da je obisk kakšne ljubiteljske skupine slab.
Kaj bi lahko človek dejal o sami prireditvi? Da je bila skrbno pripravljena, daje vsebinsko ugajala, saj so se v glavnem prepevale ljudske pesmi, nekatere že kar iz babičinih skrinj... To je pomemben delež v poslanstvu ohranjanja
naše izvirne omike. Če bi za lučke pevce pod vodstvom Vinka Krepsa lahko rekli, da gre za skupino izkušenih ljubiteljev domače pesmi, ki so v vsakem sestavu, tako moškem, kot mešanem dokazali svojo vrednost, potem je treba nekoliko več povedati o mladih pevkah iz Nazarij. Tu imamo redek primer izključno mladih grl, ki negujejo domačo pesem v tako vsestransko dorečeni obliki in vsebini. Prav s tem pa dokazujejo vrednost ljudske pesmi, ki je, če je tako zapeta, vedno ljubka, naša in globoko občutena, seveda pa vedno zaželjena! Tako mlada dekleta nadaljujejo bogato kulturno izročilo Nazarij, na kar se da prikupen način. In kar je najvažnejše, če toliko mladih src daje vse kar zmore, potem pesem še dolgo ne bo utihnila in kar je poglavitno, naša ljudska viža bo še naprej živela v mladem poko-lenju in to naj poskrbi za naslednje. V tem jc posebna vrednost dela dekliškega pevskega društva Jelka pod vodstvom Tadeje Urank.
Skratka, bil je lep večer!
A. V.
Velik kulturni dogodek je bil predstavitev Štihove igre Mati v Gornjem gradu. Prireditve so se udeležili številni ugledni gostje.
Osemdeset let petja
Mesec kulture za nami
Visok jubilej pevske dejavnosti so letos slavili v Bočni. V tem kraju seje nekoč veliko tega dogajalo. Imeli so vrsto društev in dejavnosti, o katerih danes ni več sledu. Kraj je tudi kulturno zelo živel, to priča slavje, ki gaje pripravilo domače prosvetno društvo v mesecu kulture in ki naj bi opozorilo, da je zborovsko petje v Bočni staro 80 let.
Danes ima prosvetno društvo kar tri zbore, recitacijsko skupino, dočim dramska sekcija ne deluje. Vendar pa si prizadevajo, di bi tudi z njo pričeli. Tako nam je stanje v društvu pojasnila predsednica PD Bočna Jasna Miklavc.
Ko smo prelistali kroniko zborovskega petja v Bočni, smo naleteli na podatek, da so nekoč pred leti v Bočni prirejali celo spevoigre in to pod vodstvom Berte Miklavc. Če pa sežemo prav nazaj v same začetke, pa ugotovimo, daje pred 80 leti pričel učiti prvi zbor učitelj Branko Zemljič, pozneje ga je vodil Milan Apih, ki je učiteljeval v Bočni. Že leta 1931 pa so dejavnost društva razširili še na druge ljubiteljske zvrsti. Vojna je delovanje društva zatrla. Takoj po njej pa so zaradi požganih domov priredili prvi nastop kar pod kozolcem in kulturno
Mozirsko komunalno podjetje načrtuje na pobudo krajanov Gneča ureditev vodovoda za to območje. Za sodelovanje pri tem se zanimata še KS Šmartno ob Paki in KS Gorenje. Gre torej za obsežnejši podvig, ki bo zagotovil naseljem v tem predelu dobro pitno vodo, kar sedaj vsaj na Gneču ni bilo tako. Sodelovanje poteka do sedaj v redu in kot predvidevajo, naj bi Komunalno podjetje iz Mozirja vložilo tretjino sredstev v to naložbo, to pa nameravajo v obliki materiala in strokovnega nadzora nad deli.
Da bi zagotovili zadosten dotok vode, bodo naredili zajetje na Tripoto-ku in Ruškovcu, je povedal direktor Komunalnega podjetja inž. Rade Rakun. Seveda bo primarni vod precej dolg, kakih 4 km. Krajani so se zavezali, da bodo opravili zemeljska dela in prevoze, tako bodo stroški nižji. Na Gneču nameravajo urediti rezervoar z okoli 4 m3 prostornine, kar menijo, da bo dovolj za redno in dobro preskrbo gospodinjstev na omenjenem območju novega vodovodnega omrežja. Pri tem seveda je v pomoč komunalcem gradbeni odbor, ki je sestavljen iz prebivalcev vseh treh krajevnih skupnosti. Verjetno pa bo zanimanja za nove priključke sčasom še več. V tem primeru gre za dobro sodelovanje med krajevnimi skupnostmi dveh sosednjih občin.
Izkoristili smo priliko in direktorja Rakuna povprašali, kakšna so načrtovanja za vodooskrbo v prihodnje. V naši občini bo treba poenotiti oskrbo z vodo, res je, da imamo te razmeroma veliko, vendar pa ne kaže z njo brez-glivo razpolagati. Vsa bodoča vodna zajetja je treba natančno opredeliti in na zemljiščih okoli teh načrtovati takšno gospodarjenje, ki ne bo ogrozilo
delo v kraju je spet oživelo. Med povojnimi prizadevnimi pevovodji lahko imenujemo na prvem mestu Janeza Ročnika. Njemu se je pridružil Jakob Purnat in kasneje Izidor Florjan iz Šoštanja. Tudi Jože Miklavc sodi med prizadevne pevovodje tega kraja, njemu pa je sledila Irena Rihter. Sedaj vodita zbore Jože in Mitja Venišnik, slednji je študent glasbe.
Ob visokem jubileju so podelili republiška priznanja, Galusove značke. V imenu ZKO je podelitev opravila znana glasbena delavka Lenka Kraljeva z Ljubnega. Zlate značke so prejeli: Ivan Čretnik, Janez Čeplak, Janez Ročnik, Anton Kovšak, Jože Čeplak, Jaka Purnat, Jože Venišnik, Franc Purnat, Vera Ločičnik, Marija Kolar, Manja Ročnik, Stanka Levar, Anka Čeplak in Marija Žmavc.
Srebrne Galusove značke so prejeli: Viktor Slapnik, Rafael Semprimo-žnik, Alojz Bastl, Stane Zagožen in Janko Ročnik. Bronaste značke pa so prejeli: Marko Ročnik, Konrad Ma-rovt, Peter Zavolovšek, Brane Zavo-lovšek, Anka Podpečnik, Regina Žehelj, Marija Poznič, Jože Bastl, Marija Bastl in Jože Miklavc.
kakovosti vode. Res je voda občedo-bro, kot pravimo, vendar pa je glede na pomanjkanje dobre vode,' ki se vse bolj pojavlja, treba z njo tudi umno gospodariti! Tu je treba torej organizacijskega poenotenja, kar sedaj v občini še ni urejeno. Le tako bomo obvladovali redno in dobro preskrbo z vodo.
Zanimalo nas je, če komunalci podpirajo težnje krajanov, ki ponekod na lastno željo in stroške želijo urediti razne opuščene vodne izvire kot nekako rezervo. Seveda ie tako, ie dejal Rade Rakun, treba je računati tudi z izrednimi razmerami, takrat pa takšni vodni viri rešujejo marsikaj. Zato bo Komunalno podjetje Mozirje vedno strokovno svetovalo, ko gre za takšna skupna urejanja v določenih soseskah.
Dogaja se, da nova naselja na višjih legah niso dobro oskrbovana z vodo. Takšen primer je v naselju Podvrh II v Mozirju, kamor so morali ob lanski suši vodo dovažati. To pa je drago in negotovo. Imajo pa tam v neposredni bližini že narejeno zaietie zasebnega lastnika, kije pripravljen to odprodati za ceno uradne cenitve, vendar pa seje zataknilo pri birokratskem reševanju zadeve in tako vsastvarčakanadobro voljo organa, ki mora dati soglasje. Skoraj neverjetno!
V samem Mozirju so težave s starim vodnim omrežjem, ki ne da je samo dotrajano, je tudi prešibko za vse nove priključke, ki so bili v zadnjem času narejeni, verjetno tudi brez temeljitega premisleka. Zato je treba v kratkem računati na obsežno prenovo omrežja. Takšna usoda čaka tudi kanalsko omrežje v tem kraju.Sedaj urejajo podzemni kataster, da bi ugotovili, kje vse se to omrežje nahaja in na temelju tega potem pristopili k pripravam za prenovo.
Uredništvo je zaprosilo predsednico ZKO Jožico Purnat, da ob zaključku letošnjih prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika oceni uspehe in težave, ki so spremljali napore ljubiteljev in prirediteljev.
Koliko je bilo prireditev v dolini in kako so bile obiskane? Kako se lahko s strani ZKO oceni prizadevanja naših društev?
V	mesecu kulture je bilo v naši občini preko 50 prireditev poleg šolskih kulturnih dni in rednih kinopredstav. Prireditve so zajele vse, tudi najbolj oddaljene krajevne skupnosti. Novost v tem praznovanju so bili predvsem dnevi domačega filma na Ljubnem, za kar gre zasluga .zlasti prizadevnemu vodji kinosekcije Štefanu Matjažu, obenem pa tudi PD Ljubno, saj so poleg te smele akcije izvedli še folklorni nastop skupno z domačimi godci, kot tudi koncert obeh zborov, združen s pevci iz Mozirja.
Zelo dejavno je bilo tudi PD Mozirje. Pevci so nastopili na Ljubnem in v domačem kraju skupno z delavsko godbo na pihala. Mladinska lutkovna skupina je naštudirala Butalske razglednice, s katerimi so izvedli osem predstav, gledališka skupina pa Jaro meščanko, ki so jo uprizorili trikrat.
PD Gornji grad je s Kajuh-Štihovo dramo Mati gostovalo v štirih krajih, doma pa so jo uprizorili še za žene zadružnice iz cele občine. Gledališka skupina ŠKUD COŠ Gornji grad pa je z mladinsko igro Volk in kozlički gostovala v sedmih krajih.
Igralci PD Nova Štifta so uprizorili komedijo Ad acta šestkrat — doma in v drugih krajih naše doline.
Tudi v Nazarjah sta bili dve izredno kakovostni glasbeni prireditvi. Na prvi je nastopil nam vsem dobro znan dekliški zbor iž Nazarij, ki je skupno z moškim in mešanim zborom iz Luč navdušil do zadnjega kotička napolnjeno dvorano. Koncert sta naslednjega dne oba zbora ponovila v Lučah. Mnenja sem, da so ,ake izmenjave izredno uspele, saj se med ljubitelji kulture s takim načinom dela ustvarjajo tople prijateljske vezi.
Drugo prijetno doživetje v na-zarski dvorani pa so pripravili gojenci glasbene šole F. K. Koželj-ski Velenje pri DU Mozirje.
V	gosteh so imeli še mlade godbenike iz Velenja, ki jih je vodil Franc Goljuf. Nastopil je tudi študent glasbene akademije Toni Acman iz Šmihela, ki je z izvajanjem Chopenove Etüde navdušil vse poslušalce. Prireditev sta prijetno popestrila še dekliški pevski zbor pod vodstvom Tadeje Urank in mladinski pevski zbor OŠ Nazarje pod vodstvom Olgice Klemše in klavirski spremljavi Barbare Flajs. Organizatorjem, mentorjem in izvajalcem smo z burnim aplavzom dokazali, da cenimo njihova prizadevanja in njihove uspehe.
Omeniti pa je treba dejstvo, da gledališke predstave, razen v domačih krajih, niso bile dobro obiskane. Vsi vemo, da vreme gostujočim skupinam ni bilo naklonjeno, kar je sicer v februarju bilo pričakovati. Menim pa, da bi krajani, kjer so se dramske prireditve izvajale, že iz solidarnosti do gostujočih skupin, lahko bolj napolnili dvorane. Pa tudi društva, ki so gostujoče skupine povabila, bi lahko zanje pripravila malo več reklame.
Sicer pa je bilo od 11 prosvetnih društev 8 aktivnih, kar je po mojem mnenju za prvi mesec kulture zadovoljivo.
Omenila bi še to, da smo od poklicnih skupin imeli v gosteh samo dve, Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Ukročeno trmoglavko v Gornjem gradu ter Slovenski oktet, ki je nastopil v Mozirju in Bočni na osrednji proslavi.
Med društvi so nekatera, ki imajo že visoke jubileje?
To je dejstvo, na katerega smo vsi ponosni: PD Mozirje in Gornji
grad sta že pred leti slavila 100-letnico kulturnega delovanja.
V tem mesecu pa sta dve društvi slavili visok jubilej glasbene dejavnosti. Pevci iz Šmihela so proslavljali 40-letnico delovanja. Po kronološkem zaporedju so povezali zgodovino zbora in v tem smislu predstavili tudi pesmi.
Moški in ženski pevski zbor iz Bočne pa sta proslavljala 80-letnico obstoja. Ubranemu petju je prisluhnila nabito polna dvorana, poseben aplavz pa je veljal obema zborovodjema Jožetu in Mitji Venišniku — očetu in sinu! Bočani pa so imeli v gosteh še moški oktet Tosame iz Domžal pod umetniškim vodstvom Avgusta Potočnika iz Nove Štifte.
Pevcem obeh zborov, ki aktivno sodelujejo že več let, je predsedstvo IO ZKO podelilo republiške Gallusove značke s priznanji.
Je mogoče trditi, da je dolina v času meseca kulture doživljala več kulturnih dobrin kot sicer?
Prepričana sem, da je bilo kulturno življenje v tem mesecu v dolini izredno pestro in mislim, da bo s tako obliko dela treba nadaljevati še v prihodnje. Nujno pa bo potrebno najti boljšo povezavo s kulturnimi animatorji v OZD. Zavedamo se, da proizvodnje ni mogoče prekinjati zaradi kulturnih prireditev. Vendar pa bi lahko OO ZSS odkupile za svoje člane vstopnice za različne predstave.
Znane so gmotne težave v naši občini. Nič ne obetajo, da se bo kaj kmalu obrnilo na bolje ljubiteljem v kulturi. Kakšni so torej obeti?
Obeti za prihodnost so slabi. Edino upanje, da bi se kulturi v naši občini pričeli pisati boljši časi, je v tem, da bi OZD prevzele pokroviteljstvo vsaj nad nekaterimi dejavnostmi, kot na primer nad Delavsko godbo na pihala, folklorno, skupino na Ljubnem in morda nad kakšnim pevskim zborom. O tem predlogu je bilo govora na občinski konferenci ZSS in programsko volilni seji OK ZKS. To akcijo bomo skušali izpeljati letos — kakšen bo uspeh, pa bi bilo preuranjeno govoriti.
ZKO in Kulturna skupnost občine dejansko store več, kot je v danih pogojih mogoče, da bi se kulturno delo od šol dalje razvijalo bolje in učinkoviteje. Kako zmorejo to s tako malo sredstev.
Da se stori več, kot je mogoče, je možno le na ta način, da imamo k sreči v kulturnih vrstah še precej entuzijastov, ki si vsestransko prizadevajo, da bi kultura na našem področju bolje zaživela. Ker se delo opravlja ljubiteljsko, je mogoče storiti vsaj to!
