Rajanje in golažijada 

Andrej Strnad, predsednik društva TD Podgora 
Spoštovani! Iskreno bomo veseli vašega obiska, bodisi v tekmovalni ekipi ali pa kot obiskovalci prireditve, saj želimo imeti ob sebi dobro in prijetno družbo! 
Novosti letošnje golažijade so: 
• Vsako prijavljeno ekipo bomo povabili k mikrofonu, da pove kaj o tekmovalni ekipi, lahko se predstavi tudi s pesmijo in z zanimivostmi kraja, od kjer prihaja, da rečemo kakšno po domače … Pravijo, da izvirnost šteje in verjamem, da bodo tek­movalne ekipe polne zamisli, tako kot pri pripravi in kuhanju golaža, zato nam ne bo dolgčas. Za prvo, drugo in tretje mesto na golažijadi 2015 imamo pripravljene lepe nagrade, še posebej za zmagovalno ekipo, prav tako pa bomo nagradili tudi najboljšega kuharja in kuharico, kateremu bodo obiskovalci namenili največ glasov. 
• 
Dolgčas ne bo niti otrokom, vašim partnerjem, saj bo spremljevalna prired­itev golažijadi tudi PODGORSKO RA­JANJE (brezplačne ustvarjalne delavnice: izdelovanje lutk, lovilcev sanj, nakita in drugih likovnih izdelkov in dan odprtih vrat Konjeniške sekcije TD PODGORA in Lokostrelskega kluba Turjak, kjer boste lahko preizkusili tudi jahalne in lokostrel­ske sposobnosti. 

• 
Glasbeno presenečenje – ja, tudi to je letos novost. 


Vašo potrditev udeležbe na tekmovanju v kuhanju golaža na 11. DOBREPOLJSKI GOLAŽIJADI, ki bo v soboto, 20. JUNIJA 2015, pričakujemo do 19. junija 2015 na naslov: TD Podgora, Podgora 28, 1312 Do­brepolje s pripisom "GOLAŽIJADA" ali po el. pošti na: td.podgora@gmail.com. 
• Prav tako velja predhodna potrditev, če želite sodelovati na ustvarjalnih delavnicah kot mentor ali pomočnik, da se vsebinsko uskladimo in ustrezno pripravimo material za likovne izdelke. 
Za kakršno koli dodatno pojasnilo, pro­sim, pokličite na telefon: 031/041- 603-885 in obljubimo, da se vam z odgovorom ja­vimo v najkrajšem možnem času. 
Kaj naj napišem za konec: ťNekateri pravijo, da se poletni pikniki in lepo vreme začnejo z golažijado, če je zraven še veliko ostalih kreativnih zadevščin, pa še toliko bolje. Splača se preveriti!Ť Ś 

ENAJSTA DOBREPOLJSKA 


GOLAŽIJADA 

Podgora, NVRC, Koča pri Koritu v Dobrepolju, 

20. junij 2015 



Prijavnina za tekmovalno ekipo je 20 EUR. Vanjo je všteto: 2 kg mesa, 2 kg čebule, drva ter promocijska majica prireditve. 
Prijavnine sprejemamo do 19. 6. 2015. 
Zbor za tekmovalce med 12. in 13. uro, začetek tekmovanja ob 13. uri. 
Za dodatne informacije pokličite na GSM: 
Andrej Strnad, 031- 603-885 

Turistično društvo PODGORA 


Podgora, NVRC, Koča pri Koritu, 
bo v soboto, 20. junija 2015. 
Dan odprtih vrat Konjeniške sekcije TD PODGORA 
in Lokostrelskega kluba TURJAK 
ter brezplačne ustvarjalne delavnice 
za otroke, mladino ter družine: 


od 13. ure dalje. 
Vsak, ki bo sodeloval na ustvarjalnih delavnicah ali 
s člani konjeniške sekcije in Lokostrelskega društva 
Turjak, si bo lahko izbral svoje presenečenje! 
Št. presenečenj je omejeno, zato pohitite, 
da vas ne prehitijo drugi. 

Vse, kar boste ustvarili na ustvarjalnih delavnicah, boste lahko odnesli domov. 

Več informacij dobite pri organizatorju prireditve: 
Turistično društvo PODGORA, 
Podgora 28, 1312 Videm - Dobrepolje, 
e-pošta: td.podgora@gmail.com, GSM: 041-603-885 



Kako pravilno ravnati s komunalnimi odpadki 
Komunalni odpadki so del vsakdanjega življenja vsakega posameznika, saj so to odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu. Da bi našim otrokom in zanamcem omogočili življenje v vsaj tako kakovostnem in prijetnem okolju, kot ga uživamo sami, moramo s komunalnimi odpadki ravnati odgovorno in premišljeno. S pravilnim in doslednim razvrščanjem komunalnih odpadkov lahko vsakdo pripomore k pomembnemu zmanjševanju porabe energije in surovin, saj s tem omogoči predelavo in ponovno uporabo predelanih odpadkov kot surovine. 
Ravnanje z odpadki je po Odloku o ravna­nju s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev na ob­močju Občine Dobrepolje (Uradni list RS, štev. 99/13, v nadaljevanju: Odlok) OBVE­ZNO za vse uporabnike. Skladno s 6. čle­nom Odloka so uporabniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) prav­ne osebe in fizične osebe, ki opravljajo sa­mostojno dejavnost (samostojni podjetni­ki), društva in druge ustanove, upravniki večstanovanjskih stavb ter fizične osebe, ki so lastniki, najemniki oziroma uporab­niki stanovanjskih, počitniških, poslovnih in drugih prostorov ter površin. 
V nadaljevanju vas želimo opozoriti na nekatere določbe Odloka, ki ste ga kot uporabnik storitev javne službe dolžni spoštovati in za katere je ob neupošteva­nju le-teh predpisana sankcija: 
-	18. člen določa vzdrževanje prevze­mnih mest in posod za odpadke: upo­rabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta tako, da so čista in v vseh letnih časih dostopna izvajalcu javne službe (za kršitev te določbe je predpisana globa 1.000 evrov za pravno osebo, samostojnega podjetnika posa­meznika in posameznika, ki samostoj­no opravlja dejavnost, in 100 evrov za posameznika). 
-	19. člen določa prepovedi pri prepu­ščanju odpadkov, in sicer: 
• 	V posodo za odpadke ni dovoljeno 
odlagati tistih frakcij odpadkov, ki jim posoda ni namenjena. 
• 	V posode na prevzemnih mestih, ki 
so namenjene prepuščanju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, in v posode na prevzemnih in zbirnih mestih, ki so namenjene prepuščanju mešanih ko­munalnih odpadkov, je prepovedano prepuščati: 
– 	odpadke, ki se na tem območju orga­nizirano prepuščajo kot razvrščeni ko­ristni odpadki, 
– 	
nevarne odpadke, 

– 	
druge odpadke, ki po vsebini ne sodijo v tovrstno posodo. 


• 	V posodah na zbiralnicah, ki so name­njene prepuščanju razvrščenih kori­
stnih odpadkov, je prepovedano pre­puščati: 
– 	odpadke, ki se na tem območju organi­zirano prepuščajo kot kuhinjski odpad­ki iz gospodinjstva in zeleni vrtni od­pad, ter mešane komunalne odpadke, 
– 	
nevarne odpadke, 

– 	
druge odpadke, ki po vsebini ne sodijo v tovrstno posodo. (Za kršitev te določbe je predpisana 


globa 2.000 evrov za pravno osebo, sa­mostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja de­javnost, in 250 evrov za posameznika.) 
-	24. člen določa pravice in obveznosti uporabnikov pri izvajanju javne služ­be: 
– 	
izvajalcu javne službe na predpisani način prepuščati odpadke na prevze­mnih in zbirnih mestih, v zbiralnicah in v zbirnem centru ter s tem zagota­vljati določila o prepovedi kurjenja ko­munalnih odpadkov v naravnem oko­lju; 

– 	
zagotoviti namensko tipizirano poso­do za zbiranje in prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, jo vzdrževati in čistiti; 

– 	
izvajalcu javne službe prepuščati ko­munalne odpadke, za katere je, v skla­du s predpisi, udeleženec v procesu ravnanja z določeno frakcijo odpadka; 

– 	
izvajalcu javne službe oddajati nevarne frakcije iz gospodinjstev pri prevzema­nju nevarnih frakcij v premičnih zbiral­nicah na predpisanih območjih; 

– 	
za prepuščanje odpadkov na prevze­mnih in zbirnih mestih uporabljati le tipizirane posode in namenske vrečke izvajalca javne službe; 


– 	obveščati izvajalca javne službe o za-

Kaz a l o 

četku uporabe storitev javne službe ter vseh spremembah, ki so pomembne pri prepuščanju odpadkov in obraču­navanju storitev ravnanja z odpadki; 
– 	
skrbeti za red in čistost posod ter pre­vzemnega in zbirnega mesta ter teh­nično ustreznost in pranje zasebne posode za odpadke; 

– 	
upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri izvajanju javne službe rav­nanja z odpadki; 

– 	
v primeru solastništva sporazumno določiti plačnika storitev javne službe, v nasprotnem primeru plačnika določi izvajalec javne službe; 

– 	
največ enkrat letno spremeniti velikost zabojnika za komunalne odpadke; 

– 	
plačevati storitve javne službe ravnanja z odpadki. 


Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo do osmo alinejo prvega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. 
Z globo 400 evrov se kaznuje za pre­kršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo do osmo alinejo prvega odstavka tega člena. 
-	25. člen določa pravice in obveznosti upravnikov večstanovanjskih stavb: 
Upravniki večstanovanjskih stavb ima­jo pri izvajanju javne službe naslednje pravice in obveznosti: 
– 	zagotavljati pogoje za umestitev pre­vzemnih mest, zbirnih mest in zbiral­nic na funkcionalnem območju večsta­novanjskih stavb; 

Kamnolom Predstruge ....................................................................... 6 
Kronika pozabljanja .......................................................................... 12 
Srečanja pri vodnjakih in studencih ................................................... 14 
Praznik sv. Florijana ........................................................................ 17 

–  zagotavljati namestitev in vzdrževanje  izvajalcu za izvajanje javne službe in  
posod za prepuščanje mešanih komu­ zaračunavanje stroškov javne službe  
nalnih odpadkov izvajalcu javne služ­ ter izvršilne postopke;  
be;  –  opozarjati uporabnike na ugotovljene  
–  zagotavljati red, čistost, pranje ter teh­ kršitve in v primeru neupoštevanja  
nično ustreznost zbirnih mest, zbiral­ opozoril tudi prijavljati kršitelje pri­ 
nic in posod za odpadke;  stojnim inšpekcijskim in redarskim  
–  izvajalcu javne službe sproti sporočati  službam;  
podatke o številu oseb posameznega  –  sodelovati pri ozaveščanju in izvedbah  
gospodinjstva, spremembah etažnih  očiščevalnih akcij.  
lastnikov ter druge podatke, ki služijo  Z globo 1.000 evrov se kaznuje uprav­ 


nik večstanovanjskih stavb, če ravna v nasprotju s prvo do šesto alinejo prvega odstavka tega člena. 
Inšpektorji Medobčinskega inšpekto­rata in redarstva občin Dobrepolje, Loški potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče bomo skupaj z zaposlenimi v Javnem ko­munalnem podjetju Grosuplje d.o.o. iz­vajali poostren nadzor nad spoštovanjem določb Odloka. 
Z navedenim smo vas želeli opozoriti ne samo na vašo obveznost ravnanja z od­padki, temveč tudi na pomen vzpostavitve sistema zbiranja ločenih frakcij komunal­nih odpadkov. Na vsakem posamezniku je odločitev, kako bo ravnal z odpadki, ki jih proizvede. Pri svoji odločitvi pa naj se ne bi ozirali na z Odlokom predpisane globe, temveč kaj in koliko boste prispevali k lep­ši podobi okolja, v katerem živimo, in ne nazadnje k podobi celega planeta. Ś 



Pri nadzoru opažamo, da se v kanalizacijskem omrežju pojavljajo stvari, ki vanj ne sodijo! Vlažilni robčki, palčke za ušesa, odpadna olja in podobno vplivajo na slabše delovanje sistema. Ovirajo ali onemogočajo pretok odpadne vode. Povzročajo mehanske pošk odbe na črpalkah za prečrpavanje, lahko pa celo spremenijo sestavo odpadne vode do te mere, da se upočasni ali zavre biološka stopnja čiščenja na čistilni napravi. K učinkovitemu delovanju celotnega kanalizacijskega sistema, vključno s č istilno napravo, lahko veliko pripomorete uporabniki, zato smo pripravili nekaj koristnih nasvetov. Nasveti veljajo za vsa gospodinjstva, tista priklopljena na javno kanalizacijo, kot 
tudi tista, ki imajo lastno malo komunalno čistilno napravo. 
K
AJ N
E 
S
P
AD
A V 
K
AN
A
L
IZ
ACIJ
S
K
I O
D
TOK
? 

OSTANKI PRIPOMOČKOV ZA OSEBNO HIGIENO IN ZAŠČITO (npr. vlažilni robčki, palčke za ušesa, higienski vložki, tamponi, britvice, robčki za nego dojenčka). 
Narejeni so iz materialov, ki se v vodi ne razgradijo in 
povzročajo zamašitve in poškodbe črpalk. Odlagamo jih v posode za mešane komunalne odpadke (ostanek). 

