ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013«
I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta
1. Naziv težišča v okviru CRP:
POVEZOVANJE UKREPOV ZA DOSEGANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
O
yi*-1
, r^f,
3. Naslov projekta:_y_/
NOVE POTI ZA RAZVOJ TRAJNOSTNEGA PRIDOBIVANJA IN RABE LESA V SLOVENIJI
3. Naslov projekta
3.L Naslov projekta v slovenskem jeziku:
NOVE POTI ZA RAZVOJ TRAJNOSTNEGA PRIDOBIVANJA IN RABE LESA V SLOVENIJI
3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku:
NEW PATHS FOR DEVELOPMENT OF SUSTAINABLY ORIENTED WOOD HARVESTING AND USE IN SLOVENIA
4. Ključne besede projekta
4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:
Gospodarjenje z gozdovi, razvoj podeželja, regionalni razvoj, trajnostni razvoj, pridobivanje lesa, raba lesa
4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku:
Forest management, rural development, regional developmant, timber harvesting, wood use, sustainable development
5.
Sfaziv nosilne raziskovalne organizacije:
Gozdarski inštitut Slovenije
5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0):
0510 Univerza v Ljubljani, (0481) Biotehniška fakulteta
6. Sofmancer/sofinancerji:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta:
7890
Mirko Medved
Datum: 31.8.2011
Podpis vodje projekta: E^. Mirko Medved

Podpis in žig izvajalca:
Dr. Mirko Medved

IL Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP
1. Cilji projekta:
1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi?
a)	v celoti
b)	delno
c)	ne
Če b) in c), je potrebna utemeljitev. Velika večina ciljev projektov je bila dosežena. Pri nekaterih aktivnostih lahko trdimo, daje bil cilj celo presežen: to je zbornik mednarodnega posvetovanja lUFRO skupin Small scale forestry in Extension leta 2010 z več kot 800 strani vnaprej tiskanih prispevkov in s pripravo monografije "Gospodarjenje z gozdom za lastnike gozdov.
Zaradi novih obveznosti vodje projekta (direktor GIS od nov. 2008) je bila njegova aktivnost in sodelovanje pri projektu precej omejeno. Analizirati moramo še rezultate popisa družinskih kmetij iz leta 2010 in pripraviti primerjavo z rezultate ankete z lastnik gozdov iz leta 2011 Prav tako ima dodatne obveznosti na GIS mag. Robert Robek, ki je vodja infrastruktumega programa. Zaradi tega je nekoliko zastalo delo pri pripravi disertacije.
Predvideno trajanje projekta je bilo enako kot je bilo načrtovano in sicer 36 mesecev. Bistveno so bila zmanjšana odobrena sredstva projekta glede na projektni predlog in so predstavljala le 31,7 % načrtovanega obsega projekta. Temu dejstvu smo morali prilagodili tudi vsebino in cilje projekta.
1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? M a) da b) ne
Če so se, je potrebna utemeljitev:
V	prvotni prijavi projekta je bilo veliko pozornosti dano predvideni regionalizaciji, do te pa dejansko ni prišlo. Leta 2009 smo se udeležili lUFRO konference skupine "Small scale forestry" na kateri je bila zaupana naslednja organizacija prav Sloveniji.
V	prvi polovici leta 2010 smo veliko pozornosti in časa posvetili pripravi mednarodnega lUFRO posvetovanja.
V	drugi polovici leta 2010 pa smo pripravili vsebino monografije za lastnike gozdov, ki prvotno ni bila med cilji projekta.
V	začetku letu 2011 smo izvedli prvo telefonsko anketiranje lastnikov gozdov na območju celotne Slovenije. Pripravljene so osnovne analize podatkov, obsežnejše analize pa potekajo prav v času priprave tega poročila.