Pred zaključkom moram vsekakor omeniti še Matično knjižnico Mozirje saj je v mesecu kulture pripravila dva literarna večera: predstavitev pesniške zbirke Ljubkosti Petra Weissa z ilustracijami Jožeta Muhoviča in predstavitev Podob iz Mozirja Aleksandra Videčnika. Zlasti ta literarni večer je privabil toliko obiskovalcev, da jih je knjižnica komaj sprejela. Tovariš Alojz Plaznik in avtor, sta nam podobe iz Mozirja tako zanimivo predstavila, da smo se razšli polni lepih vtisov ob spoznanju, da smo bogatejši še za eno dragoceno zbirko, ki jo je avtor z mnogo nesebičnega truda iztrgal času pozabe in bo služila našemu mlademu rodu pri spoznanju slavne preteklosti naših krajev.
V Galeriji pa je bila razstava likovnih izdelkov magistra Jožeta Muhoviča, kateri bo sledila še razstava kitajskih fotografij, ki pa potrebuje za postavitev več časa in priprav.
Ob koncu se želim najtopleje zahvaliti vsem, ki ste kakorkoli doprinesli k temu, da je mesec kulture uspel. Zavedam se, da so časi, v katerih trenutno delujemo težki. Toda z vztrajnim delom in en-tuziazmom ne smemo odnehati. In če se bomo vztrajno borili, bomo tudi zmagali!
Predstavitev Podob iz preteklosti Mozirja je vodil Alojz Plaznik, pisec zapisa Aleksander Videčnik pa je nato odgovarjal na razna vprašanja.
Z vodo razumno ravnati
32 let družbena delavka
Vsa leta, kar je v Gornjem gradu, deluje Vika Venišnik v raznih društvih in družbenih organizacijah. Sedaj je predsednica KK SZDL že drugo mandatno dobo. Vika Venišnik je vedno prijetna sogovornica, ki pove, kar ji leži na srcu.
Vika Venišnik
»Danes je delo v organizacijah težje, ker je vse manj takih, ki bi želeli delati v njih. Bili so časi, ko so ljudje sami izražali željo po sodelovanju. Marsikaj seje spremenilo! Tudi življenje samo, mnogo ljudi se vozi na delo izven kraja, to jih odtujuje in seveda utruja. Morda je v tem razlog za slabo zavzetost v javnem delovanju.«
Vprašanje se kar samo vsiljuje — kako da prav v Gornjem gradu učitelji držijo takorekoč tri vogale društvene dejavnosti?
»To je neka stara navada, da v kraju učitelji delajo povsod. Pa smo res še danes marsikje prisotni. Seveda bi lahko to utemeljevali s tradicijo učitelja kot ljudskega delavca. Tudi tu je danes marsikaj drugače. Vsi učitelji niso doma v kraju in tudi ti se vozijo, pa je zato marsikomu izmed njih onemogočeno delovanje v domačih društvih. Sicer pa je takšno delo v kraju učitelju potrebno, ker tako spozna do dobra razmere in ljudi v njem, to poznavanje pa po mojem potrebuje, če želi pravilno usmerjati svoj način pouka.«
Je delo v SZDL naporno, vas zelo obremenjuje?
»Je odgovorno, če ga seveda resno jemlješ. Jaz ga, saj sem sprejela delo, zato ga tudi vestno opravljam, pač po svojih možnostih. Pri tem je treba biti pozoren na potrebe ljudi, jim prisluhniti, pomagati kjer se le da. Povezava med krajani je bistveno nujna in prav skrb za njo včasih človeka hudo bremeni. Grenki so občutki, ko človek v dobri volji za soljudi naleti na gluha ušesa. Lahko rečem, da ima v našem kraju SZDL ugled in da se uveljavlja, zato je potem vse lažje, če vidiš, da pretežna večina krajanov tako jemlje našo množično organizacijo. Za naš kraj ima SZDL velik pomen! To pa seveda ni nastalo preko noči, delati je bilo treba z ljudmi in za ljudi.«
Kaj pa mladi?
»Pri njih so težave v njihovi lastni organiziranosti. Sicer so pa vse povsod dejavni, vsaj v Gornjem gradu je tako. Opažam pa, da je najmanj prizadevnih med štipendisti, ki bi morali dati družbi nekaj več, saj tudi prejemajo! Nekateri pač mislijo, da so upravičeni le prejemati, ne pa tudi dajati.
Vsekakor pa menim, da je treba mladim več neposredne pomoči, več je treba z njimi delati, pa ne preko okrožnic. Ni prav, da kar vsepovprek dajemo v isti koš ali, da kar kritiziramo, to ni pot za boljšo in trdnejšo vez med rodovi. Boleče je, da mladim niti prostora ne moremo zagotoviti, da bi se zbirali, pa ne bi posedali po gostilnah, kar se včasih tako poudarja.
V nekem kraju je treba vse odločitve dobro pogovoriti s krajani, č<* ni, potem so težave in veliko hude krvi nastane. V Gornjem gradu smo zelo prizadeti, ker se tako odmika prenova dvorane v zadružnem domu. Kraj nujno rabi takšen prostor, posebno pa naš, kjer je kulturna dejavnost takorekoč doma.«
Skrb za dobre šofeije
V Mozirju deluje Zveza šoferjev in avtomehanikov. Imela je pred nedavnim svoj zbor, na katerem so pregledali delo za preteklo leto in ugotovili, da so načrt dosledno izpeljali. Svojo dejavnost so usmerili predvsem v izobraževanje v cestnem prometu, skrbeli pa so tudi za preprečevanje prometnih nesreč. Največ dobrega je bilo slišati o delu njihove avtošole. Njeno delo so dopolnili z dopolnilnim izobraževanjem poklicnih voznikov, ti so opravili v veliki meri tudi preizkuse znanja. Niso pa ustregli voznikom viličarjev, za katere so nameravali pripraviti tečaj. Pri delu so se povezovali z ostalimi društvi celjske regije. Ko so govorili o preprečevanju prometnih nesreč in vzgoji za te namene, so menili, da je bilo pri tem premalo povezovanja znotraj občine in v regiji. Pa tudi ustrezne obveščenosti manjka.
Med nalogami, ki so jih dobro opravili, štejejo pripravo regijske proslave, ki je bila v Mozirju. Žal pa je v -kraju samem bilo za to ma-
nifestacijo premalo zanimanja, kar je pokazala udeležba na povorki. Zelo dosti je bilo govora o notranji organizaciji združenja. To je pomembno vprašanje, če vemo, da združuje kar 315 članov. Samo lani pa jih nanovo vključili 35. To pomeni številno članstvo, ki zmore ob taki organizaciji veliko. To so dokazali doslej že ob številnih prireditvah v Mozirju in izven njega.
Med člani je največ poklicnih voznikov, le malo je amaterjev.
Ob zaključku so menili, da so lahko z dosedanjim delom, zadovoljni, naloge, ki so sijih zadali, so opravili zadovoljivo. Pri svojem delu so se vedno posluževali prostorov v gasilskem domu in ob tem gmotno podpirali to društvo.
Letos bodo imeli 30 letnico delovanja in so zato sklenili, da bodo to leto še posebno delovali na področju preventive v prometu. To pa je zelo pomembno, saj je varnost na cestah vse bolj ogrožena.
Med borčevsko konferenco v Mozirju. Mara Tratnik bere poročilo,
Borčevska konferenca
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje je imel programsko konferenco, na kateri je sedanje vodstvo podalo pregled dela v preteklem obdobju. Da bi se delegati dodobra seznanili z delovanjem občinske organizacije, so dobili obsežno gradivo o tem dostavljeno.
Kljub zelo mrzlemu vremenu se je konference udeležilo izredno število borcev, kar kaže, da so dejansko še vedno prisotni v vseh družbenih in političnih tokovih, pa čeprav marsikoga daje zdravje in povrhu še visoka leta. Kako veliko pozornost posvečajo v drugih organizacijah temu dogodku, kaže tudi visoka udeležba gostov, teh je bilo kar 14.
Sekretarka ZZB NOV Mozirje je najprej prebrala uvodne misli zaradi bolezni odsotnega predsednika Vlada Miklavca. V njih je bilo mnogo kritičnih ocen nekaterih slabosti, s katerimi se srečujemo v sedanjem času in graja tistih iz bližnje preteklosti. Brez dlake na jeziku je bila izražena zahteva po odgovornosti za vsakogar in povsod. Poudarjeno je bilo dejstvo, da borci ne morejo mimo določenih spodrsljajev, ki so bolj osebne napake, vendar pa povzročajo veliko škodo, tako v gospodarskem, kot v političnem pogledu. Izrečena je bila skrb, ki da jo borci občutijo ob nekaterih pojavih, ki slabijo vero v samoupravni družbeni red in so dejansko voda na mline naših nasprotnikov. Vsebina uvoda je bila torej zelo določena in odraz volje do spreminjanja razmer v okvirih možnosti, kijih danes še borci imajo.
Predstavnik pododbora koroških partizanov je pozdravil konferenco, se zahvalil občinskemu vodstvu ZZB NOV za razumevanje in izkazano pomoč ter povedal, da nameravajo v okviru pododbora pripraviti akcijo Pot po poteh koroških partizanov, ki naj bi pomagala gojiti tradicije osvobodilnega boja med mladimi. Nameravajo v Solčavi odkriti spominsko obeležje komandantu, narodnemu
heroju Simončiču-Gašperju in poimenovati cesto Solčava — Koprivna po koroških partizanih.
Vlado Košir je poročal o ustanovitvi pododbora borcev XIV. divizije pri ZZB NOV Mozirje.
Zdravnik dr. Urlep je orisal sedanje zdravstveno delo za borce v občini in nakazal nekatere potrebne ukrepe za izboljšanje v samem nudenju zdravstvene pomoči borcem in poudaril pomanjkanje denarja, ki je vzrok za marsikatere omejitve, predvsem pri zdraviliškem zdravljenju. Matevž Požarnik je menil, da so uvodne besede predsednika ZZB NOV dobro izhodišče za razpravo. Dejansko je tako, da bo že končno treba zahtevati vso odgovornost in to za vsakogar. Včasih se dogaja, da nekateri napovedani ukrepi sejejo nemir med prebivalstvom, to pa ni niti namen, niti ni dobro. Če bi med vojno tako malomarno opravljali naloge, potem bi,Še danes bili sovražniki v deželi! Vlado Košir je v nadaljevanju razprave izrazil vse priznanje vsebini poročila, ki so ga prejeli delegati. Dejansko je treba smatrati borčevsko organizacijo kot aktivno, ne pa kot neko združenje veteranov. Nato je opozoril na to, da so kandidirali v družbeno-politični zbor občine le funkcionarje, menil je, da to ni v redu, morali bi vendarle odločati v širšem krogu. Tako pa sestava zbora daje videz »forumskega« organa. Na to ugotovitev je odgovoril predsednik OK SZDL Hinko Čop, ki je dejal, da so posamezne organizacije delegirale kandidate in po pravilih je za ta zbor zaprta lista, pa tudi na predlagane kandidate ni bilo pripomb.
Predsednik IS SO Mozirje Franc Miklavc je podal v kratkih obrisih stanje v gospodarstvu naše občine in opozoril na to, da z uspehi na sploh nismo zadovoljni, da pa so dobri premiki v izvoznih poslih in ponekod tudi v storilnosti. Vsekakor bi bila točna opredelitev stanja preuranjena, ker še dokončnih poslovnih rezultatov ne poznamo.
Kitajska ljudska umetnost med nami
Redke so priložnosti, ko bi lahko ogledali in spoznali ljudsko umetnost daljne Kitajske. Zato je Galerija Mozirje poskrbela za izjemen kulturni dogodek.
Ob razumevanju in sodelovanju ambasade Ljudske republike Kitajske so pripravili enkratni prikaz likovnih stvaritev, ki se smatrajo kot ljudske. Ne le slikovitost, ki se izraža v edinstvenih barvnih odtenkih teh del, tudi motivi so tako privlačni, da bodo verjetno navdušili še tako zahtevnega poznavalca likovne umetnosti.
Da bi bila prireditev res nekaj posebnega, dokazuje zanimanje s strani kitajskega diplomatskega predstavništva v Beogradu, kije že napovedalo udeležbo svojih predstavnikov na otvoritvi razstave v Mozirju. Pričakovati je širše zanimanje za dogodek v Mozirju, saj je prvi te vrste v Sloveniji.
Slovenski oktet bo s svojo pesmijo
popestril začetek razstave, saj bo na otvoritvi zapel nekaj kitajskih pesmi.
Prireditelji so si zamislili razstavo tako, da bi poleg umetniških del v slikah predstavili vsaj v malem to zanimivo azijsko deželo.
Ob tej priliki je Galerija Mozirje izdala bogat katalog, v katerega je uvodne misli napisal kulturni ataše Ljudske republike Kitajske pri ambasadi te dežele v Beogradu.
Prireditev in izdajo kataloga so izdatno podprle delovne organizacije iz Slovenije, ki so poslovno povezane s Kitajsko, seveda pa tudi nekatere domače delovne organizacije so z razumevanjem omogočile ta kulturni dogodek.
Vabimo torej ljubitelje ljudske umetnosti na ogled razstave, ki bo v Mozirju od 21. marca do vključno 6. aprila 1986.
Gasilsko društvo Ljubno ob Savinji slavi letos 100-letnico uspešnega delovanja. Bogato in pestro knjižnico o svojem stoletnem delovanju so že izdali, slavili bodo predvidoma v juniju, v soboto 15. marca pa so na občnem zboru ocenili svoje delo v minulem obdobju. Pred njihovim slavjem pa mogoče nć bo odveč posnetek, kako so gasili pred sto leti, pa ne le na Ljubnem.
So to možnosti za
Luče?
V naši dolini moramo vse bolj iskati zaslužka v turizmu. Naravne danosti nam to narekujejo, res pa je hkrati z njimi treba še marsikaj postoriti, da pritegnemo turiste.
Krajevna skupnost Luče je že pred časom skupaj s Kompasom iskala možnosti zimskega turizma v kraju, ki sicer slovi po gostoljubnosti in je kot turistični kraj daleč znan. Seveda pa zahtevam, ki spremljajo takšne uresničitve niso bili kos. Kajti smučarska vlečnica, ki je predpogoj za zimski obisk tujcev, ni odgovarjala predpisom, niti ni bila več dobro uporabna zaradi zemeljskega plazu.
Ali se sedaj odpirajo lepše možnosti Lučam? Krajevna skupnost navezuje skupaj z IS SO Mozirje stike z nekaterimi delovnimi organizacijami izven občine z namenom, da pomagajo uresničiti želje krajanov in kraja. Tako so strokovnjaki RTC Krvavec predlagali novo
Umrla je Joži Košir
Pokojnica je bila rojena pred 82 leti v Žlabru. Kot mlada delavka v tovarni Pe-katete in dekorativnih tkanin v Ljubljani je že od mladih dni pripadala naprednemu delavskemu gibanju. V najtežjih časih delavskih bojev za svoje pravice je bila delavska zaupnica in neustrašna borka za boljše življenje delovnega človeka. Sodelovala je v vrsti predvojnih štrajkov. Med vojno je bila aktivna borka v NOV. Po vojni pa je takoj organizirala sindikalno organizacijo in postala pozneje tudi član delavskega sveta kolektiva, v katerem je delala do upokojitve. Jože Košir so se spomnili številni pisci predvojnih delavskih razmer in jo opisovali kot vsestransko delovno na področju sindikatov in revolucionarnega gibanja.