MAŠČOBE IZ GOSPODINJSTEV, ODPADNA MINERALNA 
IN JEDILNA OLJA, BARVE, LAKI IN NAFTNI DERIVATI. Gre 
za težko razgradljive (nevarne) snovi, ki se zaradi sestave ne očistijo. Navedeno lahko odpeljete na Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina (CERO). 
STRUPENE SNOVI IN SNOVI, KI RAZVIJAJO STRUPENE 


PLINE ALI EKSPLOZIJSKE MEŠANICE (npr. kisline, 





alkalije, fitofarmacevtska sredstva, zdravila). 
Vsebujejo težko razgradljive in strupene snovi. Povzročajo motnje (celo prekinitve) delovanja čistilne naprave in zastrupitev živih organizmov v odvodnikih (reke, potoki, …). Te snovi so lahko nevarne tudi za delavce, ki vzdržujejo kanalizacijski sistem ali serviserje malih čistilnih naprav. Skozi leto lahko te snovi dostavite na CERO ali jih oddate v letni akciji zbiranja nevarnih odpadkov. 
BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI (npr. gospodinjski odpadki in ostanki hrane, zelenjave, rastlin, plevel). 
Organski odpadki iz gospodinjstva močno povečajo obremenitev odpadne vode in povečujejo količino usedlin. Te povzročajo neprijetne vonjave zaradi pospešenega procesa 
gnitja v samem kanalizacijskem sistemu. Predstavljajo tudi vabo in hrano za glodavce, ki se zato lahko prekomerno 
razmnožujejo. Te odpadke odlagamo v posodo za biološke 
odpadke. 
PEPEL, KOSTI, MAVEC ALI BETON, PESEK, TEKSTIL, LES , 
PERJE, DLAKA, STEKLO, ŽAGOVINA, PLASTIKA, 
GRADBENI ODPADKI IN DRUGI PREDMETI. 
Povzročajo zamašitev kanalov ter poškodbe črpalk ali celo delov čistilne naprave. Lesni pepel in žagovino odlagamo v 
posodo za biorazgradljive odpadke oziroma odpeljemo na CERO, kamor sodijo tudi gradbeni odpadki. 
Zaradi neustreznega ravnanja prihaja do zamašitve odtokov in kanalov ter posledično do razlitja umazane in onesnažene vode v vodotoke (reke, potoki, …) in stanovanjske objekte. Najpogostejša vzroka zamašitev sta maščoba in kavne usedline, ki se nabirajo na stenah kanalov, palčke za ušesa in vlažilni robčki pa so v največji meri krivi za zamašitve in poškodbe črpalk ter mehanskih delov čistilnih naprav. Zaradi odlaganja ostankov hrane imajo idealne pogoje za življenje v 
kanalizaciji tudi glodavci, predvsem podgane. 
A
L
I S
TE 
V
E
D
E
L
I? 

. 	da je podgana odličen plezalec in plavalec ter lahko splezajo v najvišja nadstropja objektov, 
. 	da podgana lahko pride v stanovanje preko WC školjke in se lahko zgodi, da jo zjutraj zalotite v stanovanju. 





Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge 
Vas vabi na delavnico 




Zajtrk za kosce, 
kjer bomo kuhale ajdove, koruzne 
in krompirjeve žgance. 
Delavnica bo v soboto, 


27. junija 2015, ob 9.00 uri 
v vaškem prostoru v Predstrugah. 
(Gozdarski dom, Predstruge 60, vhod zadaj) 

Seboj prinesite dobro voljo, pa še krožnik in žlico. 
Prispevek 5€ 


DOBRODOŠLI 



Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Dobrepolje 
Bralni klub Dobrevoljci 

Vabljeni na 


zaključno srečanje te sezone 
v petek, 19. junija ob 19. uri. 
Skupaj beremo uspešnico meseca junija 
Štirideset pravil ljubezni avtorice Elif Shafak. 



NOVI ZBOROVSKI PEVCI 


Rad/a poješ? 
Pridruži se novemu mešanemu pevskemu zboru. 
Avdicijsko srečanje bo potekalo v dveh terminih: 

v četrtek, 27. 08. 2015, od 18. ure dalje in v torek, 15. 09. 2015, od 19. ure dalje 
v Kulturnem domu Grosuplje. 

Naredite prvi korak, ostale bomo delali skupaj. 
Prisrčno vabljeni. 
Več informacij na 041 33 55 66 ali 
mesani.zbor@gmail.com. 


Štirideset pravil ljubezni je roman o ljubezni. O ljubezni, ki nas sili, da se iz območja udobja podamo v neznano. O ljubezni, ki medtem ko ustvarja, tudi ruši in za seboj pušča tiste, ki so nas ljubili. O ljubezni, zaradi katere počnemo stvari, ki nas plašijo, ker druge možnosti sploh nimamo. Štirideset pravil ljubezni je roman o tem, da mora sviloprejka umreti, da lahko dobimo svilo. In roman o pravilih, ki jih pozna vsak, ki je kdaj zares ljubil. 






Kamnolom Predstruge v občini Dobrepolje, 

pomemben mineralni vir osrednje Slovenije 
Občina Dobrepolje in družba KPL že vrsto let uspešno sodelujeta, med drugim tudi na področju vzdrževanja občinskih cest in kamnolomske dejavnosti. Omenjeno vzdrževanje cest obsega letno vzdrževanje in zimsko službo na občinskih cestah in javnih površinah ter izvedbo ostalih gradbenih del na cestni infrastrukturi. Pri kamnolomski dejavnosti pa gre za gospodarsko uporabo mineralne snovi na območju kamnoloma Predstruge (Dobrepolje). 
Kakovostni materiali kamnoloma 
Kakovostni materiali so ena izmed konkurenčnih predno­sti gradbenih podjetij. Z zadovoljstvom lahko povemo, da v kamnolomu Predstruge pridobivamo zelo kakovostne ma­teriale, ki jih uporabljamo za vzdrževanje vseh cest v občini Dobrepolje in širše, med drugim tudi pri novem projektu preureditve ceste med Šubičevo in Gosposvetsko cesto na Slovenski cesti v Ljubljani, kjer je večina uporabljenega ma­teriala ravno iz tega kamnoloma. Kamnolomski material vgrajujemo predvsem v beton, asfalt in podložne materiale za tlakovanje. 
Proizvodnja 
V sklop proizvodnje kamnoloma sodi pridobivanje različ­nih materialov, kot so jalovina, stena-kamen ter frakcije različnih velikosti. Odkopavanje se izvaja od zgoraj navzdol z odkrivanjem odkrivke in s pripravo terena za vrtanje in miniranje. Sicer pa je kamnolom v fazi sanacije in skoraj vsa dela se izvajajo na le streljaj oddaljenem novem kamno­lomskem območju. 
Uspešnost in učinkovitost procesa 
KPL je v zadnjih letih zmanjšal obseg pridobivanja kamna v kamnolomu Predstruge, kar je predvsem posledica splo­šne krize v gospodarstvu in gradbeništvu. V letu 2015 pa planiramo povečanje obsega proizvodnje (razvidno z gra­fa Proizvodnja), čemur botruje tudi povečanje prodaje že znanim kupcem. 


Graf: Proizvodnja 

Obseg kamnolomskih dejavnosti po letih v tonah 

Kompetentnost in preventivni ukrepi 
V kamnolomu dela izvajamo kakovostno in dosledno. Obenem si prizadevamo za izboljšave delovnih procesov in zmanjševanje tveganj za nezgode z upoštevanjem preventivnih ukrepov. Zapo­sleni tudi aktivno podajajo predloge izboljšav in s tem prispevajo k uspešnosti delovnih procesov. Še kot zanimivost naj omenimo, da so delavci v kamnolomu usposobljeni za vsa tamkajšnja dela, tako lahko poprimejo za katero koli izmed opravil. 
Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolico 
Poleg tega, da dela izvajajmo skladno z obstoječo tehnično doku­mentacijo, rudarskim projektom ter dovoljenjem za izvajanje del pri izkoriščanju, si KPL prizadeva, da so obremenitve zaradi obra­tovanja kamnoloma na naravno in življenjsko okolje občanov čim manjše. Temu pritrjujejo tudi redne zakonsko določene meritve/ monitoringi, ki dokazujejo, da so obremenitve okolja majhne oz. 
v nekaterih določilih krepko pod dopustnimi normativi. O tem se je možno prepričati tudi v tabeli Meritve. 
Tabela: Meritve 
Okoljski vidik  Periodika spremljanja  Maksimalna zakonska vrednost  Vrednost kazalnika  Zadnja meritev  
Prašenje  na 5 let  350 mg/m2/dan  209  avgust 2013  
Potresi  ob vsakem miniranju  20 mm/s/miniranje  0,5  december 2013  
Hrup  na 3 leta  85 dBA/dan  45  september 2011  

V nadaljevanju pa so predstavljeni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolico še po posameznih področjih. 
Minerska dela 
Z ustreznimi tehnikami pri minerskih delih, ki smo jih začeli upo­rabljati v zadnjem času, zmanjšujemo učinke zračnega udara na objekte in prebivalstvo. Tako zmanjšujemo delujoče razstrelilne polnitve na časovni interval in velikost celotne mase razstrelilne polnitve minskega polja pri časovni zakasnitvi vžiganja in poveču­jemo dolžino časovnega intervala zakasnitve detonacije. 
Upoštevajoč strokovne vire uporabljamo najprimernejšo tehniko miniranja v kamnolomih, ki je površinsko podporno miniranje, s katerim nadzorujemo vplive na okolje. To je vidno v zmanjšanju potresanja tal in vibracije objektov. Meritve izvajamo ob vsakem miniranju. 
Okoliško prebivalstvo sproti obveščamo o miniranju. Tako naj bi se zaradi obveščenosti dodatno zmanjšal moteč vpliv. 

Različna dela v kamnolomu Predstruge 

Sanacija dejavnosti kamnoloma 
V kamnolomu Predstruge že skoraj vsa dela, z izjemo gotovih iz­delkov, potekajo na novem področju, kamnolom je v fazi odkriva­nja. ťStaro področjeŤ, torej tisto, ki je bilo predhodno v uporabi, pa je v postopku sanacije. Novo področje je še nekoliko bolj od­daljeno od okoliških naselij, kar predstavlja dodatno prednost pri zmanjšanju hrupnosti del. 
Skrb za kakovost zraka 
KPL ima v kamnolomu Predstruge nameščen odpraševalni sis­tem za zbiranje fino zrnatega odpadnega materiala na presipnih mestih v separaciji. Sicer pa si v kamnolomu prizadevamo za ohranjanje čim bolj čistega zraka: uporabljamo sesalce za prah pri mlinih, prekrivamo transporterje in drobilne sisteme, vlažimo območja okoli cest in kopov, uvedli smo sedimentacijske bazene za pranje koles, redno spremljamo izpuste plinov in prahu itd. 
Zmanjševanje prekomernega hrupa 
Redno spremljamo količino hrupa in opravljamo primerjavo vre­dnosti z zakonskimi omejitvami in razmerami v okolju. Namešče­ne imamo sisteme za preprečevanje hrupa in uporabljamo ustre­zne tehnike miniranja. Obenem si prizadevamo, da v kamnolomu ne proizvajamo nepotrebnega hrupa (npr. izklapljamo opremo in stroje, ki niso v uporabi). 
Glede na vzajemne pozitivne izkušnje spodbudnega sodelovanja med Občino Dobrepolje in KPL se tudi nadalje veselimo učinko­vitega in povezovalnega partnerstva. Tako partnerstvo pa vodi v doseganje ciljev in zadovoljstvo obeh udeleženih strani. Ś 


Stari in novi del kamnoloma 



Iz OOZ Grosuplje 


Radi bi Vas opozorili na številne dejavnosti, ki se dogajajo na OOZ Grosuplje in na OZS oz. Vam posredujemo števil­ne koristne informacije, ki jih pri svoji dejavnosti ne smete prezreti. Za podrobnejša pojasnila pa nas brez oklevanja 
kontaktirajte preko spodnjih kontaktov. 

AKTUALNO NA OOZ GROSUPLJE: 
USPOSABLJANJE IZ VARSTVA PRI DELU: OOZ Grosuplje bo v sredo, 10. 6. 2015, ob 16.00, v Domu obrtnikov organizirala Uspo­sabljanje s področja varnosti pri delu in požarnega varstva. Pri­javite se lahko preko prijavnice, ki jo najdete v prilogi ali na naši spletni strani. Cena za člane OOZ Grosuplje znaša 20 EUR (DDV vključen), medtem ko za nečlane znaša 30 EUR (DDV vključen). Postanite član OOZ Grosuplje. Splača se. 
SREČANJE LESARJEV: v torek, 16. 6. 2015, ob 19.00 bo OOZ Grosuplje organizirala srečanje LESARJEV. Aktualne zadeve v le­sni dejavnosti nam bo predstavila sekretarka Sekcije lesnih strok, Iris Ksenija Brković. Podrobnosti na naši spletni strani oz. v prilo­gi. Vljudno vabljeni. Želimo slišati Vaše mnenje. Svojo prisotnost nam, prosim, sporočite na 01 786 51 30 ali na ooz.grosuplje@ozs. si. 
Menite, da imate premalo posla? Menite, da ljudje vaših izdel­kov oz. storitev ne poznajo dovolj? Pokažite se na enem izmed številnih dogodkov, pri katerih sodeluje OOZ Grosuplje: 
Pridružite se OOZ Grosuplje na 48. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo od 8. do 13. septembra 2015 potekal na celj­skem sejmišču. Če se želite predstaviti na skupnem razstavnem prostoru zbornice, Vas prosimo, da izpolnite prijavnico, ki jo sku­paj z ostalimi informacijami glede razstavljanja najdete na naši spletni strani, in jo najkasneje do 31. 5. 2015 pošljite na ooz.gro­suplje@ozs.si . Rok se izteka, zato pohitite! 
Grosuplje v jeseni: osrednji razstavno - sejemski dogodek občine Grosuplje bo letos potekal v soboto, 19. 9. 2015, v središču Grosuplja. Vabljeni vsi obrtniki in podjetniki, da se predstavite pod okriljem OOZ Grosuplje. Prijave zbiramo do 30. 8. 2015. Po­drobnosti, skupaj s prijavnico, najdete na naši spletni strani. 

DELAVNICA O ČRPANJU EVROPSKIH SREDSTEV: v času 22.– 
23. 6. 2015 bo organizirano izobraževanje o možnostih črpanja evropskih sredstev v sklopu HORIZON 2020. Člani OOZ Grosuplje imajo možnost udeležbe po polovični ceni. Podrobnosti v prilogi oz. na spletni strani. 
ZA ČLANE OOZ GROSUPLJE – DELODAJALCE: 18. 6. 2015 – skupna akcija OZS, ZDOPS in Zavoda RS za zaposlovanje –ťSkupaj iščemo priložnostiŤ oz. ťDan pri malih in mikro podjetjihŤ. Sodelavci Zavoda RS za zaposlovanje nameravajo na omenjeni dan obiskati približno 600 delodajalcev malega gospodarstva po vsej Sloveniji. Delodajalci, ki bodo sodelovali v razgovorih s sode­lavci Zavoda, ne bodo pri tem imeli nobenih posebnih obveznosti. Namen obiska je, da bi gospodarstvo dobro poznalo storitve in ukrepe, ki jih Zavod kot javna služba za zaposlovanje izvaja za zmanjševanje brezposelnosti in spodbujanje zaposlovanja, ter pogovor s podjetji glede tega, kaj pričakujejo in potrebujejo od Zavoda. Prosimo vas, kdor želi, da ga obišče sodelavec Zavoda, naj nam to sporoči do srede, 3. junija, na ooz.grosuplje@ozs.si. 