2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela':
V kontekstu trajnostnega gospodarjenja z gozdnimi ekosistemi je intenziviranje pridobivanja in rabe lesa potrebno obravnavati iz količinskega in kakovostnega vidika. Prvi daje poudarek načinom za povečanje količin lesa na trgu in za domačo porabo ter vključuje demografske, socialne, ekonomske, tehnične in organizacijske vidike. Drugi daje poudarek na usklajenost z ostalimi vlogami gozdov v prostoru ter vključuje ekološke in splošne družbene vidike. Intenziviranje trajnostno naravnanega pridobivanja in rabe lesa je zato potrebno razvijati v smeri uskladitev z razvojnimi prioritetami lokalnih skupnosti in regij, uskladitve z obstoječimi režimi varstva naravne in kulturne dediščine ter participacijo usposobljenih lastnikov gozdov pri proizvodnih, predvsem pa poslovnih procesih povezanih z lesom. Glede na pestrost interesov lastnikov »Nove poti« lahko nastanejo samo v tesnem sodelovanju raziskovalnega dela, z javno gozdarsko službo, gospodarstvom, politiko in lastniki gozdov, ideje pa je potrebno prilagajati novim razmeram v času in prostoru. Ena osnovnih pomanjkljivosti dosedanjih razvojnih strategij je bila njihovo slabo izvajanje ter odsotnost dopolnjevanja in izboljševanja. Glavne ideje in cilji predlaganega projekta Nove poti razvoja trajnostnega pridobivanja in rabe lesa v gozdarstvu temeljijo prav v odpravljanju teh slabosti.
Splošni cilj projekta je bil pripraviti strokovno utemeljene podlage za zmanjševanje razkoraka med potenciali gozdov ter trajnostno naravnanim pridobivanjem in rabo lesa v Sloveniji za obdobje do leta 2015, ki ga nameravamo zasledovati s podrobnima ciljema, ki vključujeta:
-	presojo uresničevanja ukrepov različnih politik povezanih s pridobivanjem in rabo lesa na regionalnem in lokalnem nivoju (gozdarstvo, razvoj podeželja, varovanje narave in okolja, raba obnovljivih virov energije) - pristop »top-down« in
-	spoznavanje percepcije in pobud ciljnih skupin (lastnikov gozdov in zainteresiranih strani na regionalnem in lokalnem nivoju) na ukrepe različnih politik, ki vplivajo na realizacijo pridobivanja in rabe lesa - pristop »bottom-up«.
Splošne in podrobne cilje projekta smo zasledovali v okviru šestih vsebinskih sklopov.
Metodologija temelji na predpostavki da so omejitve med teoretično možnim posekom in dejansko rabo posledica različnih dejavnikov pri čemer moramo upoštevati predvsem:
različne ravni odločanja in gozdnogospodarskega načrtovanja, ki opredeljujejo razpoložljivost gozdov za rabo;
omejitvene dejavnike dostopnosti lesa (infrastruktura, naravovarstvene zahteve) • različne ciljne skupine lastnikov gozdov (aktivni, neaktivni, javni-lokalni, država) ter različne gonilne dejavnike v proizvodni verigi porabnikov lesa, ki se srečujejo
na trgu.
Z raziskavami smo iskali vzvode (driverji) za preseganje ovir za razvoj trajnostno naravnanega pridobivanja in rabe lesa. Pri tem smo uporabili naslednje metodološke pristope, odvisno poglobljenosti analiz in vsebin delovnih sklopov projekta: metode analize in sinteze, statistične metode za analizo podatkov, metode anketiranja, metode terenskih popisov izvedenih ukrepov v gozdovih z GIS orodji, metode vodenih intervjujev, metode SWOT analiz v delavniških izvedbah, študije primera(ov), analiza
^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta.
socialnih, družbenih in okoljskih dejavnikov pri povečevanju rabe lesa, večkriterialni model odločanja.