Njeno delo je bilo tudi družbeno vrednoteno, saj je prejela vrsto visokih odličij, ob njeni 75 letnici pa je
izvedbo vlečnice, ki bi bila tudi na Jerovčah, vendar nekoliko višje. To pa pomeni, da bi bila dolžina vlečnice (800 m) boljše izkoriščena, saj bi proge tako postale zanimivejše tudi za zahtevnejše smučarje. Jasno je, da je to le ena od mnogih stvari, ki jih morajo v kraju narediti, da bi postali v zimskem času zanimivi za turiste. Zato se pripravlja celoten načrt ureditve in kot vse kaže, bo iz te moke tudi kruh!
V	Lučah se zavedajo, da morajo pri načrtovanju zasledovati danosti celotne doline in njenih zmogljivosti, ne le krajevne. Vsa dolina je namreč turistično območje, s katerim je treba računati.
V	okviru krajevne skupnosti si za te smele načrte največ prizadeva Emil Češnovar, ki pomaga, kjer je le mogoče. Kot pa vemo, da so Lučani marsičesa zmožni, če se za to navdušijo in verjamemo, da bodo tudi tokrat složno delovali.
prejela red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Svoje življenjeje posvetila boju za delavske pravice, to ni bilo v tistih časih pred vojno lahko, posebno ne za mater in ženo. Vendar pa so bili njeni cilji in vera v lepše Življenje tako ostro začrtani, da s svoje poti nikoli ni skrenila.
Na Ljubnem prizadevni
Znano je, da so na Ljubnem zelo dobri organizatorji raznih prireditev. Tudi domači. Smučarsko skakalni klub je med zelo delavnimi. Kot nam je povedal tajnik kluba Bogdan Grohar, so dve leti sem prenavljali oziroma urejali skakalne naprave na Ljubnem. Tako so 25 metrsko skakalnico prevlekli s plastiko in tako omogočili vajo tudi poleti. Nanovo pa so uredili 9 metrsko skakalnico, ki služi za vajo najmlajšim. Na Ljubnem se zavedajo, da morajo iskati naraščaj med lastno mladino.
Zanimanje za ta šport je na Ljubnem zelo -dobro, meni Bogdan Grohar, saj imajo kar 22 skakalcev med najmlajšimi. Takšni začetniški upi, dajejo jamstvo, da bo ta šport v kraju še živel in se razvijal.
Letos so imeli že občinsko šolsko tekmovanje (vključeni tudi predšolski tekmovalci), pokal »kokta« za pionirje B (do 10. let starosti), regijsko tekmovanje, katerega se je udeležilo kar 98 tekmovalcev in pokalno tekmovanje v spomin Naroločnika. Slednjega so
se udeležili tudi zamejski Slovenci iz Zahomca,
Naj povemo še nekaj rezultatov. Na občinskem šolskem tekmovanju so zasedli prva tri mesta — med predšolskimi otroci: Juvan Klemen, Primož Naglič, Simon Podlesnik. Med učenci od L do 3. razreda: Tomaž Murko, Robi Kopušar in Luka Pintar, vsi Ljubno. Učenci od 4. do 6. razreda: Meta Volovšek, Ljubno, Milan Krznar, Gornji grad in Desan Vezočnik, Ljubno. Učenci od
7.	do 8. razreda: Miha Marovt, Ljubno, Simon Volovšek, Ljubno in Marko Kaker, Gornji grad. Na zadnjem pokalnem tekmovanju pa so se uvrstili — med pionirji: Christian Moser, Peter Rausch in Niko Zwitter, vsi iz Zahomca. Mladinci: Marko Centrih, Ljubno, Martin Wiegele, Zahomec in Marko Orter, Fužinar Ravne. Člani: Frank Hammes, Zahomec, Vlado Ačko, Šmartno na Pohorju in Goran Rihter, Ljubno. Skupaj je tekmovalo osem klubov, ekipno pa so zmagali člani Zahomca pred Ljubnim in Braslovčami.
Našli mesto na trgu
Kako dolgo bomo še imeli takšne gozdove?
Na pragu ekološke katastrofe
Znane so težave v lesni predelavi v vsej republiki. Z njimi se ubadajo domala vse tovrstne delovne organizacije. Posebno kritično je tam, kjer izdelujejo še iverne plošče, ki že nekaj let sem povzročajo zaradi nesorazmerja cen velike skrbi.
V razgovoru z direktorjem Smreke inž. Karlom Kopušar-jem smo zvedeli, da je nijihova delovna organizacija kljub vsem težavam našla svojo pot na tržišče in uspešno zaključila leto 1985. Kot menijo v Smreki je to posledica elastičnosti, torej prilagodljivosti zahtevam trga bolj kot pa morda sam program izdelkov. Gre za poslovno miselnost, ki nima več v sebi elementa ton in količine, kot kakovosti. Ustreči zahtevam kupca je uspeh, to pa pomeni znotraj samega kolektiva veliko več naporov in iznajdljivosti. Smreka je uspela vezati več živega dela na kubik predelanega lesa, kar je dalo dobre poslovne uspehe. Seveda je tako delo veliko bolj zahtevno in terja dobro organizacijo in voljo znotraj kolektiva.
Vsi znaki pa so, da bodo na ta način poslovno še naprej uspevali, saj imajo določene zelo zahtevne obveze že takorekoč na mizi in to zagotavlja dobro delo tudi v tem letu. Lahko bi rekli, da se je kolektiv zavedal
Film o Glinu
Znano je, da bo letos Glin praznoval 85 let lesne industrije v Nazarjah. V kolektivu pripravljajo program obeležij, ki naj bi na ta visok jubilej opozorila. Med drugim razpolagajo s 24 minutnim filmom, ki prikazuje potek lesne proizvodnje, se pravi od poseka v gozdovih pa tja do končnih izdelkov. Posneli so ga člani Kinokluba iz Titovega Velenja.
Da bi lahko služil večim namenom, so v njem prikazali poleg že omenjenih dejavnosti
Koncem februarja so člani mozirskega kluba na rednem letnem občnem zboru pregledali svoje delo in težave v preteklem letu. Predsednik kluba Ivo Žvipelj je poročal o uspehu in lepem odmevu radioamaterske razstave, ki je bila lani septembra v okviru občinskega praznovanja. Razstavo si je ogledalo blizu 700 obiskovalcev, med njimi precejšnje število učencev šol naše občine, delegacija iz Čajetine ter skupine radioamaterjev iz sosednjih regij. Člani kluba so prav tako nadaljevali s prizadevanji zaizgradnjo svojega bivaka za UKV tekmovanja, vendar bo potrebnega še mnogo truda pa tudi denarja, da bo ta objekt dograjen. Tudi klubski prostori v Mozirju so bili potrebni temeljite prenove, del tega je bil opravljen že v preteklem letu.
Uspešno delajo s člani konst-ruktorskee sekcije, ki pa ji manjka predvsem ustreznih merilnih in drugih instrumentov. Aktivna in uspešna je tudi sekcija na mozirski šoli, žal pa za delo v okviru gornjegrajske sekcije ni pravega zanimanja. Klub je pripravljen organizirati v tem kraju tečaj, če bi bilo za tega dovolj kandidatov. Doslej ni bilo ustreznega odziva. Med razpravo so tudi ugotovili,
ostre tekme na trgu in je prilagodil razpoložljive zmogji-vosti temu dejstvu.
Po mnenju direktorja Ko-pušarja botruje težavam lesne predelovalne industrije pretirano obsežna zmogljivost, neenotnost, predvsem pa neenotnost jugoslovanskega trga. Regijsko se zapirajo te delovne organizacije, pri že tako pretiranih zmogljivostih pa se te v državnem merilu še povečujejo.
Ob vsemu še nekaj številk. Povprečni OD je bil 46.572 din, kar je za 78% več kot lani, vendar pa še vedno pod povprečjem gospodarstva v republiki. Poslovni sklad so oblikovali nekoliko manjši kot leta poprej (od 25% na 17,5% od dohodka), s
Kako so vse to zmogli? Vsa leta sem so v Smreki stalno dodatno izobraževali, tako je sedaj lahko v primeru potrebe premeščati delavce z enega na drugo delovno mesto, kar pomeni, da so delavci usposobljeni za mnogotera dela. Tudi v tem je del uspeha!
V leto 1986 gledajo v prepričanju poslovnih uspehov. Že sedaj imajo zagotovljeno naročilo 86 kompletnih objektov v Termah Čatež. To je zelo zahtevno delo, saj gre za naročilo na ključ. Tu pa seveda ne more biti nedoslednosti in površnosti pri delu.
še krajinske lepote doline.
Film bodo predvajali v šolah naše doline, da bi z njim privabili mlade v gozdarske oziroma lesne poklice. Namenjen pa je tudi raznim poslovnim srečanjem in strokovnim krogom. Poskrbeli bodo, da se bo predvajal na biotehnični fakulteti in srednjem gozdarskem centru v Postojni. Seveda pa bo preko televizije opozarjal na dolgoletno tradicijo lesne predelave v Nazarjah.
da so. večino zvez na KV in UKV področju vzpostavili amaterji na svojih osebnih postajah, ki jih je na področju občine preko 30. Premalo pa so izkoriščene klubske postaje in tudi aktivnost novih operaterjev ni zadovoljiva. Po mnenju vodja KV sekcije Jevta Orloviča so tega krivi tudi starejši operaterji, ker se mlajšim članom premalo posvečajo.
Seveda pa so člani kluba tudi v preteklem letu sodelovali v različnih že tradicionalnih akcijah kot je pohod po poti 14. divizije, akcija »Pomlad na radijskih valovih«, različna KV in UKV tekmovanja, akcija mladine Sežane »Kras Afriki« itd. Ravnatelj mozirske šole prof. Anton Venek se je zahvalil članom kluba za dosedanje uspešno sodelovanje in pomoč pri številnih akcijah, ki so bile doslej na šoli. Izrazil je željo, da bi takšno uspešno sodelovanje v bodoče zajelo poleg mozirske tudi ostale šole v občini. Željo po nadaljnjem uspešnem delu radiokluba je v imenu Občinske konference SZDL izrazil tudi njen predsednik Hinko Čop. Na zboru so sprejeli tudi načrt dela za tekoče leto, v katerem bodo jugoslovanski radioamaterji proslavili 40. obletnico svoje organizacije.
Ludvik Es
Na Gozdnem gospodarstvu Nazarje, ki gospodari zjozdo-vi Gornje Savinjske in Šaleške doline so lani razmeroma dobro delali in poslovali. Zadovoljni so z doseženim obsegom proizvodnje v družbenih gozdovih, z rezultati v transportni storitveni dejavnosti ter z obnovo strojnega parka. Uspehi na teh področjih so dokaz pripravljenosti delavcev, da lahko naredijo vse, za kar se dogovorijo, če ob tem vedo, kaj je v določenem trenutku možno. Kljub temu, da so sproti ukrepali in odpravljali motnje, so se pri gospodarjenju srečevali s težko rešljivimi problemi širše, narave. Predvsem je na poslovanje vplivala globoka gospodarska kriza, pa tudi trajno soočanje nasprotujočih si interesov v celotni reprodukcijski verigi, vse to pa seveda ni rešljivo preko noči.
Gospodarijo seveda z naravno omejeno dobrino, zato je naloga gozdarjev jasna — dosegati 100-odstotno uresničevanje naravno pogojenih delovnih načrtov, zlasti v blagovni proizvodnji lesa. V družbeni proizvodnji so lani te načrte presegli za 4 odstotke, v zasebni proizvodnji pa so za načrti zaostali, saj je ta v veliki meri odvisna od hotenj in pripravljenosti ljudi, ki gospodarijo z zasebnimi gozdovi.
Za gozdno gospodarstvo so bistvena vlaganja in na tem področju so lani opravili veliko dela. Za obnovo, nego in varstvo gozdov so namenili 200 milijonov dinarjev, prav toliko pa tudi v obnovo tehnologije, strojnega parka in gradnjo gozdnih prometnic. Teh so lani zgradili 16 kilometrov, kar je velik zalogaj, če računamo, da kilometer gozdne ceste velja 5,6 milijona dinarjev. Kljub vsem vlaganjem v strojni park, tehnologijo in
opremo, pa ugotavljajo, da jih bodo morali še povečati, če želijo imeti sproti obnovljen strojni park, saj je življenjska doba strojev v splošnem zelo kratka. Že kar po desetih letih stroški vzdrževanja presegajo količino sredstev minimalne amortizacije, ki jih uničuje tudi prevelika inflacija.
Žal pa se gozdarji v zadnjem času soočajo z izjemnim problemom, saj se s pospešenim umiranjem gozdov bliža ekološka katastrofa, ne le za gozdarje, temveč za vso družbo. Umiranje gozdov po svetu in Evropi ni neznan pojav, gozdarji na našem področju pa so bili dolgo prepričani, da so naši gozdovi vendarle v zavetju Alp in da naše lastno onesnaževanje ozračje sproti čisti, da drevesa pri nas normalno živijo in priraščajo. Žal še zdaleč ni tako. Lanskoletni temeljiti pregledi gozdov na tem gozdno-gospodarskem področju so dali porazne rezultate. V mozirski občini kar za tretjino gozdov velja, da so v začetnem ali končnem stanju propadanja, v velenjski občini pa je takšnih gozdov celo 80 odstotkov. Da ne bi govorili in ocenjevali na pamet so lani naročili infra snemanje iz zraka, ki dokazuje stopnjo poškodovanosti gozdov. Podatki v celoti sicer še niso obdelani, že sedaj pa je jasno, da umira celo več gozdov, kot so sprva sami ocenili. Jasno je torej, da je nevarnost ogromna, saj vloga gozdov ni le pridobivanje lesne surovine, temveč predvsem ohranjanje naravnega ravnotežja, vode, čiščenje zraka in še bi lahko naštevali. Gozdovi ne smejo umreti, saj bi z njimi umrlo še marsikaj več. Potrebni bodo učinkoviti ukrepi, saj gozdarji in vsa naša generacija ne sme in ne more biti grobar gozdov, pač pa umen gospodar z njimi.
J. P.
Na Ljubnem urejajo mrliško vežico.
Uspehi in težave radioamateijev
V KS Bočna
Krajani želijo urediti mrliško vežico, saj vidno propada. V ta namen imajo sredstva iz tretjega samoprispevka. Če bodo urejene vse formalnosti, bodo pričeli z deli letos v ugodnih vremenskih razmerah. Posebno jih skrbi, kaj bo z zgradbo nekdanje šole, ta namreč sameva in kaj lahko se zgodi, da bo sčasom tudi njo načel zob časa. Seveda so vsi krajani nekako notranje vezani na svojo nekdanjo šolo in zato bi želeli doseči, da zgradbe ne odtujijo in da se najde zanjo ustrezen namen in uporaba. Tako bo nekdanja šola še naprej ohranjena, meni predsednik sveta KS Bočna Matevž Požarnik. Ob tem pa so krajani pripravljeni poskrbeti, da bi stara šola ne propadala in so že imenovali odbor, ki naj v sklopu krajevne skupnosti poskrbi za stavbo. Menijo, da bi lahko v njej našle razne dejavnosti svoje mesto in tako bi spet služila namenu oziroma kraju. Seveda jejo stvar dogovora med COS Gornji grad, ki razpolaga z nekdanjo šolo.