AKTUALNO NA OZS: 

FORUM OBRTI IN PODJETNIŠTVA, vsakoletni osrednji dogo­dek zborničnega sistema bo letos potekal na Bledu, v Grand ho­telu Toplice, in sicer v petek, 5. 6. 2015, ob 11.00. Zahteve za leto 2015 si lahko ogledate na naslednji povezavi. Vljudno vabljeni, da se udeležite dogodka, svojo udeležbo sporočite kar na OOZ Grosuplje, lahko pa se prijavite preko spletne prijavnice. 
ZA AVTO SERVISERJE: popravilo vozila v garancijski dobi JE MOŽNO opraviti tudi pri nepooblaščenem serviserju, podrob­nosti v prilogi. 
ZA ČLANE – RIBIČE: vabljeni na državno prvenstvo obrtni­kov v lovu rib, ki bo izvedeno v nedeljo, 7. junija 2015, na ribniku Mačkovci pri Brestanici. Več o programu tekmovanja in razpisnih pogojih je v priponki. 
ZA KOVINARJE IN PLASTIČARJE: vabljeni 12. in 13. (14.) junija 2015 na 25. STROKOVNO SREČANJE KOVINARJEV in STROKOV­NO SREČANJE PLASTIČARJEV v Portorož, kongresni center hote­la Slovenija. Podrobnejši program najdete na spletni strani OZS. 
ZA KAMNOSEKE: iščejo se mladi kamnoseki (rojeni med le­toma 1991 in 1998) za tekmovanje v kamnoseštvu Euroskills, ki bo potekalo naslednje leto v Göteborgu na Švedskem. Predizbor bo potekal že letos, in sicer v času 19.–21. 6. 2015 v Pliskovici na Krasu. Dodatne informacije na OOZ Grosuplje. 
ZA ELEKTRO INŠTALATERJE: na voljo so novi normativi za ele­ktrične inštalacije, ki jih priporoča Sekcija elektro dejavnosti pri OZS. Podrobnosti na spletni strani sekcije. 
ZA LESARJE: javni razpis za ugodna posojila projektom na po­dročju obdelave in predelave lesa. Na voljo so posojila z ugodnimi posojilnimi pogoji (Euribor – trimesečni, s pribitkom od 0,80 % do 1,20 % letno; ročnost vračila do 12 let ; možnost koriščenja triletne­ga moratorija). Upravičenci so gospodarske družbe vseh velikosti, samostojni podjetniki in zadruge z glavno dejavnostjo C16 in C31 po SKD. Roka za oddajo vlog sta: 30. 4. in 30. 6. 2015. Podrobnosti na spletni strani Slovenskega regionalno razvojnega sklada. 
ZA AVTOPREVOZNIKE: za vse zamudnike so objavljeni termini usposabljanj za voznike za kodo 95 v MAJU IN JUNIJU, ki so orga­nizirani v okviru obrtnozborničnega sistema. Klik na povezavo! 
ZA GRADBENIKE: Ministrstvo za okolje in prostor je pripra­vilo gradivo – zbirko zakonodaje in predpisov z najpogostejšimi vprašanji in odgovori s področja graditve, ki je dosegljiva na tej povezavi. 
Ali veste, da ste kot imetnik kartice MOZAIK PODJETNIH upra­vičeni do dodatnih popustov in drugih ugodnosti v trgovinah Kompas Shop (nekdanje prostocarinske prodajalne)? Več si lahko preberete na naslednji povezavi. 
ZELO POMEMBNO: OPOZORILO PRED INŠPEKCIJSKIMI NADZORI: na OZS smo dobili obvestilo, da tržna inšpekcija in davčna inšpekcija intenzivno nadzirata kamnoseke, pa tudi vse ostale, predvsem z namenom preveriti pravilnost obračunavanja DDV-ja, predvsem upravičenost zaračunavanja znižane davčne stopnje (ko se namesto 22 % zaračuna 9,5 %). Po naših informa­cijah pri kontroli natančno pregledujejo naslednje: usklajenost dokumentov pri vsakem naročilu (predračun, naročilo z izjavo o upravičenosti znižane stopnje, delovni nalog iz proizvodnje, potni nalog delavcev za pot na kraj montaže, obračun in račun). Če boste potrebovali dodatne informacije ali pomoč, se obrnite na Igorja Pipana (01 5830 568, igor.pipan@ozs.si) ali na našega davč­nega svetovalca g. Iztoka Mohoriča na telefonsko številko 01/5830 813 ali na elektronski naslov : iztok.mohoric@ozs.si 



POMEMBNO: POLOŽNICO ZA ČLANARINO STE ZA MESEC APRIL PREJELI SKUPAJ Z REVIJO OBRTNIK. BODITE POZORNI! Tovrstna praksa naj bi se izvajala tudi v prihodnje. 
Hranilnica LON, Grosuplje, je za vse člane OOZ Grosuplje pripravila posebno ponudbo vodenja poslovnih računov pri njih. Njihovo ponudbo si lahko ogledate na naši spletni strani. 
Ali veste, da ste vsi člani OOZ Grosuplje objavljeni v spletnem Katalogu obrtnikov in podjetnikov na naši spletni strani? Z registracijo lahko sami spreminjate podatke o svojem podjetju, dodajate fotografije ipd. Vabljeni k uporabi. Kupci, predvsem lo­kalni, vas bodo lažje našli. 
Vse dejavnosti z ostalimi ugodnostmi za člane redno objavlja­mo na naši spletni strani www.ooz-grosuplje.si, zato ste vabljeni k rednemu obiskovanju. 
Če imate kakršna koli vprašanja ali potrebujete pomoč oz. na­svet pri svojem poslovanju, smo vam na voljo na spodnjih kon­taktih. 
In ne pozabite: kot član OOZ Grosuplje izveste več! Ś 
Šolske potrebščine za družine v stiski in za potrebe oratorija 

Ob koncu šolskega leta zopet organiziramo zbiranje šolskih po­trebščin in pripomočkov. 
Že več let poteka po šolah in vrtcih v organizaciji Slovenske karitas akcija ťPokloni zvezekŤ, s katero želijo spodbuditi otro­ke, da bi imeli čut za sočloveka, in utrditi misel tudi pri vzgo­jiteljih, učiteljih in starših, da skrb za sočloveka sodi med naj­pomembnejše vrednote, ki jih človek pozna. Temeljna skrb za sočloveka se pokaže že v otroštvu – v družini, kjer otrok s strani staršev dobi vso pomoč pri dejanjih, ki jih še ne zmore. Z vzgojo in zgledom staršev pa pomoč kasneje nudi tudi drugim. 
Vsako leto iz te akcije tudi naša Župnijska karitas prejme zvezke, ki jih razdelimo otrokom iz družin, ki so v socialni stiski. Zraven bomo razdelili tudi ostale šolske potrebščine in pripo­močke, ki jih boste podarili. 
Zbirali bomo tudi rabljene, a še lepe in uporabne šolske in druge pripomočke, ki jih bomo podarili animatorjem za potrebe oratorija. Na oratoriju organizirajo številne ustvarjalne delavni­ce, kjer potrebujejo: veliko papirja, tudi karton, različne barvice (suhe, tempere, vodene barvice, voščenke), različne krede, le­pila, škarje, čopiče, plastelin, kolaž papir, palete za barve, razne stekleničke in kozarčke, ki jih otroci lahko barvajo, pa tudi ka­kšne škatlice (plastične ali papirnate), kose različnega blaga itd. Če imate kaj takega, kar bi prišlo prav otrokom na oratoriju, vas vabim, da to prinesete. Animatorji vam bodo zelo hvaležni. 

Šolske potrebščine in pripomočke 
bomo zbirali do konca julija. 

Zbirno mesto bo letos 
v župnijski cerkvi na Vidmu,
 ki je odprta vsak dan od 7.00 do 20.00. 

Tam bodo pod korom posebne škatle,
 kamor boste lahko odložili 
podarjene stvari. HVALA! 

V imenu Župnijske karitas se posebej zahvaljujem skupini birmancev in animatorjev, ki so sodelovali v gle­dališki skupini, ker so večino prostovoljnih prispevkov podarili Župnijski karitas za pomoč družini v stiski. Ga­njeni smo, ko vidimo dobroto in solidarnost naših mla­dih. Naj jim Bog obilno povrne vse dobro. 
Marta Šuštar 




Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 
Obratovalni čas: 
Ponedeljek in sreda: 12.30–19.00 Torek in četrtek: 9.00–14.00 Petek: 12:30–20.00 

Ko zapoje zvonček v uri…  se v knjižnici prebudi maček Muri in medvedki 

Jasmin Mersel 
Eden najbolj znanih otroških literarnih junakov je zagotovo črni lepotec maček Muri, ki se je rodil v eni najlepših slikanic pred na­tanko 40 leti. Zato letos še s prav posebnim veseljem praznujemo njegov rojstni dan. Da je nastala ena najbolj priljubljenih in le­gendarnih slikanic pri nas, Maček Muri, sta svoje ustvarjalne moči združila izjemno uveljavljena avtorja: pisatelj, pesnik in prevajalec Kajetan Kovič ter ilustratorka Jelka Reichman. Pesmi mačka Mu­rija so zaživele tudi v glasbeni različici in s tem pripomogle še k večjemu uspehu tega literarnega junaka. 
Ob praznovanju svojega rojstnega dneva nas je tudi v krajevni knjižnici Dobrepolje obiskal Maček Muri s prijatelji in nam pri­pravil predstavo v izvedbi TD Lavrica, Dramska skupina Ivana Ogrina. 


V knjižnico pa vas vabimo na ogled razstave izdelkov na temo medvedki, zbranih na natečaju ťMedvedi in medvedkiŤ. S so­delovanjem na natečaju smo se pridružili skupnemu praznova­nju 70. letnice revije Ciciban, najstarejše slovenske otroške revije. Veseli smo, da ste se tako številčno odzvali, pridno ustvarjali in v knjižnico prinesli svoje umetnije. Sedaj pa samo še držimo pesti, da bomo izmed vseh sodelujočih ustanov izbrani in nas bo za nagrado obiskal Modri medvedek. 
Seveda je bilo težko določiti, kateri medvedki so najboljši in najlepši, saj so vse vaše umetnije čudovite. Tako smo med vsemi sodelujočimi izžrebali šest ustvarjalcev, ki so prejeli tudi simbolno nagrado. Med srečnimi izžrebanci so bili: Lina Novak, Neža Zajc, Ela Križan, Andrej Samec, Luka Ramovž in Gabrijel Pugelj. Za­hvalili pa bi se še enkrat Ariani in njeni mamici, ki sta nas ob tej priložnosti presenetili tudi s slastnimi piškoti v obliki medvedkov. Še enkrat najlepša hvala. Manjkalo pa ni pravljičnih doživetij in zgodb z medvedjimi dogodivščinami. Pravljico Medved in mali nam je povedala in zaigrala Stanka Kuplenk. 
Z otvoritvijo razstave ťMedvedi in medvedkiŤ smo slavnostno zaključili tudi z našimi pravljičnimi uricami. Topli in dolgi poletni dnevi nas kar vabijo k dogodivščinam v naravi, zato bomo z naši­mi pravljično ustvarjalnimi srečanji naredili krajši premor. Veliko je bilo naših skupnih druženj, saj smo se na pravljičnih uricah srečevali vsak petek. Zelo obiskane so bile tudi pravljično igralne urice Biba bere, namenjene najmlajšim otrokom, starim od 2. do 4. leta, na katerih smo se družili vsako zadnjo sredo v mesecu. V svet pravljičnih junakov in doživetij se bomo skupaj ponovno podali v mesecu septembru. Seveda pa knjige ves čas čakajo in vabijo, da jih obiščete in ponesete domov, da vas s svojimi zgod­bami in dogodivščinami razveselijo, nasmejijo in marsikaj novega naučijo. Ś 






Družinske komedije, 2. del 


Gledališka skupina letošnjih birmancev se je pod okriljem Kulturnega društva Dobrepolje in Dramske skupine Scena po uspešni uprizoritvi pr vega dela Družinskih komedij odločila še za nadaljevanje. 

Katarina Hekič 
Premiera 2. dela Družinskih komedij je bila v soboto, 18. 4. 2015, v Jakličevem domu. Ponovitev je sledila v nedeljo, 19. 
4. 2015. Časovno smo bili zelo omejeni, samo slaba dva meseca smo imeli na razpolago za pripravo igre. Vaši birman­
ci: Nejc Omahen, Barbara Volek, Manca Nahtigal, Klara Marlot, Vid in Jurij Aha­čevčič, pa tudi Alojzij Rebolj ter Helena in Patrik Erčulj so se morali odpoveda­ti marsičemu, saj so zadnja dva mese­ca tako rekoč preživeli na vajah. Prav tako smo animatorji (Anamarija Rebolj, Katarina Hekič in Aljaž Šuštar) redno spremljali vaje, pomagali pri režiji, na­domeščali, če je kdo manjkal, in skrbeli za organizacijo, sceno in rekvizite. 
Čušinove Družinske komedije so se­stavljene iz enodejank. V prvem delu smo uprizorili pet enodejank, v drugem delu pa kar sedem. Vsaka enodejanka ima svojo temo, svoj motiv in prinaša nove dogodivščine v povprečni sloven-ski družini z nadpovprečnim številom otrok. Otroci so, tako kot povsod, živahni in vedoželjni, starša pa jih želita voditi po pravi poti. Kot v vsaki družini držijo skupaj takrat, ko je najbolj potrebno, ter se učijo drug od drugega. Skozi igro smo lahko spoznali, kaj je komunikacija, kako je šola podobna dobri mineštri, kakšne težave prinese prekomerno uživanje al­kohola, zakaj se postimo, kakšne oblike dobrodelnosti poznamo, zakaj hodimo k maši in kje so nebesa. Seveda pri tem nikakor ni manjkalo zapletov in smeha. Da pa je igra uspela tako, kot smo si za­mislili, gre velika zahvala izkušeni Marti Šuštar, ki je že od samega začetka največ doprinesla temu birmansko-gledališke­mu krožku. Prav tako se zahvaljujemo tehnični ekipi SoundLight, našemu go­spodu župniku Franciju Škulju za pod­poro ter Ožbeju Rebolju in Hani Černi­vec za pomoč v zaodrju. 
Resnično moramo pohvaliti zgoraj omenjene birmance, saj so predstavlja­li skupino, ki je res delala celo leto in razvedrila prebivalce naše doline s kar štirimi gledališkimi predstavami. Kljub obveznostim v šoli so z veseljem in za­vzeto sodelovali ter izpeljali projekt do konca. 
Od prostovoljnih denarnih prispev­kov, ki smo jih prejeli, smo del denarja porabili za kritje stroškov, ki so nastali pri igri, polovico denarja pa smo, s so­glasjem vseh sodelujočih, podarili v do­brodelne namene. 
Hvala vsem, ki ste na kakršen koli na­čin pomagali pri izvedbi predstave. Hva­la vsem gledalcem, ki ste nas spodbujali s pozitivnimi odzivi in pohvalami ter nas podprli s prostovoljnimi prispevki. Ś 



Kronika pozabljanja s Sebastijanom Pregljem 

Spomnimo se, kako se je pred leti veliko govorilo o tem, da smo Slovenci ťnarod pesnikovŤ in da ne premoremo dovolj dobrih romanopiscev. Pisalo se je o tem, kako se prozna ustvarjalnost ne more primerjati z bogastvom in ra­znolikostjo slovenske poezije. Kaj se je pravzaprav zgodilo – so se spremenile družbene razmere, je poezija padla s prestola za nacionalno identiteto najpomembnejše literarne zvrsti, je temu kriv porast literarnih delavnic ali številni prevodi kakovostnih tujih del –, tega ne vemo. A dejstvo je, da nas slovenski romanopisci v zadnjih letih preseneča­
jo z izvirnimi, berljivimi in sijajno napisanimi proznimi deli. 