Pri pregledu obstoječih ukrepov pri pridobivanju in rabi lesa v RS smo podrobno analizirali rezultate razpisov na državnem nivoju, ki spodnujajo vlaganje v gozdarsko opremo za pridobivanje lesa ter pri rabi lesa za različne namene. Sodelovali smo tudi pri strokovnih podlagah za pripravo pragrama razvoja kmetij, ki bi lahko uveljavljale prednostno pravico pri podelitvi koncesij (Ferreira in soavt. 2008 in 2011). Na področju pridovinja in rabe lesa je projektna skupina delovala neposredno pri analizah na lokalnem nivoju (analiza možnosti intenziviranja na nivoju GGE Žirovnica, analiza primerjav realizacije poseka v GGE in evidentiranega poseka. Člani projektne skupine sodelujejo (Robek) pri presojah načrtov GGE in (Robek, Medved) pri presojah načrtov GGO. Pri tem je poseben poudarek dan prav pregledu infrastruktumih, tehnoloških in socialno-ekonomskih vsebin načrtov, ki pomembno vplivajo na razvojni potencial in intenziviranje gospodarjenja in pridobivanja lesa. Člani projektne skupine sodelujejo tudi pri vrsti mednarodnih poročil za Slovenijo, ki prav tako vključujejo vsebine o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi ter o rabi lesa. Na državnem nivoju smo pridobivanje in rabo lesa analizirali v okviru različnih primerjalnih analiz in analiz različnih tokov lesa ter z analizami trga lesa.
Rezultati nekaterih pomembnejših izsledkov:
Analizirali smo Pridobivanje lesa na družinskih kmetijah v Sloveniji (Medved 2009) Pridobivanje lesa je sestavni del gospodarstva družinskih kmetij. V Sloveniji je skoraj tretjina od 1,2 mil. ha gozdov v lasti družinskih kmetij. Povprečna gozdna posest v lasti družinskih kmetij je trikrat večja kot pri ostali zasebni posesti. Splošni trendi družbenega razvoja se odražajo tudi pri gospodarjenju z gozdovi in pri rabi lesa. Od leta 2000 pridobivanje lesa in strukturo poseka sistematično spremlja Statistični urad Republike Slovenije v okviru raziskovanja kmetijskih gospodarstev: popis 2000 in vzorčna raziskovanja v letih 2003, 2005 in 2007. Leta 1990 in leta 1995 je bila opravljeno anketiranje lastnikov gozdov na območju celotne Slovenije. V raziskavi so prikazani rezultati omenjenih raziskav glede na količino poseka, intenzivnost gospodarjenja z gozdom, strukturo poseka po drevesnih vrstah, sortimentih in namenu rabe (doma -prodaja). Posek lesa odraža potrebe kmetij po lesu za domačo porabo kot tudi potrebe po zagotavljanju neposrednega dohodka iz gozda s prodajo lesa. Pomemben rezultat predstavljajo tudi analize rabe lesa po velikostnih kategorijah posesti, ki kažejo na strukturne razlike med temi kategorijami in tudi potrebe po različnih pristopih pri spodbujanju intenziviranja pridobivanja lesa.
V dizertaciji (Š. Pezdevšek Malovrh) z raziskavo vpliva institucij in oblik povezovanja lastnikov gozdov na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi smo vključili lastnike gozdov vseh velikostnih razredov, ter vse institucije in oblike povezovanja, ki vplivajo na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v Sloveniji. Vzorec predstavlja 322 lastnikov gozdov, med katerimi prevladujejo moški (75,8 %). Povprečna starost anketiranca je 54 let, z dokončano osnovno ali poklicno izobrazbo v hiši na samem, zaselku ali manjši vasi (68,9 %). Povprečna velikost gozdne posesti med anketiranci je zanašala 16,7 ha, kar je glede na slovensko povprečje (pod 3 ha) dokaj veliko. S pomočjo rezultatov ankete smo iskali homogene skupine anketirancev glede na pripravljenost za gospodarjenje s pomočjo Wardove metode. Izkazalo se je, da imamo štiri skupine anketirancev in sicer: lastnike, ki
aktivno gospodarijo (26,1 %), pripravljene za gospodarjenje (18,6 %), ne pripravljene za gospodarjenje (33,2 %) in tiste, ki nimajo informacij o gospodarjenju (22,0 %).