Dolgo pričakovano avtobusno čakalnico v Bočni so uredili, sedaj bi želeli prav takšno narediti še na Kropi.
Med zaselkoma Čeplje in Kropa je preko Drete dotrajala brv. Prenove te brvi se bodo lotili še letos.
Krajane skrbi okolje zadružnega doma, ki je neurejeno in daje slab videz vsakemu obiskovalcu, posebno še, če so v dvorani kulturne prireditve. Menijo, da bo nujna ureditev dvorišča. Dalje bo treba poskrbeti za omet na zahodnem delu stavbe. Vse to narekuje zunanji videz največje stavbe v kraju in še dejstvo, da bo letos praznovanje občinskega praznika v Bočni. To vprašanje bodo morali urediti skupaj z ZKZ, ki je lastnica doma.
Nejevolja se loteva krajanov zaradi zavlačevanja ureditve pretvornika v Florjanu. Zapletlo se je pri nasprotovanju nekaterih lastnikov zemljišč, preko katerih naj bi speljali nov električni vod, za napajanje TV pretvornika je namreč sedanji tok prešibek.
Mladi in kmetijstvo
Že nekaj let zapored organizirata Zgornjesavinjska kmetijska zadruga in Občinska konferenca ZSMS Mozirje kviz »Mladi in kmetijstvo«. Kviz je ena izmed oblik izobraževanja, ki ga vsako leto v zimskem času organizira strokovna služba pri ZKZ.
Letos so se ekipe aktivov mladih zadružnikov srečale v Lučah, Kviza s os e udeležili vsi aktivu Nova Štifta, Gornji grad, Šmihel, Poljane, Ljubno, Splčava. Vprašanja, ki sta j,ih, pripravili strokovni službi ŽKŽ in Gozdnega gospodarstva, so zajemala snov iz hranilništva in posojilništva, gozdarstva, poljedelstva, kmetijske zakonodaje in živinoreje. Zmagovalno ekipo smo dobili šele po dveh krogih dodatnih vprašanj. Največ znanja je pokazala
ekipa mladih zadružnikov iz Solčave, drugo mesto je pripadlo ekipi iz Gornjega grada, tretje pa ekipi iz Poljan nad Rečico. Za popestritev programa so poskrbeli: Franc Roban s citrami, dekleta iz Elkroja s skečem Zmešnjava radijskih postaj in ansambel Diamant.
Ekipe so pokazale precej znanja. V današnjem času je poznavanje stroke zelo pomembno, saj več znanja pomeni uspešnejše gospodarjenje.
Ekipa mladih združnikov iz Solčave, ki so jo sestavljali: Ošep Helena, Vršnik Terezija in Suhodolnik Marko, je zadrugo Mozirje zastopala na regijskem kvizu, ki je bil letos v Šentjurju pri Celju. Mladi iz Solčave so med devetimi ekipami celjske in koroške regije zasedli četrto mesto.
Ugovšek Štefka
Domiselni mizar
Ko človeka zanese pot mimo domačije Ivana Fedrana v Devcah, se ne more dovolj načuditi podjetnosti in dom-miselnosti upokojenega mizarja. Uredil si je zbirko nekaterih starih gospodinjskih predmetov in jim naredil pokrit prostor ob nekdanjem maro-fu. Povsod pa je videti razne njegove izdelke, ki ponazarjajo bodisi domača dela ali pa okras iz lesa, ki je seveda lično obdelan.
Kot stavbni in pohištveni mizar seje izučil 1940. leta, delal je tako v Gornjem gradu, kot Celju in do upokojitve v Glinu.
Navada je železna srajca, pravijo pri nas in to velja za Ivana Fedrana, kajti žilica mu ne da miru in kar nenehno nekaj dela, bodisi v svoji lepo urejeni priročni delavnici na marofu, ali pa riše, prerisuje razne komade pohištva in
podobno. Delo si išče sam, kot pravi in zato mu je dan kratek. Poskusil seje tudi v manjšem z rezbarjenjem, morda bo tu nadaljeval do kakšnih uspehov, sicer pa zna iz lesa izvabiti takšne izdelke, ki so lahko povsod v okras.
V	delavnici je na mizi bila risba stilnega stola, pod njim pa napis Prešernov stol. Tega je prerisal z ekrana televizije, ki je prikazovala Prešernovo domačijo. Pravi, da ga bo naredil, ker je lep in starih oblik. Seveda takoj pripomni, da se česa večjega ne loti več. Dela pač sebi v veselje in zabavo.
V	hlevu ima kravo in telico, ki mu predstavljata dodatno skrb, saj je nekoč na tem mestu stala velika kmetija, pozneje pa so zemljo razprodali in sedaj so le ostanki stavb, ki še spominjajo na nekdanje gospodarsko poslopje.

Pogostitev ostarelih
V nedeljo, 15. decembra so se v naši osnovni šoli zbrali vsi tisti občani, ki so stari nad sedemdeset let. To srečanje z njimi je pripravila krajevna skupnost. Najprej je bila zanje pripravljena krajša proslava, na kateri jih je uvodoma pozdravil predsednik krajevne skupnosti Franc Šulek, učenke iz petega razreda so recitirale pesmi, ki so bile navezane na njihovo mladost, Simona Moličnik jim je zaigrala na klavir, moški pevski zbor pa je zaključil proslavo. Oglasile so se tudi citre Antona Mlačnika. Zatem je sledilo kosilo. Po kosilu so razdelili skromna darila, ki sta jih dobila Anton Breznik star 93 let ter Francka Breznik stara 84 let, kot najstarejša udeleženca tega srečanja. Vzdušje je bilo prijetno. Imeli so glasbo, tudi sami so kaj zapeli ter se vseskozi pogovarjali. Najbrž je veliko ta-
kšnih, ki drugače ne gredo nikamor od doma. Ob tem se je • vsak zamislil svojih otroških let, svoje mladosti, ki ni bila lahka, kajti odraščali so v obdobju prve svetovne vojne, ko so bili večkrat lačni kakor siti, pa vendar mogoče veliko bolj zadovoljni kot smo mi danes, ko imamo vsega na pretek. O tem, kako se jim je zdelo na tem srečanju, sem jih tudi malo povprašala. Večina jih je dejala: »Vsi smo se razvedrili in pozabili na naše vsakdanje skrbi. Mislim, da je-vsak z veseljem prišel in da tudi ni razočaran odšel, kajti bilo je lepo.«
Za nekaj časa smo razvedrili in polepšali dan našim starejšim krajanom in to je bil tudi namen tega srečanja. Torej, takšna srečanja so potrebna in zato je prav, da nanje ne bi pozabili.
ANDREJA URH
Obiskal nas je Dare Valič
Zadnji teden 1. polletja seje vlekel in vlekel. Ocene so bile že zaključene in vsi smo težko pričakovali počitnice. Pri urah ni bilo več zanimivo: V četrtek pa smo izvedeli, da bo k nam prišel DARE VALIČ. Večina smo ga poznali s televizijskih ekranov, zato smo bili radovedni, kakšen je v resnici.
Prišel je peto učno uro. Učenci smo se zbrali v večnamenskem prostoru. Ni nas pustil čakati. Že kar na začetku nam je postregel s humorjem. Govoril nam je o svojih otrocih, ki so naših let. Prebral
nam je tudi knjigo »MAČEK MURI«. Nato smo mu učenci zastavljali vprašanja. Nanje je odgovarjal tako, da smo ga lahko vsi razumeli. Velikokrat se je pošalil, zato nam je bil še posebej všeč. Ko je odhajal, smo ga povabili, naj še kdaj pride. Pri nas bo vedno dobrodošel gost. \
Učenci si želimo, da bi nas večkrat obiskal kak igralec, pisatelj... Želimo si pogovorov z njimi, njihovih nasvetov... Obisk Dareta Valiča je bil prvi, naj ne bo zadnji.
BERNARDA IPAVEC
O.Š. Blaža Arniča, Luče
Predstavitev v kniižnit
V okviru slovenskega kulturnega praznika je ZKÖ oziroma občinska matična knjižnica pripravila literarni večer na katerem so predstavili zapis Podobe o preteklosti Mozirja izpod peresa Aleksandra Videčnika. Zbralo se je lepo število ljubiteljev domače zgodovine. Navzoče pa je najprej pozdravila predsednica ZKO Jožica Purnat.
Za popestritev večera je poskrbel moški pevski zbor domačega prosvetnega društva pod vodstvom Antona
Acmana, nato pa je dva odlomka iz zapisa recitirala Simona Vjestič.
V zbranih besedah je najnovejše delo domačega raziskovalca predstavil Alojz Plaznik, temu pa so sledila vprašanja na katere je odgovarjal avtor zapisa.
Ob tej priliki je knjižnica skupaj z domačim arhivom pripravila prikaz starega trga Mozirje.
Večer je lepo uspel, kar priča o tem, da se krajani zanimajo za preteklost svojega kraja.
Največ
prometnih prekrškov
Ko so na seji izvršnega sveta občine proučili poročilo občinskega sodnika za prekrške so ugotovili, da so prekrški na področju varnosti cestnega prometa najpogostejša kršitev družbene discipline. Pa začnimo kar z njimi. Vsebinsko prednjačijo prekrški zaradi vožnje brez ustreznega dovoljenja, teh je bilo lani 217 (1984 — 155), zaradi vožnje pod vplivom alkohola so obravnavali 122 primerov (1984 — 102), tudi odklonitev preizkusa vinjenosti je bilo več v letu 1985 in sicer 57 (1984 — 52). Pri prekrških javnega reda in miru je beleženo manj primerov, kot leto prej. V letu 1985 je bilo sprejetih pri sodniku
za prekrške 1118 predlogov za uvedbo postopka. Teh je največ s strani milice, sledijo predlogi DO VEZ Mozirje, nato gozdarski inšpektorat in oddelek za notranje zadeve. Sodnik za prekrške je izrekel praviloma denarne kazni, teh je največ v višini od 1000 do 5000 din — 526 primerov, najmanj pa je kazni v višini od 100 do 500 din — 2 primera.
Kaznovalna politika občinskega sodnika za prekrške je stroga, kar so ugotovili tudi ob pregledu njegovega poslovanja republiški organi, vendar pa je to spričo vzgojnega namena kazni tudi potrebno.
Karate v Moziiju
Karate klub Mozirje je v obdobju po zadnjem občnem zboru pričel z novimi pristopi. Vsebino dela je razširil preko osnovne dejavnosti, to je treninga borilnih veščin.
Za občane vseh starosti in ne glede na spol pripravlja tečaj samoobrambe, ki bo'baziral na veščinah juda in karateja. Za ta tečaj se lahko občani prijavijo do konca marca v poslovalnici Kompasa V Mozirju.
Vendar klub nadaljuje tudi s strokovnim delom. Vsak ponedeljek, sredo in petek imajo člani
vaje v telovadnici osnovne šole Mozirje. Tu se lahko tudi vsi zainteresirani včlanijo in klub jih vabi v svoje vrste.
S tem pa še ni konec njihove aktivnosti. Že letos so se udeležili nekaj regijskih tekmovanj in zasedli prav pohvalna mesta. Pripravljajo pase na organizacijo republiškega tekmovanja v karateju, ki bo v Mozirju na dan mladosti, to je 25. maj.
Prepričani so, da bodo opravičili svoj obstoj in našli svoje mesto med vsemi ostalimi športniki naše doline.
Delavke v MGA so pripravile lepo razstavo ročnih del
^_____ A.._
•pcprnr
•| • %
million
'MM aLM,Am
Pred nedavnim so imeli v kolektivu Gorenja-MGA v Nazarjah delovno slovesnost. Izdelali so
10,000.000 mikserjev. Prav ta dan je stekel s tekočega traku »jubilant«. Pred slavnostjo v sami proizvodni dvorani so pripravili tiskovno konferenco na . kateri so novinarjem vodilni delavci Gorenja pojasnili pot in razvoj proizvodnje malih gospodinjskih aparatov.
Prej ko seznanimo bralce s podrobnostmi iz vsebine konference, bi kazalo poudariti neposrednost srečanja novinarjev in gostov s tem nazarskim kolektivom. Temu je dala svoje obeležje
ri
I I

[ek
Desetmilijonski mikser je v rokah ene najstarejših delavk v MGA Marije Podbrežnik
tudi razstava izdelkov MGA in zelo skrbno pripravljena razstava ročnih del delavk kolektiva. Prav slednje pa je značilno za ženski delovni kolektiv in MGA- je pretežno to.
Na slovesnosti je govoril vodja TOZD Marko Purnat, njemu je sledil predsednik IS SO Mozirje, ki je poudariEpomen tega kolektiva v občinskem gospodarstvu. Med navzočimi gosti so bili predstavniki vodstva Gorenja in javnega življenja občine Mozirje.
Za stensko tehtnico so začeli v Nazarjah osvajati proizvodnjo tu-
Nedvomno je obveščanje krajanov o dogajanjih znotraj krajevne skupnosti zelo pomembna zadeva. Tega se zavedajo v Lučah, kjer so spet razdelili med krajane svoj bilten. Na naslovni strani piše, da gre za načrt življenja in dela krajevne skupnosti Luče ob Savinji.
Vsebina pa je v oceni lanskega dela, nato podajajo načrt dela v letu 1986, sledi operativni načrt dela krajevne skupnosti, , finančni načrt, koledar odreditev v kraju, ocena dela v
Jože Mermal -šestdesetletnih
di drugih malih gospodinjskih aparatov. 1973. leta je stekla proizvodnja električnega ročnega mešalnika, 1977. leta kavnega mlinčka itd. Vseskozi so si prizadevali izpolnjevati asortiman malih gospodinjskih aparatov, da bi zadovoljili želje in potrebe domačih in inozemskih kupcev.
Tovarna malih gospodinjskih aparatov, zdaj zaposluje 350 delavcev, se je kaj kmalu uveljavila ne samo pri nas pač pa tudi na tehnološko najzahtevnejših tržiščih sveta. Prizadevanja za nfeneh-no povečevanje tehnološke discipline, posebej pa tudi povečevanje kakovosti in zmanjšanje stroš^Ofij je sestavina vsakdanjega dela in ravnanja prav vseh zaposlenih. S tehnologijo dela se vseskozi prilagajajo zahtevam tujih tržišč, kar prav gotovo zagotavlja visoko kakovost proizvodov, izdelanih v Nazarjah. Z novimi konstrukcijskimi rešitvami pa želijo zagotoviti kar največjo zanesljivost Gorenjevih malih gospodinjskih aparatov.
Lani so bila podeljena prva Gorenjeva priznanja za visoko kakovost, to je za kakovost na evropski ravni. Med prejemniki teh prvih priznanj je bil tudi tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje.