Franci Novak, foto: Franci Novak, Tamino Petelinšek 
Izjemni romani slovenskih avtorjev se kar vrstijo. Eden od teh je tudi Kronika poza­bljanja (Založba Goga, 2014) Sebastijana Preglja, plodovitega avtorja, ki ga je bralni klub Dobrevoljci v mesecu maju gostil v knjižnici Dobrepolje. Roman je nominiran tudi za letošnjo literarno nagrado kresnik, ki bo podeljena 23. junija na Rožniku. 
Glavni junak romana Kronika poza­bljanja je osemdesetletni moški, ki biva v domu za starejše. Veliko groznega je vi­del in slišal veliko strašnega, a v življenju mu je bilo prizaneseno, dobro je živel in prihranil je veliko denarja. V domu mu je všeč, misli, da je zadovoljen, da še nikoli ni čutil toliko ugodja in izobilja. Včasih se mu sicer zdi, da ima vsa hrana isti okus, poleg tega ga motijo za dom značilni vonji, a v glavnem je zadovoljen. Zaveda se, da tisti novinci, ki pridejo v dom z mislijo, da je to zadnja postaja v njihovem življenju, ne ostanejo dolgo in se kmalu preselijo na Oni svet; tisti pa, ki sprejmejo bivanje v domu kot nov začetek, kmalu ugotovijo, da jim ni hudega in da je v nekaterih primerih življenje v domu celo boljše kot življenje ťzunajŤ. On spada med te druge, med tiste, ki sprejemajo stvari takšne, kakršne so. Z 

ljudmi v domu se ne druži veliko, saj vsi govorijo eno in isto, dolgočasijo ga, poleg tega jih ves čas hromi strah pred smrtjo. Sprašuje se o današnjem svetu, o zastru­pljeni hrani, o beguncih, ki v razmajanih barkačah plujejo proti boljši strani sveta in pri tem izgubijo življenje. Takole raz­mišlja o tem, kako na boljši strani sveta pravzaprav skoraj nihče ni v resnici srečen: ťOmare imamo polne oblačil, ki jih ne no­simo, hladilniki so polni hrane, ki je ne po­jemo, ampak nedotaknjeno vržemo v smeti, imamo balkone, na katerih ne posedamo, in sosede, s katerimi ne govorimo. V glavah se nam kopičijo načrti, kaj vse bomo počeli, ko bomo imeli več časa, in v predalih turi­stični vodiči po krajih, kamor ne bomo šli, niti če bomo kdaj zares imeli več časa. V glavnem nismo zadovoljni in srečni, čeprav za to ni pravega razloga. V glavnem vedno pričakujemo slabo. Strahovi ležijo pod na­šimi posteljami, klečijo pod našimi stoli in visijo v omarah med našimi oblačili.Ť 
O smrti ne premišlja ne preveč ne pre­malo, ne obremenjuje se s tem. V življenju je imel srečo, hude bolezni so se ga izogni­le. Le tiste nadloge, ki pride s starostjo – pozabljanja, povezanega z demenco –, se povsem zaveda. Na začetku se je tega bal, poskušal se je rešiti tako, da je v zvezek zapisoval spomine; a ko je čez čas prebi­ral lastne zapiske, se mu je zdelo, da bere spomine nekoga drugega. Zvezek je zažgal, sprejel je pozabljanje kot del starosti in se sprijaznil s tem. Ni mu hudega. Dokler se neke noči ne zbudi ťprepoten in poscanŤ; sanjal je namreč o nočnem obiskovalcu, ki ga je spraševal nadležna vprašanja: Ali si v življenju storil dovolj? Ali misliš, da za­radi starosti ne moreš narediti več, kot si naredil? Misliš, da ti je bilo osemdeset let podarjenih kar tako? 
Ta preobrat kot središčna točka romana povsem spremeni junakovo doživljanje sa­mega sebe in njegov pogled na lastno pre­teklost ; s te točke njegovo življenje namreč ni več videti tako polno in ťizživetoŤ, kot si je mislil, in njegova preteklost ni več nekaj dovršenega, prej je podobna drevesu, ki ni obrodilo plodov. Junak se odloči, da bo spet stopil v svet in poskušal narediti, kar lahko še naredi. 
Kaj junak v resnici naredi in kaj je le predstava ali pa projekcija njegove­ga uma, ki zaradi pozabljanja poskuša zapolniti prazna mesta v lastnem spo­minu, avtor pušča odprto. 
A Kronika pozabljanja ni toliko ro­man o demenci kot pripoved o splo­šnem stanju človeškega duha, ne glede na starost. Kako vstopamo v svet? Smo opazili, kako se dogaja krivica v naši bli­žini, pa nismo nič storili? Kaj počnemo z našimi življenji, kako se odzivamo na dogodke v okolici, zakaj postajamo vse bolj brezbrižni? Znamo videti še koga drugega razen samih sebe, so naše po­trebe meje našega sveta? Na kaj smo sami pozabili, katera so prazna, neza­polnjena mesta v našem umu, kaj smo potlačili? S kakšnimi predstavami pol­nimo ťpozabljenaŤ mesta lastne prete­klosti? 
A avtor si ne dela utvar, da bi lahko s svojim romanom odgovoril na ta te­meljna vprašanja; bistveno je to, da jih zastavlja, in pomemben je tudi način, kako to počne. V Pregljevi knjigi se ne dogaja veliko v smislu ťzunanjihŤ do­godkov. Njegova pripoved je namreč osredotočena na dogajanje v junakovem umu, na njegovo opazovanje in razmi­šljanje. Tok junakove zavesti je zapisan tako doživeto in prepričljivo, da se bra­lec vpraša, od kod avtorju vpogled v to, kaj naj bi se dogajalo v glavi starostnika. Pregljev jezik je natančen in stvaren, in nezadržen ritem njegove z metaforami neobložene pisave nas kot tok reke vle­če k (večkratnemu) branju. 
Zdi se, da so današnji romanopisci vse spretnejši z orodjem, ki ga upora­bljajo, z jezikom. Znajo prepričati bral­ca, ga potegniti v dogajanje, znajo biti domiselni in iskrivi. A na mnoge roma­ne pozabimo takoj, ko jih zapremo, če­prav mogoče uživamo v branju. Dober roman je tisti, ki ostane del bralca za vse življenja, z junaki, ki se jih spominjamo, z dogajanjem, o katerem razmišljamo. Dober roman razširi naš zorni kot in nam omogoča pogled od daleč na nas same, na okolje, v katerem živimo.  Kro­nika pozabljanja je ena od teh knjig, ki ostanejo z nami in nas ne zapustijo. 
In kaj je lahko za avtorja dragocenej­še kot to, da od bralcev dobi povratne informacije o svojem delu, da z njimi izmenja izkušnje? Da lahko sliši, kako njegovo delo berejo in vidijo drugi? Sebastijan Pregelj se je na predstavitvi knjige v dobrepoljski knjižnici izkazal kot artikuliran in razgledan (so)govor­nik. Prav tako pa so se spet izkazali čla­ni bralnega kluba z lastnimi pogledi na roman. Pretresljive izkušnje, ki so jih imeli nekateri od članov z lastnimi svoj­ci – starostniki –, mnenja in razmišljanja 
o času in minevanju, o krhkosti člove­škega bitja, o aktualnem (in akutnem) stanju sveta so dali prebrani knjigi še dodatno razsežnost. 
Predstavitev je potekala pod vod­stvom naše knjižničarke Jasmine Mer­sel, ki se ji je na tem mestu treba zahva­liti za organizacijo tovrstnih dogodkov in za izvrsten izbor knjig, ki jih pred­stavlja v bralnem klubu. In na koncu še iskreno vabilo: pridružite se bralnemu klubu, nič vas ne stane! Ś 
Odlomek iz romana 
Kronika pozabljanja 
                       Sebastijana Preglja 
In če bi živel še enkrat od začetka, bi bil še dosti bolj potrpežljiv. Vzel bi si čas. 
Če bi se v telo otroka vrnil s pametjo starca, bi si za vsako stvar vzel čas. Nika­mor ne bi hitel, saj bi vedel in razumel, da bom v vsakem primeru prispel na cilj. Okrog sebe bi gledal s široko odprtimi očmi. Občudoval bi barve in oblike, gla­sove, vonje in okuse. Gledal bi in okušal, kako se stvari spreminjajo, in vedel, da se podobno spreminjam tudi sam. Tako kot nebo, tako kot veter, tako kot voda, tako kot hiša, tako kot most, tako kot vlak, tako kot drevo, tako kot trava, tako kot ptica, tako kot pes. Stal bi, sedel, hodil, tekel, čepel, ležal in gledal in občudoval vse, kar me obdaja. 
Če pa bi se vrnil v telo otroka brez pameti in izkušenj starca, bi spet videl čudeže. Otroci vidijo čudeže na vsakem koraku. Vse okrog mene bi se mi zdelo čudežno, in prav nič ne bi bilo narobe, če si vsega ne bi znal razložiti. Hodil bi naokrog in se čudil in občudoval in bil navdušen nad stvarmi, ki jih danes več ne opazim. Opazoval bi metulja, kako premakne krila, da ga dvignejo v nebo, in deževnika, kako pretrgan postane dva; s prsti bi ril po pesku in blatu, po­vohal bi lubje in kamen, ki je dolgo ležal na vlažnih tleh; polizal bi ledeno svečo in baterijo, da bi me streslo v jezik ; v pest bi stisnil koprivo in drugič oso ali čebelo, ker bi me zanimalo, kakšne vrste bole­čina je pik žuželke; splezal bi visoko na drevo, zakričal, zamižal in skočil dol; na mravljišče bi vrgel kobilico in opazoval, kako jo mravlje s kleščastimi usti zgra­bijo in ustavijo, zvrnejo in nazadnje še živo zvlečejo v eno od črnih lukenj; legel bi tik ob železniške tire in počakal vlak in trušč in veter, ki ju nosi s seboj; z dvi­galom bi se odpeljal na vrh najvišje stol­pnice, preveril, da sem sam, potem pa stopil na rob kovinske ograje, se z noga­mi zataknil za vrhnjo prečko in se nagnil čez in občutil ves strah in vso sladkobo, ki gre z njim; legel bi na kartone in gle­dal oblake, kako spreminjajo oblike in so lahko prav vse; gledal bi v nebo in se spraševal, kje se konča nebo in kje veso­lje in kaj je naprej od konca; spraševal bi se, kako je z življenjem: kje si, preden se rodiš, in kam greš po tem, ko umreš, in kako dolga je neskončnost. 


Dobrepoljski učenci so na literarnem, likovnem in foto­grafskem natečaju z naslovom Moja domovina – Srečanja pri vodnjakih in studencih, ki ga je septembra 2014 za vse slovenske osnovnošolce in srednejšolce v Sloveniji in zunaj njenih meja razpisalo društvo Naša zemlja, dosegli izjemen uspeh. 
Predvsem šestošolci in nekaj osmošolcev so po uvodni mo­tivaciji o pomenu pitne vode za vsa živa bitja nekoč, danes in za prihodnje rodove premišljeno in s srcem zavihteli pero in nastalo je več izredno zanimivih, sporočilnih, poučnih, do­mišljijskih, lastnih pripovedi, pripovedi o doživetijih staršev, dedkov in babic; nemalo jih je vzelo v roke fotografski aparat in s pomočjo staršev, sorodnikov ali pa kar sami v svoji bližnji okolici poiskali vodni motiv in ga ujeli v objektiv. 
V ožji ozbor so bila uvrščena literarna dela ustvarjalk Ane Grandovec (6. b), Tie Buščaj (6. a) ter ustvarjalcev Anžeta Str­nada (6. b) in Nejca Gvozdena (8. r.). 

Ani Grandovec (6. b) pa je poleg literarnega prispevka uspelo pod mentorstvom Tamina Petelinška ustvariti tri izje­mne fotografije zdaj zapuščenega vodnjaka, mimo katerega jo vsak dan vodi pot, tako imenovanega Banskega vodnjaka. Ob pogledu v njegovo notranjost ni ostala ravnodušna. Fotografi­ja, vredna razmisleka vsakogar izmed nas. Morda pa je še čas, da ga rešimo. Da mu povrnem prvotno vlogo, ko si je iz njega zajel ťzlatoŤ vodo marsikateri utrujeni, izsušeni popotnik in domačin, ko se je zgaran vračal domov s polja. 
Komisija kulturno-naravoslovnega društva Naša zemlja je vse poslane prispevke ožjega izbora naših učencev oce­nila za izjemno uspešne in jih nagradila. Nagrajena besedi­la vseh mladih slovenskih ustvarjalcev bodo zbrana skupaj in natisnjena. Pričakujemo zanimivo branje. 
Iskrene čestitke nagrajencem in zahvala vsem sodelu­jočim. 
Ema Sevšek, mentorica literarnih prispevkov 
Dva vodnjaka 

Nejc Gvozden, 8. razred 
Pred davnimi časi sta na neki jasi ob robu gozda stala dva vodnjaka. Pr vi vodnjak je bil namenjen predvsem za napajanje živali in zanj je skrbel skrben kmet. Drugi vodnjak je bil last grobega, nevestnega kmeta, ki je živel sam na majhnem posestvu na koncu vasi. 
Oba vodnjaka sta imela nadnaravno moč. Lahko sta se med seboj pogovar­jala. Nekega dne se vodnjak nevestne­ga kmeta pritožuje vodnjaku vestnega kmeta: ťZakaj za tebe tako lepo skrbijo in te redno obiskujejo, mene pa obiščejo le dvakrat na leto?Ť Vodnjaka se dogo­vorita, da prvega, ki ju obišče, ogovo­rita. Vestni kmet pride prvi, in ko ga že očisti, ga vodnjak nagovori, naj pošlje po vodo še sosednjega kmeta, češ da je njegova voda zdravilna za vse bolezni. In res. Vestni kmet vse te prigode z vo­dnjakom pove sosednjemu kmetu, ki mu ni bilo kaj dosti mar za vodnjak. Po prespani noči se sebični kmet odloči, da s sosedom skupaj stopita pogledat, kaj se res dogaja tam na jasi z njegovim vo­dnjakom. Na poti sebičnega kmeta do­leti slabost in se onesvesti. Pridni kmet steče hitro do vodnjaka, in ko potegne polno vedro vode, mu ta sporoči, naj sebični kmet naredi tri požirke njegove vode ter si s to vodo umije noge. Kmet je hitel k bolnemu sosedu in mu ves iz sebe pripovedoval, kaj zmore njegov vo­dnjak. Sebični kmet si nekako opomore, da pot skupaj nadaljujeta do njegovega vodnjaka. Ko v mukah prispe do njega, se mu v solzah zahvaljuje za vodo in se opravičuje za slabo skrb zanj. Vodnjak mu tedaj prvič spregovori, da je njegova voda iz podzemnega vrelca in je zdravil­na za vse bolezni, a le, če ima človek do njega spoštljiv, skrben odnos. Oba kme­ta sta strmela vanj, naredila vsak še po požirek vode in se mu zahvaljevala ter ga skupaj odrgnila mahu. 