V	prispevku Private property conditions of Slovenian forests in 2010 (Medved in sod., 2010) smo prvič proučili možnost analize zasebnih gozdov in strukture lastnikov z uradnimi bazami podatkov o lastništvu po parcelah v preseku s prostorsko masko gozdov.
V	raziskavi 2010 smo uporabili najnovejšo bazo podatkov o lastnikih gozdov, ki jo vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. S pomočjo digitalizirane baze parcelnih mej in maske rabe zemljišč, smo pripravili posestno analizo slovenskih gozdov. Podatke so obdelali na Zavodu za gozdove Slovenije. Na podlagi metode združevanja podatkov o posesti po načelu večinskega lastnika smo ugotovili, da imamo v Sloveniji 313 tisoč zasebnih posesti (holdings) v lasti in solasti 461 tisoč zasebnih lastnikov. Kar 88 % zasebnih posesti imajo v lasti v Sloveniji živeči lastniki, od tega je 48,7 % žensk s pripadajočo lastnino 38,4 % površin gozdov. Povprečni moški lastnik je star 58 let, povprečna lastnica 62 let. Analiza in primerjava podatkov po gozdnogospodarskih območjih (forestry management regions - FMR), kaže, da se je povprečna zasebna posest povečala. Uporabljena metoda izračuna podatkov bo v prihodnje omogočala permanentno spremljavo lastniške in posestne strukture gozdov.
Analiza strukture lastnikov po spolu je odkrila, da so po številu skoraj izenačeni (ženske 48,7 % : moški 51,3 %), precej pa moški presegajo ženske v skupni površini gozdov (ženske 38,4 % : moški 61,6 %). V Sloveniji živeči lastniki so najbolj številni (88,1 %) pri zasebni gozdni posesti. Ostali (11,9 %) so najpogosteje tujci (5,1 %), pogrešani (4,4 %) ali pa že umrli (2,3 %). Starostna struktura lastnikov kaže da so moški (58 let) v povprečju mlajši kot ženske (62 let). Ženske v Sloveniji dosegajo daljšo življenjsko dobo kot moški za osem let. Konec leta 2006 je bila v Sloveniji povprečna starost žensk 42, 5 let in moških 39,2 leta.
Po naši analizi imamo v Sloveniji 313.413 zasebnih posesti, če upoštevamo površine gozda nad 10 m2. Do podobnih podatkov smo prišli tudi leta 2003 (MEDVED 2003), ko smo iz podatkov gozdnogospodarskih načrtov ugotovili, da imamo 314.569 posesti. Primerljivi podatek za leto 2010 znaša 321.072 posesti, saj analiza iz leta 2003 ne vključuje dvojno štete lastnike, ki imajo posest v dveh FMR. Na podlagi naši zadnjih ugotovitev (povečano število posesti zaradi meja FMR za približno 3 %), bi lahko preračunali tudi podatke iz leta 2000. Primerljiva podatka brez meja FMR tako znašata 306.500 posesti v letu 2000 in 313.400 zasebnih posesti v letu 2010. Na podlagi obeh raziskav lahko zaključimo, da so prikazani podatki dokaj zanesljivi in uporabljena metoda analize posestnih razmer ustrezna. Število posesti je tudi v zadnjem desetletju naraščalo. Enako kot za število posesti velja tudi za skupno število solastnikov, ki smo ga za leto 2000 za šest GGO zaradi manjkajočih podatkov ocenili s faktorjem 1,40 (MEDVED 2003). Analiza iz leta 2010 kaže, da je bila ocena relativno dobra, saj smo ugotovili razmerje med številom posesti in številom solastnikov 1 : 1,49. Leta 2003 je bilo to razmerje višje in sicer 1 : 1,59. Tudi zato je bilo takrat ocenjeno, daje število solastnikov v Sloveniji 498.825. Primerljivi podatek iz analize za leto 2010, ki je bolj zanesljiv, je okoli 477 tisoč lastnikov zasebnih gozdov.