V	obrazložitvi je bilo med drugim poudarjeno tudi: »V tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje Gorenje Gospodinjski aparati so s povečanjem tehnološke discipline, s poostrenim nadzorom kakovosti in z angažiranjem vseh zaposlenih zmanjšali izmet, poprečno število servisnih posegov na izdelek v garancijski dobi (le-ta znaša komaj 0,03%) pa predstavlja svetovno raven tovrstne proizvodnje.
Gorenje se je z malimi gospodinjskimi aparati, kot smo že zapisali, uveljavilo na tehnološko najbolj zahtevnih tržiščih sveta. Na tuje prodajo več kot polovico vse proizvodnje,,od tega 90% na tehnološko najzahtevnejša tržišča Evrope, ZDA, Kanade in Avstralije. O tehnološki disciplini oziroma o nujnosti' njenega nenehnega zviševanja, kot pogoju za prodor na tuja tržišča, govorijo pravzaprav na vseh sestankih, na zborih delavcev, na sejah delavskega sveta, na sestankih družbenopolitičnih organizacij. Sproti spremljajo dosežke in se dogovarjajo za nove naloge.
V	Gorenjevem tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje imajo osvojeno proizvodnjo večine sestavnih delov, se pravi, daje tako imenovana tehnološka globina dokajšnja. Pri proizvodnji vseh glavnih sestavnih delov so odvisni torej predvsem od kakovosti surovin oziroma reprodukcijskih materialov.
srednjeročnem obdobju 1981—1985, nato pa pojasnjujejo načrt dela za naslednje srednjeročno obdobje 1986— 1990. Ob koncu pa so še razna obvestila.
Takšen način obveščanja, ima več prednosti, ki jih ne more nadomestiti nekoč uveljavljeno obveščanje na sestankih. Gre zamreč za to, da lahko v miru krajani preberejo vse kar se je zgodilo in kar nameravajo narediti v naprej. Bilten je pripomoček k poglobljenemu samoupravljanju krajanov v krajevni skupnosti.
Ljubenski živinozdravnik mag. Jože Mermal je 17. februarja letos dopolnil 60 let starosti. V terenski veterinarski službi je opravil 33 let delovne dobe in pri tem ostal zvest Gornji Savinjski dolini. Direktor Veterinarske postaje Mozirje je bil od 1962 do 1979. leta, torej celih 16 let. Z mag. Mermalom je povezan razvoj veterinarske službe, zdravstvenega varstva živali in razvoj živinoreje v občini Mozirje. Ob obilici strokovnega dela je aktivno deloval na področju razvoja turizma kot predsednik Turističnega društva Ljubno in organizator danes tradicionalnega flosarskega bala. Deloval je oz. še deluje v krajevni skupnosti, organih civilne zaščite, samoupravnih organih poslovne skupnosti za veterinarstvo SRS, občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu in. dr.
Iz njegovih biografskih podatkov je znano, da je domačin, rojen v Gornjem gradu, kjer je preživel svojo prvo mladost in končal osnovno šolo. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in končal po vojni v Ljubljani. Leta 1946je vpisal študij veterinarske medicine na veterinarski fakulteti v Zagrebu. Diplomiral je na tej fakulteti leta 1953 in se po enoletnem stažu v Veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani vrnil na Ljubno kot eksponirani veterinar OLO Šoštanj. Ob reorganizaciji okrajev je leta 1955 posta! uslužbenec Obč. LO Mozirje. Z ustanovitvijo Veterinarske postaje leta 1958 pa so v njej združili svoje delo veterinarji Franc Pešec, Jože Mermal, Drago Lukan in veterinarski tehnik Jože Založnik. V naslednjih letih se je veterinarska postaja Mozirje kadrovsko še okrepila, leta 1979 pa z združitvijo z VP Velenje reorganizirala v SŠVP Mozirje.
Pri kratkem opisu dela kp šega jubilanta moramo vsekakor našteti njegova strokovno-raziskovalna prizadevanja, ki jih je kot avtor oz.
soavtor dosegel v preteklih letih. Iz veterinarske bibliografije povzemamo naslednje naslove obdelane tematike: Zdravstveni problemi v pašno-kosnem gospodarjenju na področju občine Mozirje, Sistem dela v reprodukciji na preusmerjenih kmetijah, Študij etiologije plodnostnih motenj pri govedu na področju občine Mozirje, Preučevanje prehranskih dejavnikov, ki povzročajo napake mleka.
Ob delu je veterinar Mermal končal tudi podiplomski študij na VT-OZD za veterinarstvo BF v Ljubljani in izdela! diplomsko magistrsko nalogo pod naslovom: Prispevek k
Jože Mermal
poznavanju verminoznega gastritisa pri prašičih v Gornji Savinjski dolini.
Naš jubilant ima torej uspešno, strokovno in družbeno aktivno preteklost. Za svoje delo je prejel državno odlikovanje Red dela s srebrnim vencem. Svoj delež je prispeval za številna priznanja in odlikovanje, ki jih je prejela VP Mozirje. Po naravi je optimist, razpoložen vedno za šalo in dobro voljo. Tak je tudi pri delu z živinorejci. Kolegi veterinarji mu ob jubileju čestitamo, želimo zdravja in še veliko let strokovnega sodelovanja.
A. RESNIK
Vsestransko koristni haflingeiji
Razvoj kmetijstva in uvajanje sodobnih strojev z njim je z njegovega mesta spodrinil konja in v letih od 1970 do 1980 se je reja konj zmanjšala za polovico. Hitro upadanje števila konj in neustrezna starostna sestava črede sta resno ogrozila tudi potrebe splošnega ljudskega odpora za morebitno bojevanje v hribovitih predelih, pa tudi kmetijska proizvodnja v vojnih razmerah bi bila brez konj ogrožena.
Hitro ukrepanje je bilo torej nujno, seveda pa je treba konjerejo postaviti na trdne ekonomske temelje. To pomeni med drugim tudo to, da števila konj ne bomo bistveno povečevali, pač pa poskrbeli za starostno, spolno in kakovostno prenovo. Pri današnji rabi konja za lažja opravila je reja razmeroma poceni, še zlasti ob hkratni reji z govejo čredo. Konj se namreč hrani s hrano, ki ostane govedu ter tako tudi čisti pašnike. Razvoj konjereje v mozirski občini predvideva osvežitev domače pasme z noriško krvjo. To velja za nižinske predele, za hribovite dele in za potrebe oboroženih sil pa so se odločili za haTlinško pasmo, ki je poleg tega primčrna še za lažja dela, rekreacijo in za potrebe turizma.
V občino Mozirje so prve živali haflinške pasme uvozili leta 1981 in sicer, deset brejih kobil. V naslednjih letih sojih uvozili še nekaj in jih porazdelili po vsem območju občine. Seveda so ob tem poskrbeli tudi za plemenjaka, kije v Mozirju, kar zaradi stroškov prevozov z rejskega stališča ni prav primerno. Sicer pa so s ha-flinško pasmo rejci mozirske občine dosegli nekaj lepih uspehov, med njimi tudi prvo nagrado za enoletne žrebice v SR Sloveniji. Kobile so v zadnjih treh letih dobile 40 žrebet, po dvajset vsakega spola. Moška žrebeta so oddali, vsa ženska pa do leta 1984 privezali doma. Lani pa je zanimanje za privez bistveno upadlo zaradi previsoke cene žrebet in zaradi tega, ker rejci v mozirski občini nimajo takšnih ugodnosti pri nakupu žrebet, kot v sosednjih občinah. Od sedmih žre-bic v lanskem letuje v mozirski občini ostala le ena.
Trenutno je na območju občine 27 živali haflinške pasme, kar je dobra osnova za širjenje te pasme v bodoče. Da bi ta cilj hitreje dosegli bodo najprej kupili še enega plemenjaka na področju Luč, kjer je zanimanje za rejo teh konj zelo veliko.
J. P.
Hvala vrtcu Nazaije
Delavke Gozdnega gospodarstva Nazarje smo bile prijetno presenečene, ko smo dan pred Dnevom žena opazovale in spremljale program otrok iz vrtca Nazarje. Bili so .ako prisrčni, pokazali so toliko znanja in vedrine, da je kar težko verjeti, da so to res naši najmlajši, ki šele spoznavajo prve skrivnosti življenja. Razposajen ples z dežniki ene skupine, nežna uspavanka drugih in nastop tistih, ki se že pripravljajo na »ta pravo šolo«, nam bodo še dolgo ostali v spominu.
Zahvaljujemo se otrokom in tovarišicam iz vrtca Nazarje ter konferenci sindikata, ki nam je napravila lepo praznovanje.
s ESEJ KOVICE
Številka 3 — Marec 1936
Društvo invalidov občine Mozirje
vabi vse svoje člane na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v soboto dne 5. aprila s pričetkom ob 7 h 30 v gasilskem domu v Nazarjah.
Po občnem zboru bo zakuska v prostorih družbene prehrane na Glin-u Nazarje.
Vabila z dnevnim redom bomo poslali preko naših poverjenikov vsem članom društva.
Prevoz z rednimi avtobusi. Odhod iz Solčave ob 5,09, iz Šmikla-vža ob 5 h 10 in iz Mozirja ob 6 h 30 in ob 6 h 40. Pričakujemo vašo obilno udeležbo.
ISKRA ELEMENTI, n.sol.o.,
FERITI, n.suh.o.,
Ljubljana, Stegne 19
Ob zaključni investiciji zaradi povečanja obsega poslovanja v PE Ljubno ob Savinji objavljamo potrebe po novih sodelavcih za dela in naloge:
ELEKTROTEHNIKA
za vzdrževanje elektronike
Pogoji: elektrotehnik za šibki tok, 3 leta delovnih izkušenj. ELEKTRIKARJA
za vzdrževanje elektoinštalacij na objektu in na strojih Pogoji: elektrikar, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih.
KONTROLORJA
za kontrolo kvalitete izdelkov
Pogoji: elektromehanik, 2 leti delovnih izkušenj.
ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA
za opravljanje administrativnih del
Pogoji: ekonomski ali administrativni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj, znanje strojepisja.
KURJAČA
za centralno ogrevanje in opravljanje hišniških del Pogoji: kvalificiran strojni ključavničar
SKLADIŠČNIKA
Pogoji: delavec z dokončano osnovno šolo, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih. Izbrani kandidat bo moral opraviti tečaj zg. voznika viličarja in tečaj za skladiščnika.
Za opravljanje navedenih del in nalog združujemo delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poizkusnim delom.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov: ISKRA ELEMENTI — FERITI, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo po telefonu 061 576-928 ali v PE Ljubno 063 840-045.
galerija mozirje

Razstava kitajske ljudske umetnosti
21.3.-4.4.1986
Komisija za delovna razmerja Trgovske delovne organizacije »Savinja«
Mozirje,
po sklepu seje z dne 4. 3. 1986 OBJAVU A
prosta dela in naloge za:
1.	dveh prodajalcev naftnih derivatov v poslovalnici 8 »Bencin« Nazarje,
2.	enega prodajalca v poslovalnici 3 »Pohištvo« Mozirje.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje zahteve:
Pod adl:
—	da imajo končano šolo za poklic prodajalca ali drugo poklicno šolo, izjemoma uspešno končano osnovno šolo,
Pod ad 2:
—	da imajo končano šolo za poklic prodajalec tehniške ali mešane stroke.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave z obvezno priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
TDO »SAVINJA« MOZIRJE, Mozirje 41.
Prijave vložite v 15 dneh od dneva objave prostih del in nalog. O rezultatu prijav bodo kandidati obveščeni najkasneje v 10 dneh po preteku objave.
Tudi člani zelo uspešnega gasilskega društva Gorica ob Dreti so pred nedavnim ocenili svoje delo v preteklem obdobju. Bili so nad vse uspešni na vseh področjih, kar velja tako za operativno, preventivno, izobraževalno in tekmovalno področje, da o ostalih niti ne govorimo. Na zadnjem občnem zboru so sprejeli tudi načrte za v prihodnje in izvolili novo vodstvo društva. Seveda so se ob tem iskreno zahvalili vsem dolgoletnim članom, ki so s svojim nesebičnim delom največ prispevali k tako uspešnemu delovanju društva, seveda z globokim prepričanjem, da tako dobri in uspešni člani vrst gasilskega društva na Gorici tudi poslej ne bodo zapustili. Sicer pa so to obljubili tudi sami in verjeti jim je treba.
Obvestilo
Iniciativni odbor za ustanovitev kinološkega društva v Mozirju, vabi vse, ki se želijo včlaniti v društvo ali želijo šolati svoje pse, da to sporočijo na tel. številko 831-048 do 5. aprila t.l, Pogoj za šolanje je, daje pes star od 8 do 18 mesecev, ne glede na pasmo.
Več pohištva na voljo
Prodajalna ZKZ v Bočni si prizadeva nuditi tudi v pohištvu večjo izbiro. Seveda je razumljivo, da ne morejo imeti vsega v zalogi, saj bi v današnjih časih zaradi dragih kreditov tega ne zmogli. So pa pripravljeni vsako željo izpolniti, saj imajo prospekte številnih izdelovalcev pohištva in na
zahtevo stranke željeno pohištvo naročijo v kratkem času, pa še domov ga dostavijo, če je seveda prevozna pot.
Krajanom Bočne torej ni treba v oddaljenejše kraje nakupovati pohištva, ker lahko to opravijo kar doma, to pa je ceneje!
Zaposlitev
Zaposlim takoj kvalificiranega ali priučenega ključavničarja v . delavnici na Ljubnem. Ključavničarstvo Nande Sedušak, Savina 5, Ljubno o. S.
Nova trgovina v
V
Šmartnem
No, ni nova, ampak prenovljena v zadružnem domu. Po združitvi ZKZ in Merkatorja so tisto pri cerkvi ukinili. Kraj pa bo zato imel večjo prodajalno v domu, kjer se prodajajo tudi razni drugi kmetijski pripomočki in gradbeni material. Sodobna samopostrežna je sicer za kraj nekaj novega, vendar pa se bodo ljudje kmalu navadili na ta način nakupa, meni poslovodkinja Anica Za-
gožen. Povečan poslovni prostor za kakih 30 m2 pomeni lažje poslovanje in lažji nakup, saj je blago takorekoč ljudem na očeh in zato lažje izbirajo.
Glede založenosti nove trgovine pa toliko. Trgovci se bodo trudili ustreči željam kupcem do možne mere, vsaj takšna je bila obljuba ob otvoritvi prenovljene ^trgovine v zadružnem domu Šmartno ob Dreti.
Prenovljena trgovina v Šmartnem ob Dreti
Obvestilo o cepljenju psov proti steklini
Vse lastnike in rejce psov na območju občine Mozirje obveščamo, da bo na osnovi republiške in občinske odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali v letu 1986 (Ur. 1. 43/85) obvezno cepljenje psov proti steklini v dneh od 1. 4. do 5. 4. 1986.
Cepljeni morajo biti vsi psi, stari nad 4 mesece.
Pristojbina za registracijo in vakcinacijo psa v znesku 1350.- din se plača ob cepljenju.
Pse pripeljite na vrvici, popadljive pa z nagobčnikom na najbližje mesto cepljenja. S seboj prinesite izpolnjeno popisnico, ki je na hrbtni strani obvestila.
Razpored cepljenja psov:
Torek, 1. 4. 1986
ob 9. uri	Struge	pri gostilni
ob 10. uri	Luče	pri zad. domu
ob 12. uri	Solčava	pri zad. domu
Sreda, 2. 4. 1986		
ob 8. uri	Ljubno	pri zadrugi
ob 10. uri	Rečica	pri zadrugi
ob 12. uri	Šentjanž	pri Majerholdu
ob 14. uri	Radmirje	pri gostilni
Četrtek, 3. 4.	1986	
ob 8. uri	Nova Štifta	pri zadrugi
ob 9.30 uri	Gornji grad	pri zad. domu
ob 11. uri	Bočna	pri zadrugi
ob 12.30	Šmartno	pri Rojtnu
Petek, 4. 4. 1986		
ob 8. uri	Kokarje	pri zadrugi
ob 10. uri	Sp. Pobrežje	pri Fleretu
ob 12. uri	Prihova	pri Kovaču
Sobota, 5. 4.	1986	
ob 7. uri	Ljubija	veter, postaja
ob 10. uri	Trnavče	pri Pečniku
ob 11. uri	Šmihel	pri gostilni
Vse pse, ki se poležejo tekom leta, je lastnik obvezen peljati na cepljenje, ko dopolni žival starost 4 mesecev.
Veterinarski inšpektor Edvard Šribar, dipl. vet. l.r.
Letošnja zima nikakor ne mara iz dežele. Vedno znova sneži. Takile prizori pa se nadaljujejo.
Frizerski salon Anka Skornšek iz Lok pri Mozirju obvešča svoje stranke, da posluje odslej od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 14. ure. V naprej bodo postregli tudi moškim strankam, ki žele sodobne pričeske.
Če radi berete kaj iz zgodovine domačega kraja, potem priporočamo Podobe iz preteklosti Mozirja.
Delo domačih avtorjev Muhovič in Weiss Ljubkosti priporočamo ljubiteljem sodobne pesmi in oblikovanja.
Obe izdaji lahko kupite v Matični knjižnici Mozirje.
Center za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Mozirje pripravlja ob dnevu brigadirjev (1. april) razstavo o MDA. Ta bo od 31. marca do 14. aprila 1986 v Galeriji Mozirje.
Nekdanje brigadirje vabimo na srečanje MDA 12. aprila 1986 ob 19,30 v Bočno. Tam bo v dvorani zadružnega doma prireditev v počastitev obletnice delovnih brigad. Na srečanje so vabljeni vsi udeleženci MDA iz prejšnjih let, pa seveda tudi sedanji.
Brigadiiji Brčkega pozor!
Vabimo brigadirje, ki so sodelovali pri delih na progi Brčko— Banoviči, da se zglasijo do 30. marca t.l. pri OK ZSMS Mozirje, ' ali pa sporočijo svoj naslov prek telefona 831-577. Ne pozabite!
		N	0VICI
40 let
šmihelskega pevskega zbora
Kakor daleč nazaj sega spomin in ustna izročila najstarejših krajanov, se je v Šmihelu prepevalo; prepevalo v družinskem krogu po kmečkih hišah, prepevalo ob domačih praznikih, ženitovanjih in veselicah, seve pa zlasti zelo navdušeno pri polnih kozarcih v gostilni. Ob sobotnih večerih in nočeh pa se je preko tihih poljan in bregov razlegala ubrana fantovska pesem in lahko trdimo, da so bile te noči prva šola večglasnega petja. Na začetku tega stoletja je v Šmihelu delovala tudi godba na pihala. Starejši se še spominjajo, kako je ta godba sodelovala pri raznih slavnostih in je zlasti ob procesijah na veliko noč in ob »lepih nedeljah« dvigala navdušenje s svojimi koračnicami. Vse to dokazuje, da so tu od nekdaj živeli muzikalno nadarjeni rodovi, ljubitelji pesmi in glasbe.
Organizirano društveno življenje pa je v Šmihelu zaživelo leta 1924, koje bila na pobudo in prizadevanje takratnega šmihelskega učitelja Ivana Dolinarja ustanovljena »Javna ljudska knjižnica«, predhodnik današnjega prosvetnega društva. Nekako ob istem času je pod vodstvom Ivana Naraločnika zaživel tudi kvaliteten in priznan mešani pevski zbor, ki je med obema vojnama sodeloval na številnih krajevnih in medkrajevnih pevskih prireditvah in povsod dosegal lepe uspehe. Po odhodu organista Naraločnika iz Šmihela, v letu 1935, je začel zamirati tudi ta zbor in je ob izbruhu II. svetovne vojne povsem utihnil.
Ko pa je s toplo pomladjo 1945 tudi svoboda dihnila moč novega življenja preko naše zemlje, je po štiriletnem prisilnem molku spet z vso močjo vs-klila naša beseda, naša sloven'ska govorica in kulturno življenje je zaživelo v vsej svoji pisani paleti. Moč upora, opojnost zmage in delovni zagon pri obnovi porušene domovine; vse to seje zlivalo v pesem svobode in dela. Tudi prebivalstvo naših hribovskih kmetij je zajel val olajšanja in sprostitve, saj so te trdnjave naše osvobodilne partizanske vojske bile tudi najbolj izpostavljene nemškemu nasilju.
V takem vzdušju se je iz preživelih pevcev v Šmihelu takoj formiral pevski zbor, sprva maloštevilen, ki pa seje kmalu okrepil z novimi pevci iz vrst mladine. Tako je bil zbor v mešani zasedbi že leta 1946 sposoben odpeti samostojen koncert, ki ga je priredil doma, v razredu osnovne šole. Zbor so predstavljali pretežno mladi pevci, ki so se zbirali iz Radegunde, Lepe njive in Šmihela ter prihajali ob večernih urah peš po uro hoda in več k pevskim vajam. Vsi pevci so doživljali ali bili priče vojnih grozot, zato so zboru posebno »ležale« partizanske, borbene in delovne pesmi. Ker so bili na našem podeželju v tem prvem povojnem času le redki organizirani pevski zbori — saj je vojna zdesetkala tako pevce kot pevovodje — je bil zato naš zbor zelo dobrodošel na vseh proslavah in prireditvah. Pri odkrivanju spomenika padlim borcem v Šmihelu, leta 1953, je zbor med drugimi zapel tudi pesem »jsmihelskim žrtvam«, ki jo je nalašč za to priložnost zložil in uglasbil vodja zbora, Anton Acman. Znana partizanka in poznejša družbeno politična delavka, Ela Letonja—Atena, ki je bila mavzoča ob tej slovesnosti, je zborovodji in pevcem solznih oči čestitala k njihovem petju. V težkih povojnih razmerah je pevski zbor dvigal moralo s svojo pesmijo tako med domačim prebivalstvom, kot med prebivalstvom okoliških krajev, ki jih je obiskoval s svojimi koncerti.
Požrtvovalnost in disciplina sta odlika vsakr«a pevskega zbora. Lahko trdimo, da se je s to odliko ponašal tudi šmihelski pevski zbor, saj sicer pevci ne bi peš hodili v več ur oddaljene kraje kot npr. Topolšico, Zavodnjo itd., kjer so prirejali koncerte. Zbor namreč ni imel ali prejemal nobene denarne pomoči, izkupički od koncertov pa večkrat niso pokrivali stroškov prevoza. V letih 1950 do 1965 je zbor priredil koncerte po številnih krajih Savinjske, Šaleške in Mežiške doline (Šoštanj, Velenje, Mežica, Črna na Koroškem itd.), pa tudi trikrat nastopal ter snemal za Radio Ljubljana.
Prav ko so se pevci neke deževne jesenske nedelje peš vračali s koncerta, ki so ga priredili v Zavodnji, so lahko spotoma iz sprejemnika v neki hiši slišali svoje petje, ki ga je oddajal Radio Ljubljana.
Težko je presoditi, v katerem letnem času je bil zbor bolj delaven. Če se je bilo treba pripraviti za koncert ali drug javen nastop, ni pevcev oviral pozimi visoki sneg, ne poleti utrujenost in obilica dela. Prihajali so k pevskim vajam, ne oziraje se na utrujenost in slabo pot. V poletnem času so bili primeri, da so se fantje vrnili domov od večernih pevskih vaj šele zgodaj zjutraj, ko je že vstajala zarja in je bil ravno pravšnji čas, da so vzeli koso in odšli kosit. Kosa v roki je pregnala utrujenost, sonce je s svojimi žarki objelo vrhove planin, njim pa je v srcu še odmevala pesem. Pevski zbor je res šola tovarištva, v kateri mora vsak sodelujoči svoje osebne želje in interese podrediti skupnim ciljem — ubranosti, kvaliteti in uspehu zbora. Večkrat morajo pevci odložiti nujno delo doma, preložiti važen opravek, da se lahko udeležijo pevskih vaj ali nastopa. Potrebna je velika mera idealizma, pripadnosti in čuta odgovornosti do zbora kot celote, da potem zbor prijetno zazveni.
Nad 130 pevcev je v teh 40. letih šlo skozi šolo šmihelskega pevskega zbora. Zbor je štel največ 35 pevcev, danes pa jih je v zboru le še 22. Šo pa med njimi nekateri, ki sodelujejo in pojo v zboru vse od njegovega začetka, to je 35 — 40 let. Druge pa je potreba za kruhom odpeljala po svetu, kjer mnogi še danes kot aktivni pevci sodelujejo pri različnih pevskih zborih. Vsi pa se radi spominjajo sodelovanja v šmihel-skem pevskem zboru, nastopov na koncertih in drugih prireditvah. Na Ostrožnem pri Celju so se pevci prvič iz neposredne bližine srečali s tovarišem Titom, aplavzirala jim je publika na pevskih srečanjih v Narodnem domu v Celju, Žalcu, Zrečah, Velenju itd. Sodelovali so na republiškem zletu »Svobod« v Celju, na proslavi 90. obletnice »Tabora« v Žalcu, peli ob planinskih proslavah in jubilejih planinskih postojank na Okrešlju, Logarski dolini, Mozirski koči in drugod. Ob 70. obletnici življenja Vladimirja Levstika pa so tega svojega rojaka obiskali na njegovem stanovanju v Celju ter mu zapeli v pozdrav. Pisatelj je bil tega obiska nadvse vesel in je dejal: »Niti Prešeren, niti Cankar ali kak drug naš književnik se ne more ponašati s tem, da bi mu za rojstni dan zapeli pevci iz rodnega kraja«. Komaj leto pozneje so Šmihelčani Levstiku spet zapeli, tokrat ob grobu, v zadnje slovo.
Za svoje delo in uspešno kulturno poslanstvo sta zbor in njegov zborovodja A. Acman leta 1969 prejela priznanje in nagrado občine Mozirje. Tej podelitvi na svečani seji Skupščine, ki je bila v Gornjem gradu, je prisostvoval tudi celoten pevski zbor in zbranim odbornikom zapel nekaj pesmi. Za priznanje se je navzočim zahvalil zborovodja in med drugim dejal: »Ko je naš zbor takoj po vojni začel s svojim delom, nas je pri tem vodila živa potreba, da po štiriletnem zatiranju slovenske besede, slovenske misli in naše osebne svobode, spet zadoni slovenska pesem. Samo govorjena beseda je bila za izliv takratnih čustev zmagoslavja, ponosa in veselja, pa tudi žalosti ob grobovih padlih, preslabotna. Pesem, kot višja oblika govorice pa ima večjo izrano moč, večjo sugestivno silo, zato je bila naša pesem tudi povsod navdušeno sprejeta. Ker smo pri tem odkrivali vedno nove lepote naše pesmi... smo z delom nadaljevali do danes.«
Zbor je danes še vedno aktiven in nastopa po potrebi zdaj tu, zdaj tam, enkrat v moški, drugič v mešani zasedbi, saj so dolgoletni pevci zelo samostojni. Seve je zbor preživljal tudi krizna obdobja, pogojena največkrat od zunaj, vendar si pevci niso pustili vzeti veselja in ljubezni do petja, do naše pesmi. Vedno so z dobro voljo znali premostiti težave in ovire ter nadaljevali z delom. To delo je zahtevalo res mnogo časa, naporov in samoodpovedi, nudilo pa je pevcem tudi mnogo zadovoljstva, jih dvigalo iz enoličnosti vsakdanjega dela in življenja ter jih osrečevalo ob uspelih nastopih. Nikoli ni manjkalo v zboru .vedrine in dobre volje. Čeprav so kdaj peli maloštevilnim poslušalcem v na-<yol prazni dvorani, so peli z istim navdušenjem in zanosom, saj je lepo, občuteno zapeta pesem nudila njim samim največje zadovoljstvo.
Tako je zbor dočakal svojih 40 let. Vsa ta leta, od ustanovitve do danes, vodi zbor Anton Acman. Na jubilejnem koncertu, ki ga je zbor odpel 25. februarja 1986 v Šmihelu, so zaslužni pevci prejeli Gallusove značke, ki jih podeljuje Republiška Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Želimo, da bi zbor z enakim .navdušenjem zapel še tudi ob svoji 50. letnici obstoja.
-cm-
Po naporni poti na Černivec je takole ujela kamera rekreativce v Novi Štifti
Šport v Novi Štifti
Spet se je oglasil prizadevni športni delavec Marko Hriber-nik iz Nove Štifte s prispevkom o delu krajevnega športnega društva. Kar veliko so naredili in kot sami menijo, je to mogoče le zaradi izredne prizadevnosti članov društva in seveda pomoči krajanov.
Uspeli pa so zbrati tako starejše, kot mlajše krajane, da se športno udejstvujejo in prav v tem je velik uspeh.
Že v decembru so pripravili rekreacijski tek na Črnivec, teklo je 14 športnikov, od teh štiri ženske. Seveda je bila proga kar naporna, gre za 400 m višinske razlike, vendar pa so vsi udeleženci prišli na cilj. Po kratkem okrepčilu s čajem so podelili najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu diplomi.
Na veleslalomski tekmi, ki je bila na pustno soboto, je tekmovalo kar 40 krajanov.
Namen prireditve je bil, privabiti čimveč krajanov na progo in res so bili z udeležbo glede na izredno slabo vreme zadovoljni. To potrjuje domnevo športnih delavcev, da si ljudje želijo športnih prireditev, kjer gre za rekreacijo. Baje so se najbolje odrezali krajani zaselka Tirosek!
Za trofejo »Svinjska glava«
Pred 8 leti seje med gozdarji in kmeti porodila ideja, da se v zimskem času dobimo na snegu. Tako je nastalo tekmovanje v veleslalomu med kmeti in gozdarji TOK Gozdarstva Nazarje. Da bi bilo tekmovanje v prijateljskem vzdušju in ne preveč tekmovalno smo se domenili, da je zmagovalec tekmovanja predzadnji smučar in dobi trofejo lepo okrašeno, pečeno »SVINJSKO GLAVO«, katero razreže in pogosti prijatelje, RILEC pa odnese domov kot dokaz svojega uspeha. Pozabili nismo na mlade tekmovalce, kateri dobijo medalje in prehodni pokal. V letu 1978, ko se je tekmovanje pričelo pod pokroviteljstvom Matevža Po-
Mali nogomet v Nazarjah
Kljub snegu, Jci ni obetal dobrih časov za igralce malega nogometa, so v ŠD Vrbovec Nazarje že resno pristopili k organizaciji pomladanskega dela njihove krajevne lige in osmega po vrsti 24 — urnega maratona v malem nogometu. O maratonu več v naslednji številki »Savinjskih novic«, danes pa o krajevni ligi v malem nogometu, ki je v teku že tretje leto zapored in najbrž ne pretiravam, če napišem, da na zelo dobrem nivoju.
Jesenski del se je pričel 8. septembra lani in trajal do 10. novembra. ^Glede na prejšnje leto je bilo uvedenih nekaj sprememb. Športniki, ki stanujejo v stanovanjskih blokih, nastopajo venotni ekipi Bloki (lani Stari in.Novi bloki), nova pa je ekipa ŠD Mladost iz Rečice. Tudi Veterani so svoje ime spremenili .v Odpisane. Kapetani so morali pred začetkom lige prijaviti svojo ekipo, ki lahko šteje največ 12 članov. Nobeden od igralcev ne sme aktivno trenirati pri kakem nogometnem klubu, ali igrati v kakršnikoli drugi ligi. Tudi mlajši od 15 let ne sme biti nihče. Če katera od ekip ne pride ob pravem času na svojo tekmo, izgubi tekmo z 0:3 in odvzame se ji ena točka. Med drugim so vse te spremembe zapisane v pravilih lige, na osnovi katerih lahko tekmovalna in disciplinska komisija skupaj s kapetani tako uspešno vodi ligo kot jo je v jesenskem delu. Tekme so po vnaprej določenem razporedu sodili naslednji sodniki, ki šo istočasno tudi igralci v svojih ekipah: Irmančnik Jože, Križnik Tomaž, Napotnik Slavko, Papež Franc, Peternelj Milan in Vovk Boris. Jesenska lestvica je takšnale:
Športno društvo skrbi tudi za poduk mladih. V februarju so pripravili tedenski smučarski tečaj za cicibane in pionirje. Tako je prav, saj smo Slovenci narod smučarjev in stari rek pravi, da se mora »Janezek učiti, če hoče Janez kaj znati«.
V Hrastovju imajo smučarsko skakalnico, na njej pa so pripravili v marcu smuške skoke. Skakalcev sicer ni bilo kaj prida dosti, ker je bilo veliko smučarjev na veleslalomu v Črni. Vendar pa so gledalci lahko gledali lepe skoke, nekatere kar prek 80 m. Da so smuški skoki priljubljeni, so dokazali številni gledalci na prireditvi v Hrastovju.
Seveda pri delu društva naletijo tudi na težave, pa o njih ne tarnajo, ker jih s skupnimi močmi dobro premagujejo. Vsekakor so si zadali naloge: organizirati čimveč trim akcij, v maju bodo pripravili spomladanski kros v občinskem merilu, prenovili bodo vlečnico, uredili skakalnico, poskrbeli bodo za množično udeležbo na rekreacijskih prireditvah, tako v občini, kot zu-nanj nje.
Smelemu in zahtevnemu načrtu ŠD Nova Štifta lahko zaželimo uresničitve, športnim delavcem pa veliko volje do dela s krajani.
1.	Spodnje Nazarje	10	7	1	2	26 : 17	15
2.	Bloki	10	6	1	3	43 : 28	13
3.	Mladost	10	6	0	4	45 : 21	12
4.	Zgornje Nazarje	10	3	3	4	29 : 33	9
5.	Kurja vas	10	2	2	6	32 : 34	6
6.	Odpisani (-1)	10	2	1	7	20 : 62	4
Na listi strelcev vodi Hribernik Igor z 22 zadetki, pred Rokovnik Mitjem 12 in Šemenc Francem 10 zadetkov. Kar II igralcem je »uspelo« zadeti lastno mrežo, nasprotnikovo pa je polnilo 40 igralcev.
Pomladanski del je startal 16. marca in zadnje kolo bo 1. junija, ko bo tudi razglasitev rezultatov. Letošnja pomlad bo torej spet zanimiva na igrišču v Nazarjah. Tekme bodo vsako nedeljo dopoldne, razen tisti dve nedelji pred in po maratonu, ki bo v dneh 30. april in 1. maj. Člani ŠD Vrbovec Nazarje vabijo vse, ki nimajo kaj početi ob nedeljah dopoldne, naj si pridejo ogledati tekme njihove lige (vsako nedeljo so tri).
TOMAŽ KRIŽNIK
Občinsko prvenstvo v sankanju
Po programu ZTKO Mozirje je bilo ŠD Solčava letos organizator občinskega prvenstva v sankanju, katero se je vršilo v nedeljo dne 16. 2. 1986 v Solčavi.
Tekmovanje smo dobro organizirali, proga pa je potekala iz Podolševe od kmeta Martinca pa do Solčave, ter je bila lepo speljana in je bila dolga cca. 3 km.
Smolo smo imeli samo z slabimi vremenskimi pogoji, saj ssneženjem ni in ni hotelo prenehati. No kljub temu so tekmovalci in tekmovalke dosegli dobre rezultate in tudi vzdušje je bilo zelo dobro. Za vse tekmujoče je bil na startu in tudi v cilju pripravljen topli napitek.
Tekmovanje seje priče'o ob 11.00 uri in je trajalo do 13.00 ure. Po ko-
nčanem tekmovanju smo se zbrali v gostilni Rinka, kjer je predsednik ŠD Šolčava tov. Stanko Prodnik podelil pokale in diplome.
Doseženi rezultati — EKIPE MOŠKI: 1. mesto ŠD Mladost Rečica ob Savinji, 2. mesto ŠD Solčava — III ekipa in 3. mesto ŠD Mladost Rečica ob Savinji — II ekipa
EKIPE ŽENSKE: J. Športno društvo Raduha Luče, 2. Športno društvo Solčava in 3. Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji
Med posamezniki so se uvrstili — moški: Štanko Tiršek, Stanko Korenjak in Alojz Korenjak. Pri ženskah pa: Boža Podbrežnik, Jožica Bezovnik in Marija Korenjak. Vsega je tekmovalo 42 športnikov.
Stanko Prodnik
žarnika, direktorja TOK-a Nazarje, je bilo na štartu 18 tekmovalcev. Danes po osmih letih pa ugotavljamo, da je tekmovanje postalo pravi praznik saj se je na štartu zbralo 114 tekmovalcev od tega 12 tekmovalk, kar je še posebej za pozdraviti.
Mislim, da moramo s to tradicijo nadaljevati. Naj nas in kmete ne povezuje samo delo in les ampak tudi družabnost in šport.
Letos je postal absolutni zmagovalec in nosilec trofeje »Svinjska glava« Jože Naralo-čnik enota Nazarje, doma iz Šmihela nad Mozirjem. ČESTITAMO!
Janez Marovt
Strelska tekmovanja
Občinska strelska zveza Mozirje je dne 23. 2. 1986 organizirala občinsko prvenstvo v streljanju z ZP za osvojitev občinske zlate puščice. Tega prvenstva se je udeležilo osem tekmovalcev iz OSO s terena, ki so v družinskem tekmovanju dosegli najboljše rezultate. Tako je občinsko zlato puščico letos osvojil Slavko Kolar iz OSO Šmarno — sek. Bočna. Drugi najboljši strelec je bil Ciril Kolar — Bočna, tretji pa Franci Omladil ÖSO Mozirje. Dne 2. 3. 1986 pa je v Titovem Veleniu Dotekalo Reeiisko Drvenstvo za zlato Duščico. Naše strelce sta. na tem prvenstvu zastopala Slavko Kolar iz Bočne in Ivan Šimenc iz Rečice ob Sav., vendar pa njima sreča ni bila naklonjena za kakšno boljšo uvrstitev.
Dne 9. 3. 1986 pa je na strelišču v Mozirju potekalo strelsko tekmovanje z zračno puško v počastitev »Dneva žena«. Na tekmovanje smo vabili strelke iz vseh OSO na terenu, odzvale pa so se le strelke iz OSO Mozirja in Šmartnega ob Dreti — sek. Bočna. Vsaka tekmovalka je izstrelila 20 strelov za oceno in 5 za preizkus. Boljše od Mozirjank so bile strelke ekipe sekcije Bočna, ki so osvojile vsa tri najboljša posamezna mesta, ekipo pa so sestavljale: Neva Kolar, Darja Starčevič in Majda Žmavc. Najboljšim strelkam so bila dana pismena priznanja in pokal za najboljšo trojko. Podeljena pa so jim bila tudi praktična darila, ki sta jih v ta namen prispevala DO Elkroj Nazarje in zasebnik Vojko Slapnik — »Pletilstvo« iz Bočne.
Š. Pungartnik
Tvorno sodelovanje
Trofeja pa taka... Prislužil si jo je Jože Naraločnik iz Šmihela
V prostorsko močno razprostranjeni krajevni skupnosti so krajevno samoupravo, družbeno-politično in društveno življenje dvignili na visoko raven, zelo uspešni pa so bili tudi pri razreševanju najrazličnejših komunalnih in drugih problemov. Seveda jim tudi nalog ne manjka. Do lanskega leta so imeli prebivalci pretežnega dela te krajevne skupnosti v sušnih obdobjih velike težave z oskrbo s pitno vodo. Zato so se lani odločili za izgradnjo dveh zbiralnikov s po 120.000 litrov prostornine. Dela bodo kmalu sklenili, njihova predračunska vrednost pa je 10 milijonöv dinarjev.
Za letos načrtujejo obnovo nekate-. rih krajevnih cest in dokončno ureditev avtobusnih postajališč. Za to krajevno skupnost zagotovo velja, da so krajani zelo delavni na vseh področjih. Z velikimi uspehi se ponaša športno društvo Mladost, ki se prav sedaj pripravlja na gradnjo teniških igrišč, pa krajevna organizacija Rdečega
križa, ki je zelo uspešna zlasti pri krvodajalskih akcijah, letos pa je znova pripravila razprodajo rabljenih oblačil, obutve in opreme, tu so še društvo prijateljev mladine, planinci, gasilci, lovci in drugi, ki se ponašajo z vrsto lepih uspehov.
Pred nedavnim so ustanovili tudi turistično društvo, v katerega bosta vključeni sekciji za hortikulturo in za organizacijo znane vaške olimpiade, ki sodi v prvo kategorijo turističnih prireditev mozirske občine. Osnovna naloga turističnega društva je seveda okrepitev ponudbe, ne le za goste iz, bližnjega kampa Menina, temveč za vse obiskovalce Gornje Savinjske doline. Ustanoviteljem društva idej in načrtov vsekakor ne manjka in jih bodo tudi uresničili. Porok za to je dejstvo, da vse organizacije in društva v tej krajevni skupnosti pri vsaki akciji najdejo skupni jezik in ni razloga, da ne bi bilo tako tudi v bodoče.
J. P.
Peter Weiss: samozavestno samozavedanje
Ob izidu zbirke mojih pesmic Ljubkosti, ki sva jo pripravila z Jožetom Muhovičem, meje urednik Savinjskih novic povabil, da se predstavim in da odgovorim na nekaj njegovih vprašanj.
Krašan sem, torej Zadrečan. Rodil sem se pred dobrimi 27 leti, mladost pa sem preživel v Krašah in čisto malo v Šmar-tnu ob Dreti. Po končani gimnaziji sem študiral slovenščino na ljubljanski univerzi in jo dokončal leta 1983. Še študirajoč sem bil zaposlen na ljubljanski filozofski fakulteti, zdaj pa sem že poldrugo leto gostujoči lektor slovenskega jezika na univerah v Leipzigu in Berlinu v Nemški demokratični republiki. Poleg praktičnega jezikovnega dela (predvsem kot babica pri rojstvih knjig) se ukvarjam tudi z raziskovanjem (in poljudnim predstavljanjem) zgornjesavi-njske zgodovine ter z zbiranjem zgornjesavinjskih krajevnih imen.
Zakaj tako zvesto pišete v naše glasilo?
Teh dobrih 500 kvadratnih kilometrov je lahko za enega skrajneža samo zaključeno ozemlje z imenom Zgornja Savinjska dolina ali občina Mozirje za drugega pa ožja in še obvladljiva domovina z ljudmi, s katerimi me povezujejo prostor, čas, tradicija in zato v neposrednih stikih po navadi prav posebna zvrst jezika — narečje, kar se mi zdi velika vrednota. Sodobnikom prikazujem nekdanje življenje v naši dolini, in sicer s pisanjem in prevajanjem, kar je potem objavljeno predvsem v Savinjskih novicah. Gre za široka področja, saj so v članke vključene tudi druge stroke — književnost, etnologija, zemljepis, jezikoslovje in umetnostna zgodovina.
Svojih korenin se moramo zavedati, saj kraji, v katerih živimo, niso od včeraj. Zgodovina nam pove zanimivosti le, če ji znamo prisluhniti. Dokumenti o Zgornji Savinjski dolini so sorazmerno stari in tudi veliko jih je. Kako samozavestni smo lahko glede tega recimo v primerjavi s potomci severnoameriških priseljencev! Ko je Krištof Kolumb prvič priplul do ameriških otokov, je bil gornjegrajski samostan, ki je obstajal menda 333 let, že skoraj 20 let razpuščen!
Pri nas torej ni problem, da »zgodovine ne bi imeli« (ali da ne bi bila napisana): le spoznati jo moramo — to je odvisno predvsem od naše pripravljenosti —, saj je lahko izkušnja za našo nadaljnjo pot ali ravnanje.
Ali mislite, da glasilo, kot so Savinjske novice, povezuje občane?
O tem ni mogoče dvomiti. V zadnjem času se sliši veliko o ekonomskem poslovanju tovrstnih glasil, a kakor koli že obračamo — z naročniki in naročnino bo več izgub, kot bi bilo pridobitev. Zaenkrat namreč Novice na tem prostorčku še zbližujejo, saj pridejo v vsako gospodinjstvo. Vleče pa
Peter Weiss z ženo Manco Remic
se tudi vzporednica s prejšnjim odgovorom: objavljajo dokaze o našem delu in delovanju ter o uspehih (in premalo o neuspehih in napakah, kar pa je že druga štorija). Za širitev zavedanja samih sebe skorajda ni boljše poti, kot so Savinjske novice, seveda pa le na poljudni ravni. In tudi zadnje meje še niso dosežene — sedanje bi se razširile na primer že z novimi sodelavci.
Kaj menite o kulturni dejavnosti v naši občini (in o ljubiteljstvu)?
Večje ko je krajevno središče, nujnejše je poklicno delo v njem. V naši občini so potrebe po poklicnem kulturnem delovanju sicer velike, možnosti pa (menda zaradi
premalo denarja) omejene. Zato so skoraj vsi vzponi in padci kulturnega ustvarjanja povezani z ljubiteljstvom. Način predstavljanja ljubiteljskega dela je gotovo boljši kot v času Avstro-Ogrske, nekaj pa je ostalo enako žalostno: zagnancev, ki delajo, in konec koncev tudi odjemalcev (ali uživalcev) narejenega je premalo. Od začetka stoletja, ko je bila splošna kulturna raven veliko nižja, kot je danes (s štirimi leti osnovne šole si bil že pravi učenjak!), smo doživeli premajhen napredek. Povojni čas je prinesel najprej garanje pri obnovi, potem navidezno blagostanje s penasto potrošniško miselnostjo, v zadnjem času pa prizadevanje za (še človeško) preživetje. Potreba po kulturnem delu in — kar ob tem ne preseneča — tudi po obiskovanju in uživanju ponujenega je bila premajhna, če gledamo na splošno.
Res imenitna pridobitev je mozirska knjižnica s poklicnim jedrom in njene podružnice. Zbiranje in urejanje arhivskega gradiva, pisanje in izdajanje redkih tiskanih del, gledališke predstave, razstave, zborovski nastopi in še kaj, kar se vsako leto prikaže predvsem v mesecu kulture, pa je odvisno samo od ljubiteljev, ki so vedno kar zaljubljenci ali zatreskanci v kulturno ustvarjanje. Nastopov bi si človek želel vse leto, a kaj, ko v tem primeru delo spet pade na ramena tistih, ki se trudijo že sicer.
A tudi ljubiteljstvo ne sme zadovoljevati le povprečnega okusa in zahtev, temveč mora računati na zahtevnega naslovnika. Napredek se rodi na popotovanjih v neznano, ne pa na vožnji po širokih cestah. Bojazen, da ljudje česa ne bi razumeli, je neumnost. Odgovor so Rečiške cime, ki pa so obenem tudi primer, kako lahko velika gledališka skupina dosega uspehe predvsem zaradi garaštva enega samega človeka.
In načrti za naprej?
V Savinjskih novicah nameravam objaviti najprej niz prevodov, ki se nanašajo na našo zgodovino, in sicer iz dveh Orožnovih knjig izpred stotih let. — Načrtujem tudi knjigo o znamenitih Zgornje-savinjčanih, o katerih sem že pisal.
Čez štiri leta (1990) bo minilo 850 let od ustanovitve gornjegrajskega samostana in od pojavitve našega nekdanjega dolinskega središča (m sploh kakega zgornjesavinj-skega kraja) v dokumentih. Ob tej obletnici bi bilo nujno v ponatisu izdati dve starejši, kvalitetni in za našo dolino temeljni knjigi, ki se jih n? dobi več in sta torej premalo upoštevani, kajti dosegljivi sta le v redkih knjižnicah. Ali ne bi s tem naredili sebi in zanamcem večje usluge kot s še tako veličastno in enkratno, toda minljivo prireditvijo? (Samo za primerjavo, da vidimo, kakšno pozornost namenjajo po svetu manj častitljivim obletnicam: Naslednje leto bo mesto Berlin praznovalo 750-letnico prve dokumentirane omembe — predsednik odbora za proslavo ni nihče drug kot vzhodnonemški državni voditelj!)
Ponatisa sta potrebni knjigi Dekanija gornjegrajska Avguština Stegenška in Savinjske Alpe Frana Kocbeka. V zadnji je ogromno najrazličnejšega gradiva iz doline, Stegenškova iz leta 1905 pa je pomembna večkratno: to je prvi slovenski umetnostnozgodovinski popis in opis spomenikov določenega področja, v njej so obravnavani vsi cerkveni spomeniki v naši dolini, besedila in fotografije so na visoki ravni še danes, tako da bi bili potrebni le dodatki za čas od izida naprej in abecedna kazala (za kar bi morali pridobiti strokovnjake, kar sem pripravljen prevzeti). Sprejeti moramo še en izziv: avtorje knjigo napisal in jo izdal v samozaložbi, ob tem je organiziral izdelavo fotografij, ki so bile takrat v knjigah še sorazmerna novost, izdelal je risbe in načrte itd.
Naši predniki so z ogromnimi napori zgradili občudovanja vredne cerkve, ki bi jih mi morali poznati. In kar je v začetku tega stoletja ustvaril in denarno zmogel posameznik, ki jih je umetnostnozgodovinsko obdelal, bo menda ob koncu stoletja lahko financirala tako imenovana širša družbena skupnost. Zato pozivam občinske ljudi, ki razpolagajo z denarjem, naj bodo ob enkratni obletnici še posebej naklonjeni tovrstnim duhovnim naložbam. S svojim znanjem bom pomagal.
Seidl v spodnještajerski Švici
Johann Gabriel Seidl nam je na poti, ki je najbolj običajna s celjske strani, navedel in ponekod opisal glavne točke, ki so ga pritegnile na popotovanju v tridesetih letih prej šnjega stole -tja: Mozirje, Creta, Radegun-da, Nazarje, Radmirje, Gornji Grad, Nova Štifta, Ljubno in Luče. Od tod gremo zdaj naprej.
Za vasjo leži na vzhodu nad ozko dolino, skozi katero hrumi Savinja, Konjski Vrh (1). Na jugu se dviguje Krnica (2). Na severu štrli v zrak — višje kot vse ostale gore — daleč naokoli vidna Raduha (3). Po naporni, vendar nenevarni in z alpskim rastlinjem bogati poti se je mogoče povzpeti nanjo z levega brega Savinje že v šestih urah. Razgled, ki ga lahko uživaš na grebenu, zajema res široko obzorje, toda svoje poglede pozabljaš poslati proti nejasnim predmetom v daljavi, da bi pogledal na bližnji ocean vrhov, ki kot nevoščljivi dvigajo svoje brezštevilne črnikaste, temnozelene, vijoličaste in sive valove. Na drugo stran, proti jugu, se spuščajo proti, Savinji grozoviti prepadi, na zahodni strani pa navpične stene proti Solčavi. Mrazeča sivina zajame popotnika, ko se vzpenja iz Luč in napreduje čez greben gore proti Solčavi
(4), in le izkušenemu planincu uspe s pomočjo zanesljivega vodnika priti brez kazni.
Krenili smo ob Savinji navzgor. Ko pridemo mimo nekaj žag, dospemo čez brv na loki nazaj na levi breg, na katerem se lahko po vsekanih stopnicah pri priči povzpnemo na precej visoko Logarjevo peč (5). Pot, ki teče skoraj vzporedno z našo na drugi strani reke, vodi do zanimive jame na gori Polica (6); naši nosači so vedeli povedati, daje neka koza, ki sije zašla v jamo, prišla na svetlo šele na Koroškem. Zdaj smo bili oddaljeni od Luč tri četrt ure. Steza, ki se je vmes spet spustila do Savinje, se zdaj povzpne do znatne višine. Struga seje tako zožila, da bi lahko do drugega brega še otrok vrgel kamen. Skoraj navpično na desno se dvigne gorska stena, v katero je trudoma vsekana pot. Visoko grmovje na levi zastira pogled v globino, ki bi povzročil vrtoglavico. Skale so zdaj tako natlačene skupaj, da se na robovih stikajo in kot nepro-dorna stena zastirajo ozadje. Priplezaš naravnost na skalo, ki tvori polico nad prepadom Raduhe, polico, ki jo zagledaš že iz Celja. Samo udarec s čarobno paličico, si misliš, bi lahko razprl kamenje in odprl
prehod. Ta čudež je naredila narava sama. Zdi se, da se je mogočni in nad Savinjo štrleči skalni blok odtrgal od glavnine stene, potem pa se je skesal in se s pleči in čelom znova naslonil nanjo. Ta majhni vmesni prostor med pleči in čelom, bi lahko rekel, tvori uho velikanske igle. Zaradi tega se ta komaj dva čevlja široka razpoka tudi imenuje Igla (7). Tri stopnice vodijo navzgor. Močen prepih kaže, da tvori razpoka vrata v alpsko dvorano, v katero vstopamo. Na tej strani Igle, ki se dviga kakih 10 do 15 sežnjev (8) nad Savinjo, vodi čez globoko' razpoko deska zograjo in prečnimi letvami. Štrleči kamni, ki so bili oblikovani z zase-kačem, tvorijo naravne stopnice. Zdaj se pot spet spusti skoraj do reke. Nekaj naprej je ta ozka pot, ki je vsekana na desni strani v malo nagnjeno steno, spet tako ozka, da lahko stopaš le korak za korakom. Slaba brv nas ponese nazaj na desni breg.
Igla je nedvomno eden najožjih in najbolj čudovitih prehodov, kar se jih da najti. Ko je sovražnik z one strani Rena obredel deželo (9), so v Solčavi slišali o njem šele, koje že zdavnaj odšel: Igla ga je presenetila. Tudi mladeniči, ki
(5. del)
se hočejo izmakniti vojski, znajo koristno izkoristiti skalno utrdbo. Prijatelju vzvišenih gorskih predelov pa ponuja najzanimivejšo točko v celem okrožju. Skoraj vsako leto jo obiskujejo domačini in tujci — in pred nekaj leti je z zanesljivim korakom stopal skozi ta grozoviti portal tudi naš cenjeni deželni guverner, njegova ekscelenca grof Matija Konstantin von Wickenburg, na kar spominja napis na kamniti plošči. Tisti potniki, ki jih rada obide omotica, lahko po plitvi reki jezdijo na krotkih in poti vajenih konjih, ki jih radi posodijo v Lučah.
OPOMBE
(1) Seidl ima: Rossberg. — (2) Seidl: Karnitza. — (3) Seidl: Ra-ducha. — (4) Seidl piše: Sulzbach. — (5) Pri Seidlu: Logerfels. —(6) Seidl: Polizza. To gorsko ime je danes neznano. Jama, o kateri je govor, pa je najbrž Trbiška zijal-ka. — (7) Seidl piše: die Nadel (ji-gla), torej kot obče, ne kot lastno ime; tako tudi pozneje. Poudarjen napis v knjigi opozarja na jeklo-rez, kije objavljen tudi tule. —(8) To je 19do28 metrov (seženj, ki se je uporabljal na našem ozemlju, je meril 189,65 centimetra). — (9) Francozi v času Ilirskih provinc (1809—1813).
Prevod in opombe Peter Weiss
Po vrsti izjemnih uspehov v zadnjih letih na prav vseh področjih delovanja gasilske organizacije so člani gasilskega društva Nazarje dosegli še enega. Pred nedavnim so z izrednim razumevanjem združenega dela in predvsem tukajšnjih krajanov, seveda tudi z veliko mero lastnega dela in naporov, uspeli kupiti novo gasilsko vozilo. Veselje in zadovoljstvo ob tem dosežku sta zato toliko bolj razumljiva in upravičena.
17. 3. do 23. 3. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 24. 3. do 30. 3. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 31. 3. do 6. 4. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 7. 4. do 13. 4. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 14. 4. do 20. 4. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219
Dežurna služba Elektro Celje nadzomištvo Nazaije — za mesec april
Od 31. 3. do 6. 4. Nadvežnik Srečko, Nizka, tel. 831-706 Od 7. 4. do 13. 4. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 14. 4. do 20. 4. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 21. 4. do 27. 4. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 28. 4; do 4. 5. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 V slučaju kakšne spremembe pokličite Elektro Celje tel. 25-841, kjer dobite potrebne informacije.
Kino Moziije v aprilu
1.	VROČICA LJUBEZNI Domači film,
3. SMRKCI Ameriški film
POLICAJKA Francoski film
5.6. BEAT STREET Ameriški film
8.	LOKALNI JUNAK Angleški film
10.	POBESNELI MAKS Angleški film
12.	13. KO ZAZVONI TELEFON Ameriški film
15. SUPERZMEDA NORE MI-
SIJE Hongkongški film
17. SREČEN BOŽIČ, G. LAWRENCE Angleški film
19. 20. FOOTLOOSE Ameriški film
22. EKSPRES V PLAMENU Sovjetski film
24. ŠAMPION Z NEŽNIM SRCEM Ameriški film 26. 27. MOŽ S SREBRNE REKE Australski film
29. VOJNI PSI Ameriški film
Kino »Dom« Gornji grad v aprilu
1.	5. — 6. aprila film »ČEZ OGENJ NIKARAGVE« Ameriški film
2.	12. — 13. aprila film »ČLOVEK
IZ SREBRNE REKE« AVSTRAL -SKI FILM
Kino Jelka Nazaije v
2. DVORIŠČNO OKNO, ameriški film
5.—6. BEL STAR, italijanski film
9.	GENERACIJA 1986, angleški film
12,—13. HOKUS POKUS, ameriški film
3.	19. — 20. aprila film »LETO VIŠČAR NA ZLATEM JEZERU Ameriški film
4.	26. — 27. aprila film »POD GANE IZ ASFALTA« Mchikansk film
aprilu
16. LJUBEZEN, jugoslovanski film
19,—20. OPERACIJA BENZAI francoski film
23. TOOTSIE, ameriški film
26.-27. HUNDRA, ameriški film 30. ZELJNA JUHA, francoski film
Matična kronika za februar 1986
SMRTI: Roban Franc, star 76 let iz Robanovega kota št. 35, Kladnik Jera, stara 75 let iz Primoža pri Ljubnem št. 77, Prislan Jožef, star 51 let iz RAdmi-rja št. 48, Blekač Frančiška, stara 84 let iz Okonine št. 14/a, Lenko Alojzij, star 69 let iz Sp. Rečica št. 8, Žunter Maks, star 73 let iz Prihove št. 27, Tkavc Alojz, star 54 let iz Dol Suhe št. 5, Ugovšek Matija, star 85 let iz Rečice/Savinji št. 48, Cajner Janoz, s_tar 79 let iz Šmartnega/Drcti št. 13, Žehelj Miran, star 27 let ih Šmatne-ga/Dreti št. 41, Krivec Martin, star 58 let iz Šmartnega/Dreti št. 74, Stopar Rozalija, stara 85 let iz Lepe njive št. 1, Kramer Ana, Stara 52 let iz Mozirja št. 111, Vačovnik Nada, stara 21 let iz
Nove knjige v matični knjižnici
I.	LEPOSLOVJE: Weiss & Muhovič: Ljubkosti — pesniška zbirka,
Horbach: Ukradene sanje
II.	STROKOVNA LITERATURA: Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja, Goličnik, L.: Moj šmihelski svet, Sila spomina, Zakonjšek: Partizanski kurirji, Karloy: Vera brez iluzij. Pečar: Iz oči v oči
III.	MLADINSKA LITERATURA: Prešeren: Krst pri Savici — slikanica, Deklica in lisica, O miški, ki si je trebušček razparala, Taufer: Kaj kdo je in kaj kdo kuha, Joubert: Bela sova in modra miš, Brenk: Kanglica kaše, Csukas: Ubogi Artur Cmok, Čudežni vodnjak — kazaške pravljice, Petan: Pravljice za očete
Moziga št. J11, Pečnik Marija, stara 83 let iz Mozirja št. 155, Mikek Franc, star 81 let iz Šmihela št. 17, Kos Ljudmila, stara 54 let iz Brezja št. 36
mmmzi
„Savinjske novice” izhajalo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, Številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave In oglase za vsako Številko sprejemamo do10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (St. 421 1/72 z dne
9.	maja 1973) je časopis oproSčen davka na promet proizvodov.