Vodnjak pa je bil na koncu zadovo­ljen, da je spreobrnil svojega gospodarja in ga še ozdravil. Tako so bili na koncu zadovoljni in srečni vsi. Ś 

Vodnjak – vir življenja 

Tia Buščaj, 6. a 
Pred mnogimi leti sta bili dve vasi. Prva vas je imela lepe hiše, okolica je bila zelo urejena. Tam so živeli sami pre­možni ljudje. Druga vas pa je bila vas revežev. Hiše so bile lesene, revščina se je videla že na daleč. 
V vasi bogatašev so imeli elektriko in vodovod. Z ničimer niso varčevali. Luči so gorele po cel dan. Voda jim je bila samoumevna. Ko so se umivali, prali posodo, je voda tekla. Nikoli niso zapirali pip. Druga vas, vas revežev, pa ni imela ničesar. Zvečer so jim gorele sveče, vodo so si nosili iz starega vaške­ga vodnjaka. Z njo so ravnali, kot da je čisto zlato. Vsak teden so se vsi zbrali pri starem vodnjaku, ga očistili in uredili. Tako so imeli vedno čisto vodo. Nekoč pa se je v vasi bogatašev zamašil vodo­vod. Ostali so brez vode. Razmišljali so, kaj naj storijo. Odločili so se, da gredo v vas revežev po vodo. Vedno so se jim izogibali, rekoč, da so umazanci. Sedaj, ko so jih potrebovali, pa so svoj ponos potlačili. Seveda so jim revni dali vodo. Vendar z navodili, naj pazijo na vsako kapljico. Sprva so se jim smejali. Vodo so imeli za samoumevno. Kasneje pa, ko je vode začelo primanjkovati tudi v starem vodnjaku, so začeli ravnati z njo zelo previdno. Niso je več polivali in zlivali stran. Še več. Ljudi iz sosednje vasi so prosili za pomoč pri izdelavi vo­dnjaka. Tako so tudi oni končno imeli vodnjak na sredi vasi. Ne ravno za vsak­danjo rabo, vendar za primere, če zopet odpove vodovod. 
Vsi so spoznali, da voda ni samou­mevna. Še več. Spoznali so, da je voda vir življenja. Naučili so se pravilno ravnati z njo. Zato tudi mi pazimo na vodo. Vsaka še tako majhna kapljica je pomembna za nas ljudi, živali in rastline. Ś 


Moja pripovedka o okamneli ženici v Podpeški jami 

Anže Strnad, 6. b 
Bilo je spomladi, ko se je deklica, stara komaj 15 let, odpra­vila pomagat družini v sosednji vasi. Delo je bilo celodnev­no, zato je ni bilo veliko doma. Tisti čas je tudi fantje niso zanimali. A ko je minilo nekaj let, se je vse obrnilo. 
Poroči se z bogatim možem. Imata srečno življenje, ro­dijo se jima tri deklice in dva dečka. Vsi gredo po maminih stopinjah, tudi v ljubezni. Le najmlajša deklica Nina je bila razigrana in je hotela ubrati drugo pot. Mislila si je, da ni treba, da so vsi enaki. Prav zato je bila tudi posebna. Mati je zaradi tega ni zmerjala. Nina je začela služiti malo kasne­je kot mati. Poročila se je z revnim možem. Zgradila sta si skromno, a udobno hišico. Pri njima se je marsikdo ustavil in malo poklepetal, saj sta jih s svojo dobrodušnostjo prav začarala. Iskreno prijateljstvo jima je veliko pomenilo. 
Neko zimo, ko je bilo zelo mrzlo, je voda zunaj zmrznila. Vaščani so ostali brez nje. Zmrznila jim je tudi voda v vo­dnjakih. Skupaj so morali nekaj ukreniti. Nekemu vaščanu je prišla na misel Podpeška jama. Velikokrat so jo obiskovali 


Banski vodnjak 


v poletnih mesecih. A ker so pri vsaki hiši imeli vodnjak, so se bolj poredko spomnili nanjo. 
Problem pa so rešili tako, da so vso živino, otroke in vrče ter sode vzeli s seboj. Z vozovi so se odpeljali proti jami. Voda je bila pitna, a mrzla. Napojili so živino, odžejali so se otroci, vrče so napolnili z vodo ter se odpravili proti domu. 
Minilo je teden dni, a voda je bila še vedno zmrznjena. Pri Ninini družini se je nabral kup umazanih oblačil. Zato je Nina pobrala obleke in se peš odpravila proti jami brez prijateljic, da bi oprala kup oblačil. 
Čudno se ji je zdelo, zakaj so vsi zaprti v hišah. Niti za trenutek ni pomislila, da je božična noč. Ni se zmenila za samoto in se je kljub temu odpravila proti jami. Ko je prišla do nje, je začela prati. Prala je in prala, dokler ni čutila neke tesnobe. Kar stiskalo jo je in vezalo. Naenkrat se sploh ni mogla premakniti. Bog jo je kaznoval. Okamnela je, prav tako tudi perilo. Zaspala je in nikoli več se ni zbudila. Zapu­stila je mlada sinova in moža. Žalovali so za njo, a življenje je šlo in gre naprej. Od takrat nihče ne dela na božično noč niti takrat ne obišče Podpeške jame. Ś 
Ana Grandovec, 6. b 
Banski vodnjak se nahaja ob lokalni cesti med vasema Cesta in Videm. Med vasema je še danes lepa mlaka Stara luža, ki meri skoraj štiri tisoč kvadratnih metrov. V njej so prebivalci vasi Cesta imeli pitno vodo ter vodo za napajanje živine. Po prvi svetovni vojni se je promet ob Stari luži povečal. Tudi iz drugih vasi so vaščani pogosto napajali konje, mladina se je v vodi kopala. Niso dovolj pazili na čistočo; že tedaj je obstajala nevarnost, da voda ne bo več primerna za pitje. Uprava Dravske banovine se je zato odločila, da se pribli­žno sto metrov od Stare luže ob cesti proti vasi Cesta zgradi vodnjak. Občini Dobrepolje je dala sredstva, s katerimi so skopali deset metrov globok vodnjak. Voda se je pojavila kljub veliki suši. Vodnjak so s kamni lepo obzidali v obliki valja, na vrhu so naredili ploščo in zabetonirali še zgornji del, tako imenovan ťtivcŤ, skozi katerega so črpali vodo. Uporaben je bil vse do izgradnje vodovoda v sedemdese­tih letih. Danes je vodnjak pokrit, ostaja pa mnogo zgodb, nastalih ob tem vodnjaku. 
Moj oče pripoveduje, kako so se starši bali za otroke, ki so hodili mimo njega, ker so zelo radi gledali v njegovo globino. Pogosto so jim govorili, da v njem živijo povodni mož, parkelj in ťšilkrotaŤ. Pred Miklavžem so se mnogokrat izognili poti ob vodnjaku, saj naj bi tedaj strašili parkeljni, ki so prihajali iz vodnjaka. Ko so v vasi Cesta zgradili vodovod, so mimoidoči začeli uporabljati vodnjak namesto koša za odlaganje odpadkov. Pred desetimi leti je občan zgradil po­krov. Od tedaj se ne meče več smeti v vodnjak. Žal pa sem ob fotografiranju njegove notranjosti videla polno smeti, plastenk in lesa, kar vpijoče prosi pristojne, da poskrbijo za čiščenje in vzdrževanje. Morda ga bomo še kako potre­bovali. V naši vasi pa je še en zapuščen izvir, iz katerega so pili vodo vse do leta 1980. Tudi tega bi bilo treba čim prej urediti. 

Vodnjak bi lahko primerjali z internetom oz. kako nje­govo klepetalnico, saj so ljudje ob klepetu pri njih izvedeli, kaj je kaj novega v drugih vaseh. Ob vodnjakih so se druži­li, pogovarjali, otroci pa so se igrali. V njih so imeli vodo za živino in za gospodinjstvo ter druge potrebe, saj v tistih časih ni bilo do vsake hiše speljanega vodovoda, kot je to danes skoraj samoumevno. Tam so srečevali svoje prijatelje in sorodnike. A ta srečanja so bila gotovo pristnejša, kot so spletni stiki. 
Upam, da bomo z obnovo starih vodnjakov in izvirov znali ohraniti njihovo zunanjo podobo ter da nam bodo starši, dedki in babice še dolgo pripovedovali lepa doživetja, nastala ob vodnjakih. Morda se bo kdo opogumil in iztrgal pozabi številne zgodbe, povezane s temi vodnjaki. Morda bodo zaokrožile po spletnih straneh in se dotaknile tudi šir­šega kroga mladih. Ali pa bodo izšle tudi v knjigah. Tedaj gotovo ne bodo odšle v pozabo. 


Obrazložitev k fotografijam 
Ana Grandovec, 6. b 
Za predmet fotografije sem si izbrala Banski vodnjak, ki stoji ob cesti, po kateri hodim vsak dan v šolo. Moj mentor je bil Tamino Petelinšek, mož moje tete, zaposlen kot fotoreporter pri Slovenski tiskovni agenciji. 

ťBanski vodnjak 3Ť 
Za motiv sem si izbrala nočno fotografijo Banskega vodnjaka. Z mentorjem sva uporabila stojalo, profesionalni fotoaparat, žično prožilo in ročno svetilko. Po posvetovanju z mentor­jem sem pritrdila fotoaparat na stojalo. Ker sem želela, da je slika najostrejša pri vijaku pokrova, sem s svetilko posvetila v tisto točko, da se je fotoaparat izostril. Nato sem z žičnim sprožilom sprožila posnetek in pustila zaslonko na aparatu odprto 14 minut. Nato sem s svetilko osvetlila vodnjak in travnik za vodnjakom. Zaradi dolgo odprte zaslonke se je izrisala pot zvezd — dokaz rotacije Zemlje. Na fotografiji je zaradi močne javne razsvetljave v ozadju videti posnetek tako, kot bi bila združena dan in noč. Vrednost zaslonke je bila 4. ISO občutljivost = 50. 



ťBanski vodnjak 2Ť 
Za tretji posnetek sem se odločila fotografirati notranjost Banskega vodnjaka. Za posnetek sem uporabila fleš z avto­matsko nastavitvijo. Zaradi bližine sten so te bolj osvetljene od dna, ki je približno 3 metre od površja vodnjaka. Globok je 8 metrov. Z mentorjem sva ugotovila, da bi bila najlepša osvetlitev s potopljeno svetilko in z daljšim pozicijskim ča­som. Lahko pa bi fotoaparat navezala na vrv, ga spustila v vodnjak in sprožila na daljavo. 



Praznik sv. Florijana v Ponikvah 


V najlepšem mesecu maju goduje sv. Florijan, katerega smo gasilci zaradi njegovih lastnosti po zgodovinskem 

izročilu vzeli za svojega zaščitnika in priprošnjika. 



PGD Ponikve, E. S. 
V nedeljo, 10. 05. 2015, smo gasilci prostovoljne­ga gasilskega društva Ponikve že štiriindvajsetič pripravili slovesnost v čast zavetniku gasilcev sv. Florijanu. 
V tokrat precej jasnem in z manjšimi oblaki spremljajočem nedeljskem dopoldnevu smo se domači gasilci s preostalimi šestimi društvi Gasilske zveze Dobrepolje ter sosednjih prijateljskih društev Pono­va vas, Škocjan, Škrlovica in Turjak ob 


9.30 zbrali v vaškem centru v Ponikvah s prapori in z gasilskimi vozili. Leto­šnje slovesnosti v čast sv. Florijanu se je udeležilo skoraj 120 gasilcev v uni­formah, od tega tudi 12 članic ter 20 pionirjev in mladincev. Ob 9.55 smo gasilke, gasilci in godba Dobrepolje oblikovali povorko, v kateri smo odko­rakali ob taktih godbe proti cerkvi sv. Florijana. Povorki so se pridružili tudi ostali vaščani, ki so v vaškem centru prisostvovali postroju ter odhodu ga­silcev. 
Slovesnost z bogoslužjem je pote­kala pred cerkvijo. Gasilci smo se ob prihodu pred cerkev posedli v prve vrste, v preostale vrste pa so se pose-dli ostali verniki. Sveto mašo je letos opravil naš rojak, frančiškan pater Tomaž, ki službuje v Mariboru. Na povabilo gospoda župnika Franca se je udeležil naše slovesnosti ter opravil mašno daritev za vse pokojne in žive gasilce. V pridigi je označil lik gasilca kot človeka, ki je vedno pripravljen pristopiti na pomoč sočloveku ter pri opravljanju svojih nalog izpostavlja nevarnosti svoje življenje. 
Za ubrano petje pri sveti maši je, ob vodenju gospoda župnika Franca ter spremljavi organista Toneta Šinkov­ca, poskrbel domači cerkveni pevski zbor. 
Po končanem bogoslužju smo vsi gasilci ob spremljavi godbe Dobrepo­lje v povorki krenili proti gasilskemu domu. Povorki so se pridružili tudi vsi ostali povabljeni. Ob prihodu pred gasilski dom je godba Dobrepolje zai­grala še nekaj pesmi. 
V gasilskem domu smo vse gasilce in druge povabljene goste pogostili z žegnanjskimi dobrotami, ki so jih spekle ponikovske gospodinje (za vse spečeno in prineseno pecivo se vsem gospodinjam najlepše zahvaljujemo), ter s kozarčkom pijače. Ves čas dru­ženja nas je spremljalo sonce, ki nas je spravilo v dobro voljo, zato smo se nekateri zadržali dlje časa od načrto­vanega. 
Kar prehitro je bilo treba skleniti srečanje ter se raziti. Razšli smo se s prijetnim občutkom, da je pri nas ga­silstvo živo ter da smo se srečali ljudje, ki podobno razmišljamo. Veselimo se ponovnega snidenja naslednje leto na že petindvajseti slovesnosti. Ś 

Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje 

Že kar nekaj časa, a vendar ne tako dolgo, je minilo, od kar se novice o dogajanju v društvu Štorovke Šentrumar Hočevje niso pojavile v lokalnem glasilu naše občine, pa vendar je v društvu vseskozi polno dogodkov. Zato smo sedaj združili nekaj najzanimivejših dogodkov v preteklih mesecih. 

Marta Dešman 
V soboto, dne 7. 3. 2015, smo se člani dru­štva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje zbrali na 10. redni letni skupščini v pro­storih Gostišča Krka na Krki. Po uvodnih besedah predsednika društva g. Pavleta Gregorke in pozdravu gostov smo nadalje­vali z delom skupščine. Sledila so poročila organov društva o delu v letu 2014. Po­ročilo o delu društva je podal predsednik 
g. Pavle Gregorka. V svojem poročilu je najprej opisal dejavnosti, ki jih je društvo zelo uspešno realiziralo v preteklih dese­tih letih. Poudaril je, da si je društvo tudi s sklepom UO je predsednik društva, Pavle v preteklem letu zadalo veliko nalog in Gregorka, podelil priznanje za delo članici da smo lahko zadovoljni, saj so bile vse društva ge. Majdi Grm. Zahvale so prejeli načrtovane dejavnosti v celoti izpeljane. naši zvesti donatorji: ga. Greta Dečman z Največji projekt je zagotovo tradicionalna Vrhnike, g. Božo Drešar iz Ljubljane in g. razstava gob v Štentovem kozolcu v Ho-Metod Podržaj iz Les. Na skupščini so bili čevju, ki smo jo uspešno izpeljali septem-prisotni tudi predstavniki prijateljskih go-bra 2014. Zelo dobro je tudi sodelovanje z barskih društev iz Gorij, Kranja, Ljubljane Osnovno šolo Stična in s Podružnično šolo in Ribnice. Pozdravili so navzoče in po-Krka iz sosednje občine Ivančna Gorica. hvalili opravljeno delo našega društva v Zelo smo bili dejavni tudi pri promociji preteklem letu. občine Videm in kraja Hočevje. Sledila so še ostala poročila. Soglasno je bil sprejet Po končanem uradnem delu skupščine program dela društva za leto 2015. Skladno je sledilo še družabno srečanje. Ś 


SMRČKIJADA V UMAGU 
Na povabilo Gljivarskega društva Bujštine Umag smo se člani DGŠŠ 18. 4. 2015 odpravili na 10. jubilejno medna­rodno srečanje ljubiteljev gob v Umag. 
Srečanja se nas je udeležilo 20 članov DGŠŠ. Ob pri­hodu v Umag nas je čakala dobrodošlica. Nekateri so v spremstvu članov društva Umag odšli na nabiranje ma­vrahov (smrčkov) v okolico Umaga in ob reko Mirno, drugi smo si privoščili ogled Umaga. Po vrnitvi nabiral­cev sta sledili razvrstitev in determinacija nabranih gliv, predvsem smrčkov. 
Sledil je pozdravni nagovor podpredsednika Gljivar­skega društva Bujštine Umag g. Josipa Šimiča - Marinota, ki je predstavil delo društva, se zahvalil za udeležbo vsem prisotnim, posebno še gostom iz tujine. Ś 

ČISTILNA AKCIJA 2015 
Letos je bilo DGŠŠ Hočevje, v sodelovanju s PGD Ho­čevje, nosilec čistilne akcije ťOČISTIMO SLOVENI­JOŤ v našem kraju, ki je bila dne 11. 4. 2015. 
Očistili smo gozdne poti, okolico vasi in pobrali smeti ob cesti Zdenska vas–Hočevje, vse od Planov do občinske table Ivančna Gorica. Akcije se je udeležilo 19 članov DGŠŠ in PGD Hočevje. 
Priporočamo, da se smeti v prihodnje odvržejo v zato namenjene zabojnike in ne na travo in gozdne poti. Imejmo čut za čisto okolje. Saj to je ogledalo nas vseh. Ś 
Predsednik našega društva g. Pavle Gregorka se je Gljivarskemu društvu Bujštine Umag zahvalil za dobro večle­tno sodelovanje in vsakoletno povabilo na SMRČKIJADO, hkrati pa jih je pova­bil na našo deseto jubilejno razstavo gob septembra v Hočevje. 
Sledila sta ocenjevanje nabranih gob in podelitev priznanj za: 
-	največji smrček, 
-	
najlepšo gobo, 

-	največje število nabranih vrst gob in 

-	
najlepšo gobarsko palico. 


Udeleženci SMRČKIJADE so si lahko ogledali mikroskopiranje posameznih vrst gob. Po podelitvi priznanj je sledilo prijetno druženje ob glasbi in plesu. 
Lepo in nepozabno je bilo z gobarji na mednarodnem srečanju v Umagu. Člani DGŠŠ, pridružite se nam tudi pri­hodnje leto. Ś 

KRESOVANJE NA ŠENTRUMARJU 
Mesec april je hitro minil. DGŠŠ je za svoje člane pripravilo dru­žabno srečanje ob praznovanju prvega maja. Lepo število se nas je zbralo v naši koči na Šentrumarju. Zakurili smo v kaminu in pripravili vse za kres. Člani so prihajali in tudi naš Bojan je prišel s polno košaro gob. Preden smo vse analizirali, je minilo kar nekaj časa. Ta čas se je v kaminu že spekla malica in ob polnih mizah se je razvila prava prijateljska debata o vsem mogočem, predvsem, kakšna bo letos gobarska sezona in kako bomo pripravili našo 10. jubilejno razstavo gob. 
Ob kresu, ki se je tudi že prižgal, je zadonela pesem, ki se ob takem času spodobi. 
Tako je bilo lepo, da ob tej priložnosti povabimo vse člane DGŠŠ, ki so se nam malo oddaljili, da le najdejo čas in se nam v prihodnje pridružijo. Ne bo vam žal! Ś 


Kolo je okrogla, v gibanju vrteča se stvar, ki po klancu navzdol nekaj časa pridobiva na hitrosti. Uravnoteženo gibanje po pod­lagi mu omogoča fizikalno dejstvo, da je površina, ki se bo v naslednjem trenutku dotaknila tal, vedno enaka in pri prema­govanju podlage preveša silo težišča ena­komerno naprej v smeri gibanja. Kvader je pravokotna, pri gibanju prekladajoča se stvar, ki se po klancu navzdol ob prvi prevrnitvi ustavi. Neuravnoteženo giba­nje po podlagi je posledica fizikalnega dejstva, da je površina, ki se bo v nasle­dnjem trenutku preko roba dotaknila tal, relativno velika in pri premagovanju pod­lage se težišče preveša neenakomerno v smeri sunka. Primerjajmo kolo in kvader s svojim življenjem. Marljivost je lastnost, ki ima za posledico sprotno opravljanje življenjskih nalog. Z marljivostjo ena­komerno napredujemo v življenju, sko­raj neopazno in brez pretresov pridemo daleč in smo zadovoljni. Marljivost torej spominja na nezadržno kotaljenje kolesa uspešnosti. Kampanjskost pa je lastnost, ki ima za posledico zaletavo opravljanje življenjskih nalog. S kampanjskostjo ne­enakomerno, sunkovito in izrazito počasi napredujemo v življenju in smo nezado­voljni. Veliko časa stagniramo kot ležeči kvader na svoji največji površini, šele z mučnim naprezanjem, s pompoznim dvi­govanjem in prevračanjem stopenjsko le­zemo naprej. Kampanjskost torej spomi­nja na prekladanje kvadra. Poglejmo dva primera marljivosti in dva primera kam­panjskosti. Marljiv učenec se uči sproti, tik pred kontrolnimi nalogami na hitro ponovi že pridobljeno znanje. Marljiv vrtnar vsakodnevno in premišljeno ne­guje svoje rože, jih sproti zaliva in gnoji. Kampanjski učenec večino časa lenari, tik pred kontrolno nalogo pa ga lovi panika, začne noreti, ker se hoče na hitro in na silo vse naučiti tik pred testom. Kampanj­ski vrtnar rože zanemarja, ko pa ugotovi, da so suhe, jih tako zalije, da od vode kmalu zgnijejo. Kaj pa zdravje, lahko tudi glede zdravja govorimo o skrbi za zdrav­je, ki je podobna enakomernemu gibanju kotalečega se kolesa in o zanemarjenosti 

Zakaj stopala 

govore ponoči hvala 

zdravja, ki spominja na prevračanje kva­dra? Lahko … Poglejmo dva primera: kdor se večkrat tedensko športno giba, ima na­trenirano srce in zdrave žile. Na ta način sproti preprečuje, da bi srce slabelo, žile pa se zoževale. V primeru športnega tek­movanja bo brez težav zmogel vse obre­menitve. Kdor se športno ne giba, ima manj sposobno srce in slabe žile. Z nada­ljevanjem neaktivnosti srce še bolj opeša, žile pa se še bolj zožijo. V primeru špor­tnega tekmovanja bo imel veliko težav, verjetno bo ogroženo njegovo trenutno zdravje, če ne celo življenje. Drugi primer je prehranjevanje: kdor se prehranjuje zmerno in kontinuirano, bo imel stabilno in optimalno telesno težo, pa tudi zdravo razmerje med mišičnino in maščobnino. Kdor pa se prehranjuje prekomerno in neredno, bo imel nestabilno in po navadi izrazito povečano telesno težo. Razmerje med miščnino in maščobnino bo izrazito v smeri prevlade maščobnine. V primeru zaletavega hujšanja v smislu stradanja se bo sicer zniževala telesna teža, vendar se bo zaradi razgradnje mišičnine razmerje med mišičnino in maščobnino sprva še bolj povečalo v smeri prevlade maščob­nine. Tudi pri drugih zdravju škodljivih razvadah velja podobno. Vsako pretira­vanje (alkohol, cigareti, sladka hrana) pusti nekje svoj bolezenski pečat, ne samo na jetrih, pljučih ali maščobnini. Najbolj občutljiv skupni imenovalec teh treh škodljivosti so naše ŽILE! Žile imamo pač povsod in vse, kar škodi žilam, lahko škodi kateremu koli delu našega telesa. Predvsem pa se začne škodljivost najprej kazati na tistih področjih, ki so najbolj oddaljena, podobno, kot se kriza neke države najprej začne odražati v najbolj oddaljenih koncih od glavnega mesta, v podeželskih zaselkih na robu meje. Pri človeškem telesu so od srca najbolj od­daljene žile naših nog. Na njih se lahko v hudih primerih škodljivega uživanja teh substanc hitro diagnosticira okvara ožilja (pri alkoholizmu popokane kapilare in mikrokrvavitve, pri kajenju slaba prekr­vavitev in cianoza kože, pri sladkorni bo­lezni pa zamašenost končnih delov žil in odmiranje tkiva, predvsem prstov). Tudi naše glave mislijo bolj na vse drugo kot na noge. Noge so tudi v naših glavah nek del telesa bogu za hrbtom, ki nima druge na­loge, kot da prenaša našo težo v mirova­nju in gibanju. Pa vendar to ni prav. Noge so veliko več, skrb za zdravje nog pa ne koristi samo njim, ampak zdravju celega telesa. Poglejmo, na kakšen način je prišlo pri meni nekega večera do prebliska, da si noge takega nemarnega in ignorantskega odnosa nikakor ne zaslužijo. 
Nekega večera sem po treningu v telo­vadnici legel na hrbet. Noge sem položil na četrto letev ťripstolaŤ od spodaj nav­zgor in ker treniramo bosi, sem imel mo­žnost opazovati utrujena stopala. V prvi sekundi so bila rdeča in vene so bile na­brekle. V drugi sekundi so že pobledela in tako rekoč ni bilo več videti nobene žile. V tretji sekundi so pobledeli še nohti, v četr­ti sekundi pa sem že zadremal in odplaval v svet sanj. In v tem svetu se po navadi dogajajo čudne, a marsikdaj poučne stva­ri. To pot se je stvar odvijala takole: Leva noga se je začela kar naenkrat pogovarjati z desno: ťA spiš, sestrica Desnonogca?Ť ť Ne, draga sestrica Levotačka, gledam gospodarjevo zaspano faco in uživam ob dejstvu, da nama je danes prvič privoščil, da to zaspano bučo lahko gledava od zgo­raj navzdol. Danes sem bila namreč cel dan tako nabita s krvjo in z vodo, da sem mislila, da bom počila. Kaj pa ti, Levotač­ka?Ť ťTudi jaz uživam v olajšanju, ki nama je končno omogočeno. Saj veš, da ta glava misli samo na delo, zato je cel dan na no­gah oziroma na tebi in meni. Čeprav mu je zdravnik priporočal, naj ne pretirava s težkim delom, je trmast kot bik; dejansko, če dobro pogledaš, mu že rastejo bikovski rogovi.Ť ťMislim, da je sedaj ravno pravi trenutek, da mu končno poveva, da imava dovolj celodnevnega prenašanja telesne teže, raznih bremen in trde površine, po kateri ta naš bikec hodi.Ť ťTako je, uresni­čiva napoved protesta!Ť Nato je leva noga segla v stranski žep bližnje torbe, vzela iz nje svinčnik in ga zataknila med prvi in drugi prst. Z velikimi tiskanimi črkami je na desno nogo zapisala protestno parolo, ki naj bi dremavemu neodgovornežu pa­dla v oči takoj, ko se bo zbudil. Napisala je: DRŽI TACE IZNAD FACE. V naslednjem trenutku je svinčnik zataknila med prvi in drugi prst še desna noga in prav tako z velikimi tiskanimi črkami zapisala na levo nogo: TEŽKE NOGE DAJ NAD ROGE, NE NA FARMACEVTSKE DROGE. Nato sta se začeli nogi zvijati, pretegovati, krožiti okrog gležnjev, krčiti ter iztegovati prste in zraven prepevati: I feel good … Zatem sem se predramil. Najprej sem potipal glavo, da bi preveril, če imam res bikove rogo­ve. Nato sem obrnil oči proti stopalom, da bi videl, če na njih kaj piše. Ni bilo ne enega ne drugega; ne rogov in ne napi­sov. V trenutku sem si oddahnil, vstal in pogledal navzdol proti stopalom: V prvi sekundi so bila še bleda. V drugi sekundi so pordeli nohti, v tretji sekundi so sto­pala postala vsa rdeča in žile so nabre­kle, v četrti sekundi sem se popolnoma prebudil. Desnonogca in Levotačka sta zopet dajali vtis trpljenja, zato sem se urno odpravil domov, pojedel grenivko in se vrgel v posteljo. 

Kaj pa vi, kako bi se pogovarjala vaša stopala? Mislim, da bi bilo slišati veliko negodovanja. Če bi denimo obstajala možnost, da bi v čakalnici zdravstvenega doma pri tleh namestili ťmikrofoneŤ za zaznavanje in ozvočenje govorice nog, bi bilo slišati takole: ťNe morem dihati, moj lastnik je ves čas v sintetičnih noga­vicah in gumijastih škornjih …Ť ťMoj la­stnik tako kadi, da do mene komaj pride kaj kisika …Ť ťDo mene pride kisik, am­pak kri mojega lastnika je tako sladka, da mi preperevajo žile …Ť ťMoj lastnik je igral fuzbal in desna noga soigralca, ona koza, ki je oblečena v najnovejši model kopačk Adidas, me je pohodila po palcu, da je ves otečen in boleč …Ť ťMoj lastnik je prenašal pohištvo in bolečina, ki jo ima v križu, se prenaša tudi do mene, vse do prstov …Ť ťMoj lastnik se je včeraj napil, ustavila ga je policija in je delal al­kotest. Med testiranjem sva midve nogi morali hoditi po ravni črti, a ni šlo, ker so bile komande s pijane glave popolno­ma napačne. Za zahvalo je najin lastnik govoril: Preklete tace, zakaj me ne ubo­gajo …Ť ťMoj lastnik živi zelo nezdravo in jemlje polno zdravil, po katerih tako otekam, da so mi pretesni čevlji.Ť In še bi lahko naštevali. Kot vidimo, se v vseh pritožbah s strani nog ponavljata bese­di `moj lastnik`. To pomeni, da so noge same bore malo krive za bolezni, ki jih doletijo. Večinoma so bolj ali manj po­sledica neodgovornega ravnanja, ki ga v vlogi `lastnika` diktira glava oziroma pa-met vsakega posameznika. Način življe­nja je pač tisti dejavnik, ki v veliki meri vpliva na zdravstveno stanje in v veliki meri preprečuje tista bolezenska doga­janja, ki vodijo v težko popravljive kro­nične bolezni. Pa če dobro premislimo, deluje pozitivno tudi na ugoden razplet posledic poškodb. Če denimo stopi­mo na žebelj, bo celjenje veliko boljše pri zdravem stopalu kot pa pri stopalu z okrnjenim krvnim pretokom, vneto kožo ali okvarjenimi živčnimi končiči. Žal se tega kljub neštetim opozorilom, ki smo jih že slišali na to temo, še vedno premalo zavedamo. Seveda, logično, za­kaj; zato ker ta opozorila zahtevajo od nas disciplino na eni strani in trud na drugi: disciplino vzdržati se notranje­ga poželenja po škodljivih razvadah in potruditi se, ko je treba zapustiti mehki naslonjač in zmigati telo. A pri tem ne mislim na delo na njivi in v delavni­ci, ampak na rekreativno dejavnost. Ta opozorila velikokrat preslišimo tudi v ambulanti. A po drugi strani so ušesa strašansko dobro nastavljena na zazna­vanje kritike do zdravstva, zdravnikov, zdravniških napak, korupcije v zdra­vstvu, poraznega zdravstvenega siste­ma in ne vem česa vse. Te informacije vsrkavamo kot opojno sredstvo za dušo, saj nam sporočajo, da je za slabo poču­tje in neuspešnost zdravljenja kriv nek­do drug, nikakor pa mi sami. A nihče se ne zaveda, da ta občutek krivde nekoga drugega še ne pomeni nečesa dobrega za naše zdravje. To kvečjemu pomeni, da bomo še bolj neodgovorni in bomo še naprej vztrajali v svoji samoškodlji­vosti in samozdravljenjski nedejavnosti. Z odkritim nezadovoljstvom nad zdra­vstvenim sistemom bomo dosegli, da se nam bodo na ekspresen način predpiso­vala vsa mogoča zdravila, velikokrat se bodo v množici zdravil začeli pojavljati medsebojni škodljivi učinki, ki jih ne bo več razvozlal noben, še tako vrhunski specialist. 
Kaj lahko torej na koncu potegnemo iz zgornjih vrstic? Kot prvo, naj bo naš življenjski slog podoben kotalečemu se kolesu, ki gre enakomerno naprej, ne pa prevračanju kvadra. Poskušajmo sproti skrbeti za zdravje, ne pa enkrat ekstre­mno podlegati škodljivim razvadam, nato pa naenkrat spremeniti življenjski slog ter pretiravati pri nenormalni dieti (stradanje) ali nenormalni dejavnosti (ekstremni športni napori, na katere telo še ni pripravljeno). Posvečajmo po­zornost svojim stopalom, zavedajmo se dejstva, da so zdrava stopala ogledalo zdravja, izvor zavedanja dobrega poču­tja, pogoj za izvajanje zdravju koristnih dejavnosti in prevodnik energije med tlemi in našim telesom. Odpravimo ob­čutke, ki nam z razvojem nespoštljivosti do nog želijo dopovedati, da se samo­dejno pričakuje naslednje: da so noge brez našega lastnega truda zadolžene, da naj nas do pozne starosti držijo in premikajo ter da naj nikoli ne bolijo in smrdijo. Ś 
PREDAVANJE 
IN PRAKTIČEN 
PRIKAZ TEMELJNIH 
POSTOPKOV 
OŽIVLJANJA (TPO) 


Z UPORABO 
AVTOMATSKEGA 
DEFIBRILATORJA (AED) 

V občini Dobrepolje bo z mesecem julijem občanom na voljo defibrilator (AED), ki bo nameščen na Jakličevem domu na Vidmu. 
Avtomatski defibrilator (AED) je prenosna elektronska na­prava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomo­čjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. 
S temeljnimi postopki oživljanja (TPO) omogočamo vzdrževanje odprtih dihalnih poti, podpo­ro dihanja in cirkulacije brez uporabe opreme, razen prepro­stih pripomočkov za podporo dihanja ali zaščitnih sredstev, do prihoda nujne medicinske pomoči. 
V ta namen CZ Dobrepolje organizira predavanje in prak­tično delavnico na temo TPO Z UPORABO AED. 
Prijave sprejemamo do 10. 6. 2015 na Občini Dobrepolje na: 
• 
tel. 01/788-02-80 

• 
elektronski pošti: 



tajnistvo@dobrepolje.si 
Prijave so obvezne zaradi organizacije praktičnega dela. Datum izvedbe bo prijavljenim sporočen naknadno. 
Življenje je izredno dragoceno, saj imamo vsi le enega - mi in naši najbližji poskrbimo, da se ne bo po nepotrebnem prezgo­daj končalo. 
OŠCZ Dobrepolje Nina Kastelic 


Politični pingpong 

Ota izza plota 
Že nekaj časa škilim preko svojega plota in se čudim, ko vidim, kaj vse se godi po naši prelepi dolini, kjer sem ťgor zraslaŤ in katere sedaj, v odraslosti, sploh več ne pre­poznam. In to ni mišljeno kot kompliment. Že nekaj časa sem se poigravala z mislijo, da obelodanim svoje mnenje in pogled na določene stvari, ki se tičejo delovanja in življenja v naši občini. Besede si lahko vzamete k srcu ali pa tudi ne. Kakor želite. To je povsem Vaša izbira. 
Skratka, glasilo Naš kraj sem vedno rada prebirala, zadnje čase pa mi le-to pušča zgolj slab priokus in voljo. Glasilo je bolj kot ne postalo sredstvo za ťobračunava­njeŤ med svetniki in županom. Dejstvo, ki je in ostaja kot tako – g. Pavlin je župan. Sicer ga na volitvah nisem podprla s svo­jim glasom, a sem voljo večine sprejela. Verjamem, da z razpletom volitev niso vsi zadovoljni, žal pa je tako na tako rekoč či­sto vseh področjih življenja. G. Pavlin je, kot vsi ostali kandidati, obljubljal marsikaj in ker je bil ponovno izvoljen, je sedaj pod velikim pritiskom, saj mora obljubljeno tudi izpolniti. V nasprotnem primeru je bolje, da niti ne poskuša več kandidirati za župana ali kakšno višjo funkcijo, ker ga ljudje preprosto ne bodo več podprli. Vem, da svetnike (in tudi nekatere občane) 


Dobrepolje – občina dobrih ljudi … 

Tina Kadunc – Tiana 
Nerada posvečam pozornost gostilniškim debatam, ki niso podkrepljene z resnič­nimi dejstvi. S tem se mogoče ukvarjam, tako kot avtor odprtega pisma OOSD Do­brepolje v prejšnji številki glasila, takrat ko imam preveč časa in mi misli uidejo izpod nadzora, a kaj, ko imam navadno precej dela v službi, doma, na kmetiji, v družini, s pevsko kariero … 
Javne navedbe OOSD Dobrepolje, ki se tičejo ťvečkrat nagrajene zelo uspešne pevkeŤ, so do potankosti neresnične, da ne rečem otročje. 
Kot javna oseba sem se dolžna odzvati na lažne trditve, saj to od mene zahteva moralna obveza do mnogih občanov in občank občine Dobrepolje, ki so me spod­budili k temu pisanju. Pozivam avtorja, ki je ostal anonimen, da informacijo najprej preveri, prevzame odgovornost ter se na podlagi resničnih dejstev javno opraviči. Verjamem, da se je za objavo odločil pre­naglo. Kot mlada svetnica usmerjam po­zitivno energijo za dobrobit občine in ne dopuščam tovrstnega izvajanja. 
Občina je stičišče nas VSEH. Župan je glava občine, ki predlaga, vodi in odgovar­ja za projekte. Vsak pa mu je po svoji vesti marsikaj moti, ampak z obrekovanjem po glasilu ne bodo dosegli želenega, situacija pa se bo s slabe premaknila na točko, ko ne bodo zmožni niti osnovne komunika­cije. Tega pa si v teh, za marsikoga že tako težkih in črnogledih, časih kot občina pre­prosto ne moremo privoščiti. 
Prepričana sem, da nisem edina, ki je tega političnega pingponga že pošteno na­veličana. Vem, da ne morem pričakovati, da bodo v Našem kraju objavljene samo ťlepeŤ novice. Morda kdo potem glasila niti odprl ne bi več, saj ťče svet prijazen bi postal, le kdo bi cajtenge še bralŤ (Adi Smolar) … Ś 
(naslov hranimo v uredništvu) 
dolžan pomagati s predlogi in z rešitvami. VSAK občan ima moč in pravico prisostvo­vati občinski seji in/ali preko izvoljenega predstavnika (svetnika) podati pobudo ali vprašanje. Laži slabo vplivajo na operativ­no delovanje, kuhajo zamero, iz katere se rojeva vse slabo. 
Mislim pa, da Dobrepolje slovi po do­brosrčnih ljudeh, veselih, tudi delavnih, vsaj take nas/vas predstavljam medijem, ko me vprašajo, kje sem doma. Želim si, da tako ostane. Želim si, da bi se mladim zdelo vredno ostajati v tej lepi dolini. Kdor išče resnico, jo bo našel. In resnica je iz Ljubezni. Ś 






S kolesom v Azerbajdžan 


Aleš Juvanc, rekreativni kolesar, doma iz Škofljice, ki se zaradi sorodstvene plati in tudi sicer rad večkrat zapelje tudi v Dobrepolje, se je tokrat odpravil s kolesom na pettedensko pot proti Azerbajdžanu, natančneje v Baku, kjer si bo ogledal prve evropske igre. 
Tina Kadunc TIANA, foto: Urška Z. nemalo poguma, kondicijske pripravlje-čustven, saj širni svet ponuja širne možno­
nosti, moči, vztrajnosti in ljubezni. sti, a žal ne vedno samo lepih. Ker je odšel Aleš ima za seboj že več kot 200.000 kole-Odpravo je želel začeti v naši občini, z Božjim blagoslovom, ki mu ga je podelil sarskih kilometrov, bil je v 70 državah sve-kjer žal za to ni bilo posluha. Ob odhodu župnik iz Škofljice, z glasbo, mnogimi sti­ta, na vseh kontinentih. Njegovi podvigi so izpred Life Cafeja v Grosupljem ga je prišlo ski rok ter lepimi spomini na odhod, sem ekstremni in zato vedno deležni medijske spodbujat veliko prijateljev in znancev ter prepričana, da se bodo kolesa kar sama in splošne pozornosti, saj za to potrebuješ medijev. Vsaka tovrsten odhod je vedno vrtela. Ś 

Dobrepoljske ritmične gimnastičarke z bronasto medaljo v Ljubljani 

V soboto, 30. maja 2015, je bila v Ljubljani kot vsako leto ob koncu maja zaključna prireditev ritmične gimnastike. 
Matej Kalan 
Tokrat za ritmične gimnastičarke iz Dobrepolja to ni bila navadna prireditev, saj je bil njihov trud popla­čan z lepo nagrado. Športnice, ki treninge obiskujejo že od ustanovitve športne dejavnosti v Dobrepolju pred tremi leti ter so redno obiskovale treninge za pripravo na dveh nastopih: na božičnem in na za­ključnem nastopu ter nastopile vsaj dvakrat, so pre­jele bronasto medaljo. Zaslužne ljubiteljice ritmične gimnastike z bronasto medaljo so: Maja Marolt, Ana Babič, Eva Česen, Eva Starič, Klara Šinkovec, Lina Novak ter opravičeno odsotne Tjaša Strnad, Katari­na Grm in Špela Nose. 
Iskrene čestitke nosilkam medalj ter vsem dobre­poljskim ritmičnim gimnastičarkam, ki so odlično nastopile v dveh nastopih: najmlajše z rutico in z žogo ter starejše z žogo in s kiji. S svojimi uspehi so polepšale najtoplejši letošnji dan. Ś 





Ste že pripravili svoje kolo? Očiščeno in tehnično urejeno vam bo prijazno služilo in delalo družbo vse do jeseni. Če boste začeli takoj in pridno vztrajali, potem boste gotovo dobro pripravljeni za naš 

17. MARATON 
TREH OBČIN, 

ki bo v nedeljo, 7. junija 2015, 
s startom ob 9. uri 
na Kolodvorski cesti v Grosuplju. 
Udeleženci bodo lahko izbirali med tremi v 
celoti asfaltiranimi progami v dolžini 
92, 80 ali 56 km ter MTB progo, 
ki bo speljana po vzhodnem delu 
dvonamenske planinsko-kolesarske poti 
v dolžini cca. 35 km, primerni samo 
za gorska kolesa. 

Za družine in manj pripravljene kolesarje, 
predvsem tiste, ki želijo uživati v neokrnjeni 
naravi, bo organiziran družinski maraton v 
dolžini cca. 15 km, za spremljevalce kolesarjev 
pa pohod v okolico, da bodo čakanje lahko 
koristno izkoristili. 

O prijavah in podrobnostih vas obveščamo na 
internetni strani: 

www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/ maraton. 
Nedeljo, 7. junija, si rezervirajte za kolo. 
Aktivnosti ŠD Dobrepolje v poletnem času 


(v rekreacijskem centru ťGmajnaŤ v Bruhanji vasi) 

Nedelja, 7. junija 2015  Veter v laseh – s športom proti zasvojenosti  Prireditev za šolsko mladino. Na voljo bodo: rolanje, družinske igre (otrok iz prvega triletja + vsaj en starš), mini nogomet, odbojka na mivki ter likovno in literarno ustvarjanje. Informacije: 041 669 227, Lojz  
Nedelja, 28. junija 2015  12. športni dan v Bruhanji vasi  Prireditev za staro in mlado, dan druženja in športa. Na voljo bodo: turnir v nogometu na travi za člane, veteranska nogometna tekma, turnir trojk v odbojki na mivki, duatlon parov (kolo-tek), smučarski skoki za šolsko mladino (mini Planica) in še kaj. Informacije: 041 669 227, Lojz, in 031 536 121, Bojan  
Vsak ponedeljek, sredo, četrtek ob 19.00  Tek, nordijska hoja  Vabljeni vsi, tako začetniki kot že izkušeni tekači in pohodniki. Informacije: 041 598 472, Janja, in 041 670 063, Stanka, ter 031 536 121, Bojan  
Junij, julij, avgust – v poznih popoldanskih urah  Odbojka na mivki  Odbojka na mivki po dogovoru. Informacije: 031 870 194, Miha  
Vsak četrtek ob 19.00 in vsako nedeljo ob 16.00  Nogomet na travi  Mladina, člani in starejši. Informacije: 031 870 194, Miha  

Pripravil: Alojz Kuplenk 





Občinska futsal liga 2015 


Dobrepoljska futsal liga je vsak teden zanimivejša. Dodatno jo zapletata dež in mokra podlaga, predvsem pa ogor­čen boj kar petih ekip za naslov pr vaka. Vabljeni vsak petek na igrišča po občini. Vse informacije o ligi pa lahko dobite na spletni strani www.zso-dobrepolje.si. 
REZULTATI – 3. krog (24. 4., igrišče v Predstrugah): 
TERMINI NASLEDNJIH KROGOV: 
7. 
krog – petek, 29. 5., igrišče v Predstrugah 

8. 
krog – petek, 5. 6., igrišče v Predstrugah 

9. 
krog – petek, 12. 6., igrišče v Predstrugah 

10. 
krog – sobota, 13. 6., igrišče v Predstrugah 

11. 
krog – petek, 19. 6., igrišče na Vidmu 

12. 
krog – petek, 26. 6., igrišče v Predstrugah 



Ure tekem: 
18.30, 19.15, 20.00 in 20.45 Vabljeni k ogledu kakovostnih tekem in k spremljanju lige na spletni strani. 

BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE  - KMN ZAPOTOK  2  :  0  
FUTSAL KLUB DOBREPOLJE – MLADI  - FUTSAL KLUB DOBREPOLJE  2  :  6  
GALAXY TEAM  - ŠD PREDSTRUGE  2  :  1  
ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK  - K TEAM ŠD KOMPOLJE  0  :  3  

Ekipa Outsider ŠD Struge je bila prosta. 

REZULTATI – 4. krog (8. 5., igrišče v Kompoljah): 
K TEAM ŠD KOMPOLJE  - KMN ZAPOTOK  1  :  0  
ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK  - GALAXY TEAM  3  :  2  
FUTSAL KLUB DOBREPOLJE  - ŠD PREDSTRUGE  4  :  0  
BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE  - OUTSIDER ŠD STRUGE  2  :  4  

Ekipa Futsal klub Dobrepolje – mladi je bila prosta. 
REZULTATI – 5. krog (15. 5., igrišče v Strugah): 


OUTSIDER ŠD STRUGE  - KMN ZAPOTOK  8  :  0  
GALAXY TEAM  - K TEAM ŠD KOMPOLJE  2  :  6  
ŠD PREDSTRUGE  - FUTSAL KLUB DOBREPOLJE – MLADI  0  :  5  
FUTSAL KLUB DOBREPOLJE  - ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK  3  :  1  

Ekipa Bar Majolka ŠD Ponikve je bila prosta. 
REZULTATI – 5. krog (22. 5., igrišče v Strugah): 
GALAXY TEAM  - KMN ZAPOTOK  2  :  1  
FUTSAL KLUB DOBREPOLJE – MLADI  - K TEAM ŠD KOMPOLJE  1  :  4  
FUTSAL KLUB DOBREPOLJE  - BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE  0  :  3  
OUTSIDER ŠD STRUGE  - ŠD PREDSTRUGE  8  :  1  

Ekipa ŠD Dobrepolje Snežak je bila prosta. 
LESTVICA PO ODIGRANEM 6. KROGU: 

število tekem  zmage  remiji  porazi  TOČKE  dani goli  prejeti goli  gol razlika  
1  FUTSAL KLUB DOBREPOLJE  6  5  0  1  15  21  :  9  12  
2  K-TEAM ŠD KOMPOLJE  5  5  0  0  15  18  :  6  12  
3  OUTSIDER ŠD STRUGE  5  4  0  1  12  27  :  10  17  
4  BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE  5  4  0  1  12  19  :  6  13  
5  ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK  5  3  0  2  9  17  :  8  9  
6  GALAXY TEAM  6  2  0  4  6  13  :  19  –6  
7  FUTSAL KLUB DOBREPOLJE – MLADI  5  1  0  4  3  8  :  28  –20  
8  KMN ZAPOTOK  5  0  0  5  0  2  :  17  –15  
9  ŠD PREDSTRUGE  6  0  0  6  0  4  :  26  –22  



LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV PO ODIGRANEM 6. KROGU: 
Jože Padar 7 golov, Jure Hočevar, Mitja Kovačevič in Matija Boben pa po 6 golov. 
FAIR PLAY LESTVICA PO ODIGRANEM 6. KROGU: 

ŠTEVILO TEKEM  PREKRŠKI  RUMENI KARTONI, IZKLJUČITVE  RDEČI KARTONI  TOČKE  
1  ŠD PREDSTRUGE  6  21  0  0  21  
2  GALAXY TEAM  6  23  1  0  26  
3  FUTSAL KLUB DOBREPOLJE  6  27  1  0  30  
4  FUTSAL KLUB DOBREPOLJE – MLADI  5  15  0  0  15  
5  ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK  5  15  1  0  18  
6  K-TEAM ŠD KOMPOLJE  5  20  0  0  20  
7  OUTSIDER ŠD STRUGE  5  18  1  0  21  
8  KMN ZAPOTOK  5  20  3  0  29  
9  BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE  5  26  1  0  29  




Poletna košarkarska liga 2015 

V organizaciji ZŠO Dobrepolje bo ob četrtkih potekala poletna košarkarska liga. V ligo so se prijavile 4 ekipe (Biki, Koma 750, ŠD Cesta, ŠD Predstruge). 
Tekmovanje bo potekalo po naslednjem razporedu: 

ČETRTEK, 28. 5. 2015, igrišče PREDSTRUGE ČETRTEK, 4. 6. 2015, igrišče CESTA 
URA  PAR  
19:00  BIKI  - KOMA 750  
19:20  ŠD CESTA  - ŠD PREDSTRUGE  
19:40  BIKI  - ŠD CESTA  
20:00  KOMA 750  - ŠD PREDSTRUGE  


URA  PAR  
19:00  KOMA 750  - ŠD CESTA  
19:20  BIKI  - ŠD PREDSTRUGE  
19:40  KOMA 750  - BIKI  
20:00  ŠD PREDSTRUGE  - ŠD CESTA  

ČETRTEK, 11. 6. 2015, igrišče PREDSTRUGE FINAL FOUR, ČETRTEK, 18. 6. 2015, igrišče CESTA 
URA  PAR  
19:00  ŠD CESTA  - BIKI  
19:20  ŠD PREDSTRUGE  - KOMA 750  
19:40  ŠD PREDSTRUGE  - BIKI  
20:00  ŠD CESTA  - KOMA 750  


URA  
19:00  polfinale 1 (DRUGI : TRETJI)  
19:20  polfinale 2 (PRVI : ČETRTEMU)  
19:40  tekma za 3. mesto  
20:00  finale  

Vabljeni k ogledu in navijanju. Vse informacije bodo dostopne na spletni strani ZŠO Dobrepolje. 
Bojan Novak, ZŠO Dobrepolje 



59. pohod Pot ob žici in tek trojk 

V soboto, 9. 5. 2015, se je v Ljubljani odvijal tradicionalni 59. pohod Pot ob žici. Pohod poteka po skoraj 35 km dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupa­
torjev in je zato dobila ime Pot ob žici. 

Ajda Križan 
Po tej poti so se odpravile tudi pohodnice Špor­tnega društva Dobrepolje - tavžntrožce - in prišle vse zdrave in čile na cilj. 
Tek trojk poteka na 12 km ali 29 km dolgi tra­si, na kateri mora tričlanska ekipa teči skupaj, se med seboj bodriti in motivirati, šteje pa čas tiste­ga, ki zadnji prečka ciljno črto. Teka se je udele­žilo 5 naših ekip in pa nekaj posameznikov, ki so si našli sebi primerne tekače od drugod. Skupno torej približno 20 tekačev, ki so ťdirjali k’ norciŤ (gre za slogan tekačev ŠD Dobrepolje – Dirjam k nor`c). Vreme nam je bilo naklonjeno, vzdušje je bilo super in iz Ljubljane smo odšli s pozitivnimi vtisi in z obljubo, da se drugo leto teka trojk spet udeležimo. Ś 



ameriški animirani film sinhroniziran v sl. 
AVIONI 
KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci zabavne animacije Avtomobili predstavljajo nov svet komičnih letalskih avantur, na katere se poda mladi prašilnik Praško, ki bi rad zamenjal delo na kmetiji za divje zračne dirke z najhitrejšimi letali. Toda Praško se boji višin, zato ga v uk vzame prizem­ljeni veteran Kapitan. Kljub godrnjanju čemernega dvokrilca Šlepnostopa se Praško s pomočjo prijateljice viličarke Loti in čudaške cisterne za go­rivo Eksa loti učenja zahtevnih zračnih manevrov, da bi lahko na dan dirke vsem domišljavim letalcem dokazal, da lahko vsak dovolj zavzet letalec poseže po največjih višinah in hitrostih. DOLŽINA: 1 ura 32 minut 



Zahvala krvodajalcem 
Uspešno smo zaključili tridnevno spomladansko kr vodajalsko akcijo. V Ivančni Gorici, Dobrepolju in Grosuplju se je odzvalo 406 krvodajalcev, mnogi pa so kri darovali na zavodu za transfuzijo v Ljubljani. 
V imenu bolnikov, ki bodo prejeli njihovo kri, se vsem iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi šolam, ki so nam nudile prostore, in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri izvedbi ak­cije. 
Vabljeni spet v jesenskem roku: 
SREDA, 21. 10. 2015, OD 7. DO 13. URE, SŠJJ IVANČNA GORICA ČETRTEK, 22. 10. 2015, OD 7. DO 12. URE, OŠ DOBREPOLJE PETEK, 23. 10. 2015, OD 7. DO 12. URE, OŠ ŠENTVID PRI STIČNI PONEDELJEK, 26. 10. 2015, OD 7. DO 13. URE, OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA GROSUPLJE 
Zveste krvodajalce bomo letos peljali na srečanje krvodajalcev Dolenjske regije, ki bo v soboto, 6. junija, na letališču Prilozje v Beli krajini, kjer bodo krvodajalci lahko uživali v kulturnem, športno-rekreativnem in zabavnem programu. 
OBMOČNO ZDRUŽENJE RKS – OZ GROSUPLJE 



Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. 
                 (J. W. Goethe) 

ZAHVALA 

Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atija, dedija, brata, strica, tasta 

LEOPOLDA ŠUŠTARJA 
(23. 05. 1944–18. 04. 2015) 
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, 
prijateljem,vaščanom in znancem, ki ste nam ob žalostnih 
trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak 
stisk roke, za sočutne besede v tolažbo, darovano cvetje, 
sveče in svete maše. 
Hvala vsem, ki ste ga kropili, zanj molili in se v tako velikem 
številu poslovili od njega in ga pospremili 
na njegovo zadnjo pot. 

Iskrena zahvala cvetličarni Lilija za lepo opravljene 
pogrebne storitve, gospodu župniku Francu Škulju in 
moškemu pevskemu zboru za lepo opravljen poslovilni 
obred. Hvala Jasni, Mateji, Marti in Jani za pomoč in strežbo 
v vežici in iskrena hvala Julči za molitev v vežici in na domu. 
Posebna zahvala gre naši dragi Darji 
za vso pomoč in nasvete. 
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena 
hvala, da ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani 
in nam kakor koli pomagali. 
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili 
v lepem spominu. 
Naj vsem skupaj in vsakemu posebej Bog povrne 
za vašo dobroto. 

Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli neizmerno radi. 
Pogrešali te bomo. 





wˆ.ˆ.eo.ˆ.e.­.­ąen...ˆWe!¤ąe!L!!e{˜....ąenztŽeaL!1LYŚeŚŚ¨ 

z......ˆŽ 
L. i.˜Oˆ..ˆe..ˆ... 
L. m..ˆ......ˆe..ˆ...e..e...ˆ... 
L. wˆ.....ˆe..ˆ... 
L. p..ˆ....e..........ˆ..e.ˆ.....e..ˆ... 
L. r...ˆ..e..ˆ... 
L. {˜Oe.....ˆeÂ..eˆ..ąe.e.ˆ.....A 
L. v..ˆ.... 
L. r..ˆ...e..ˆ...e..e.ˆ......ˆ 
L. p..ˆ....e....ˆ.ˆ..e..ˆ...e.e......eÂ.˜....e.ˆ.....A 
L. t....W.e..ˆ..e...ˆ.ˆ.ˆ.. 
L. v....ˆe..ˆ......ˆe.......ˆ 
L. p..ˆ..ˆ.....ec¤e˜.e..e... 

KERAMIČARSKE STORITVE 
Sandi Zupet S.p. Predstruge 72 1312 Videm - Dobrepolje Mail: zu5kera@gmail.com Tel: 041 490 431
 Kerasan Sandi Zupet SP 

Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si 
Popravilo toče brez lakiranja 
Brezplačna nadomestna vozila 
Popravljamo za vse zavarovalnice 
Kemično čiščenje 
Poliranje vozil 
Avtovleka 24h 



SREČNO IN ZDRAVO 2015! 
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. 
Odgovorna urednica: Mojca Kebelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. 
Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.