Manj kot polovico zasebnih gozdnih posesti (42,8 %) ima le enega lastnika in ti upravljajo z dvema tretjinama zasebnih gozdov (65,9 %). Na skoraj tretjini posesti (30,8 %) sta dva solastnika in ti upravljajo s petino gozdov (19,2 %). Dobra šestina posesti (17,8 %) ima tri do šest solastnikov, a imajo v lasti slabo desetino gozdov (8,7 %). Vsa preostala struktura z več kot 6 solastniki na posesti predstavlja v skupnem številu 8,5 % posesti s površino 6,2 % gozdov.
3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov:
3.1.	Kakšen je potencialni pometf rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: ^ a) odkritje novih znanstvenih spoznanj;
1X1 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; X] c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja;
d)	razvoj drugih temeljnih znanosti;
e)	razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav.
3.2.	Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta:
IX a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti;
IX	b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj
industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi;
X	c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v
funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije;
^ d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini:
•	transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu;
•	prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju;
X e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, kije usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini:
f)	zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja;
g)	družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme;
h)	splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem;
i)	obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami.
2
Označite lahko več odgovorov.
3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj
označen potencialni pomen in razvojne cilje?_
Nedvoumno smo z raziskavami dokazali, da obstajajo pomembne razlike pri intenzivnosti gospodarjenja v zasebnih gozdovih v različnih predelih Slovenije. Na podlagi dolgoletnih raziskovanj zasebnih gozdov štejemo, da je desetletno sodelovanje s Statističnim uradom Republike Slovenije pri proučevanju kmetijskih gospodarstev dodalo pomembno referenčno osnovo za spremljanje nekaterih trendov pri gospodasrjenju z zasebnimi gozdovi.
Z disertacijo o raziskavi med gozdarskimi institucijami in med lastniki gozdov smo proučili različne vidike povezovanja, ki je ena od možnih razvojnih poti intenziviranja pridobivanja lesa v zasebnih gozdovih. Pomemben segment intenzivnejšega pridobivanja lesa je seveda ustrzno povpraševanje po surovini in razvoj trga. V raziskavah smo ugotovili, da domača raba lesa relativno malo niha, zato bo prihodnjih izzivih razvoja pridobivanja in rabe lesa v zasebnih gozdovih pomembno največ pozornosti posvečati prav razvoju ustreznih proizvodnih verig od drevesa do proizvoda, kar pa je že vsebina prihodnjih raziskav._
3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj
označen potencialni pomen in razvojne cilje?_
Z dvema mednorodnima konferencama v času trajanja projekta, z dvema diplomskima nalogama (vodja projekta somentor), z enim zaključenim doktoratom in z enim prijavljenim ter opravljenim terenskim delom, s prvo obsežno monografijo za lastnike gozdov ter z različnimi stalnimi (SURS) in občasnimi (BFG, GIS) anketnimi raziskavami med lastniki gozdov poskušamo permanentno zasledovati spremembe v, za slovensko gozdarstvo najbolj pomembno, zasebno lastniško kategorijo gozdov._
3.5. Kj e obstaj a verj etnost, da bodo vaša znanstvena spoznanj a deležna zaznavnega odziva?
^ a) v domačih znanstvenih krogih; ^ b) v mednarodnih znanstvenih krogih; c) pri domačih uporabnikih;
^ d) pri mednarodnih uporabnikih.
3.6. Kdo (poleg sofmancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Mednarodna raziskovalna javnost, domači založniki strokovne literature (Kmečki glas), različna združenja lastnikov gozdov, strokovne organizacije na področju gozdarstva.
3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v
raziskovalni projekt?_
2 diplomanta, 1 doktorantka, 1 oddana prijava disertacije in opravljena vse terenska dela pri zbiranju podatkov.
4. Sodelovanje z tujimi partnerji:
4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami._
V času od 21. do 26. oktobra 2008 je v hotelu Belvedere pri Portorožu potekal Mednarodni FAO/UNECE/IUFRO seminar z naslovom »Infrastruktura in transport v trajnostno gospodarjenih gozdovih« (Infrastructure and Transport in Sustainably Managed Forests). Posvetovanje, kije spadalo tudi v okvir številnih prireditev ob Evropskem tednu gozdov (http://www.europeanforestweek.org), je bilo namenjeno raziskovalnim, načrtovalskim, gradbenim, transportnim, okoljskim, socialnim, zakonodajnim in ekonomskim aspektom gozdnih prometnic. V okviru posvetovanja so bili predstavljeni prispevki udeležencev iz enajstih držav. Udeleženci so se z izzivi gradnje gozdnih prometnic seznanjali tudi v okviru dveh terenskih ekskurzij v slovenskih in v italijanskih gozdovih ob meji. Organizacijo posvetovanja v Sloveniji je vodil Gozdarski inštitut Slovenije, v Italiji Univerza Padova, na mednarodni ravni pa koordinirala organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO, Rim).
Od 6. do 12 junija 2010 smo na Bledu organizirali mednarodno konferenco o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi in prenosom znanja z naslovom: "Gozdarstvo na zasebni drobni posesti v spreminjajočem svetu - priložnosti in izzivi ter vloga znanja ter njegovega posredovanja" Na konferenci je sodelovalo 113 udeležencev, od tega 72 iz tujine. Priložen je tudi program dvodnevne ekskurzije na koncu konference za udeležence in njihove spremljevalce ter program ekskurzije v času konference.
Vsa gradiva so dostopna tudi na spletnih straneh: http://www.gozdis.si/ssfett2010/. Book of abstracts (75 s): http://www.gozdis.si/ssfett2010/Abstracts.pdf Proceeding :
http://www.gozdis.si/ssfett2010/Proceedings_IUFRO_SSFCW_Bled2010.pdf Zbornik prispevkov smo zaradi velikega obsega izdali v elektronski obliki.
4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?
Rezultati mednarodnega udejstvovanja članov projektne skupine in zaupana posvetovanja (FAO 2008 v Portorožu in lUFRO 2010 na Bledu) so bila odlična priložnost za mednarodno primerjavo raziskovalnih dosežkov in domače implementacije znanja pri delu na področju razvijanja gospodarjenja z gozdovi in pri raziskovanju problematike gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in nenazadnje tudi pri izmenjavi rezultatov dela med lastniki gozdov.
Prepričani smo, daje bil naš vložek v organizacijo te konference pomemben tako iz vidika novih znanstvenih in strokovnih spoznanj ter novih mednarodnih povezav. Za tuje udeležence so bila poleg tega poučna tudi spoznanja o Sloveniji, kjer smo z odgovornim, desetletja vztrajnim in naravi prilagojenim gospodarjenjem z gozdovi ohranili naravo na izjemno visokem standardu trajnostnega odnosa do okolja. Hkrati pa se pri gospodarjenju z gozdovi zaradi razdrobljene posestne strukture lastništva gozdov srečujemo s podobnimi izjemno pestrimi socialno ekonomski problemi s katerimi se spopadajo drugod po svetu.
5. Bibliografski rezultati^ ;
Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta.
6. Druge reference^ vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta;_
Gradiva mednarodne lUFRO konference leta 2010 na Bledu
Vsa gradiva so dostopna tudi na spletnih straneh: http://www.gozdis.si/ssfett2010/.
Book of abstracts (75 s): http://www.gozdis.si/ssfett2010/Abstracts.pdf
Proceedings:
http://www.gozdis.si/ssfett2010/Proceedings_IUFRO_SSFCW_Bled2010.pdf Zbornik prispevkov smo zaradi velikega obsega izdali le v elektronski obliki na CD, a še pred konferenco.
Bibliografijo razislcovalcev si lahlco natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/
Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije.
Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta.